Štev. S. V Maribor«, dne 11. januarja 1006. Teöaj XL. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od er;ostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje, bodimo složni! Na Angleškem je kmečki stan tako maloštevilen, da se v navadnem, neznanstvenem pogovoru labko trdi: Na Angleškem kmečkega stanu ni. Edini kmečki pridelki, ki pridejo v poštev, so: preja, bombaž in ovčja volna, kar že samo dokazuje slab razvoj angleškega kmečkega stanu. Toda za državo ni najhujši nedostatek, da je v njej tako malo kmečkih pridelkov zaradi pomanjkanja kmečkega stanu, ampak to pomanjkanje vpliva mogočno na razvoj angleškega naroda v drugem oziru. Angleški narod je začel v zadnjih desetletjih duševno in telesno hirati. Sedaj je angleško ljudstvo nakopičeno po mestih in obrtniških krajih. Vsled širokovestne nravnosti in neprestanega, hudega telesnega napora pa prebivalstvo takih krajev povsod hira, kjer nima dotoka z dežele. Kmečki stan je v obče duševno in telesno močan stan, z njim se poživljajo in ohranjujejo mesta in obrtniški kraji. Ker tega stanu na Angleškem ni, zato propada narod duševno in telesno. To so že dobro uvideli tudi angleški politiki in sedanje ministrstvo namerava državnemu zboru predložiti predlog, kako se na Angleškem zopet ustvari kmečki stan. Za avstrijskega kmeta je to zopet lepa- vzpod buda, da tirja od države, naj se vse postavodajal-stvo ozira bolj na kmečki stan kakor doslej. To ne bo samo v korist kmetu, ampak tudi državi. Avstrija stoji na velevažnem razpotju. Število kmečkega prebivalstva leto za letom pojema. Sedaj je še 60 odstotkov vsega prebivalstva kmečkega stanu, toda če država ne bo spremenila svoje politike, če ne bo vsega storila za ohranitev kmečkega stanu, LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) „Hahaha!" so se nasmejali, Vjeruša pa je po-gladil svojo brado in pljunil. „Čij, ti podlasica, čaj; tudi jaz ti bom zapel, pa ne sedaj !" „Saj ne znate?!" se je nasmejala Kosenka. „Ne znam? Pa še kako . .. Tfu, tfu ... ti bo že Žarko znal," ji je še zašepetal na uho. Kosenka se je nasmejala, da se je videlo dvoje vrst belih zob. „Kdaj pa bo poroka?" vpraša Vjeruša. „Za štirinajst dni," odvrne ded Pavlovič. „In še to se predolgo zdi tej grlici." „Ooo"... zasopiha Vjeruša. Potem bo pa pela: in da bile so oči mokre, Bog kolko dni.. " „Ded Vjeruša se samo norčuje, kakor če bi plesal s Turki navaden ples!" „Znabiti ga bo treba kmalu in tvoj Žarko z nami vred. Ni res, Slaviša?" „Vse tako kaže!" potem bo kmalu prišel preobrat, in Avstrija ne bo več pretežno kmečka, ampak obrtniška država. In tedaj bo prišla tudi doba, ko se bo, kakor sedaj Angleška, željno ozirala po kmečkem stanu, in ker ga ne bo, si ga bo morala ustvariti. Toda avstrijski kmetje nikakor ne smemo pripustiti, da bi bili za poskus, kako bo Avstrija brez kmeta propadla, ampak naša naloga je, da si obranimo in obdržimo v Avstriji svoje stališče, če le mogoče, tudi utrdimo. Kmečkemu stanu manjka v Avstriji one organizacije, ki bi ga naredila za gospodarja svojih pridelkov. Sedaj določuje ceno kmečkim pridelkom kapitalistični trgovec, ne pa kmet. Ta rešilna organizacija bi bila stanovska zadružua organizacija. Vlada naša je sicer dosegla, da se je sprejelo v državnem zboru nekai splošnih določil o tej organizaciji, potem pa je pustila vse pri miru. Nasprotno pa vlada na Nemškem s poukom in denarjem vrlo sodeluje pri kmečki organizaciji in upati je, da se bo tamkaj organizacija sroC izvršila ter podelila s tem kmečkemu stanu nepremagljivo moč