Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ....................... $3.00
Za pol leta..............................1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 3. št. 102.
Price 5c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 7, 1945
Cena 5 c.
Vol. 3. No. 102
KRIMSKA DEKLARACIJA JE GARANCIJA ZA MIR - ROOSEVELT
Washington — Ob priliki povrnitve iz Konference treh velikih v Yalti, predsednik Roosevelt je podal pred kongresno zbornico zelo značilen govor o sklepih in določbah konference. Dejal je, da pomenijo novo zao-krenitev v zgodovini velikih držav, katerih naloga je de-la.ti v popolni vzajemnosti in soglasju po zmagi nad sovražnikom, za ohranitev trajnega mira v svetu, ter obenem nuditi pomoč za obnovitev ekonomskega življenja z vojno prizadetih in opustošenih držav v Evropi.
Prvotni in poglavitni cilj je, zdrobiti nemško nacistično in fašistično silo čimprej mogoče in drugič zgraditi temelj mednarodnega sporazuma po skončani vojni.
Predsednik Roosevelt je v svojem govoru se obenem o-brnil na ameriško ljudstvo v splošnem, da podpira sklepe in določbe treh velikih, ki so bili doseženi v soglasju na konferenci v Yalti. Ti sklepi so najmočnej-
ša garancija za trajni mir, odnosno popolni in brez kompromisni zmagi nad sovražnikom, po skončani vojni. Glede sporazuma z ozi-rom na posamezne države v Evropi, med temi Poljsko in Jugoslavijo, predsednik je poudaril, da so vprašanja in diskusija potekali z iskrenimi nameni z strani treh velikih. Določbe Atlantskega Carterja so najtemeljitej-ši dokaz, da je konferenca delala v pra,vcu le po pravičnih in za vse narode ustreznih določbah glede notranje ureditve itd.
številne organizacije in razne druge ustanove so poslale predsedniku Rooseveltu brzojavne pozdrave, izražajoč odobritev sklepov in določb treh velikih v Yalti.
Čete
maršala Žukova zavzele Stargard in Kolberg
NAD 200 TISOČ NACISTIČNIH SIL OBKOLJENO V POMERANIJI
Zmagoviti oddelki Rdeče a in Kolberga j Pomeraniji
Armade pod poveljstvom maršaila žukova, so v bliskovitem naskoku okupirali poslednje in zelo važno prometno mesto Stargard v Pomeraniji, pred večjim in obrambnim mestom ob baltiškem zalivu Stettin. Dočim so bolj na severu drugi oddelki Rdeče Armade prebili nacistično črto ob Baltiškem morju, ter okupirali prista-niščno luko Kolberg. Z tem bliskovitim naskokom sovjetske čete so obkolile nad 200 tisoč nacističnih sil se-verno-vzhodno od Stargard-
SVETO KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
PISMO OD GENERALA VELEBITA
V
Zavesniška armada borbi za mesto Cologne
Pariz — Motorizirani oddelki ameriške armade, katere sta podpirali nadaljni pehotni oddelki, topništvo in tankovski oddelki, so prebili sovražno črto zapadno od Rajne ter vdrli v mesto Cologne, četrto po prebivalstvo v Nemčiji. Nemci pred-no so odstopili preko reke Rajne, so razstrelili mostove z namenom da zavstavi-jo napredovanje zavezniških čet.
Srdite borbe so v teku po ulicah Cologne. Vest iz Pariza pravi, da se nacistične sile bore nai vso moč. Vsako večje poslopje služi kot u-trdba in predno Nemci odstopijo, navadno poženejo v zrak celo poslopje. Tudi ulici se minirane povsod, kar pomeni, da so nacistične sile pripravljene braniti mesto približno po vzorcu, kakor so se borile sovjetske čete in prebivalci mesta Stalingra-da.
Severno od Cologne ameriška deveta in kanadska prva armada sta se spojili pri mestu Geldern in začeli v skupni ofenzivi prodirati proti Rheinbergu in Weselu. Po zatrdilu najnovejših vesti sovražne sile odstopajo pred močnimi vdarci zavezniške armade, topništva in zračnih napadov.
GENERAL ROATTA POREGNIL
Rim — Po zatrdilu tukaj-šnih vesti in pred sodijsko obravnano ki se te dni vrši proti fašističnim zločincem, general Roatta, je pobegnil iz zapora. Ministerstvo za notranje zadeve je razpisalo en milion lir nagrado ($10.000) za njegovo aretacijo.
Vsekakor nastane vprašanje, kako je pobegnil general Roatta iz zapora v času sodnijskih procesov proti fašističnih vojnih kriminalcev? Poleg tega Roatta, je na listi vojnih kriminalcev v Jugoslaviji, kateri je za časa okupacije na zločinski način razsajal po Sloveniji. Ni izključeno da se nahajajo zelo nevarni fašistični zločinci na gotovih položajih, kateri so omogočili tudi njegov beg.
Dragi tovariši:
Z velikem zadovoljstvom in interesom sem slišal o vašem delu in vnemi za pomoč naši zemlji, odnosno svoji stari domovini. Tovariš Nikolaj Kovačevič mi je o temu vsemu pripovedoval, ko je dospel sem v London. Toda mi smo že pred nekoliko meseci prej zvedeli, da v Kanadi obstoja organizacija za pomoč svobodni Jugoslaviji in da je zelo aktivna na tem polju dela. Ni pa nam bilo znano da je do danes dosegla tako dobre rezultate. Iz vašega uspeha je razvidno, da se je tudi pri naših izseljencih ohranila globoka ljubezen in sočutje napram stari domovini in da se danes čutijo v tesni zvezi z svojo rojstno domovino, katera je tekom vojne vzdržala najtežje muke od vsih zasužnjenih narodov v Evropi, a katere narod je dokazal, da je naj-hrabrejši in najbolj svobodoljuben narod od vsih drugih narodov v Evropi. Naša zemlja je največ trpela radi tega, ker je od prvega dne ko je izgubila svojo svobodo, vstala v nepomirljivo borbo proti fašizmu, najčr-nejšega sovražnika človeštva in napredka. Fašistični okupatorji so kaj kmalu občutili rano, da narodno-os-vobodilni pokret v naši zemlji ne samo da pomeni veliko nevarnost za njihove vojne načrte in slabljenje njihove vojaške moči, nego da je ta pokret potokaz drugim narodom Evrope, kako je treba edinstveno in nepomirljivo stopiti proti fa^jz-mu in ne kloniti v borbi do njegovega končnega uničenja.
Zaradi tega je sovražnik besnil, požigal in uničeval našo zemljo, rušil mesta in vasi, ropal živino, žito in druga bogastva naše zemlje, ter odganjal naš narod na prisilno delo v Nemčijo. Poleg tega sovražnik je skušal zasejati neslogo med našim narodom, podplačal izdajalce, katerih naloga je bila razširiti mržnjo med bratskimi narodi. Narodnoosvobodilni pokret je odgovoril sovražnikom z čvrstim edin-stvom vseh narodov Jugoslavije na podlagi enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov, kot naprimer z organiziranjem enotne Narodnoosvobodilne vojske v kateri se rama ob rami bore Slovenci. Srbi, Hrvati, Ma-cedonci in Črnogorci.
Dragi tovariši, mi smo v naši zemlji dosegli te uspehe zahvaljeno bodi v tej smeri politiki bratstva in e-dinstva narodov Jugoslavije. Slišim da imaste tudi vi vsaj deloma težkoče po vprašanju bratstvai. Naj vam bo primer bratstvo in edin-stvo v naši zemlji in delujte
v tej smeri, ker samo na. ta način boste združeno močni ter od vseh tudi spoštovani.
Kakor vam je znano v mnogo naših krajev vlada glad in pomanjkanje osnovnih reči, kot je obleka in o-butev. Najbolj prizadeti so kraji, kateri so se odločno dvignili v borbo. In ti so v prvi vrsti črnagora, Hercegovina, vzhodna in zapajdna Bosna, Lika, Kordun, Dalmacija in Istra. To so obenem v glavnem pokrajine odkod ste tudi vi odšli daleč v tujino, kjer je vladaJa siroma-ščina v toliko večji meri pred vojno in kateri niso mogli prehranjevati svoje prebivalstvo.
Vest o vašem nesebičnem zbiranju prispevkov in denarni nakaznici v znesku $95.000.00 za pomoč našemu rdečemu Križu, je sprejeta v naši zemlji z velikim oduševljenjem in ponosom, da naši ljudje nepozabljajo na svojo domovino zlic temu, da so že leta daleč od nje.
Kot predstavnik Na.rodno-
in ob pristaniščni luki Dan-zing, ter vzhodni Prusiji.
Ob te mčasu sovjetske čete so odaljene komaj nekih 15 milj od Stetina, zelo važno železniško in prometno križišče, obenem pa močna obrambna točka pred Berlinom. V prodoru na baltiško obrežje sovjetske čete so napredovale severno in južno 28 milj ob mestu Stetin. Posamezni vojaški veščaki izražajo mnenje, da je obko-litev nacističnih sil v Pomeraniji, kakor tudi neizogiben padec važnega mesta Stetin, močna priprava za splošni naval proti Berlinu.
čete pod poveljstvom maršala Rokosovskega, so zožile obseg ozemlja obkoljenih nacističnih sil v vzhodni Prusiji na 300 četvornih milj. Vsi znaki kažejo, da se približuje popolni poraz o: šabnih Fritcev v vzhodni Prusiji, kakor tudi Pomera-
ŽELEZNIŠKA NESREČA
niji. V napredovanju sovjetskih čet pod poveljstvom maršala žukova in Rokosovskega, sovjetske čete so okupirale preko 600 večjih in manjših mest in vasi za. minule štiri dneve.
Članek, ki je izšel v "Pravdi" med drugim o tekočem položaju nacističnih sil v vzhodni Prusiji in obrežju Baltiškega morja pravi: "Devet desetin vzhodne Pru-sije je očišeno od sovražnika in cela baltiška obrambna črta sovražnih sil je pred razsulom".
FEDERALNE VOLITVE SE RODO MORDA VRŠILE
V JUNIJU
Ottawa — Federalne volitve se bodo morda vršile v prihodnjem juniju, toda ne prej, je dejal ministers^ predsednik minuli petek v svojem govoru, katerega je oddajala CBC radio postaja čez deželo. Njegovemu govoru so dajali pozornost z-lasti konservativni krogi, kateri paradirajo z svojo reakcionarno kampanjo proti liberalni vladi premiera King-a.
Medtem ministerski predsednik je posebej izrazil mnenje, da bo Hitlerjeva Nemčija popolnoma premagana do prihodnjega junija. In ako bi to ne bil slučaj federalne volitve bodo odložene na dalj časa po juniju mesecu, je dejal Mr. King,
Zora, Ont. 5 mar. — Tu
kaj je nastala težka železni
DRAŽA MIHAJLOVIČ NA LISTI KRIMINALNIH
London — Komisija za preiskavo vojnih zločinov, je postavila na listo za vojne kriminalne zločince Dra-žo Mihajloviča, bivši vojni minister bivše kraljevske vlade v Londonu.
Komisija je ugotovila na podlagi številnih dokumentov, ki pričajo, da je bil Draža Mihajlovič kot vodja
ška nesreča, ko se je zaradi četnikov v t"esnih 0dnošaj"ih počene kolesnice iztiril br-	-	- - -
zovlak, kateri je vozil v hitrosti 70 milj na uro. O-krog 60 oseb, je bilo težje in lažje opraskanih od razbitih šip na oknih, dočim so štiri težko poškodovane.
osvobodilne vojske v Angliji, želim vam uspeh v vaši rodoljubni akciji in sem prepričan, da hočemo z tem ojačati vezi izmed naše zemlje in naših rodoljubnih izseljencev v Kanadi.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Šef Vojne Misije Narodnoosvobodilne vojske v Angliji, General-major, Vlado Velebit.
in sodelovanju z nemškimi in italijanskimi okupatorji, ter vred z njimi odgovoren za številna zločinstva v borbi proti narodnega osvobojen j a.
