48. številka. Ljubljana, v sredo 28. februvarja. XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dau «ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrijsk o-ogerske dežele za vee leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Pokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiSi r Gledališka stolba". D pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Was rettet die Deutschen Oester-reichs?" Nemško društvo (Deutseher Verein) v Beljaku, do sedaj za nas skoro po polnem nepoznana vijolica, poslalo nam je včeraj malo brošurico, ki ima na čelu gori navedeni napis, in katera naj bi služila kot pojasnilo društvenega programa. Znamo sicer, da imenovano društvo nema več uego krajevne važnosti, tudi smo preverjeni, da njegov glas nema od ločilne veljave: vender hočemo po pregovoru koroških Nemcev: „Grtissen ist Hbfiiehkeit, danken ist Schuldigkeit", danes pečati se s tem najnovejšim „pronunciamento" in to največ zaradi tega, ker so Nemci in nemškutarji povsod jednaki, ker dosledno smemo skleputi, da se mišljenje Nemcev v Beljaku strinja z mišljenjem vseh druzih v starodavnem Korotanu. Prečitavši brošurico stopila nam je prav živo v spomin dovtipna povest, kako sta se nekdaj vozila mož in žena po morji in kako je v grozovitem viharji, ki je pretil uničiti ladijo in ljudi na njej, v svojej obupnosti vzkliknil mož: „Ljuba mati božja! če pridem ureč.no na kopno, podarim ti tako svečo, kakor najvišja smereka!" In ko mu je plaha ?eua na to opomnila, da za tako svečo niti premoženja nema, pošepet&l jej je na uho: „Le tiho, tiho, če nas le reši, saj potem dam lahko manjšo svečo!" Tako tudi nemško društvo v Beljaku. Takoj v prvih vrstah jadikuje, da je nemštvo v Avstriji v nevarnosti, da se baš sedaj odločuje o njegovoj narodnej bodočnosti in da se ne sme zanašati na svojo visoko kulturo, kajti ravno višja kultura ima nevarnost v sebi, da nemška manjina v Avstriji izgine kot „Cul turdunger" v drugih narodnostih. Mi nesmo krivi, ako gospodje sami sebi napravijo kompliment s „Culturdiingerjem," s priznanjem pa zabeležimo stavek, ki pravi v plemenitej resignaciji, da Nemci od zvunaj nemaj o pričakovati niti najmanjše pomoči m pričakujemo, da tudi tako od- LISTEK. Muzikalni listek. Vsak človek, godbeni povestnici vešč, je preverjen, da so Nemci z Beethoven-om v „simfoniji" dospeli na vrhunec svojega razvitka; kar so dosegli v „operi," posebno v sedanjej, po ravnokar umrlem Richardu \Vagnerji takozvanej „dramatičnej operi," ali pa ravno narobe : „opernej drami," je še vedno le v kontroverzi, tako da se tu zelo težko nepristransko razsojeva. Zelo pomenljivo pa je to, da so Be ravno tam, kjer so Nemci po polnem že obupali, namreč v skladanji klasične simfonije, — Slovani in sicer Čehi zmagovito ušatorili. Pred vsemi je tu uzoren slavni, po vsem mu-zikalnem svetu že poznani Dvorak, kateri je ravnokar obelodauil svojo hitro zaslulo „D dur simfonijo," o katerej se Dunajski kritik Eduard Hanslick tako izraža, da je silno umetno pisana, kritosrčno mislijo, in da bodo po tem takem vsako gmotno pomoč, prihajajočo od „Schulverein-att v Berolinu, z gnjevom zavrnili. Putem preide brošura na ožje koroške razmere in pravi, da se je mir v Koroškej zahvaljevati le narodno nevtralnemu deželnemu predsedniku in nem škemu skotu, da pa že na vrhu Karavank tuji agitatorji majo kumniček, ki naj bi kot slovanski plaz udri se v deželo. Slovansko vprašanje je za vsacega Nemca posredno ali neposredno krušno vprašanje, zategadelj postavilo sije društvo kot načelo svojega programa, da mu je glavna naloga čuvati interese Nemcev v Avstriji in da so njegovi člani zavezani vsa javna vprašanju meriti jedino z narodnim merilom. Le to merilu uaj bode odločilno pri vseh vprašanjih. S tem neso povedali gospodje nič novega, kajti to je prva točka Schoner erjevega programa. Priznali so le javno, da se slagajo a tem zloglasnim programom, tedaj nam je bode v bodoče tudi samo po tem merilu soditi. Na dalje pa povedo, da mora vse njih pri/.a devanje biti naperjeuo na to, da dobe nazaj izgubljeno postojanko v zakonodajstvu in upravi in si je trajno obdrže. V to svrho žrtvujejo svoje nemške brate v Ogerskej brez usmiljenja pod nož brezozir-nega pomagjarenja, prisežejo na dualizem in žele, da se še dulje razvija do persoualne unije, kajti potem boio Magjari naravni zavezniki Nemcev proti vkup-nemu sovražniku: Slovanom. Jednako radodarni so tudi Poljakom nasproti in kar iz Beljaka so dekre-tira, naj imati Galinka in Bukovina tako posebno stališče, kakor Hrvatska v ogerskej državnej polovici in to zaradi tega, ker bi močua Poljska bila mogočen jez proti iz Uusije pretečemu panslavizmu. Da. se pa vse to po mislih beljaških Gent/.ev izvede, treba, da so vsi Nemci v Avstriji solidarni ; vsak raspor je škodljiv, še celo pridevek „liberal'* je nevaren, tedaj v vodo ž njim, in konec bodi cer- zadostujoča vsem modernim zahtevam do finega uglasbenja (instrumentacije); kar je pa posebno važno in