v državi. Združenje avstrijskega kmečkega stanu bi imelo za posledico, da bi se lahko obvaroval vseh škodljivih prikazni, ki ga sedaj uničujejo. Amerikanski poljski pridelki, ogrsko žito, živina podonavskih držav pritiskajo ceno naših proizvodov tako nizko, da se kmetovanje ne izplača več, ker vedno stroški presegajo dokodke. Kakor hitro bo kmet gospod svojih pridelkov, tedaj bodo izginile še tudi vse druge žalostne prikazni, zaradi katerih si naši preučeni politiki toliko terejo glave, kakor so zadolženje zemljišč, pomanjkanje poslov ter drugih delavskih moči itd. Priskrbite, da bo kmet imel denar, in izginilo bo zadolženje zemljišč, h kmetu bodo priš'e zopet delavske moči, ker bo jih lahko boljše plačeval, sploh kmet ne bo več tarnal zaradi slabih časov. Podlago za ta preobrat najdete samo v združenju vsega kmečkega stanu v Avstriji. Kmetu pa se ne bo tako dolgo od nobene strani izdatno pomagalo, dokler se ne bo bolj brigal za javne razmere, dokler ne do dosegel, da se začne v javnosti upoštevati tudi kmečka politika. Pri naših severnih bratih se v tem oziru gedi velik preobrat. Tam sili kmečka politika z veliko silo v ospredje. Češki kmetje so si poskrbeli pravočasno za izobrazbo, in kot stanovsko visoko izobraženi mc žje so postali odločilni činitelji v češki politiki. Slovenski kmetje moramo prsnemati svoje češke brate. Zjedinimo se vsi ter si skrbimo za izobrazbo in potem tudi za veljavo v naši slovenski politiki. Posebno vas, kmetje, ki se še zbirate okoli „Štajerca", prosimo, pustite svoja stranska pota in pridružite se nam, ki nismo samo zavedni Slovenci, ampak tudi zavedni kmetje. V slogi je naša moč, v njej bo tudi naša zmaga! v Mlekarstvo na Spod. Štajerskem z ozirom na sosedne dežele. Pred menoj leži delo: „Mlekarske zadruge in druga podjetja v izkoriščanje mlekarskih proizvodov v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel koncem 1. 1904. Po uradnih virih sestavilo c. kr. poljedelsko ministrstvo." V tem delu se pač nahajajo sicer same suhoparne številke, a te govorijo cele zvezke. Ako pre- „Da poj demo na krvavi ples?" vpraša Pavlovič. „Gotovo! Poizvedel sem že od raznih strani, da misli Osvinbeg naloviti zopet nekoliko človeškega blaga." „In potem si ga hoče poiskati med nami reveži!?" „Tako je!" reče Vjeruša. „Ali naj ne grem mimo pekla, če mu ne zaleti! Tisti njegov sluga, — naj ga pohodijo race — tisti Holuban je pol besa." „Holuban? Že zopet ta," vzklikne Kosenka in neka tesnoba ji stisne srce. „Švoje krvi ne bo izdajal! Saj je tudi krščen." „Krščen?!" se razjezi Vjeruša. „Krščen moha-medanec je hujši od petih vragov! Kdor se druži z zverjadjo, je sam zver!" „Torej se množe čete vstašev?" vpraša ded Pavlovič Slavišo. „Množe in še zelo! Ni možno več prenašati teh grozovitosti! -Ako je kje zala devojka, in teh med rajo ne manjka, že si pride Turek po njo. Povrh pa še pokolje in požge, kar doseže. Ni še davno, da je neka tolpa teh divjakov planila na ženit-vanjski sprevod, ki se je vračal od poroke, pobila svate in ženina, nevesto pa odvedla. Tega ne moremo več mirno gledati! Tudi bolgarski knez zbira vojake, da požene Turka, in mi naj držimo križem roke? Ne pomaga nam nikdo, toraj si pomozimo sami do svobode. Po drugih okrožjih se že koljejo, Današnja Številka imt tudi moji sokoli so že pisali spom ne v turške kože Mir pa bo tedaj, ko iztrebimo te divjake!" Nekaj hipov je zavladal molk. Vsi so strmeli nekam v praznoto. Vsak je pa mislil na svojo domovino in nesrečo, katera visi nad njo, kakor prekletstvo. Samorad