Poleg dokumentiranih dokazov, so še številne priče četnikov, ki pričajo, kako je Mihajlovič izdajal naredbe za na.pade proti partizanom in narodno osvobodilnih oddelkov poleg tega tudi za pobijanje nedolžnega ljudstva, katero ni hotelo sprejeti njegov izdajalski dik-tat podložništva okupatorjevi oblasti in z tem seveda bivši protinarodni belgrajski čaršiji.
Neke vesti trdijo, da je Mihajlovič pobegnil nezna-
no kam iz Jugoslavije, na-vodno v okupirani del Italije. Določeni kazni pa za.-gotovo da neuide, kajti svobodoljubne in demokratične sile bodo zasledovale vojne kriminalne zločince, dokler jih ne ujamejo in kaznijo po zasluženi kazni. Ni pa izključeno, da bo za mnoge zmanjkalo zavetja in da so že zdaj v skrbi, bežati — toda kam?
Nadaljna vest trdi, da je vstanovljen regentski Svet in njegovi člani so, Srdjan Budisavljevič, Srb in vodja neodvisne demokratske stranke, Anton Mandič, Hrvat in po poklicu odvetnik, ter Dušan Srnec Slovenec, bivši ban Slovenije in sedanji finančni minister vlade maršala Tita.
ter obenem naslovil apel na poslance raznih strank, da se zavedajo resnosti za večje zadeve pred deželo in narodom na prihodnjem zborovanju parlamenta.
Govor ministerskega predsednika ni bil najbolj všeč konservativnim reakcionarnim krogom, kateri izzivajo federalne voljitve že zdaj, toda na podlagi vojaškega nabora, nikakor pa ne programa za povojno dobo. Slednje vrašanjejeza konservativne kroge deveta skrb, toda poglavitno da pridejo do oblasti in sicer z programom, kateri vsebuje le gole obtožbe proti sedanji vladi.
Najboljši dokaz temu je konservativna vlada premiera Drew v Ontario, katera je uporno vztrajala proti v-zakonitvi delavskih zakonodaj in lestvice za družinske dodatke. Končno se je morala udati le pod pritiskom večine poslancev delavske stranke, ter deloma v tej podpori poslancev liberalne in CCF stranke. Premier Drew je bil prisiljen imenovati odbor 12 poslancev, katerega naloga bo sestaviti načrt delavske zakonodaje na podlagi gotovih podatkov z strani delavskih unij, raznih drugih ustanov in delodajalcev.
KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA
Kampanja rdečega Križa je začela včeraj in bo trajala do konca marca. Za to dobo je predvideno zbrati 10 milijonov dolarjev.
Podprimo kampanjo rdečega Križa!
Odlomki po konferenci v Yaití
POLITIČNE INTRIGE PROTINARODNIH ELEMENTOV TER SKRAJNE REAKCIJE SO SE POPOLNOMA IZJALOVILE
Preživeli protinarodni elementi ter skrajna reakcija sta polagali veliko nadejo, da pride do političnega nesoglasja na konferenci treh velikih v Yalti. V tej nadeji so snovali tudi svoje politične intrige v trenutku, ko s'e Rdeča Armada z vzhoda in zavezniška s zapada približuje glavni prestolici Hitlerjeve Nemčije — Berlinu, ter v trenutku, kateri ima odločiti poleg pogojev Z'edinjenih narodov proti ponovitvi vojne agresije, obenem pogoje za ureditev povojnega sveta, kakor določa Atlantski Carter in sporazum velikih treh v Teheranu.
Atlantski Carter kakor tudi sporazum treh velikih v Teheranu, nista prav nič navduševala preživele protinarodne in reakcionarne elemente, slednji menda ne trpe večjega strahu pred edino osnovno določbo, kakor "hudič pred križem", ki določa svobodno samoodloči-tev narodov glede notranje uredbe prej po nemškem fašizmu okupiranih državah po skončani vojni. Temu za dokaz je to, da so se protinarodni elementi že v začetku okupacije posameznih držav razbežali na varno na vse
strani z preračuno svrho v zamejstvo, kjer bodo počakali na primeren trenutek, da z političnimi intrigami na račun bivših po reakciji določenih državnih ustavov in po prvi svetovni vojni določenih meja doseči pravico za povrnitev na oblast.
......Ta drzna namera je občutila prvi in močan sunek proti te trhle skupine raztresene skoro po celem svetu, ob zavezniškem sporazumu v Teheranu, kateri četudi ni tedaj dobesedno sprejel določb Atlantskega Carterja. Razvojna doba od sestanka treh velikih v Teheranu in sedaj pred nedavnim v Yalti, je postavila na vidno mesto v ospredje številna vprašanja, ki se tičejo povojne Evrope, medsebojne kooperacije svetovnih velesil za trajni mir, napredek in progres, poravnanje povzročenih napak po prvi svetovni vojni glede državnih meja in med poglavitnimi brezkompromisne pogoje za popolni poraz ter izkore-nitev nemškega fašizma.
......Svetovna reakcija in
protinarodni elementi, ki so v zasedi računali na povrnitev na oblast in le deloma poraz nemškega fašizma, niso računali na tak sporazum treh velikih
v Yalti. Poljska reakcija v Londonu je zavečala z takim krikom in besom, da je v svoji brezupnosti naslovila protest proti britskih vodilnih krogov in jih obtožila za izdajstvo na račun Poljske. Namreč, da sta se premier Churchill in vnanji minister Eden podala vplivu Stalina, radi vzhodnih meja med Sovjetsko Unijo in Poljsko. Za pripomniti je, da poljska ubežna reakcija v zamejstvu ni nikdar naslovila protestno noto v takem tonu nemškemu firerju, za številna zločinstva v Poljski za časa strašnih masakracij nad civilnim prebivalstvom, kakor naprimer zdaj proti sporazumu treh velikih v Yalti, Temu preživelemu glasu poljske reakcije so se pridružili brit-ski skrajni konservativni reakcionarni krogi, odnosno njihovi predstavniki v poslanski zbornici, kateri so na enak način dolžili za izdajstvo interesov Poljske z strani premiera Churchilla in vnanjega ministra Eden-a, na konferenci v Yalti.
Zakaj se svetovna reakcija peni v zadevah Poljske, ni težko doumeti, če vemo, da ste ravno Poljska in Finska v tem oziru služili za rodovitno polje tako za drzne in lažnjive obtožbe za vso dobo po prvi svetovni vojni, kakor tudi provokacijske namere
proti Sovjetski Uniji. Poglavitna ovira v tem oziru je popolnoma novi družabni red, kateri je enkrat in za vedno zapečatil sramotni način ičkoriščanja človeka po človeku in naposled, kateri oveličuje notrajno narodno in soci-jalno ureditev v resničnem pomenu življenske demokracije in svobode narodov Sovjetske Unije. Demokratična ureditev Poljske in Finske, na enak način enkrat in za vedno izbriše sramotni pečat drznim provokacijam, virom lažnjivih obtožb in povrhu tega ne nudi priložnosti za izkoriščanje naroda v oni meri, kakor si je želela tudi po tej vojni poljska, finska in zunanja reakcija v svetu v splošnem. To je pač drugi osnovni vzrok za bes reakcije proti določbam Atlantskega Carterja za povojno Evropo, ker z u-resničitvijo njegovih določb odpade zelo udobna služba za številne reakcionarne in protinarodne la-hkoživčke.
Toda zgodil se je čudež v britski poslanski zbornici ob priliki glasovanja napram stališču Churchilla in vnanjega ministra Eden-a, pri sporazumu treh velikih v Yalti. Besneča konservativna reakcija da si zadrži vsaj deloma prestiž v lastnih krogih, se je priključila (Nadaljevanje na 4 st.)
SOCIALIZEM NE TRPI FRAZOLOGIJE
Winnipeg — Dva člana CCF. stranke, odnosno narodna poslanca v parlamentu provincije Manitobe, dr. D. L. Jonhnson za volilno okrožje Brandon in B. R. Rishard za volilno okrožje The Pass, sta. iznenadila ostale poslance v parlamentu z izjavo, katera vsebuje resno kritiko glede politike svoje lastne stranke. Namreč izjavila sta se proti namere CCF ,da posta.vi svoje kandidate v vseh volilnih okrožnih za bodoče federalne volitve. Posebej sta naglasila, da je edina rešitev v prihodnjih federalnih volitvah koalicijska vlada, sestavljena od poslancev progresu in napredku ter narodnemu edinstvu naklonjenih strank. Dočim pa je sedanji način politike CCF razdiralnega karakterja, katera ne vodi v pravi smeri nujnih življenjskih potreb kanadskih delavcev in delavk, ter naposled naroda kot celote, sta izjavila omenjena poslanca.
Ta izjava dovolj sama za sebe pove, da je nemogoče uspevati z frazologijo skrbno ovito v takozvanem "so-cijalizmu", kakor ga zamišlja vodstvo CCF stranke. Socijalizem ali je znanstven in življenjski, ali pa sploh ni socijalizem.
VRV ZA HITLERJA
Moskva — "Pravda" prinaša članek v katerem pravi, da je nemogoče poslati Hitlerja na otok, kakor Napoleona, ampak poslati ga na vrv.	N
Ta sklep je dosežen v soglasju Zedinjenih narodov, kateri sqi nanaša za vse vojne zločince, pravi "Pravda".
V Franciji je vstanovljeno posebno sodišče za vojne kriminalce, kakor tudi v Poljski inJugoslaviji. V Če-hoslovaški je že našteto na listi za vojne zločince 2000 oseb, idočim je bilo obsojenih v Bolgariji tri prejšna regenta, 22 ministrov in 68 fašističnih poslancev. Taka sodišča so že vstan ovij ena v osvobojeni Madžarski, Ru-muniji in Finski, potrebno pa je le izvršiti pravično kazen za vojne kriminalne zločince, zaključuje ta članek.
))
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity sf Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Največji barbeni praznik Slovenske žene
Praznik, kakršnega še nismo doživeli, je bil veličasten dan našega kongresa Slovenske Progresivne ženske Zveze. Vse kar smo doživele v tistih kratkih trenutkih, se je globoko vtisnilo v naše duše in jih napolnilo z občutki in zavestjo, ki jih ni mogoče popisati. Preveč je bilo vsega in me same nismo mogle verjeti, da je kaj takega mogoče. Svetli primeri junaštva., požrtvovalnosti in borbene pripravljenosti naših hrabrih, ponosnih, a vendar tako zelo skromnih mater, so zadivili nas vse.
V	njih očeh je gorel plamen, ki je živo potrjeval vso borbeno pripravljenost, s katero smo slovenske proti-fašistke ves čas borbe pomagale svojemu narodu. Najbolj nas je pretreslo, ko je iz množice žena vstala, žena-mu-čenica — častna predsednica SPŽZ — Marija Ivančič. Svojo strašno zgodbico je začela pripovedovati takole:
"Preljube moje žene in dekleta, zavedajmo se, da živimo v času. ki zahteva od nas vseh žrtve. Vsaka od nas je dolžna žrtvovati, nobena žrtev za svobodo ni preveč. Jaz sama sem žrtvovala, štiri sinove, toda ne jokam za njimi. Ponosna sem, da sem mati junakov, ki so padli za domovino."