hvalevredno , — pravi v onej oceni, — je, da se nikjer ne pogreša jednostavnosti in ljubke svežnosti, česar pogrešajo vsi novejši nemški in druzih narodov proizvodi v omenjenem smislu. Ta lepa prikazen pa ne stoji osamela, temveč se oglašujeta genijalui skladatelj v prav krat kili prenehljajih, kar nam svedoči njegovo čudovito plodovitost. Tako si pred komaj štirinajstemi dnevi lahko videl v čeških „humoristi6kih listih" muzikalno prilogo, katerej vsebina je nova Dvorakova skladba: „Im p r o in p tu", pisana za klavir. To ti je priprost ali krasen, lahko umeven a vender diven „8imfoničen odstavek"; končavši ga na gluso-viru pač močno obžaluješ, da ne vidiš pred seboj dr uze ga odstavka; gotovo pa ne bode ta umotvor dolgo sameval; potrpežljivo pričakujmo, dokler nam pisatelj sam ne razvije iz tega kratkega odstavka mogočno simfonijo. kvenopolitičnemu prepiru in boju, in mej liberalci in konservativci naj se sklene zveza vsaj dotle, dokler bode Nemcem še voda v grlo tekla. Sploh so pripravljeni do vseh koncesij na cerkvenem in šolskem polji, tudi budget. dovolijo prav milostno z ozirom na obstoječo zvezo mej Avstrijo in Rusijo in „da bi ne kalili prijaznih razmer s slovenskimi so-deželami", katerih je „dobra četrtina", pravijo proti koncu: „Ko bi se nam po omenjenem potu posrečilo, pridobiti zopet oni upliv ki ptistoja Nemcem v Avstriji po številu, osobito pa po svojci kulturnej važnosti, potem bi se ta upliv ne uporabljal za jezikovno zatiranje mej nami živečih Slovanov, marveč v to, da se zajezijo one pretirane narodne zahteve, ki so nevarne našemu položaji v državi, kakor tudi obstanku države". Komur bi to ne bilo dovolj jasno, tega pouči še zadnja stran, kjer se čita: „VVir betrachten unser vorstehendes Programm nicht als ein starres poli-tisehes Glaubensbekeontnis, da s uns auf alle Zeiten biti det) und auf dessen Siitze, wie auf alleinseligmachcnde Glaubensartikel, die Vereinsmit-glieder schvvoren sollen". Tedaj vsebina iu glavna misel vse 24 stranij obsežne knjižice je ta: V viharji smo, malo je upanja priti na kopno, obljubu j mo tedaj velikanske sveče in sploh, vse „was helfen kanu", ko se pa srečno izkrcamo, potem je še vedno Čas pogoltniti dane obljube, — vse kakor v zadetku stavka omenjeni mož. Gospodje so s to objavo slabo uslugo napravili svojej stranki, in taki nazori ne bodo rešili Nemcev v Avstriji, kateri v obče v mkakej nevarnosti neso. V nevarnosti je le njih s.imoljubje, njih sebičnost, njih oholost, kakor bi bili oni jedini „izvo-1 jeni narod", ki naj bi gospodoval vsem drugim. In kol* se v tej knjižici čita, ni nikakor tako, da bi v nas vzbujalo željo, da se zgodi volja politikov v Beljaku, ki se še neso popeli do treznega, mirnega No, kaj pa z nami. Slovenci ? Mislim, da se bo snliij, ko že pri vseh drugih Slovanih tako zmagovito pomladansko solnce obseva in ogreva že skoraj vse stroke duševnega delovanja, posebno pa godbe, mislim, da se bo tudi v Slovencih slednjič tako močno z-ifeljena jutranja zarja dvignila nad nočno tmino lebkoživosti in inorilne leni-vosti. .Glasbena Matica" nam je pred kratkim uresničila s svojimi publikacijami to opravičeno nado. Še bolj nas je pa razveselilo, da je nam v tujcu vzrasel zelo nadarjen, in kakor se nadejamo, marljiv skladatelj, kateri se je po polnem navzoi ne le slovanskega, temuč tudi slovenskega duha; ta tujec je gospod Viktor Parma. Lahko se reče o tem skladatelji, da se je kot umetniška cvetlica rodil prav na „jour fixe-ovihu tleh, tu je jel spoznavati in častiti narod slovenski v njegovej inteligenciji, tu se je navdušil do narodovega slovstva in njegove poezije, odslej je celo počel zajemati iz teh bugatib, neusahljivih virov. Vsled tega poklonil je tudi svojo prvo skladbo mišljenja, do resnice in pravice, kar bi bilo jedino sredstvo spoprijazniti nas z Neme. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28 februvarja. V včerajŠnjej budgetni debati državnega zbora popel se je znani Štajerski po-lmee in filo sof, Car ne ti, izumitelj krilatega izreka: „atines Oesterreich!", do tehle tehtnih (!) izjav: „Sedanja vlada nema mojega zaupanja; za me je ona nesreča, da veča ni mogla zadeti mojo domovino. Javna zavest se kali. Prvosednik ministrov neče opaziti kršenja! postave od strani vlade in njenih organov. Slovanski narodi privajajo s u z brezmejno po-i p u s 11 j i v o s t j o ( V!) v vsem, kar le more! vzplamteti narodno strast, k sovraštvu! do jednega roda (nemškega). Avstrija, ako hoče i biti žilava ;n svoje bodoi'nosti vredna, zamore bitij le nemška, ker je proizvod nemškega dela. Za obtožbo preloma ustave ne manjka dfuzega, negi) par** lamentarne večme, katera ima za glavno svi ho bra- j nitev ustave. Spravrdljiva vlada, katera se nam, ako se jej odtrga krinka, pokaže kot poslovanje* nje Avstrije (!). s;>gh je že po srcu Avstrije, po remškem Dunaji. (Češka šola!) Nečem tajiti, da je vlada zamogla tako postopali, kakor je; a vender je mogia to le vlada katere) manjka vsaka