Pavlovič, iskren domoljub, si je zmislil na čase, ko se je še on boril za domovino in vero. Takrat niso dosegli ničesar. Daj Bog, da se ne bo sedaj prelivala zastonj kri! On je sicer malo vedel, kaj se vrši okrog, da je izbruhnila vstaja, da se je pričelo delo osvobijenja. Živel je zase in Kosenko. „Kaj se udajamo žalosti ?J reče Žarko. „Če treba, sežemo po jataganih*) in pokažemo, da domovina nima samo izdajic, ampak tudi dovolj krepkih sinov, ki jo čuvajo in branijo!" „I seveda, seveda," zamomlja Vjeruša. — „Solnce je že davno zašlo, pa tudi jaz bi rad zašel kam! Danes se mi ne zljubi dalje. Pri tebi sem že mnogokrat zlagal svoje kosti, Pavlovič, pa še nocoj mi daj kak prostor." „Konje v stajo," ukaže Kosenka, „ljudje pa v hišo ! Vidva tudi ostaneta pri nas nocoj ! Jutri se še kaj pomenimo," se obrne k Žarku in Slaviši. Starec Vjeruša se podpre in zasope. „Tfu ... glej, kako ti zapoveduje! Boga mi, ženske bi ne poslušal!" Konje so spravili v stajo. Vjeruša je spal, ka- *) velik nož; „NaS Dom" kot prilogo. listujemo ta pregled, zapazimo v svoje veliko za-čude je, da Spodnji Šrajer, ki je vendar kakor ust arjen po svojih naravnih ugodnostih za mle-fearsvo, daleč zaostaja za nekaterimi sosednimi pokrajinami, osobito pa za v neugodnejših okoliščinah se n.-hajajočim Kranjskim. Na Kranjskem štejemo 49 z: družnih mlekarn, ca Spodnjem Štajerskem pa samo 5. Še neugodn jše je razmerje, ako primerjamo množino <>d posameznih mlekarn p delanega mleka v J. 1904. Na Spod. Štajerskem je ena edina mlekarna podelala 532.171 litrov mleka, ostale se niti niso približale 100 000 litrom; na Kranjskem pa je 27 mlekarn podelalo nad 100.000 litrov, ena celo 783.990 litrov. Skupno so podekle vsa kranjske mlekarne okroglo 6,500 000 litrov, a štajerske pa samo 650.000 litrov. Ako vzamemo povprečno, da so dobili zadružniki za 1 1 mleka lO b, torej so kranjski dobili 650.000 K, a štajerski pa samo 65.000 K, torej komaj desetino. Odkod neki izvira ta gorostasna razlika; saj Kranjska ni Bog si ga vedi koliko večja, število prebivalcev pa je približno isto, kot na Spod. Štajerju. Vzroki za to razliko se navajajo mnogoteri. Pred vsem se trdi, da kranjska kmetijska družba veliko stori za povzdigo mlekarstva; to je tudi res in vsa čast ji! Pa tudi mi imamo že precej časa potovalnega učitelja v osebi neumorno delujočega g. Martin Jelovšeka, ki se vestno in resno trudi za povzdigo živinoreje in mlekarstva. Država in dežela podpirata ustanovljene mlekarne z izdatnimi podporami. Dežela daje tudi vse potrebne tiskovine za mlekarstvo, knjigovodstvo brezplačno. Gori omenjeni mlekarski strokovnjak je mlekarnam vsakokrat Da razpolago, če potrebujejo strokovnega sveta in pomcči. Tudi naš kmetijski list „Gospodarski Glasnik" je zdaj dobro urejevan ter prinaša mnogo koristnega in poučnega, samo brati ga je treba. Da pa naša kmetijska družba ne stori za spodnještajerske kmete dovolj, tega so si isti sami krivi, zakaj pa pripuste, da je večina spodnještajerskih podružnic v meščanskih, kmetu malo prijaznih rokah. Z obilnim pristopom bi prav lahko kmetje te podružnice dobili v svoje roke in s tem tudi vpliv na kmetijsko družbo. Taista ima na razpolago obilne državne in deželne podpore, ki pa se seveda obrnejo največ v prid lastnim udom. Kdor torej ni ud, ni opravičen tožiti o malomarnosti družbe. Dosedaj navedeni vzrok nam torej nikakor ne pojasni velikanskega nazadka v mlekarstvu na Spod. Štajerskem. Prvi in glavni vzrok je pač nebrižnost, deloma celo sovražnost spodnještajerskih kmetov