Te kratke in zbrane besede so živi izraz prerojenja slovenskih žena, ma,tera in deklet v stari domovini, obenem pa dejanski izraz zgodovinskega pomena z tem, da danes stopa prvič po toliko stoletij kot enakopravna članica slovenskega naroda, — slovenska žena. Kongres Slovenske Progresivne ženske Zveze, kateri je med drugim slavil zgodovinski dan dne 8 marca in slovesno izjavil, da bodo odselej tudi Slovenke se vrstile v družbi žena celega sveta. Ta dan, katerega bodo proslavile žene celega sveta, bo našteval imena številnih junakinj, matera, žena in deklet iz celega sveta, ter jim odaja.l zasluženo priznanje med ljudstvom v splošnem. Z tem pa je 8 marc postal živi in pričujoči izraz one velike veličine napovedi po slavni vstanoviteljici ženskega mednarodnega praznika, Kla.ri Zetkin, kateri je postavil prvotno in poglavitno vprašanje na dnevni red žena celega sveta, da so enakopravna bitja z moškimi. Ta napoved se danes v resnici ustvarja tako v Jugoslaviji, kakor tudi drugod v svetu. Najočitnejši primer v tem oziru nam podajajo matere, žene in dekleta velike Sovjetske Zveze, katei-e so v tej vojni poleg naših sestra in matera v stari domovini, ovekovečile slavno mesto žena celega sveta,.
V	tem duhu priznanja slavnim junakinjam, ki so že položile svoja življenja na oltar narodnega osvobojenja, enakopravnosti, svobode in napredka, kakor tudi onim, katere se nahajajo v borbenih protifašističnih vrstah kličemo v znak velikega mednarodnega praznika: "Naj živi 8 marc kot mednarodni praznik žena celega sveta!"
Zgodovina mlade avijacije N. 0. V .Jugoslavije
Kampanja Rdečega Križa
Z dne 5 marca je začela velika kampanja rdečega Križa za deset milijonov dolarjev, vključujoč vsoto 600 tisoč dolarjev namenjena za, pomoč narodom Jugoslavije. Po zatrdilu glavnega odbora rdečega Križa, omenjena kampanja je določena, odnosno 8 milijonov dolarjev za, pomoč ljudstvu v posameznih državah v Evropi, kot na-primer v Jugoslaviji, Grčiji, Franciji, Belgiji, Poljski itd Vendar značilno je vprašanje, da, je bilo namenjeno za Jugoslavijo, katera je brez pretiravanja skoro najbolj prizadeta in da je prejela tudi najmanj pomoči za dobo v treh letih krvave borbe proti zunanjim vpadnikom in domačim izdajalcem, en milijon dola-rjev. Dočim je ta vsota sicer iz nepoznanih razlogov znižana na 600 tisoč dolarjev.
Priseljenci jugoslovanskega porekla so zbrali sami medseboj skoro četrt milijona dolarjev v gotovini. To vsoto so prispevali večinoma člani bratskih gibanj treh Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, poleg tega podpornih društev HBZ., VPZ. Bled, posamezna pevska društva, dramski odseki-itd. To pomeni da je še veliko število, onih ki niso do danes prispevali prav ničesar v to svrho. Zato je sedaj temvečja priložnost ob priliki kampanje rdečega Križa, da prispevajo svoj delež za tako plemenito svrho, katera obenem nudi vsaj deloma pomoč tudi strašno prizadetim narodom v Jugoslaviji. Nobenega dvoma ni, da se bodo člani in članice raznih organizacij priključili kampanji rdečega Križa in nudili vsestrano podporo v zbiranju za časa kampanje. Kajti ta ustanova resnično nudi zelo nujno pomoč onim, ki so najbolj potrebni posebno v opustošenih krajih v Evropi.
Zato podpirajmo kampanjo rdečega. Križa in posebno oni, ki do danes niso prožili večje pomoči za take svrhe.
Pojasnilo
Ker je izostalo nekoliko dopisov, kakor tudi celotni zapisnik seje glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, ter zapisnik Sveta Kanadskih Južnih Slovena, naj tem potom pojasnimo, da vse to pride v poštev v prihodnji izdaji lista.
V tem iztisu sta važna pisma in sicer prvo od generala Velebita, šefa Vojne Misije Narodno-osvobodilne vojske v Londonu ,kateri se zahvaljuje jugoslovanskim izseljecem za njihovo pomoč narodom Jugoslavije. Drugo pismo je od Nikolaja Kova-čevič v katerem zopet na resen način podaja primer junaškega odpora in borbe na-
rodov Jugoslavije vzlic pomanjkanju v hrani, obleki in obutvi. Oba pisma sta važna in sama za sebe izražata celotni smisel nujne potrebe zbiranja pomoči narodom Jugoslavije.
Poleg že zgoraj omenjenega gradiva dopisi, ki niso mogli priti vpoštev v tem iztisu lista, so iz Oshawe, Sudbury, Timmins in drugod, ter se nanašajo o kampanji lista Edinosti. Ker pa z prihodnjo izdajo izide o-benem zaključna tablica kampanje, katera je nepričakovano dobro uspela, pridejo ti dopisi vpoštev v prihodnji izdaji.
UredniStvo.
Meseca aprila 1941. leta je propadla stara Jugoslavija — po pardnevni neslavni borbi. Mnogo je bilo vzrokov tako hitrega razpada, toda posledica je bila posu-žnjenje jugoslovanskih narodov pod peto nacistično-fašističnega škornja. To dejstvo je globoko potreslo vse narode Jugoslavije, a še posebno za vsakega iskrenega rodoljuba. Nujna posledica tega je bila, da je bil sleherni zaveden Jugoslovan postavljen pred izbiro: ali biti večni suženj — ali pa boriti se z orožjem v roki za boljšo bodočnost svojega naroda. Vsakdo, ki je imel le malo čuta časti v sebi, se je odločil ter odšel v partizane, da bi maščeval nesramne zločine pohotnih fašistov ter tudi v najtežjih okoliščinah ni mislil na svoje življenje, ker mu je bila pred'očmi samo ena misel z borbo doseči boljšo, lepšo in srečnejšo Jugoslavijo, v kateri bi vladala resnična svoboda in v kateri bi bilo dosti kruha za, vse delavne in poštene državljane, posebno pa za one, ki jim bivša Jugoslavija ni dala kruha, tako da so si ga morali iskati v drugih deželah. Vendar našli so se tudi takšni, ki so izbrali pot izdajalstva, ki so se raje podali v naročje Hitlerja in Musolinijai, samo da bi še naprej v izobilju živeli na račun revnih in poštenih državljanov. Najsramnejši zločini, najogabnejša mučenja — vse to so odobravali, samo da, so mogli ustreči, krvoločnemu okupatorju. Ni jih bilo sram gledati mučenja nedolžnih in osramočenih deklet in žena, niso hoteli slišati krika osirotelih otrok, kajti za njih je bilo samo eno načelo: "Vse za našega, Boga Fuhrerja in Novo Evropo."
Partizani pa so šli svojo pot naprej. Zavzemali so o-zemlja in uničevali okupatorja, kakor tudi svoje izdajalce na vsakem koraku. Ker je okupator imel pri teh operacijah strahotne izgube, je iskal način kako bi se maščeval in ves svoj bes je uresničil s tem, da je neusmiljeno bombardiral osvobojeno ozemlje ki je bilo nebra,njeno proti zračnim napadom in tako pomoril na tisoče nedolžnih prebivalcev osvobojenega ozemlja. A tudi to mu ni pomagalo, da bi zlomil odpor našega naroda, ker sleherni je bil svest, da se bori za, pravico in odločen, da je bolje častno umreti kakor pa ostati večni suženj. Narod je prišel do žalostnega razočaranja, ko je spoznal podlo sodelovanje naših vodilnih osebnosti z okupatorjem in videl da njegova usoda zavisi od vsakega poštenega poedinca. In ti so se odločili vzeti v roke orožje in se boriti za boljšo bodočnost. To bridko spoznanje je pripeljalo narod do tega, da, se je vsaki dan pripravljalo vse večje število borcev v partizane. Iz odredov so nastali bataljoni, iz bataljonov brigade, divizije in korpusi. V večjih spopadih smo zaplenili bogat plen, med katerimi tudi tanke. Prvič v j zgodovini Jugoslavije smo imeli tankovske bataljone. Vendar pri osvajanju velikih utrjenih postojank so se Dokazale velike potežkoče. Toda nobena še tako velika zapreka nas ni mogla zaustaviti na naši poti. želeli smo si svojo avijacijo, ki bi prebrodilo te zapreke.
Naš Vrhovni štab je uvi-del potrebo, da se nanovo stvori avijacija. Preko radia Svobodne Jugoslavije, je izdal poziv vsem avijatičar-jem, ki se nahajajo v partizanskih odredih, kakor je pozval tudi vse one avijati-čarje, ki še niso našli pravo pot in to so bili vsi oni, ki so služili pod okupatorjem u N. D. H., da se nemudoma javijo najbližji partizanski edinici v svrho ustanovitve mlade TITOVE avijacije. Pričele so prihajati male skupine na zborna mesta. Našli smo se stari tovariši iz bivše jugoslovanske avijacije, spraševali smo se o starih prijateliih, ali uvideli smo, da je skoraj dne tretjini letečega osebja padlo vsled izdajstva takratnega kapetana Hrena ter vsled zastarelih avijonov, medtem ko so pre-
ostali še živeči avijatičari bili deloma v avijaciji N. D.H., a velika, večina in to v glavnem oficiri so bili v zarobljeništvu in internaciji, le malo jih je bilo v partizanskih edinicah.
V Sloveniji se nas je zbralo nekoliko in ko smo izvršili vse formalnosti je mala grupa, krenila za Vrhovni štab. Ko smo zapuščali slovensko ozemlje se nam je krčilo srce ob pogledu na grobove padlih partizanov, ob pogledu na našo ljubo slovensko žemljico, ki je prepojena s krvjo naših najboljših borcev in njim se moramo zahvaliti, da so naši zavezniki spoznali veličino naše borbe in nam tako o-mogočili stvarjatnje nove mlade avijacije.
Ko smo zapuščali slovensko ozemlje in prehajali na hrvaška tla, smo srečali sta<-ro mamco, ki nam je s solzami v očeh rekla sledeče: "Tri sinove sem že izgubila v borbi, a četrti je komaj pred kratkim ozdravel od zadobljenih ran in srčno bi želela,, da bi šel tudi on z Vami naši avijatičarji, ako je še živ." Nato je nadaljevala: "Nestrpno bodo gledale naše oči v nebo in opazovale kdaj se pojavi na na-
šem nebu naš avijon s Peto-krako. Naj bo Vaš cilj ta, da postanete čimpreje gospodarji našega neba in da pomagate našim partizanom čimpreje osvoboditi našo rodno grudo. Zdaj pa srečno pot in na skorajšnje svidenje." Z nekim težkim občutkom smo se ločili — ob pogledu na naše lepe gozdove in požgane vasi. . .
Sklenili smo, da bomo napeli vse sile, da bodo čimpreje leteli naši avijoni na, našem nebu. Težavna pot je bila pred nami, kajti prehoditi smo morali iz raznih krajev po snegu, blatu in mrazu — tudi po 450 km. Nikomur ni opadel pogum, četudi se je moral prebijati preko mnogo sovražnikovih zased, kajti sleherni se je zavedel, da je njegova pot tista, ki najhitreje pelje k osvobojenju naroda. Sleherni prosti čas smo uporabili zax študije in delali smo načrte kako bomo ustvarjali našo avijacijo. Hoteli smo biti enaki našim herojskim borcem na zemlji, kakor tudi naši junaški mornarici, katera se z zavidljivim uspehom bori z malimi traba,-kulami proti sovražniku. Ko smo se sestali z drugimi a-vijatičari iz ostalih pokra-
jin, smo uvideli, da nas je malo le nekaj preko sto. Ker smo pa vedeli, da, današnja eskadrila zahteva o-koli 250 ljudi, smo trdno odločili, da bodemo vsi delali za dva ali za tri — samo da bodo lahko naši pilot-je čimpreje poleteli na naših avijonih.
V Livnem so imeli nekateri naši tovariši že pilotsko šolo na zasilnem letališču. Na njemu je bilo tudi par avijonov iz Hrvatske avijar-cije. Nekolikokrat sta šla avijona v operacije ali kmalu so se pokazale velike tehnične zapreke.