avstrijska državna misel. Temno je politično obzorje avstrijsko, a skozi to temo vidim nek svit, in to je ZBČetek nove dobe. Vsaka stvar ima svoj konec!" — (Hvala Bogu, da tudi govor Carnerijev.) Iz Lvova se poroda, da bodo vse tfaBi»lt4» občine poticijonirale za nnmeAčenje vodstva galiSke transverzalke v Lvovu in za upeljavo poljskega uradnega jezika. Te dni šla je tudi deputacija poljskega kluba k trgovinskemu ministru, da mu položi na srce tO žel to naroda [»oljskega Minister je odgovoril, d* vlada, predno se dodela transverzalna Železnica, o tem ne more nič določnega ukre puti. bo1gart!ko trgovino. — Zadnje dni iztirala sta se dopisnika ruskih listov „Mosk. Telegr." in „Nov. Vr." iz Bulgarije, in sicer baš po naredbi ruskega generala Soboleva. To se daje tolmačiti s tem. da so poročila t*di dopisovalcev, bodisi resnična ali napačna, pač biia v stanu močno razburiti duhove po Bulgariji. Danes je baje zadnja seja podonavske Kosilereiice, ker bodo v njej dognana vsa vprašanja. Kakor poroča „PoI. Corr." poravnane so te-žkoče kilijskega vprašanja na podlagi sporazumi jenja mej poverjeniki Ruske in Angleške, kateremu so drugi poverjeniki že za naprej obljubili pritrditi. FrancoMka kamora je sklenila, da bo prihodnji ponedeljek obravnavala načrt o revizij; ustave. — Senat vzprejel je 8 15G proti 115 glasom načrt postave glede prenaredbe prisege pri sodnijah in fakultativno dopustitev verske prisege Desnica senata namerava interpelovati o razmerah, ki so nastale v vojski zaradi izdanih dekretov o pretendeutih. — Vojvoda Ch&rtres ski odložil je v nede'jo vojaško poveljnidtvo v Rouen-u in se odpeljal v Pariš. Poprej pa je izdal polkovno povelje, v katerem pravi • „Podpirajte mojega naslednika in pokažite s pouzdanjem in brezpogojno pokorščino nasproti deželskim postavam in vojaškim naredbam, da so bili po meni izdani ukazi vedno navdahnjeni s častjo in ljubeznijo do domovine." Dopi 181. Iz Krškega 27. februvarja. [Izv. dopis.] (Bralno društvo v Krškem) priredilo je dne 25. t. m. svojim udom krasno zabavo. Dvorano v gostilni g. GregoriČa je preskrbelo z okusno opravo, postavilo krasen oder za gledališče in svoje č. dru-žabn ke razveselilo z lepo veselico, kakoršnih je do zdaj v Krškem še malo bilo. Pevski zbor, ki šteje pod vodstvom požrtoval-nega in spretnega g. VM 12 vrlih močj, pel je precizno in ghdko 2 zbora i.i 1 kvartet. Potem je sledila vesela igra „V spanji", katero so vsi di letanti prav dobro igrali; igralki Svetovalka (gospa O) in Ema (gospodična A.) ste bili s šopki odlikovani. Takisto pa tudi igralki (Me tika) v drugi igri, „Uskok", (gospa K.). Tudi igralci so bili v obeh igrah svojej nalogi popolnem kos; je dino kar bi grajati imeli je to, da je bil šepetavec pri 2 igri preglasen, kar je poslušalce motilo. Vmes mej igrama sta pa na glasoviru svirali 2 izurjeni dami (gospa O. in gospodična V.), katerima je bilo občinstvo za prijetno kratkočasenje mej omenjenim preuebljajem prav hvaležno. Hvalo si dovoljujem izrekati še g. K., ki je s toiikim trudom vodil postavljenje odra ; si. društveni odbor pa bi prosil, da nam v kratkem zopet napravi tako prijeten večer. ■z ItrMlirpg-a 26. februvarja. [Izv. dopis.] (Popularno-znanstvena predavanja) imajo letos tukajšnji ufitHji meščanske šole ob nedeljah (ob 11. uri) v risarski dvorani. Do zdaj je bilo 5 govorov. Prvi govor (g. Seidl a, izprašanega gimnazijskega učitelja) bil je nemški, a ostali so bili slovenski, a pos'ednji govor (tudi g. S.-a) bode tudi nemški. Predava val bode 4. marca o „fizični podlagi živlienja". — Predavanja, zlasti nekatera, so bila obilno obiskovana. Do zdaj je bil najzanimivejši slovenski govor g. S. o elektrotehniki; pri tem govoru je razložil g. govornik v kratkih potezah vse najpoglavitnejše sttoje, aparate in iznajdbe na širokem polji dandanes tako velevažne elektrotehnike. Mnogo aparatov je tudi dejansko pokazal. Veselilo nas je posebno to, da so mu bili tudi vsi slovenski izrazi pri tej najnovejši znanstveni panogi znani in da mu je don.ači govor kljubu težavnej tvarini gladko tekel. Rudi tega se je nadejati, da bode tudi pri zadnjem letošnjem predavanji veliko naše inteligence g. govornika počastilo 10 ga tudi podpiralo v tem, da si prizadeva priskrbeti tukajšnjo meščansko šolo s prirodopisnimi učnimi sredstvi. Od Save 28. februvarja. [Izv. dopis.] Za narod iu umetnost zaslužne može pri premerniu prilikah počastiti in postaviti, spodbuja tudi mlade, ne še dovolj delavne moči k večjemu naporu. V vsakem kraji se nahaja mož, ki je v svojem krogu veliko storil za naš rod. Kdor n. pr. leta in leta neprenehoma podpira slovensko slovstvo, slovenske knjige in časopise, društva naša; kdor stoji v dobrih in slabih časih vedno na strani naroda; kdor še v društvih in shodih oživlja življenje z lepim slovenskim petjem: ta je gotovo domoljub, ki zasluži, da se ga tudi njegovi prijatelji spomnijo včasih, vsaj ob dnevih, njemu posebno milih. Tak naroden mož je g. Šuštersič na Vidmu. Dne 24. t. m. je praznoval svoj god in svojo petin petdesetletnic o. Njegovi prijatelji iu načelnik krškega bralnega druUva, g. dr. M., so vedeli zasluge tega domoljuba ceniti; napravili so omenjeni dan slavnostno večerjo in g. Šu^teršiču v proslavo zapeli sledečo pesnico: Lepa naša domovina, .Tedna pesen milo vlada Kje je zemlja tebi »lienaV Up mladini, um startni; Krasna si ravan, planina, V niži koče, v višku grada Kakor neba hčerka dična! Zbuja, vnema in jedini. Od stotero čud, ki spelo Blagor, komur Bog daruje Illag.