do zadružnih naprav sploh, posebej pa še do mlekarstva. Poedini začetni neuspehi in pa sovražno časopisje je ljudstvo tako oplašilo, da se nikakor noče udeleževati pri takib, kmetom koristnih podjetjih. Pa tudi gmotne sile se dosedaj naš kmet ni v toliki meri okusil, da bi mu neizprosno velela: „Moraš, ali pa propadi! Toda bližajo se tudi pri nas časi, ko bo naša sicer tako plodna zemlja odrekla bogat pridelek in to vsled enostransko se ponavljajočega pridelovanja zrnja. Trebalo bi torej že sedaj iskati vira novih dohodkov, ne se le potem, ko so že prejšnji usahnili. Tak nov izdaten vir pa je ravno mlekarstvo, ki bi lahko popolnoma nadomestilo propadajoče poljedelstvo, zraven tega pa še tudi ne kor je bil navajen, pri njih, ostala dva sta se pa zarila v krmo. II. „Tfu, tfu," je jel pljuvati stari Vjeruša in si mel zaspane oči. „Starega volka je težko goljufati. S mje so včasih resnica, včasih tudi laž ali pa še laž ne. Pa da bi Turki plazili krog koče, ni nemožno ? Najboljše je, če pogledam!" Vtaknil je k sebi samokrese in jatagan. „Ako jih je dvanajst, tem veselejši bo Mohamed v svojem raju. Dobro bi bilo, da bi Slaviša in Žarko ne spala pretrdno. Khm!" Pokukal je skozi špranjo na vratih. „Djavol.. .*), kaj se pa giblje tu zunaj ? Eden, dva, trije, štiri in še menda peti, šesti, da bo ko-nečno vendar le prišlo do dvanajstih. V lepe škripce sem prišel! Ko bi ti prokleti mohamedanci bili vsaj židje, da bi jih odnesel angelj, kakor Habakuka ... tfu ... sedaj treba uiti! Skozi vrata ne gre, ker se ne ve, ali me čaka zunaj svinec ali jeklo. Mogoče je Pavlovič pustil kako drugo luknjo." Jel je stikati po staji, ali čim bolj je iskal tem hitreje je pljuval same jeze. Že je hotel za-momljati, kar naleti v kotu na nekaj krme. Jame jo vlačiti stran in dobi napol zamašeno odprtino. Začel je riti. „Tfu... Kam gre luknja, ne vem ... pa poglejmo. Napravljena je prav za enega. Boljše je, da **) Djavol se izgovori džavol, po naše hudič. zahteva toliko delavskih moči, katerih itak nimamo preobilo. Omeniti je še, da je štajersko surovo maslo jako na glasu in škoda bi bilo, če bi ta zaklad zavrgli Omejiti je torej treba preobilno pridelovanje zrnja, napraviti več novih travnikov, oskrbeti si več dobre molzne živine ter ustanoviti več novih mlekarn, obstoječe pa bolje zalagati z mlekom. Na Murskem polju n. pr. bi se čisto lahko spravilo nad 2 milijona litrov mleka na leto skupaj in to bi že nekaj izdalo v denarnici; sedaj pa se mleko večinoma potrati in se dobi k< maj četrtino dohodkov, kakor bi se jih lahko dobilo potom mlekarn. Na delo torej, dokler je še čas, da nas naši sosedje še bolj ne prehite. Tega dela naj bi se posebno lotile naše mladinske organizacije, ki so za to kakor nalašč ustvarjene. V prvi vrsti je potrebno, da naš kmečki stan gmotno okrepimo, ker le potem bo prišel tudi do politične moči ter bo sam odločilno uplival na svoje stanovske zadeve. H koncu še pogkjmo v nekatere druge avstrijske kronovine, kako je tam kaj razvito mlekarstvo. Na Goriškem je 32 dolinskih in 24 planinskih mlekarn; na Moravskem 113 mlekarn, na Nižjeavstrij-skem 244, na Tirolskem 232 dolinskih in 322 planinskih mlekarn samo v nemškem delu, v laškem delu pa 348 mlekarn, in majhna deželica Predarlsko ima 118 dolinskih in 237 planinskih mlekarn. Pa vendar mora še naša država uvažati veliko množino mlekarskih proizvodov; pokrita je torej tudi še za nas miza. Na delo torej, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj nam Bog blagoslooil Kmečki prijatelj. Politični