Naš Vrhovni štab je zaprosil velike Zaveznike, ako nam morejo dati avijone in potrebne šole. Oni so ugodili tej prošnji, ter čez nekaj časa smo odpotovali proti našemu Jadranu. V zalivu Marine v bližini Trogirja, — samo 300 m. od sovražnikove postojanke smo se sredi noči ukrcali v malo traba-kulo. Ta mali motorni čoln nas je srečno pripeljal na "Jadransko Malto" — na, otok Vis. Mislili smo, da bomo tukaj nadaljevali šolo, ker pa morajo tudi piloti trenirati, smo takoj uvideli, da bomo šli v Italijo.
Pribičevič o Jugoslaviji
do
"New Statesment and Nation" (London) je 3. februarja 1944 prinesel drugi članek o Jugoslaviji izpod peresa Stoj ana, Pribičeviča. Del tega je bil brzojavljen v Ameriko in SANS ga objavlja v slovenščini.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Skrivnost vojaških uspehov maršala Tita leži v njegovem državništvu. že od začetka leta 1941 se je pokazal kot nacionalistični preje kot komunistični voditelj ; kot jugoslovanski in ne hrvaški prvak. Od začetka že je prosil ne samo vse jugoslovanske politične stranke, temveč vse jugoslovanske narodnosti, da skupno strnejo svoje vrste proti napadalcem. Predlagal je edini izvedljivi način rešitve dolgotrajnega problema jugoslovanskih narod nosti: zvezo v federalizmu. Tito bo ponovno naglašal, kako sta se med pogovori leta 1941 z Mihajlovičem ločila le radi dveh vprašanj: strategije in vstrajne borbe ter programa narodne enakopravnosti. Zmaga, nad Mihajlovičem mu je bila usojena, prvič, ker se je prikupil junaškemu institku jugoslovanskih narodov, ker je prigovarjal neprestano borbo vzlic sovražnikove premoči, drugič, ker je pobijal starokopitno, pogubonosno idejo o srbski nadvladi in se zavzemal za popolno enakopravnost vseh jugoslovanskih narodnosti. Tako je od vsega začetka povlekel k sebi borbeno moško silo vseh jugoslovanskih narodnosti, medtem ko je Mihajlovič obstal na meji človeške plitvine srbskih šovinistov.
Največja anomalija ali nepravilnost današnjega položaja je, da, Titov Narodni komite in Protifašistično veže izvajata suvereno oblast le na domačih tleh, kralj Peter in njegova vlada pa v inozemstvu. Partizani uživajo samolastno, zdravo fizično eksistenco, ne pa kakih pravic v mednarodni družbi. Kažejo tudi, da je ustava izza leta 1931, nai katero opira kralj in njegova vlada svojo oblast, bila odrejena z enostranskim dekretom pokojnega kralja Aleksandra potem, ko je leta 1929 odpravil ustavo izza leta 1921 in se polastil diktatorske moči. Glasom kraljeve ustave od 1931 je monarhija edini vir oblasti in to je tista ustava, kakor tudi pozicija vladarja, katero želi Narodno osvobodilna fronta predložiti narodu na glasovanje.
V tej četrti zimi sovražnih aktivnosti v Jugoslaviji so razmere tako strašne, da si strašnejših eden ne more misliti. V nekaterih krajih Bosne in Like lahko človek potuje cele dni, brez da bi srečal kako človeško bitje ali žival. Danes raste trava,
kjer so nekoč stale vasi. Izmed 15,000.000 prebivalcev Jugoslavije jih je skoraj 2,-000.000 padlo v borbi, ali bilo poklanih, ali umrlo v koncentracijskih zaporih, od bolezni, lakote in pomanjkanja — to je sorazmerno najvišja izguba življenj, kar jih je utrpel kateri drugi narod v tej vojni. Narodne osvobodilne oblasti si lastijo samo med partizani do 200,-000 padlih borcev. Presoja se, da bo to zimo polovico jugoslovanskih prebivalcev bosih. Celo v Beogradu se vidi korakati marsikaterega Titovega vojaka brez obuvala ali brez suknje v vremenu, ko kaže toplomer pod ničlo. Ob gorskih cestah se napol nage kmetice skrijejo v grmovje, če se prikaže kak tujec. Manj kot 20% poljedelske zemlje je bilo posejane lansko jesen. Nadalj-ni tisoči Jugoslovanov bodo plačali s svojimi življenji, če se ne ustanovi združena vlada, ki bo pripoznana od zaveznikov in upravičena prejemati pomoč od UNRRA in posojilno-najemne pogodbe. V preteklosti je nastajal nesporazum med UNRRA in Narodnim komitejem maršala Tita radi zahteve, da bi UNRRA delila relifne potrebščine v Jugoslaviji potom svojih sredstev, medtem ko je Narodni komite odklonil podporo, če bi jo ne delile oblasti narodnega osvobojenja. Najbrž je UNRRA sumničila, da bi partizani eventuelno rabili relif za politične namene, medtem ko so se partizani bali, da bi UNRRA izrabljala relif za poslabšanje oblasti Narodne osvobodilne vlade. Na, podlagi najnovejše izjave direktorja Lehmana, je ta točka že rešena: relif bodo delile domače (jugoslovanske) oblasti ob prisotnosti opazovalcev UNRRA.
Če bosta "land-lease" in UNRRA poslala kakšno pomoč v Jugoslavijo, mora uk-ljučevati v prvi vrsti obleko, obuvala in avtotruke in sicer v veliki količini. Poškodovano zavezniško padalo je danes zavzelo mesto zlata v Jugoslaviji — ljudje bi dali kar premorejo v zameno za majhen kos. Vse tekstilne tovarne in usnjarne v Srbiji, ki obratujejo s polno pa,ro, ne morejo veliko pomagati v položaju obleke in obutve. Belgrad je brez toplote to zimo. Slučaji ozebline in revmatične mrzlice med otroci nevarno naraščajo z veliko naglico. Po prevoznih sredstvih v Jugoslaviji so udarili v tej vojski vsi — Nemci, partizani in zavezniški bombniki, železnice in ceste se sicer popravljajo. toda sovražnik je odpeljal vse porabne lokomotive. še za vojaštvo je malo avtotrukov, za civilne potrebe pa nobenega,. Goveja živina, konji in mule so bili do 80% uničeni ali iz-
ropani od sovražnika, posebno v dobroznanih živinorejskih okrajih Slovenije in Bosne, tako da ljudem primanjkuje celo najbolj starinskega, načina transportaci-je — volov. V Vojvodini pa gnije 100,000 ton preostale pšenice, medtem ko v črni-gori, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini na tisoče ljudi umira od lakote, ker primanjkuje prevoza. Srbija ima nekaj živeža za pomoč drugim pokrajinam, toda ga nima s kom prevažati. Premogovnik Kastolac blizu Belgrada bi lahko zalagal celo mesto s kurivom, toda ni nobenega načina, za prevažati premog v mesto. Marsikateri kmet bi lahko popravil svojo domačijo, toda nima volov, da bi si napeljal lesa,. Srečaš ranjene partizane, ki se peš povračajo iz fronte v zaledje, kajti za prevoz v bolnišnico primanjkuje vozil.
V Jugoslaviji se malo govori o konfederaciji z drugimi balkanskimi ali sredn-je-evropejskimi državami. Zdi se, da je vsak tak načrt odgoden "dokler Berlin ne pade." Medtem se pa Narodna osvobodilna fronta trudi, da zgradi čim večjo in močnejšo federalno Jugoslavijo. Zadnjegai novembra je izjavil v Belgradu uradni bolgarski zastopnik, da ima narod v bolgarski Macedo-niji pravico pridružiti se jugoslovanski Macedoniji pod okriljem Jugoslavije. Narodna osvobodilna fronta bo zahtevala Pečuh (Peč), ki ga je Jugoslavija zgubila Ogrski po prvi svetovni vojni. čisto govoto je, da bo cela Narodna osvobodilna/ fronta izrabila vsako unčo svoje sile, da dobi po Jugoslovanih naseljeno Istro, Trst in Gorico, Zader in hrvaške otoke od Italije. Celo Albanija mogoče pristopi k Jugoslaviji kot federalna enota. Današnja znamenja kažejo, da bo tako povečana Jugoslavija sklenila vojaške zveze z protifašistično Bolgarijo, Romunijo in čeho-slovaško — neke vrste povečana protifašistična mala ententa — pogojno seveda na sporazum z Moskvo in Londonom.
Jugoslavija tvori idealno podlago za stalnost anglo-ameriško-ruskega sporazuma. Dasiravno se Narodna osvobodilna fronta pogostokrat opira na navodila iz Moskve, se je pokazala zelo ubogljiva napram nasvetom iz Britanije. Lahko rečem, da je trdna, odprto izražena vera najvišjih zastopnikov Narodne osvobodilne fronte, da brez trajnega sporazuma Jugoslavije z Ameriko in Veliko Britanijo, posebno slednjo, mednarodna varnost Jugoslavije in njen notranji mir ne more biti popolnoma zagotovljen.
S.A.N.S.
Čez tri dni smo se vkrcali na, naš parnik "Ljubljana", ki nas je po 16 urni vožnji pripeljal v Bari, Italija. V Italiji nas je čakalo veliko presenečenje. Kdo bi si mislil, da bi mogli jugoslovanski partizani, po komaj štiri mesečni kapitulaciji te velike fašistične države, imeti v njej svoje šole, bolnice ter zbirališča. Naš pojav na mestnih ulicah je pri prebi-valceh izzval prezirljive poglede za nami pa so govorili : "To so ribelli, scia.vi, partigiani itd. Strogo so nas opazovali na vsakem koraku in kmalu so ugotovili da so bili prevarani. Uvideli so namreč, da ono ka,r so pisali njihovi časopisi in kar so jim pripovedovali fašisti, ni bila resnica. V tem svojem spoznanju so hoteli popraviti ter so nam zato dajali na. vsakem koraku prednost, v posebno čast so si šteli ako so lahko razgovarjali z jugoslovanskimi partizani. Po tedenskem bivanju v Bariju so nas naselili v letoviških vilah 'v Saveletriju pri Fa-rano.
Tam smo pričeli s pravim delom. Bili smo podeljeni v tri skupine in sicer pilotsko, izvidniško ter mehanično. Vsaka, skupina je imela svoje poveljstvo s šolo. Učili smo se z veseljem. Tudi telovadili smo prav pridno vsako jutro na športnem prostoru ki nam je bil na raspolago. Na žalost nam je pa tukaj primanjkovalo na prostorih za učilnice in pa tehničnih pripomočkov. Zato so nas prvega februarja preselili v lepo in še neuporabljeno šolsko poslopje v malem mestu Karovinjo. življenje je bilo tu urejeno po urniku: zjutraj telovadba,, dopoldne šola nato kosilo, po kosilu športne igre. Ob i nedeljah smo šli na izlete na morje.
Naše število se je začelo prav kmalu večati s prihodom Primorskih Slovencev iz italijanskega zrakoplov-stva, interniranci iz raznih krajev naše domovine ter piloti ki so pobegnili z letali iz N.D.H. Za razvedrila smo tudi skrbeli. Pri tem nismo pozabili naših velikih zaveznikov Velike Britanije in Amerike. Vedno je bilo nekaj njihovih častnikov povabljenih na naše prireditve. Tu smo se medsebojno spoznali in sprijaznili. Mi smo komaj čakali da bi se razgovarjali s kakšnim zavezniškim pilotom ki, naj bi nam pripovedoval o letalih, zračnih bojih, novostih itd. V šoli smo se učili raspoz-navati letala, streljanje, ter-v raznih časopisih primerjali slike letal in izražali svoja mnenja, katero od letal bi najboljše odgovorjalo za naše potrebe.