> jih nebo v tvoj svet, je Lepih pesnij zaklad sveti Najbolj milo in veselo In ki glas modrice Čuje! Pa sinov je tvojih petje! »Poj in bratom petje netit" Glej, rojak stoji mej nami, Ki uspešno pol stoletja Z bronom grla brate drami In goji ljubezen petja! Danes god ti je, starosta! Torej poje zbor ti vdani: Vedno klij ti pesen prosta, Še pol veka Bog to brani! Pogreb dr. Štefana Ko&evarja. (Dalje.) Deputacije z venci in trakovi: 1. Ljubljanski Sokol, zastopan po starosti Jourfke-u": „J our-f ixe-potn ica" za dve gosli, cello in glasovir (čveteroročno), uglasbii in slavnemu slovenskemu literaruo-zabavnemu društvu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. — Potnica le ta je prav originalna i o krepka skladba: želeli bi bilo, da se priredi za veliki orkester; no pGlaBbena Matica" meni potem to krasno skladbo obelodaniti, ki»kor se je pred kratkim že čulo. Našemu občinstvu je že tako več ali manj po „ Vodnikovem plesu" znana, Čitalnici namenjena polka francaise „Milica"; o tej je reči le toliko, da se je s to milo, lehko iu elegantno malenkostjo gospod Parma širjemu krogu že priljubil kot salonski skladatelj. Zopet pa nas je zadnjikrat v literarnem klubu iznenadila nova kompozicija; kliče se: „Pesnij venec". Poutpourri slovenskih pesnij za dve gosli, cello in glasovir (čveteroročno); uglasbii Viktor Parma. Že dolgo nesmo čuli tako krasne in umetne sestave, kakor je ta; gen etično se po naravnih, ravno tako po narodnih pesnih posnetih prehodih menjajo naše, najbolj nam priljubljene „na- rodne" (dobro si jih je vedel izbrati gospod skladatelj iz narodovega zaklada) — druga za drugo: začetek spomina nas ua nNapreju, kateri se pa ne izvrši, temveč se igubi v novem napevu: ,,Bodi zdrava domovi u a"; „Sarafnn", ruska narodna, katera se je pa tudi v Slovencih že udomačila, podaje jej roko; s pesnijo „Oj ljubo ve-' sel je, o j kje si doma" smo že zopet na domačih tleh; tej sledi veličastno v andantino „K j e dom je moj"; potem se vrste „Bratei, veseli i smo", „P o jezeru bliz? Triglava" itd. — omenil i mi je le, da se poutpourri konča s „11 e j Slovani", čujejo se ti „Slovani" kakor mogočno ; valeča se reka, kajti valovi bobne in robne tu v krasnej basovej figuraciji, katera se bo tem lepše uživula, da se predela in prikroji to lepo delo za veliki orkester. Izražamo tedaj še jedenkrat veselje, ob jed-nem se ve da tudi zahvalo nad temi vrlimi skladbami, pričakujemo pa od tega gospoda skladatelja še mnogo če tvore k in drugih skladeb za orkester, katerega tako lepo v našem slovenskem duhu zmaguje, ker sega je popolnem na vzel. Včasih se kliče: „vivat sequeos", mi pa pra" vimo v tem veselem trenutku: „vivant sequentia" ! V Ljubljani, dne 27. februvarja 1883. Robert Bežek. Junak našega časa. k (Roman M. Lermoutova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Mary. 11. junija. (Dalje.) A ueka čarobna slast je imeti mlado, komaj razvito srce! Podobno je cvetlici, ki se je ravnokar razcvela in širi prijetno vonjavo, ko jo zadeoe soluca luč; tako cvetko utrgamo, duhamo jo do sita, in vržemo na pot; morda jo še kdo pobere l V sebi Čutim nenasitljivo hrepenenje poglodati vse, kar dobim na potu; na radosti in trpljenja druzih gledam samo z o/.irom na sebe, kakor na hrano, vzdržujočo moje duševne sile. Jaz sam nesem več v stanu pod uplivom strasti j izgubiti um; okolnosti podavile so v meni častiljubje, a prikazalo se je dr. Tavčarji, podstarosto Srečko Nolliji in 25 So- j kolih z zastavo. 2. Zagrebški Sokol zastopan po j gg. Stožir, Hochman, Lenuci, Supnnek, Roječ.! 3. Mozirska Čitalnica, zastopana po g. uadučitelji i Žolgarji, Vošnjaku, Piršu. 4. Ljubljanski pevski /.bor ■ zastavo in 14 pevci. 5. Ljubljanska Čitalnica, za- i stopana po g. dr. Fr. Štoru. 6. Narodna Tiskarna, za-1 Btopana po g. dr. Zamiku. 7. Glazbenu Matica, za- j stopana po g. F. Stegna rji. S. Sloven>ka Matica, zastopana po gosp. prof. Vodušeku in Pleteršniku. 9. Hrvatska Matica, zastopana po gg. dr. Markoviču. dr. Vidriču. 10. Akademija >nanostij, zatopmia po gg. dr. Markoviču, dr. Vidriču. 11. Slovenski Narod. 12. Mozirski trg. zastopan po g. Goričarji, Ley-kaufu. 13. Celjska posojilnica, zastop. po g. Mihajlu Vošnjaku. 14. Mariborska posojilnica. 15. Občina Šentjur ob južn. žel., zastopana po g. Rtipšlu iu dr. 16. Vranjski trg, zastopan po g. Šeutaku in dr. 17. Trg Gornjigrad, zastopan po gg. Spende. Mi-kuš, Fišer. 18. Cillier Aerzteverein. 