ogled. Državni zbor začne svoje delovanje med 21. in 25. januarjem. Cesarski namestnik v Dalmaciji. Cesar je imenoval svojim namestnikom v Dalmaciji dosedanjega voditelja dalmatinskega namestništva Nikolaja Nardelli. Češki kmečki osrednji denarni zavod. List „Hlas Naroda" naznanja, da so poslanci češke kmečke stranke sklenili, ustanoviti za kmete osrednji denarni zavod, in so že vse potrebno v to svrho pripravili. Ta zavod bo tako urejen kakor bogata in daleč okrog znana „Živnostenska banka". S tem dokazuje č ški kmet javi o^ti, da razume prav dobro novejši čas, ko daje vsakemu sta-u moč le enotna organizacija s povoljnimi denarnimi sredstvi v ozadju. Kdaj bodo naši kmetje že tako daleč? Nemška kmečka stranka na Češkem razglaša načela, katera bo zastopala pri spremembi volilnega reda. Zahteva splošno in enako volilno pravico pod sledečimi pogoji: 1. Ustvarijo se naj narodno-enotni volilni okraji, v katerih naj bodo narodnosti ločene tudi v najmanjših selih. 2 Ločiti je treba volilne okraje. Obrtniško zelo razviti kraji se naj priklopijo k mestom. 3. Izdati se mora stroga se pririjem kam, kakor da me spečejo tolovaji! Škoda, da moram pustiti konja!" Vjeruša se je napenjal in ril dalje. Ni slišal, da je zagrmel strel, eden ... več. Streljal je stari Pavlovič, da vzbudi svoje tri goste. Nocoj ni bil mogel zaspati. Misli so mu hodile vedno nazaj v dobo, ko je bil mlad, kakor njegova Kosenka, in da so mu odpeljali ženo, katere ni videl več. Rešil se je sam z otrokom, ki je bil edini spomin na ugrabljeno mu ženo. Ali se morebiti vnukinji ne zgodi isto? Ali ni ona lepa, sposobna za turški harem in on jo mora dati, ako pridejo po njo... on, raja. Še vesel mora biti, in hvaležen svojim gospodom, da mu niso požgali koče, ali če so mu to storili, da so mu pustili življenje. Gospodar tako hoče, hlapec poslušaj. Pri teh mislih mu je nekaj tiščalo grlo in nemir se ga je polaščal. Kako grozno je pogledal Holuban, ko se mu je odpovedala Kosenka?! Njegov srda poln pogled mu plava pred očmi in mu pravi, da je ta pogled zmožen vsega. — In starec Pavlovič je vstal, vzel handžar in samokrese ter gledal skozi okno. Zunaj so migljale zvezde in nekoliko razsvetljevale temo. Pavlovič je slonel dolgo ob oknu in mislil. Kdaj se povrne mir in pravica v domovino? Kdaj dobi raja pravico do življenja? Večni boji, vstaje... kri, vse to traja že stoletja, ali nikdo ne priskoči na pomoč, nikdo ne poda roke k svobodi. postava proti vsakemu nasilnemu vplivanju. Kdor sodeluje, da se razžene shod, je sokriv motenja hišnega miru. V Rusiji še vedno noče priti do miru. Ako se posreči v enem okraju napraviti mir, začne se upor na drugem. Sedaj pa se širi vstaja ob Vzhodnem morju. Uporniki so razdeljeni v odbore, ki zaplenjajo posestva, vpeljali so dohodninski davek in posvetni zakon. Kjer so zavladali uporniki, beži kmet, ker uporniki nočejo poznati nobenega zasebnega imetja, ampak vse naj bo skupno. Kdor se jim protivi, tega umorijo. Minóle dni se je posrečilo udušiti upor na Livskem. Večina vodij vstašev je zbežalo. Pobegli so zapustili tako množino orožja, posebno mnogo smodnika in dinamita, da bi zadoščalo na sto tisoče ljudi umoriti. Kmečko ljudstvo z veseljem pozdravlja mir in red. V Kavkazu pa delajo nemir Armenci. Ves upor se podpira z denarjem in orožjem iz inozemskega, posebno od Židov. Denar se pobira z namenom, da se bodo podpirali vsled upora poškodovani, a gre pa v resnici za nabavo orožja upornikov. Sedaj je ruska vlada naznanila, da bo zaplenila vsak tak denar, ki