Najlepši dan za nas pa je bil ko smo bili povabljeni na neko ameriško letališče kjer smo videli samo na zemlji okrog 150 štirimotornih bombnikov. Ravno ko smo prispeli so se ti velikanski jekleni ptiči pripravljali za vzlet. Imeli so nalogo leteti čez našo domovino in bombardirati cilje v Nemčiji. Vsi smo si želeli da bi tudi mi leteli z njimi in iz zraka videli svoje domove. Z tega letališča smo se vrnili z vročo željo da, bi tudi mi dobili svoja letala z našo Petokra-ko na krilih. Po trimesečnem šolanju smo končali naše učenje in nestrpno smo čakali kedaj bomo odrejeni na kakšno letališče kjer bomo lahko tudi v praktičnem delu dokazali, da smo kos tudi najmodernejši tehniki. Srce nas je bolelo ko smo vsaki dan opazovali nešte-vilne eskadrile letal v zraku ki so letele izvrševati svoje naloge. Končno je napočil dan ko je prišlo povelje da v kratkem odpotujemo v Afriko, ker nam v Italiji niso mogli dati na raspolago primernega letališča za naše vežbanje. Nista prošla dva dneva in že smo se ukrcali na neko ladjo v Terantu od koder nas je po štiri in pol dnevnem potovanju, pripeljala v Aleksandrijo, v E-giptu.
Prvič smo stopili na vroča tla Afrike. Z ladje smo šli naravnost na avtomobile, ki so nas peljali v neko zbirališče Kraljevskega Britanskega Zrakoplovstva. Med (Nadaljevanje prihodnjič)
Slovenski narod nikdar ne pozabi fašističnih zločinstev na slovenski zemlji
Port Arthur — Dnevno čitamo poročila o barbarstvu in nasilju, ki ga je povzročil okupator nad našim narodom v stari domovini. Skozi kako grozno dobo je šel ta ubogi narod, nam pričajo pisma odkar so začela polagoma prihajati od svojcev, kateri so še pri življenju ostali. To je od svojcev in iz krajev, kateri so osvobojeni po partizanski armadi.
Mi izseljenci, prav gotovo je vsaki zapustil doma nekaj svojcev. Eni svoje fa-milije, žene, očeta, matere, brate, sestre itd. In tudi ma-. lo število je tistih, da so zapustili svoj rojstni kraj z odločnim namenom, da se nikoli več nepovrne tja.
FRANČIŠKA MIKLIČ
življenske razmere v novi domovini preobrnejo cilj mnogim za stalno. Jaz sem bil eden izmed tistih, da nisem nikoli zapustil misel na povrnitev na stari dom. In to je vsak tisti dokler nima še nobenih sporočil od svojcev, je še v nekakšni nadi, saj mojim se ni mogoče nič pripetilo. V takšni nadi sem tudi jaz živel do nekako že več kot pred letom dni. Namreč v tistem času sem prejel prvo poročilo odkar je bila napadena in okupirana Jugoslavija. Poročilo je bilo poslano, oziroma, odgovor skozi "Rdeči Križ" (Gotovo še nekim citati jem znano, ker je bilo tisto poročilo objavljeno v stopcih tega lista). Takratna objava je bila o smrti moje ranjke matere in da. je internirana moja žena. Zraven je bila še neka pripomba nekih oblasti, zgleda v koncentracijskem taborišču, da se interniranka (!) nahaja v dobrem stanju. Pisano je bilo to vse v italijanščini in podpisana je bila moja hčerka, Albina.
Po zadnjih vesteh sem prepričan, da ni vedela na kakšna poročila se je podpisala. Kako hinavsko vlogo so igrale, ali kaj je zmožna diktaktura. fašizma, nam pričajo naslednje vesti.
že pred tremi meseci sem sprejel sporočilo, da je tudi moja žena postala žrtev fašizma. — Ustreljena. . . Na isti način je izgubila življe-
nje tudi njena sestra. Kaj
vse je bilo v tistem sporočilu, je bilo tudi že v tem listu objavljeno.
Kako me je ta novica zadela, je nemogoče opisati. Razumel bode to bol le tisti, kateri sprejme slično poročilo mojemu in kateri je tako rodno ter krvno vezan in zaveden z tistimi, ki so postali žive tarče te krute usode, kot je postala moja družina.
Ni bil moj namen tega opisovati in si z tem povečati srčne boli. Toda narodna zavest mi narekuje, da zlic težkim občutkom za izgubo moje ljubljene soproge in matere, ki ste postali nedolžne žrtvi nemškega in italijanskega fašizma, vsaj v javnosti povem, svoje mišljenje in izrazim svoj neumrljivi srd zoper morilce slovenskega naroda. To je pač dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, ne glede nato, kako drugače misli ali pa je obskrbljen, da pokaže svojo narodno solidarnost v najtežjih trenutkih krvave borbe svojega naroda. Da mu pomaga in da deli ž njim tudi najtežje, kar je seveda zastaviti lastno življenje ali pa pričati taki nesreči, kot je v slučaju moje družine.
Kakor že zgoraj rečeno, pričele so polagoma prihajati v vse večjem številu sporočila iz raznih krajev. Eno bolj kot drugo odkriva zločinsko delo laških in nemških podivjanih fašističnih banditov ter vseh njihovih izdajalskih privržencih med
Kot — ter njenimi prebivalci. To sporočilo sledi v kratkih besedah takole:
"Nemogoče je opisati kaj vse smo pretrpeli in v kakšnem pomanjkanju živimo. Edino Še jaz sem ostala pri življenju iz naše rodovi ne izvzemivši otroke. Povrnili so se iz internacije otroci sami brez starišev. Umrli v koncetraciji so naša mati, sestra, bratova žena Jožeto-va, njegova hčerka (Navedenih je še mnogo imen in datum kedaj so pomrli. Vsi v mesecih februarju, marc, april in maj 1943 leta) in Edvardova žena (to je moja) je izgubila življenje dva dni prej, predno so vse ljudi iz vasi odgnali v internacijo in vas popolnoma požgali. Otroci zdaj živijo po sosednjih vaseh. Nekaj jih je pri meni. Srečni ste vi tam, da jih ne vidite in ne čujete. Nagi in bosi so. Z hrano enkrat dnevno. Srce se mi trga ko čujem njih krik in jok in med jokom klice: "Mama . . . mama" ... In mame počivajo v hladnem grobu 'na Rabu!
Prosimo Vas pomoči, zadnja pomoč in rešitev. Pošljite nam kaj obleke, vsaka krpa nam bo dobra!
Dragi čitatelji! Mislim da/ to poročilo dosti pove. Ali se v resnici mi vsi zavedamo, da bi ne čuli obupnega krika in joka, lačnih otrok brez svoje skrbne in ljubljene mamice? Težko je pisati venomer apele in prošnje, pomagajte in zbirajte. Toda te besede niti od daleč bi
bedo in polagajo tudi svoja življenja. Da — tudi življenja dragi rojak in rojakinja za tvojo svobodo, delo in kruh.
Prošnji za pomoč v obleki in hrani smo se do neke mere odzvali. Zbrali smo prav lepo .denarno vsoto in tudi obleke. Toda bila je odne-kod ovira, da to še do danes ni poslano tja kamor je namenjeno. Upati je, da je tudi ta zadeva vsaj delno ako ne docela rešena. Po mojem mnenju lahko rečemo da je za mnoge že prepozno, a mi ne smemo ostati napol pota, ampak delati in z tako vnemo, da bomo odstranili tudi poslednje in drzne ovire onih, ki niso nikdar v svojem življenju o-
Uredništvom Edinosti, Novosti in
Srpski Glasnik
MARIJA TROHA
London, 22 januarja 1945
Dragi prijatelji!
Sporočam vam da se nahajam v Londonu že zadnjih osem dni. V tem času sem imel priliko razgovarjati ne samo z generalom Velebi-tom in ostalimi člani Vojne Misije, ampak tudi z drugimi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi v mnogih krajih v naši domovini. Zaeno pa sem pregledal in tudi prečital veliko časopisov in brošur, kar je pred-nedavnim poslano iz Jugoslavije in kar mi je velik pripomoček za seznaniti se z resničnim stanjem v naši stari domovini.
General Velebit v pismu, ki ga je danes naslovil Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, na kratko opisuje borbo naših bratov in sestra v Jugoslaviji. On, osobito naglasa i pustoš in pomanjkanje med ! ljudstvom v naši domovini, i katero je povročil sovražnik na naši zemlji.
Iz njegovega pisma, je za ugotoviti, da je potrebna še večja pomoč, kakor pa smo morda sami prepričani z o-zirom že na zbrano pomoč v Kanadi. Tudi sam sem bil takega mišljenja predno sem odšel v Anglijo in sem cenil naše delo, da smo prožili že z tem veliko pomoč vpoštevajoč naše lastne moči. A, sem sedaj prepričan, da je nezadostna in komaj začetek kaj vse bi morali v
kaj
bodoče storiti v tem oziru. če vpoštevaimo da je v Jugoslaviji v teku tri leta in pol strašne borbe na bojiščih, koncentracijskih taboriščih, ječah, po razdjanih mestih in vaseh pobito okrog en milijon in pol oseb, in če vpoštevamo da je danes v Jugoslaviji 5 odstotkov nahoda brez obutve ,strehe in brez potrebne hrane ter zdravniških potrebščin, šele tedaj se nam zjasni, kako nezadostna in neznatna fe naša pomoč napram tem potrebam. Napol gladni narod po Srbiji in drugih vzhodnih pokrajinah Jugoslavije, zbira dobrovoljne prispevke v hrani in obleki, ter pošilja ljudstvu v Dalmacijo, Hercegovino, črnogoro itd. Izvršujejo se najtežji napori, narod si medseboj deli tudi poslednji košček bruha z ljudstvom v težje z vojno prizadetih pokrajinah. Po nekaterih je danes večje pomanjkanje zaradi hrane, goriva, obleke in drugih potrebščinah, kakor je bilo pred enim letom.
Če smo mi v Kanadi in Združenih državah naredili kar smo mogli in kar je potrebno narediti za pomoč narodu v taki situaciji? Prepričan sem, da nismo. Resnica je, da smo delali marljivo, zbirali denar in robo, vendar nismo delili reči za naše brate in sestre, katere bi ne mogli pogrešati. Vse kar nismo storili do danes,
Pogled n?. del vasi Stari Kot, okraj Kočevje na Dolenjskem, katero so italijanski in nemški razbojniki uničili.
slovenskim narodom. Toda zadnje sporočilo ki smo ga prejeli od sestre Alojzije iz vasi Lazeč, me je toliko ždra milo m razburilo, da je kakor sem omenil nemogoče prezreti teh strašnih zločinstev nad našo vasjo Stari
ne smele biti kot neka nadloga za kogar koli, kateri ima vsaj iskrico sočutja v sebi in se šteje za. Slovenca — za Jugoslovana. Te besede so samo senca krika o-nih, kateri še čez tri leta trpijo strašno pomanjkanje,
Angleško - Sovjetsko -
Narod sodi po dejanjih in ne besedah
Se ne slažejo z Tito-Šuba- svojemu poklicu, kot duho-šič sporazumu, pravijo neka ven in vršil svojo duhovni-
Moskva. — Ob proslavi 27 obletnice Rdeče Armade, komunistična stranka Sovjetske Unije, je sprejela nove parole v znamenju z-godovinsko pomembne obletnice Rdeče Armade.
Med parolami, katere so izpisane na vidnih mestih, po časopisju in ponavljane v pozdravnih govorih, so naslednje: 'Naj živi borbena zmaga Anglo-Sovjetsko-Ameriškega zavezništva nad nemškimi fašističnimi okupatorji! Zadajmo uničujoče vdarce Hitlerjevi Nemčiji z vzhoda, zapada, severa in juga! Pometimo nemški im-perijalizem iz zemeljskega površja! Ohranimo trajni mir med narodi sveta!