19. Čitalnica Ptujska, zastopana po gg. dr. Gregoriču in Jurteli. 20. Čitalnica Maribor, zastopana po gg. učenikih Miklošiču, Neratu iu dr. 21. Mariborski dijaei. 22. Deželni poslanci slovenski, zastopani po gg. dr. Dominkuču in profesor Žolgaru. 23. Celjski di.;aki. 24. Trg Brazlovče, zastopan po gg. Prislan. Štigltc in dr. 25. Trg Rečica, zastopan po gg. Trčaku, Majeru, Jeraji. 2C. Trg Ljubno, zastopan po gg. Kolencu, Krolniku, kapi. Šmidu. 27. Okraj Gornjigrad, zaotopan po g. Goričaru in dr. 28. Lječniško društvo Zagrebško, zastopano po g. dr. Fonu. 29. Kolo Zagrebško, zastopano po gg. dr. Folnegoviču in Crnoltacu. 30. Kmetijska družba Celjska, zastopana po gg. dr. Ipavcu, naduč. Lopami, notarjih Bašu in Sajovcu. 31. Kmetijska družba Štajerska, zastopana po g. dr. Langerju in drugih. 32. Savinjski Sokol z načelnikom g. Jos. Lipoldom iu 12 Sokoli. 33. Handelskrankenverein Laibach, zastopan po gg. Makešu, Kgerstorferu in dr. 34. Celjska Čitalnica s svojim pevskim zborom, zastopana po svojih društvenikih in po pevcih. 35. Občina Griže, zastopana po gg. Sirci, Janežiču in dr. 3G. Požarna hramba Žalska, zastopana po g. Ivan Hauseubichlerji. Deputacije brez venca: 37. Celjska okolica, zastopana po g Lipovšku in dr. 38. Teharska občina, zastopana po svojem županu in odbornikih. 39. Občina Škofja Vas, za stopaua po g. Stožirji in dr. 40. Občina Frankol ska, zastopana po g. nadučitelji Kodermanu. 41 Občina Solčava, zastopana po g. Herletu. 42 Ve teransko društvo Celjsko, zastopano po 12 družbe nikih. (Daljo piih.) Senekovič: rO uplivu gozdov na podnebje.1* 18. marca : Prof Fr. Šuklje: „Marija Antoinetta." Začetek ob 11. uri. Ustopnice za ves ciklus po 1 gld za osobo, dijnke po 60 kr. dobivajo se v „Narodni Tiskarni" in v prodajaln ci gosp. H. Turka na glavnem tr<:u (štev. 20). Ustopnice za posamezno predavanje pri kasi po 50 kr. P. n. občinstvu prav toplo priporočamo, udeležiti se teh predavanj. Predmeti predavanj so jeko zanimljivi in imena gospodov predavateljev so nam porok, da bodo predavanja kakor po učna tako tudi zabavna. Vrhu tega treba pomisliti, da je tisti dohodek namenjen „Narodnej šoli", katero smo do sedaj v besede pravem pomenu zanemarjali, ki tiBin pa sedaj, ko nemški „Schulverem" razpenja svoje mreže in /anjke po deželi, mora biti posebno hh srci. Že z ozirom na »minentno dobro delen namen naj ni kdo ne zamudi teh predavanj, kdor je narodnjak. — (Gospod Andrej Praprotnik,) nad-učitelj in vodja prvi mestni deški ljudski šoli, član c. kr. deželnega šolskega sveta, velezaslužni urednik „ Učiteljskemu tovarišu", bode jutri v 1. dan marca obhajal p e t i n d v a j se 11 e t n i co svojega ljubljanskega u či t e I j e v a n j a. Mestni šolski svet ju v svojej poslednje j seji sou lasno sklenil, vrlemu šolniku-veteranu pismeno čistituti o tem povodu Gospod Praprotnik obhaja jutri tudi petin trideset letnico svojega učiteljevanja sploh Iz vsega srca čestitamo tudi mi gospod Praprotniku, ki je skozi vse svoje življenje in tudi v kočljivih časih bil vedno odločen narodnjak, ki ie kot pisatelj, kot učitelj in kot človek zvesto in vzgledno izpolnoval svojo norodno dolžnost. Na mnogaja leta! — (Celjski opat Vrečko), ki že od nekdaj nagiba na nemško stran, čutil se je primoranega celo pri pogrebu dra. Kočevaria, ki je bil vender narodnjak ,,par excellence,u in navzočnosti na tisoče brojeeih žalujočih Slovencev, posluževati se blažene nemščine. Ker to ni bilo posebno taktno in tudi ne umestno, začulo se je, ko je odmoM gosp. opat in 16. S: Dva nova František Ondri- Domače stvari. — (Vabilo k popularno - zuanstve nim predavanjem), ki bodo v dvorani ljubljau ske Čitalnice na korist „Narodni soli." Vspored 4. marca: Prof. Fr. vViestbaler : nVolkodlak in vampir v slovanskem bajeslovji.* 11. marca: Prof. Andr V. Zarnik: Daniel Lichard f. — poljska gioba. — 17. V. Valenta ček. — 18. Slovenski glasnik. — (Umrl) je v Maribora v 26, dan t. ni. J.Leon, posestnik tiskarne, izdajatelj „Sildst. Post", po kratki bolezn'., 49 let star. Tiskarno bode na ddje vodila njegova udova in vsi trije li.^ti, ki so se do sedaj tiskali pri Leonu, „Siidst. Post4*, „Gospodar'' in „Popotnik", ttbajali bodo kakor doslej. Pokojnik bil je podjeten mož in je zaradi znane pravde dia. Suppan-a prebil nekoliko duij v zaporu. Blag mu spomin ! — (Preskuša j S babic) v slovenskem jeziku vršila se je dne 26. iu 27. t. m. pod predsedstvom vladnega svetnika dr. viteza Stokelna. Izpraševalca bila sta vladni svetnik profesor Valenta m priinarij bolnice dr. vitez Bleiweis. Učenk lolo je dvanajst, in s cer deset Slovenk iz Kranjskega, jedna iz Stajarskega in jedna ('Munja. Skušnjo prestale so vse, pet s prav dobrim, šest z dobrim nsp« bom, jedna pa dovoljno. — (Pri volitvi v okrajni zastop v Mariboru) zmagali so nemčurji z 233 glasovi, Slovenci imeli so 65 glasov. — (Vabilo) k dramatičnoj predstavi, katrro napravi Kamniška Čitale,ca v nedeljo dne 4. marca 1883 1. Prvikrat: Cvrcek, Slika i/ kmetskega življenja v 5 dejanjih. Po Cnarlotte Birch-PfeiflVr jevl poslovenil d. Hostnik. Potem domača zabava. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. — Večji darovi se hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob lftB uri zvečer. K tej »Besedi" prav uljudno vabi odbor. — (Graščino Freistein) pri Poljskavi kupile so redovnice Magdalenke za L40.000 g d., katere imajo v Zagrebu v Josipovcu mlekarstvo, v mestu Vrbovci, v križevačkej županiji pa „iadUStrl- jaino kučansko učilište", v katerem j« f>o gojenk, mej njimi 20 Slovenk. Pouk je brezplačen; za vso celoletno oskrbovanji? plačuje se 120—160 gld. — (C. k r. poštna hranilnica v G o- končal / „Im Namen des Vaters, des Sobne«. . . .tt rici) je s>imo za Nemce in Italijane, ne pa za Slo izmej množice kakor „responsorium" v sonornem basu: „V imenu Boga ofeta, sina in svetega duha. Amen." Gosp. opat premenil je nekoliko barvo in vence, polnopravne avstrijske državljane. Tako bi bilo soditi po napisih na zidu in vratili pred tem zavodom iu po c kr. to aknnah, ki so le nemški cuknilo je po njegovem obrazu, občinstvo pa je iz iu italijanski, ne pa tudi slovenski. Za mno^ošte javljalo svojo zadovoljnost nad to zasluženo lekcijo. — (,.Ljubljanskega Zvona") tretja šte vilka izšla je ravnokar. Vsebina: l.Gorazd: Sveto-polkova oporoka. Pesen. — 2. A. A P.: Gazela. — 3. J. Kersnik: Cvelamen. Roman. (Dalje.) — 4. A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele. III. — 5. Go-razd: Ledene ro7e. Pesen. — 6. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 14. (Dalje.) — 7. —b- : Pred spominkom. Pesen. — H. Dr. Fr. Celestm: Naše obzorje. III. — 9. Dr. J. Tavčar: Vita vitae meae. I. — 10. M. Posavski: Jad. Pesen. — 11. E. Lah: O občevalnem jeziku na Kranjskem. — 12. S. Rutar: Slovenske naselbine po Furlanskem. III. — 13. A. Iludovernik: J. S. Turgeneva: „Stibotvorenija v proze\ — 14. Slovenska književnost V. — 15. Dr. vilne Slovence v mestu in za slovensko prebivalstvo v okolici: v Podgori, v Pevmi, v Šmavru, v Podsa-botinu, v Starej Gori, v Štandreži, v Šempetru, v Vertojbi, v Sovodnji nema ta zavod ni napisa ni oznanilb Njegovi preuzvišenosti trgovskemu ministru baronu Pino-tu in vodji c. kr. po&tnega hranilnifc-nega urada ua Dunaji priporočamo v odlikovanje našega c. kr. poštnega vodjo Alojzija Dell1 Ara, ki, kakor se zdi, ne ve nič o tem, kar je pisal naš dunajski dopisnik v Štev. 5 nSoče*', da namreč novi zavod strogo zahteva od svojih uradnikov, da so pravični vsem narodnostim. Gospoda Dell" Aro štejejo goriški Italijani mej dobre katoličane iu pravijo, da je tadi ud nekega pobožnega društva. Mi ne vemo, kako se strinja dobro katoličanstvo s preziranjem hitro f drugej podobi; kajti častiljubje ni nič dru zega kakor hrepenenje po oblasti, največje moje veselje je pa — podvreči vse okrog mene mojej volji, vzbujati do sebe čuvstva ljubezni, udanosti in strahu — ali ni to prvi prizuak, največa zmaga gospod-stvaželjnosti V Napravljati drugim veselja in žalosti, ne da bi za to imeli kaj pravice: mari ni to najslajša hrana našega ponosa? In kaj je sreča? Nic druzega, kakor nasitenl ponos. Ko bi se mogel jaz šteti za najboljšega in najmogočnejšega človeka na svetu, bil bi srečen ; ko bi vsi mene ljubili, odprli bi se v meni neusahljivi vrelci ljubezni. Zlo rodi zopet zlo; prvo trpljenje nam pokaže, kako veselo je mučiti druzega. Ideja zla ne rodi se v glavi človeka, da bi pri tem ne občutil h repenenja delati zlo. Ideje so organska stvarstva, rekel je nekdo; njih rojstvo jim že da obliko, in ta oblika je dejanje; v čegar glavi rodi se več idej, ta bolj deluje. Zato veleum, priklenen na uradniško mizo, mora ali umreti, ali pa zblazueti; ravno tako kakor človek močnega organizma, ki vedno sedi, in se malo giblje, umrje od udara (kapa). Strasti neso nič druzega, kakor ideje v prvotnem razvoji; lastne so mlademu srcu, in blazen je, kdor jih misli ohraniti vse življenje: mirne reke začenjajo se kakor deroči potoki, nobena pa ne dere in vihra do morja; polnost in globina čutov ne do pušča hitrih razburjenij; duša v trpljenji in vesolji vse dobro presodi in se prepriča, da mora biti vse j tako; ona ve, da bi jo brez viharjev posušila vodna solnčna gorkota;ona presodi svoje lastno življenje — raduje se in kaznuje sebe kakor razvajeno dete. Samo, kadar doseže človek to višjo stopinjo spoznanja samega sebe, zamore prav oceniti božjo pravico. Ko sem prečital te vrstice, spoznal sem, da Betu se jako oddali 1 od svojega predmeta ... A kaj . to dene? . . . Vsaj pišem ta dnevnik samo za se, in vse bo, kar zapišem vanj, za me dragocen spomin. Grušnicki prišel je k meni in objel me okrog vratu : imenovan je častnikom. Pila sva Šampanjec. Doktor \Verner je prišel kmalu za njim. — Jaz vam ne častitam, rekel je Grušnickemu. — Zakaj ne V — Zato, ker se vam prav lepo podaje ta vojaški plašč; tu v toplicah narejena častniška uniforma vam gotova ne bo tako lepo stala . . . Pomislite, da ste zdaj bili izjem*, a zdaj stopite