Parolam sledijo pozdravi angleški in ameriški vojski, mornarici, zatem pa bojeviti pozdraivi narodno-osvo-bodilni Armadi pod vodstvom maršala Tita, Franciji ter predstavništvu Francije, Poljske in čehoslovakije.
poročila.. Kdo so ti?. . . ni težko uganiti. Nisem presenečen jaz in tudi menda ne drugi prijatelji. Vsi tisti, ki se ne slažejo z tem spora-mumom, vidijo v bližnji bodočnosti osvobojenje jugoslovanske zemlje. Ne vprašajo koliko so sami doprinesli k osvoboditvi, nego kako priti nazaj do stolčkov, do mastnih plač. Vsi tisti, ki so se borili, izganjali vpadni-ka bi morali po mnenju takih "šutiti". Ali odločilno besedo bo imel narod! Ker ta narod ve, kdo je bil z njim v najhujši dobi kar pomni zgodovina in kdo je bil proti njemu.
Med temi ki se ne slažejo z Tito-šubašič sporazumu o-menja poročilo tudi Slovenca Cankarja, bivšega jugoslovanskega poslanca v Ot-tawi in dr. Mihca Kreka. In slednji da je na nekem potovanju po Italiji za to propagando. Pa menda ja ne nadaljuje tista potovanja, ko so se vršila za časa Sto-iadinovič-Koroščeve vlade. Beograd — Rim — Beograd — Berlin. K tistim so hodili in vezali z njimi usodo Jugoslavije, po čigar krivdi je danes vsa Jugoslavija ena krvava rana, en kup razvalin. Mogoče pa da se to poročilo moti! Kaj pa ko bi se dr. Miha Krek odzval
ško dolžnost po predpisih krščanske vere, pa da obišče v Italiji Gonar-Udine, Rab, Tolmeco in še mnoge druge kraje, kjer je na tisoče slovenskih grobov — slovenskih žrtev. In da se še oglasi v stolici krščanstva v Vatikanu pri očetu Papežu in da mu reče: "Oče katolikov, nisi imel ene besedice za obrambo toliko vernih kristjanov, ki so izgubili svoja življenja in je na tisoče sirot ostalo brez očeta, materi in sorodnikov, vse po zaslugi italijanskih in nemških fašistov.
S tem bi si dr. Krek dobil
zaupanje naroda.
• * •
V zadnjih enih izdaj či-tam: "Za pomoč narodom Jugoslavije poslal $20.00 F. Troha iz Ga. USA. Čestitam ti France, za to humanitarno darilo, ker s tem si dokazal, da po 37 letih odsotnosti iz rojstne domovine te še veže rodna vez z svojim narodom. Vem da je tvoja druga žrtev večja, da si dal štiri svoje sinove "Stricu Samu", ki se danes nahajajo po raznih evropskih bojiščih. želim da bi se vsi štirje srečno povrnili v družinski krog in da bi imel ti napram narodom Jugoslavije še mnogo posnemalcev v Združenih državah.
Ed. Troha.
kusili, kaj je glad . je revščina.
In drugo kaj imam še za dodati: Po izjavi fašističnega novega reda, katerega je okupator mislil vsiliti našemu narodu z to metodo (slučaj moje žene), najprej so jo usmrtili in čez dva dni internirali, ni rodil in nikdar ne bo rodil ploda za tako seme. Pri vsej grenki zavesti, da sva z ženo za vedno ločena, blaži me le ena misel, najsibo iz kakršnega koli vzroka, nise uklonila zavojevalcu. Izbrala si je raje smrt, če tudi ji je bilo življenje in njena družina najdražje na tem svetu. Ta njena junaška odločitev v očigled strašnih muk in trpljenja, blaži tudi mojo narodno zavest, da ne klonem, da ne omagam pred težko usodo. Pred njeno smrtjo so se vrstila številna vprašanja, kaj bo z otroki, kdo jih bo hranil, kdo oblačil in kdo spati deval in oskrboval. Toda te njene misli so počivale v globoki zavesti, da so tisoči otrok v Jugoslaviji, katerih je slična usoda in da so tisoči rodoljubov ter ljubiteljev miroljubnega življenja v svetu, kateri jim bodo pohiteli v pomoč in jih ohranili pri življenju. Njena misel, kakor tudi drugih ti-sočev je segala sem na ta srečni kontinent, kateri ni pričal takim strahotam vojne, de svojega moža in dru-kih sorodnikov, da bomo nadaljevali borbo naprej do popolne zmage nad fašističnimi morilci. In ta misel ji je na enak način blažila strašno smrt za katero so odgovorni nemški fašistični rabi j i, ter drugi narodni iz-rodki v plavih, belih in izdajalskih gardah.
Tebi preljuba žena in mati, kaj drugega naj izrečem v blag in nepozabni spomin, kakor da mi boš za vedno pri srcu. Edina tolažba mi bo Tvoja junaška smrt. Položila si lastno življenje na oltar slovenskega naroda vred z drugimi tisoči Slovencev in Slovenk, katera naj osrečujejo slovenski rod po tej strašni vojni. Tvojemu in drugim grobovim nepozabnih Slovencev in Slovenk, bo zgodovina položila venec slave za večne čase. Počivaj v miru in lahka Ti naj bode hladna zemlja.
Edvard Troha.
Resolucija treh bratskih Zvez
širile čitaite in nostanite naročnikom Edinosti
Na skupnem zasedanju glavnih odborov treh bratskih Zvez, to je Zveze Kanadskih Hrvatov Zveze Kanadskih Srbov in Zveze Kanadskih Slovencev, katero se je vršilo dne 24 februarja 1945, je enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
Konstantiramo da se seje glavnih odborov treh bratskih Zvez vršijo v predveče-rju zmage zavezniškega orožja nad barbarskim hit-lerizmom .To dejstvo postavlja tako pred celokupno svobodoljubno človečanstvo kot tudi pred članstvo treh bratskih Zvez nove in va.žne naloge. Mi smatramo, da je naša prvotna in dosledna dolžnost delati v smeri pospešitve vojnih naporov za čim prejšno zmago. In da to dosežemo, moramo pospešiti vojne napore Kanade in Zedinjenih narodov, ker istočasno z tem pomagamo o-svobodilno borbo naših narodov v starem kraju.
V soglasju tega osnovnega dejstva člani treh glavnih odborov bra.tskih Zvez izjavljamo, da je širitev in jačitev edinstva med našim narodom v Kanadi, neobhodno in življensko vprašanje. Zato bodemo v našem bodočem delu smatrali kot poglavitno nalogo delati v smeri zbliženja vsih slojev našega naroda v tej deželi, kolikor za izvojevanje zmage toliko za nujnost nuditi moralno in materijalno pomoč narodom Jugoslavije, kateri pod zmagovitim praporom N. Osvobodilne vojske na čelu z maršalom Titom, osvobujejo v potokih krvi najboljši sinov in hčera našo rojstno domovino in gradijo novo demokratsko federativno Jugoslavijo. Mi pozdravljamo tako ureditev Jugoslavije in smatramo, da je edino to najboljši in temeljiti predpogoj za bodoče bratske odnošaje Srbov, Hrvatov, Slovencev in drugih narodov v graditvi močne federativne demokratske Jugoslavije, ter obenem steber k napredku na Balkanu in v svetu.
Iz tega našega skupnega sestanka mi svečano izjavljamo, da hočemo v bodoče z vso vnemo podkrepiti in delati v smeri za še tesnejše vezi izmed treh bratskih Zvez, ter z vsimi narodnimi pokreti v Kanadi in Zedi-nienih narodov, katerih so težnje za zmago in pravičnim mirom v duhu določb v Teheranu in Yalti.
Vzlic dejstvu, da je članstvo treh bratskih Zvez bilo hrbtenica kampanje za po-
moč narodom Jugoslavije, v kateri je zbrana velika denarna vsota ne malo četrt milijona dolarjev, mi svečano izjavljamo, da bomo tudi v bodoče podpirali delo in kampanje Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Hočemo aktivno sodelovati v vsih kampanjah za vojne napore Kanade, počenši z proizvodnjo v tovarnah in do vojnega posojila. KonečnO ali ne poslednje mi izjavljamo da smo voljni in željni sodelovati za zmago v vojni, po-maganjem osvobodilne borbe narodov Jugoslavije z v-semi demokratičnimi in svobodoljubnimi društvi, organizacijami in poedinci, brez obzira na njihovo politično ali pa versko pripadnost. Toda istočasno izjavljamo in smo pripravni nadaljevati z nepopustljivo ideološko in politično borbo proti ovir vojnih naporov Kanade in Zedinjenih narodov, ter naposled proti onih, ka.teri bodisi z besedičenjem ali drugače pozvročajo škodo napram osvobodilni borbi zedinjenih narodov Jugoslavije.
Nedavno je po Nacionalnem Komitetu Narodnega Osvobojenja Jugoslavije podeljeno odlikovanje Edvardu Jardas-u, enemu naših voditeljev, smatramo, da je to priznanje obenem celokupnemu demokratskemu gibanju kanadskih Hrvatov, Srbov in Slovencev na njihovem dosedanjem delovanju v smeri utrjevanja bratske sloge za stvari demokracije in napredka, ter izbojeva-nja trajnega in pravičnega mira po skončani vojni. Mi svečano obljubljamo Komiteju Nocionalnega Osvobojenja na čelu z maršalom Titom, kot predstavništvo 3.500 organiziranih Hrvatov, Srbov in Slovencev v tri bratske Zveze, da nam bo to priznanje služilo kot gromki poziv k aktivnosti in delu za popolno zmago v vojni in izgraditvi v svetu trajnega mira, napredka in svobode.
V tem duhu pošiljamo tople bratske pozdrave kakor narodnim borcem in narodom Jugoslavije, tako njihovemu junaškemu in modremu voditelju, maršalu Josipu Broz-Tito, ter kličemo:
Naj živi edinstvo in bratska sloga Srbov, Hrvatov in Slovencev v borbi za uničenje Hitlerjevega fašizma, in za popolno osvobojenje Jugoslavije.
Naj živi edinstvo in sodelovanje Zedinjenih narodov
je treba storiti naknadno. To delo je potrebno nadaljevati. Treba je še nadalje zbirati denar in obleko, ter izkoristiti vsako četudi najmanjšo priliko, da bo naša pomoč čim hitrejša in večja. Do danes so bile težkoče radi odpošiljanja. pomoči. Toda v bodoče bo tudi ta zadeva rešena, da boste lahko poslali svoje zbirke brez ovir.
Vi se boste morda vprašali zakaj general Velebit ni postavil to vprašanje v taki obliki, kakor ga jaz postavljam. Ne on in tudi naši borci v Jugoslaviji ne postavljajo svojih vprašanj v takem obliku, kateri bi izražal njihovo prošnjo kot neko molitev. Oni so v tej vojni naredili take podvige katerim je težko najti primer v zgodobini človeštva, in oni sami prepuščajo oceno teh podvigov, da vsak sam odloči koliko bo prispeval in kako jim pomagal.
Stojan Pribičevič se je pred nedavnim povrnil iz Jugoslavije. On pravi, da je dospel v Beograd osem ur pozneje vhoda Rdeče Armade in Narodnoosvobodilne vojske. Prvo noč je moral prespati v avtomobilu, nedaleč njegovega avta je bil na straži vojak Narodnoosvobodilne vojske. Temperatura je bila pod ničlo, a, ta vojak je bil popolnoma bos. Pribičevič mu je ponudil svoje čevlje za dobo dokler bo na straži, a vojak je to odklonil. Tak je torej ponos in radost naše slavne Narodnoosvobodilne vojske, katera čuva svojo domovino ne glede na okolščine in pomanjkanje raznih potrebččin.
Ta primer sem navedel radi tega, da ne pričakujete nekih posebnih apelov in zahtev za zbiranje pomoči, ampak da sami in vsak posebej ceni te stvari in dogodke po svobodni volji in zavesti. Prosim vas da vzamete to v obzir in da med našimi izseljenci pokrenete novi vaj, nov razmah v kampanji za zbiranje pomoči narodom Jugoslavije. V Kanadi je še prav lepo število naših izseljencev, kateri do danes niso prispevali ničesar v to svrho. Po mojem mnenju niti oddaleč nismo izčrpali mogočnosti in sredstva za pomoč. Danes je treba neumorno delati na tem, da bo ta pomoč prišla dokler je še sneg v Jugoslaviji in da to pomoč dobe oni, kateri stoje na straži po nekoliko ur bosi. Ne pozabite, da je nad 6 milijonov naših bratov in sestra v Jugoslaviji, kateri hodijo po snegu bosi. Ako mi bo priložnost naklonjena se kmalu povrnem in bom ob tej priliki vam povedal dosti zanimivega o vsemu.