pod občno pravilo. — Govorite, kar hočete, gospod doktor! mojega veselja mi ne razderete. On ne ve, pošeptal mi je na uho: — koliko nad daje mi ta uniforma ... O! . . . uniforma! tvoje zvezde, moje voditeljice . . . No, zdaj sera po polnem srečen. — Ali se pojdeš sprehajat z nami k hrezdnu ? vprašal sem ga. — Za nobeno ceno se ne pokažem već knežni, dokler ni narejeua moja častniška uniforma. — Ali jej hočem naznaniti tvojo srečo? — Prosim te, nikar! . . . Hočem jo iznenaditi. — Povej mi vender, kako stoje zdaj vajine razmere ? (Daljo prih.) naravnih in postavnih pravic kakega naroda. Ka) moremo reci „Corrieruu, ki je v židovskih rokah, ako dober katoličan i nami tako ravna. „Sočau. — (Nova železnica.) Neka družba se je zave?ala proti italijanski vladi, da bo stavila železnico iz Benetk skoz Portogruaro do Cervinjana proti Trstu vedno ob morji. Kjer prestopi železnica na avstrijska tla, bi pa avstrijska vlada zidala naprej ali njeni podjetniki. Nova proga bi šla iz Cervinjana mimo Ogleja in Ilonk do Tržiča (Monfalcone), kjer bi se združila s sedanjo južno železnico. Potovanje iz Trsta v Benetke in dalje v Italijo bi se tako mnogo skrajšalo. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Rim 28. februvarja. Včeraj zvečer raz-počile so ob jednem tri petarde iz papirja na Kvirinalnem trgu, v veži palače Chegi in na „Piazza Venezia" brez kakih pomilovanja vrednih nasledkov. Govori se, da je bilo več osob zaseženih. Berolin 27. februvarja. Cesarjevič Rudolf dospel sem ob 2. uri popoludne. Bil od cesarja, cesarjeviča in princa Viljema na kolodvoru vsprijet. Pozdrav na obeh straneh jako prisrčen. Cesar spremil je cesarjeviča v grad, kjer ga je pozdravil princ Wales. TiUci: 27. februarja. Fri Nloun: Kalinu z Dunaja.— Madile iz Celovca. — Schauta iz llammerstila. — «and z Dunaja. — Capič iz fJradea. — ZD-u.na*aslsa. "borza. dne 28. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo, i Papirna renta.......... <8 gld. Srebrna renta .... ..... 78 „ Zlata renta........ . . 97 „ 5°/0 marčna renta......... 93 r Ak'ije narodne banke....... b2H „ Kreditno akcije...... . . 313 „ !.i>i don ....... . . 119 „ Srebro . . ....... — „ Napol. . ......... 9 „ (.'. kr. cekini. ...... ^ „ Nemške marke ... . f>8 „ 4% državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 118 . Državne srečke iz 1. 1864. 1110 „ 108 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . 97 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 4°/ 89 ti n ti * /o...... « „ papirna renta 6"/0..... 87 „ 50/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/2'>/o •*d»ti Z149t- bsti . 116 „ Prior. Oblig. Elizabotine zapad, železnice 98 „ Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 104 „ Kreditne srečke......100 gld. 171 „ Kudolfove srečke.....10 „ 20 „ Akcije anglo avstr. banke . . 120 „. 122 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 225 „ 35 65 45 36 50 80 49 65 50 40 25 16 20 35 75 75 50 50 50 MeteorologiČno poročilo. Barometer: Stanje barometrovo je bilo v prete-čenem tednu zelo visoko in wploh za 10*18 min. višje, kot sini nje stanje sploh; znašalo je namreč 745*43 mm. in je bilo vso dni nadnorinalno. Najvišje, 74932 mm. ali za 14*02 nam. nad normalom, je bilo srednje stanjo v sredo; najnižje, 741-73 umi. ali za 6*43 mm. pod normalom, v ponedeljek ; razloček mej maksimom in minimum srednjega stanja je tedaj znašal 7*69 mm. Tudi stanje sploh je bilo vse dni nailnoruialno, iu sieer najvišje, 749*43 mm. ali za 14*13 umi. nad normalom, v ponedeljek opoludue; razloček mej maksimom in mini mom sploh je tedaj znašal 8*11 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4.09 min., jo imel torek: najmanju, za 0*94 mm., sreda. Thermometer: Srednja temperatura pretečenegu tedna je znašala -j- 0*2° 0«. to je za 2 3° C. nad normalom, ter je bila lo v ponedeljek in torek poduormalna Najvišja, -f 5'7U O. ali za 5-8u O. nad normalom, je bila srednja temperatura v petek; najnižja, — 25° C ali za 2*4° (j. pod normalom, v ponedeljek; razloček mej maksimom in minitnom srednjega stanja Je tedaj znašal 8'Šr 0. Tad t Stanje sploh je bilo M k rat, nad-, le 7krat pa podnormalno in sicer najvišje, -f- 13*6° O. ali za 1370 0. nad normalom, v petek opoludue; najnižje, — 4-8° C. ali za 4*7° C. pod normalom, v torek zjutraj; razloček mej maksimom m mini-moui sploh je tedaj znašal 18'4° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 14-4° 0«, je imel petek; najmanjši, za 2 5" (j., torek. Vetrovi pretočenega tedna so bili večinoma slabotni sieer pa precej spremenljivi. Največkrat, 9krat, je bil „vzhodu, 4krat JugozahodJ, Škrat „burjau, po Škrat jugovzhod'1 „brezvetr je", lkrat „zahod". Nebo je bilo v zadnjem tednu zdatno ugodnejše, ter bilo po tokrat .jasno*' in „oblačno", jedenkrat pa „deloma jasno**. Vreme je bilo vsled stanja barometrovega suho in stanovitno; teden ni imel nobenega deževnega ali sneženega dneva. T i"/ ii c cene v Ij u bij a a a i dne 28. februvarja t. i. 