Na delo bratje in sestre za pomoč naši stari domovini.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Nikola Kovačevič.
iJTEVILNI POZDRAVI RDEČI ARMADI
Ob 27 obletnici Rdeče Armade, številne organizacije, narodne ustanove, ter mnogi državniki so pozdravili ta zgodovinsko pomembni dan in poslali brzojavne pozdrave premieru Stailinu, kot vrhovnemu poveljniku Rdeče Armade. Med tem brzojavni pozdrav so poslali premier King, Churchill, Roosevelt in mnogi drugi, ter izrazili priznanje junaškim vrlinam Rdeče Armade in njenemu vodstvu v borbi proti nemškega fašizma.
kakor v vojni in za zmago nad kriminalnim fašizmom, tako v izgraditvi po skončani vojni ekonomske in gospodarske obnove z vojno prizadetih in opustošenih držav, ter svobode in pro-speriteta po celem svetu.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
V imenu Gl. Odbora: Zveze Kanadskih Hrvatov, George Šaban, predsednik Edvard Jardas, Nac. tajnik Zveze Kanadskih Srbov Bogdan Jokanovič, predsed. Vojin Grbič, Nac. tajnik Zveze Kanadskih Slovencev Jože Miketič, predsednik Franc Lavrič, Nac. tajnik.
Naznanilo in zahvala
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je dne 18 februarja 1945 preminul ljubljeni soprog in oče, Frank Mehak, rojen dne 24 maja 1898 v Metliki, Belakrajina v Jugoslaviji. V Kanado je prišel leta 1928. Tukaj zapušča žalujočo ženo, hčer in sina. V starem kraju pa očeta in mater, šest sester in 2 brata.
V duhu bratske sloge pojdmo naprej
FRANK MEHAK
Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih in je pokopan dne 21 februarja na Mont Hope pokopališču v Toronto.
Prav prisrčno se zahvalimo vsem, ki so ga ob času njegove bolezni obiskali in nam pomagali v uri žalosti. Nadalje najlepša hvala za darovane vence in cvetlice in sicer: Odseku Zveze Kanadskih Slovencev, Employees Acme Screw and Gear 3th floor, Employees at Anchor Cap Casing Dept. Can. Packers, Slovenci East Toronto, družinam, Ogulin, Matjašič, Klemenčič, Muhtich, Granič, Treherne, Perič, Sheryak, Ručigaj, Fister, Smith, Divjak, Gutich, Malešič, Terček, Šuklje, F. Vernic, L. Sop-cič, F. Markušič, G. Trojko, T. Mclndless in B. Hagerman. Prisrčnai hvala pevskemu društvu "Zvon" za ganljive pesmi na zadnji poti. Prav lepa hvala tudi G. Matešiču za kratek in jako lep govor. Hvala vsem) kateri so dali svoje avtomobile in tistim, ki ste obiskali ob mrtvaškem odru v zadnji pozdrav. Hvala tudi tistim, ki so nosili njegovo krsto.
Torej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj in za vse kar ste n*m dobrega storili v uri žaloslti.
Tebi dragi ljubljeni in nepozabljeni soprog in oče izrekamo: Počivaj v miru in lahka naj Ti bode kanadska gruda.
Žalujoči ostali: Marija Mehak soproga, Majda hči in France sin.
Sudbury — Ko gledam uspeh kampanje Edinosti na tablici se mi zdi, da smo nekam globoko na dnu za Sudbury.
Vedno sem gledala, da bi komu napovedala "dvoboj", ali raizmere so bilo pač take, da sem skrbno držala jezik za zobmi in molčala. Zakaj ? bo morda kdo uprašal. Bom tukaj povedala,.
Iz dopisov in rezultatov razvidim, da so si Windsor, Timmins in Vancouver že z prvim mahom zagotovili prvo mesto takorekoč, zdaj pa le pridi Sudbury če imaš kaj korajže. Prišli bi seveda,, če bi imeli "Timinške lovce" in bi zbili tudi "starca Windsor", kateri se je tako trdno zasidral na vrhu tablice in ugiblje s kom bo imel največ opravka.
"Timinški lovci" so res j hvalevredna predstraža, ka-I dar se gre za kako napred-l no in narodno stvar. So zmeraj se pokazali ne samo za "divjačino", kako izborno znajo streljati, ampak z ta pravimi streli za narodne in delavske stvari.
Tudi tukaj imamo "lov-, ce", toda niso tako korajžni kakor naprimer v Timmin-su. Prav imenitno bi bilo, da, so si napovedali "dvoboj" z "Timinškimi" lovci v kampanji Edinosti. Z tem bi bili dajali tako sebi, kakor tudi onim v Timminsu korajžo v tem narodnem delu, katero prinaša nam vsem skupaj le dober vzgled in tudi napredek.
Posebno delavci bi se morali zavedati, da je delavski časopis njihovo ne samo o-
Vroča debata v zakonodajni zbornici
rožje za pobijati neopravičene trditve za eno ali drugo stvar proti delavskemu in unijskemu gibanju, ampak da je vodnik pravilne poti in orijentacije v teh burnih časih svetovne vojne. Za vsakega delavca je povsem logično, da se na prvem mestu zaveda, da, je delavec in da so edino v slogi in edinstvu delavcev in delavk zaščiteni njegovi lastni interesi. Izogibanje, oklevanje in prazno besedičenje ne vodi k ničemur drugemu, kakor k razdoru, sovraštvu in škodi delavcem samim.
Če se ozremo par let nazaj na razmere in okolščine ki so vladale v rudarskih revirjih, se nam nehote vsili misel, kako drzno so postopale posamezne kompanije in koliko delavcev je izgubilo borni zaslužek samo zato, ker so zagovarjali in se zalagali za pravice delavcev in svobodno unijsko poslovanje. Mar moremo vse to pustiti vnemar in se danes izogibati resnice, da nam je potrebna organizacija, unij-ski pokret in povrhu vsega naš lastni časopis, kateri nam omogoča poleg teh dejstev spoznati pravilno pot, po kateri korakajo ljudske množice v srečnejšo in lepšo bodočnost po tej strašni in krvavi vojni.
Kdorkoli danes misli, da je neodvisen in da lahko počiva v dobi nujnega, dela za narodne in delavske pravi-
ce, se moti. Največje svetovne velesile niso neodvisne druga od druge in kako naj bi bil posameznik. Konferenca "Treh Velikih" na Krimu, to jasno potrjuje. Toda poleg tega obenem opozarja takozvane "nevtralce", da se v poslednjem trenutku zbudijo, če hočejo doseči dostojno mesto v družbi Zedi-njenih narodov. Tako gledamo tudi delavci in delavke v svojih naselbinah na one, kateri se izogibljejo, oklevajo in besedičijo naokrog v trenutku, ko nam je potrebno največ sloge in skupnega dela.
Tukaj v Sudbury bi bili seveda dosti več napravili vprid kampanje Edinosti. O tem ni nobenega dvoma. Zakaj nismo in kaj zaprav je vzrok temu, ni treba iskati kakršnih koli argumentov razen, da jih poiščemo sami med seboj. Vedno slišimo prigovor, da nas je malo in kaj more ena peščica Slovencev doseči. Taki prigovori in mišljenje izraža obenem naš dosedanji neuspeh. Za srečo si štejemo, da so taki prigovori le od po-edincev in ne v splošnem. Zato imamo tudi upanje da bo sčasoma naše delova,nje napredovalo bolj uspešno v vsih ozirih. V duhu medsebojne sloge in bratstva gradimo naše organizacije in širimo tudi svoj časopis, da bo naše delo res rodilo obilen plod.
M. Smrke.
Slovenski zgodovinski dan
Odlomki po konferenci v Yalti
(Iz 1 strani)
predlogu, kateri sto odstotno odobrava ta sporazum. Zbornica je enoglasno o-dobrila stališče Churchilla in Mr. Eden-a.
Ameriški izolacionisti, kateri nasprotujejo Roo-seveltovi politiki v tekoči vojni, so bili na enak način presenečeni. Sporazum treh velikih je občutno prizadel one kapitalistične kroge, kateri so delali z polno paro proti krepkim pogojem po tma-gi za Nemčijo. Takozvani krogi kateri napovedujejo in zagovarjajo idejo za "Free Enterprise" za gotovo poleg tega da niso računali na take pogoje po zmagi za Nemčijo, ne-odobravajo določbe Atlantskega Carterja z ozirom na posamezna industrijska podjetja, katera bi prišla bodisi pod kontrolo narodne oblasti ali pa določbam za omejitev ogromnih dohodkov na račun mizernega zaslužka tisočev in milijonov delavcev in delavk.
V Kongresni zbornici so se slišali prigovori proti sporazuma .treh velikih v Yalti. Posamezno Časopisje posebno Hearstowo, ni zamudilo priložnosti izviti nekaj iz suhe trte. Kot navadno kadar se gre za kakšno koli obdolžitev proti simpatijam ali naklonjenosti napram Sovjetski Uniji, se to časopisje posluži "rdečega strašila" z tem, da se skuša obdolžiti zopet na enak način po vzorcu britskih Torijev, da se je Roosevelt udal zahtevam premiera Stalina. Toda ta obdolžitev proti Churchilla, Eden-a in Roosevelta z strani reakcionarnih in izoalistič-nih krogov, je skrbno vnaprej servirana iz Berlina in Tokia. Kakor so brezupni nacistični krogi iz strahu pred lastno senco dvignili krik proti sporazumu treh velikih v Ya-Iti, so ponavljali njih krik v Tokio japonski impiria-listi. In posnetek tega krika ponavlja vred z njimi poljska reakcija v Londo-
nu, britski reakcionarni konservativni krogi v Angliji, ameriški izolacionisti v Združenih državah, kanadski Torijevci in Du-plesijevci v Kanadi in jugoslovanski protinarod-ni brezupniki v raznih kotih v zunanjem svetu.
Sporazum treh velikih v Yalti, so pozdravile narodne in ljudske svobodoljubne množice, ter vsi pošteni narodni in delavski voditelji, kajti dejansko napoveduje novo dobo za narode i človeštvo po tej strašni in krvavi vojni.
Spomnili smo se naših bratov in sester
Toronto — Zasedanje zakonodajne zbornice minulega tedna je rezultat, da je konservativna vlada premiera Drew bila prisiljena se udati zahtevam opozicije po vprašanju družinskih dodatkov po določbah sprejetih v federalni poslanski z-bornici. Konservativna Vlada premiera Drew, se je upirala proti debati po tem važnem vprašanju, a je morala se udati enotnim zahtevam poslancev opozicije. Zaeno temu vprašanju je sledilo drugo in sicer vprašanje delavske zakonodaje, kakor je konservativna vlada obljubila.
Na podlagi poročil glede delavske zakonodaje, je imenoval odbor, katerega sestavlja 12 provincionalnih poslancev in kateri bo imel nalogo izslediti razne zadeve delavcev in delavk v industriji.
Posamezni poslanci zahtevajo poleg zakonodaje za plačilno lestvico, obenem zakonodajo za popolno oskrbo poškodovanih in drugače o-nesposobljenih delavcev in delavk.
Beamsville — V veseli družbi dne 4 februarja smo J se spomnili naših trpečih bratov in sestra v stari do-1 movini, ter smo v to svrho zbrali $23.00. V ta namen so priložili tukajšni rojaki kakor sledi. Po dva dolarja: Tony Pečavar, John Cesar, Ijohn Crnič, M. Petračič, Vlastelič, P. Bek in D. Bedič Po en dolar: M. Dukovec, Louis Brajer, Joe Plut, Joe Drganc, Joe Progar, Frank Rezel, John Kump, Izidor Knafelc in Rudy Pečavar.