1'Šeniea, hektoliter . . . Bel, , ... Ječmen n Oves, H ... Ajda, u ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ . . arah „ . . . Fižol „ ... K t om pir, luo kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Sptdi frilen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštnmovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, . „ . . gld. kr, 47 20 55 9 23 87 21) H6 98 88 68 75 85 2 8 66 48 48 28 45 17 94 96 HO Zahvala. Vsled prebritke izgube svojega nepozablji-vega očeta, gospoda dra. Štefana Kočevar-ja, je nam došla neštevilna množica najodličnejših dokazov, kako visoko je bil rajnki čislan in kako gorko je bil ljubljen od vseh. Nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu, kakor bi bili dolžni. NhJ sprejmejo tedaj vsi, ki so se iz bližnjih in daljnih krajev udeležili pogreba, vsi, ki so nas v dopisih in brzojavih prijateljsko tolažili in izrazili svojo blago sočutje, posebno pa tudi vsi prečastiti gospodje duhovniki, ki so v spomin ran j koga prostovoljno obhajali liogu ljube cerkvene službe v svojih bližnjih in daljnih župnijah, in sploh naj sprejmejo tisti tisoči in tisoči drugih, ki so z nami žalovali in sočutili, našo naj-iakrenejlo zahvalo. lk>g plačaj vsem dokazano prijate! »kn ljubezen. V Cel j i, v 27. dan februvarja 1883. (124) Žalujoča rodovina. Zahvala. V imenu svojem iu svojih sorodnikov izrekam srčno zahvalo za izkazano mi sočutje pri izgubi in za tako obilno udeležbo pri sprevodu nepozab-Ijivega mojega soproga, gospoda Martina Schvveiger-ja, VSem domačim iu tujim gospodom in gospem, kakor tudi za mnogobrojne darovane krastu; vence; osobito duhovnim gospodom starotrškim, bloškim in cerkniškim, e. kr. uradnikom v Ložu, učitelj-stvu v Starem Trgu, graščinskim uradnikom v Sneperkn, vsem domačim in tujini gospodom pev-eem pa za ginljive nagrobnice. Pokojnega priporočam vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev. V Starem Trgu, v 25. dan februvarja 1883. (125) Matilda Schvveiger. kr. Uarodna "bllollotelsza.. Prvo hulvvicr. obsegajoče (107—H) Kranjska Čebelica, je ravnokar izšla ter jo ima v zalogi iu sprejema naročnino J. Oioiitiui v IJ ubijani. St. Rupertska občina na Dolenjskem išče ki je zmožen slovenščine in nemščine, z letno plačo 160 gld. Izučen trgovec, dobor prodajalec vsakovrstnega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi premeniti svojo dosedanjo službo. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (118-3) Hiša, pripravna za vsako kupčijo, s peterimi sobami, z vsemi potrebnimi shrambami, z dvema kletima, z vsem gospodarskim poslopjem, z zemjiščem in gozdom vred, ae za**adi druž-binskih uzrokov proda. Natančneje se izvč: Ii. S., Nova Vas pri Rakeku. (114—2) so odda na .'J do 6 let proti jako ugodnimi pogoji tako zvana šttuler-jeru prodi«jaliiicu s skladiščem, kletjo in dvema sobama v Dlozirakeiu trgu na spodnjem Sta-jerskem. — Več se izvč pri lastnici M. Štul<-r v Mozirji do konec maica t. 1. (123 — 1) Oznanilo. ]?Ioliroii<»šlia občina daje na znanje, da bode prihodnji semenj dne 10. marca t. I, kakor tudi vsi drugi setnnji od sedaj za naprej na novem prostornem kraji ne le za povejo živine, ampak tudi za konje in svinje. 0*bčina Mokronog, dne 27. februvarja 1883. (122) Fran Penca, 2upan. 4 Reelna razprodaja. Zaradi preselitve iz svoje dosedanjo prodstjahnoe sem primoran v času od 1. do 20. marca po Jako znižanih cenah razprodajati svoje bogato založeno blago, obstoječo v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muzi kalij ah, galanterijskem blagu, kupčij sk i Ii knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in solo, slikah z oljnim liskom, fotografija,)!, ernilah itd. itd. (121—2) Karol Till v Ljubljani, poleg Hradecky-jevega mostu. HUM*uxuun*xnnuuu*xuuu*MUit*n Kri čistilne krogljice, c. k. priv., ™ ne smele , bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno OBVedo&Ue pri zuhasanji človeškega telesa, glavobolu, otrp-*%# nenib udih, skaženeui želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v 55 škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. 9% Razpošiljava Be le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski, kašelj, bripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sin.pi. •S PrAIl-PAtalrA SrtTAIliA »'0'^USe vrste, ljudstvu priljubljeni lek; mala J& F i ctllLOSkO figiUlji steklenica 20 kr. ; velika steklenica 40 kr. z ob-širnim navodom za uporabo. M Anaterinska ustna voda, ^/t ljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. najboljše za chranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi Binrad- najlinejše vrste, bel in rožast, v skateljeah po 30 kr., s pravo ro- cin/Jvi prašek za dame, žino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. (Jori navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji 7 O'-) za i-cvraltio ii>pesiie pripoznane, ima vedno cJatc v zalogi in razpošilja takoj po postnimi povzetji (42—2) Irkama Jul. pl. Trnkoczy-ja wpri samorogu44 v l,Jul>IJaiii, iTl<*Ntiii