Skupaj $23.00.
Malo pozneje smo se zopet zabavali po naših staro-kranjskih običajih. Med veseljem in zabavanjem smo zbrali nadaljno denarno vsoto za v pomoč staremu kraju.
Ob tej priliki so prispevali v ta namen po pet dolarjev : Peter Geršič. Po dva dolarja, John Težak. John Cesar, Joe Peček, Joe Drganc, George Klepec in Tony škof. Po en dolar pa Izidor Knafelc.
Skupaj ta vsota znaša $18.00, a.li pa skupno z prej-šno vsoto $41i00. Ta vsota je izročena glavnemu odboru Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Iskrena hvala vsem darovalcem, posebno pa gre hvala rojaku Cesar in njegovi soprogi za dobro postrežbo. Eden prisotnih.
VABILO NA ZABAVO
Katero priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto v soboto večer 10 marca v Bolgarsko-mace-donski dvorani na 386 Ont-rio St.
S to prireditvijo obenem zaključimo sedanjo kampanjo za finančno pomoč našemu listu "Edinosti",. Za torej vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in ostale naše prijatelje, da nas v čim večjem številu obiščete ta večer.
......Pričetek ob 8 uri zvečer.
Vse vas vabi odbor.
VABILO NA KONCERT
Tamburaški zbor "T i t o" priredi v nedeljo dne 11 marca veliki koncert z bogatim programom. Koncert se vrši v Victory Theatre, vogal Spadina in Dundas St. Toronto.
Pričetek ob 8 uri zvečer.
Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate, Srbe, ter druge Slovane, za, obilno udeležbo. Poleg koncertnega programa nastopi kot glavni govornik Edvard Jardas, glavni tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov, kateri bo govoril o pomenu 27 marca za narode Jugoslavije. Odbor.
Zelo pomemben in obenem za nas Slovence zgodovinski dan 19 februar, je za nami. Na ta dan se je v prvič v povesti Slovencev pred temi leti v Kočevju sestal slovenski Parlament — iz narodne sredine izbranih svobodnih, pravičnih in resnično svojega naroda ljubečih predstavnikov — za narodno bodoče delovanje raz-vitka na njegovem političnem, kulturnem in ekonomskem polju. Z tem dnevom simbola svobode slovenskega naroda, kateri je obenem mejnik izmed nove in stare dobe, je za vedno izbrisan sramotni pečat suženjstva, nasilnega izkoriščanja in zapostavljanja našega naroda z strani tujerodnih in domačih krvopijev.
Razvojni dogodki današnje vojne v prvi vrsti prinašajo evropskim narodom med temi tudi jugoslovanskim bogato nagrado, katero so zaslužili v borbi za> njihov svobodni obstoj z potoki krvi. Tako je za nas vse Jugoslovane drugi zelo važen dogodek, katerega moramo v praznovanju vzpo-rediti v enaki dostojnosti in veličini, kot Slovenski Dan 19 februar — je 27 marc. Na ta dan so jugoslovanski narodi v letu 1941 dva dni potem ko je bil podpisan izdajalski tripartitni pakt na Dunaju, strmoglavili poslednjo izdajalsko pro-fašistično Cvetkovičevo vlado. Od tega dne naprej se začenja v Jugoslaviji Narodno-osvobo-dilno in partizansko gibanje, katero si je pridobilo v teku osvobodilne borbe priznanje in ovenčalo ime jugoslovanskih narodov pred celim svobodoljubnim svetom. Ta dva dogodka sta za nas Slovence in splošno za narode Jugoslavije temveč jega pomena, ker sta po svojem zgodovinskem in narodnem pomenu zelo tesno vezana za bodočnost celokupne federativne Jugoslavije, pod sedanjim modrim in preizkušenim vodstvom maršala Tita.
Na prvem mestu za nas Slovence je zgodovinske in narodne važnosti, da prvikrat po tisoč let imamo svojo narodno vlado in svojo lastno armado. Vsi bivši voditelji raznih političnih strank, so se rajši prodajali za mastne plače in samosvoj položaj, kot pa da bi bili stali ob strani svojega lastnega naroda ter njegovih narodnih, kulturnih in ekonomskih pravic. Tako pa je zborovanje prvega slovenskega Parlamenta v Kočevju, enkrat in za vedno izbrisalo sramotni pečat pod-
ložništva in zapostavljanja slovenskega naroda. Zbor slovenskih odposlancev na svojem prvem zasedanju Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva je slovesno izjavil:
1	— da je Slovensko Narodnoosvobodilno gibanje, po svoji vsebini globoko demokratično in pristno člove-čansko, kot sestavni del e-nako demokratičnega in člo-večanskega jugoslovanskega narodnega osvobodilnega gibanja zapisalo na svoj prapor — ustrezno doslednemu pojmovanju človekove in narodne svobode — borbo za naslednje pravice slovenskega ljudstva; zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svobodo vesti, tiska, zborovanja in združevanja, nedotakljivost osebnosti in stanovanje, pravico do dela, oddiha in starosne preskrbe.
2	— da narodno osvobodilna borba in narodna oblast te pravice že sedaj uveljavljata, kolikor dovoljuje okupatorjev teror in okolščine domovinske vojne proti okupatorju ter narodnim izdajalcem.
3	— da je obramba domovine osnovna dolžnost državljana.
4	— da je naravna posledica narodnega izdajstva poleg drugih kazni izguba državljanskih pravic.
Ali smo kdaj prej čitali kaj takega v izjavah in določbah bivše jugoslovanske oblašti ali pa slišali z strani naših bivših voditeljev? Nikdar! Njima je bilo bolj všeč potovati v Rim, Vatikan in Berlin, kakor pa zborovati doma, kjer bi bili obenem poslušali svoj narod, upoštevali njegova priporočila in zahteve, že iz tega je za ugotoviti zgodovinsko pomembnost tega velikega dneva za celokupni Slovenski narod, kateri ostane ne-izbrisan v njegovi povesti. Na enak načii^i je zgodovinske in narodov skupne Jugoslavije važen 27 marc. Kakor postavlja za slovenski narod 19 februar mejnik med novo in staro dobo, postavlja 27 marc za narode Jugoslavije mejnik njihovega prerojenja za novo demokratično in federativno Jugoslavijo, kjer bodo njeni narodi vživali plodove svoje krvave in dolgotrajne borbe.
F. Lavrič.
Iz francoščine prevedla K. N.
Prenehal je, kajti čudno ganotje mu je stisnilo grlo. Nekaj trenutkov nato je s spremenjenim glasom dejal: "Jejte vendar, jejte, senora! Rekel bi, da ste kakor Lo-tova žena tako leseno sedite za mizo. Morate se podpreti, da boste jutri, ko mene ne bo več, dovolj močni!"
"Ali boste zgodaj odšli, senor?"
"Da, kar dovolj zgodaj. Ob zori. Toda nikar ne misliva na to! Pred seboj imava še nekaj neskrbnih ur. Ko se boste najedli, bova skupaj premislila, kaj morem storiti za vas."
"O, da/", je vzdihnila in pričela vneto zajemati. "Nikar me ne zapustite. To se pravi . . . Povedati vam moram, da nimam več potnega lista. . . Morda bo to mojo zadevo še bolj zamotalo?"
"Zakaj pa nimate te listine, tako potrebne za tujce ?"
"Vzeli so mi jo neki pobalini med zračnim napadom. Ustavili so me na cesti, mi naperili samokres na prsi in mi izpraznili ročno torbico. Nisem se mogla upirati. Na srečo so mi pustili nekaj drugih listin, ki sem jih imela v plaščnem žepu. To so listine, ki ste jih videli pred nekaj urami."
"Komaj sem jih utegnil površno pogledati. Ali mi Jih pokažete še enkrat senora? Rad bi tudi uradno poznal svojo ženo "
Hitro je preletel z očmi listine, ki mu jih je poslušno izročila. Nato je potegnil iz žepa majhno zapisnico in iztrgal iz nje listič papirja. Napisal je manj nekaj vrstic. Potlej je dejal energično, z glasom, vajenim zapovedo-vanja, toda tiho, dai ga je mogla, slišati samo Orana:
"Dobro bi bilo, da si zapišete in shranite moje ime m moj naslov. Preden odrinem na fronto, moram skočiti se k Maquedu, prvemu mestnemu komisarju. Priskrbel vam bom prepustnico čez mejo, kajti zaradi izgube potnega- lista bi utegnili imeti spet sitnosti."
"Najbrže res."
"Torej stopil bom h komisarju. Vam bom pa jutri zjutraj poslal Perrena, svojega dobrega znanca Za vsak primer sem vam napisal njegov naslov. Tukajle je. On bo poskrbel, da se vam ne bo nič hudega zgodilo. Upam, da boste še ujeli parnik, ki bo odplul v osem in štiridesetih urah."
Nekaj časa je vladala v sobi tišina/. Potem je letalec nekoliko v zadregi dejal:
v "Zdaj pa, senora, morava, hočeš nočeš, igrati vlogi nežnih, mladih zaljubljencev, da naju kdo ne preseneti. Na vas je vrsta, da pričnete svojo vlogo," je pristavil s sencico porogljivosti.
t * °rana, nekoliko potolažena, se je lahko nasmehnila. In ta ljubeznivi nasmeh je mlademu častniku pognal vso kri v glavo
Torej se je le otajala, senora!
M orano je bil prepričan, da bi bil čas njegov zaveznik. Glavo bi stavil, da bi v neka,j mesecih pridobil popolno zaupanje teh velikih, nezaupnih oči. Zdaj mu ni kazalo drugega, kakor sprijazniti se z usodo in zadovoljiti se s to prvo nežno spodbudo.
če ga bo Bog pustil živeti, kdo ve, kaj se bo zgodilo pozneje. . . V daljnji, daljnji bodočnosti ? Misel na srečno mirno bodočnost s takšno ženo ob strani ga je spravila v dobro voljo. Prelepa se mu je zdela ta misel, da bi se kdaj uresničila. . .
"Zdaj, ko sva se nekoliko podprla," je dejal Moreno, mora,m po opravkih, da vam priskrbim vse potrebno za vaso varnost. Menda vam ne bo neprijetno, če vas pustim samo v tej sobi?"
"Tukaj me boste pustili, pri vas?" je začudeno vprašala Orana. Misel, da je ne sili s seboj, jo je kair nekam pomirila.
"Da. Mislim, da se za mojo ženo pač spodobi, da ostane v moji sobi?"
Ta dvojni poudarek lastnine: "mojo ženo" in "v moji sobi", jo se spet zmedel. Plašno je odgovorila: "Oh saj ce sem sama, se nič ne bojim."
častnik se je grenko nasmehnil.
"Kakor vidim, senora, si kljub vsemu, kar sem storil za vas, še nisem pridobil vašega zaupanja."
Oraina je zardela do ušes. Očitek je bil upravičen in dobro merjen. Toda ali je mogla spričo grozovitosti, ki jih je bila doživela v tem mestu, tako hitro verjeti temu tujcu, čeprav je bil še tako velikodušen? Ali je nemogoče, da bi ta človek zahteval od nje stvari, ki jih ne bi mogla izpolniti ? In ali je nemogoče, da* bi potlej prišel z barvo na dan in postal nasilen in surov kakor drugi?
"Oprostite mi, senor," je zašepetala v zadregi. "Nisem nehvaležna, toda teh nekaj mesecev sem videla v špai-niji toliko slabega, da ne znam več točno ločiti dobro od slabega."
"Prav hvaležen sem vam za to pojasnilo," je na videz veselo, v resnici pa nekam grenko dejal Moreno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime:
Ulica, hš. št. alj poštni predal ft
I
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž.
Ime in primek: ..............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: ...........................................Prov.
Drž.
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroc.
EDINOST 206 Adelaide St. W. to, Ost.