pride na Rusko. Francosko. Volitve novega predstojnika francoske ljudovlade, ki bodo 16. februarja, povzročajo spore. Največ upanja imata predsednik senata Fallieres in predsednik zbornice Doumer. Sedanji predsednik je odklonil, da bi se zopet izvolil. Fallieres je preteklo nedeljo v Agenu ostro napadal Doumerja, češ, da hoče postati samovladar in bi pomenja'a Doumerjeva izvo itev vojsko. Proti Doumerju kandidirajo za predsednika francoske ljudovlade tudi poslanca Sarriena. List „Matin" poroča, da so sk'enili škofje opustiti vsak odpor proti zakonu o ločitvi cerkve in države. Škofje so baje tudi sklenili, da skličejo posvetovanje vseh francoskih škofov v Parizu. Razne novice. * Osebna vest. Naš rojak g. Pribil, šolski nadzornik v Lošinju, je premeščen na Krk. * S pošte. Za poštno - pomožnega uradnika sta imenovana Frane K o š i č e k in Janez P f e i-ler na Pragarskem. — Nova pošta se je ustanovila pri Sv. Marjeti blizu Moškajnc. — Za poštno pomožno uradnico v II. plč. razr. v Konjicah je imenovana Karolina C a n k e r. * Mili darovi za družbo vednega češče-nja. Sv. Lenart nad Laškim 48 21 K, Katmrea 20 K, Vransko 24 K, Sv. Jernej pri Konjicah 90 K, Sv. Anton v Slov. gor. 10 32 K, LMko 56 30 K, Polje 18 K, Paka 10 K, Dobje 9 K, Sv. Križ pri Mariboru 15 K, Kapela pri Radencih 43 K, Slo-venjgradec 10 K, Sobota 11 K, Slivnica pri Celju 17 80 K, Sv. Alojzij v Maribiru 15 40 K, Leskovec 24 K, Sv. Bolfank v Slov. gor. 19 K, Sv. Rnpert nad Laškim 11-43 K, Šmiklavž pri Slovenjg-radcu 6 20 K, Sv. Jedert nad Laškim 15 58 K, Sv. Marko niže Ptiia 24 24 K. Staritrg 23 K. * Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: dekan Šlan- Zmage se dobe in zopet zgube, vstaje se potlačijo in zopet je vse pri stare n, še slabše. Ali bo kedaj napočil dan svobode za tužno rajo?... Starec se je vzdramil iz svojih misli. Zdelo se mu je, da je videl neko postavo. Ali se je varal v temi? Gleda pozornejše. Ni se motil. Zopet nekdo, dva.. . Da, to je že cela četa. „Gospod Jezus, napad," zamrmra Pavlovič in stiska za samokres. „Kosenka, Kosenka!" zakliče rahlo. Deklica pride prep'ašena. „Kaj je?" „Kosenka! djala si danes, da si pogumna, in znaš streljati. Poglej !" Dekle pogleda in vstrepeta. „Se bojiš?" reče ded in oči se mu zasvetijo kakor staremu volku. „Sama sva, ded! I Gospod Jezus daj, da se rešiva, posebno oni... O, Marija!" „Ded, braniva se! Ako naju tudi dobe, bova draga!" „Dobro, Kosenka ... vidiš!" Starec je vstrelil. Turki so se hipoma razpršili, pusti vsi nekaj temnega na tleh. „Eden že spi! Predno zaspiva midva, jim še napopram kožo," je mrmral. Čakal je, da kaj vidi. „Če le ne zapalijo koče in naju tako ne spe- der 20 K, zložili kmetje v Smartnu pri Slovenj-gradcu na odhodnici Kanskijevi 23 K, nabral gosp. Zacberl ob blagoslovljenju križa pri Volcerju v Ba-bincib 10 80 K, za kruh sv. Antona 1 K, A. P. iz Jareniue 2 K, nabrale blage mariborske gospe za božičnico 162 20 K, za kruh sv. Antona I V. P. 5 K, na veselici v Rušah nabrala Ivana Seme 8 K, župnik Hebar 10 K, neimenovana 50 K, ormoška posojilnica 30 K, kaplan Fr. Močnik 5 K, župnik Štrakl 10 K, neimenovana iz Pečove 10 K, dr. Fir-bas 20 K, duh. svet. Bohanec 6 60 K, okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, preostanek berbe za dijaško kuhinjo pri Sv. Križu pri Ljutomeru nadučit Herzog 9'44 K, kaplan v Feldbahu Leopold Vozlič 15 K, prof. dr. Jerovšek 10 K, od Sv. Križa pri Ljutomeru poslali 36 vreč krompirja, Hrašovec 2 vreči lepega krompirja, Kocuvan od Sv. Jurija ob Ščavnici 15 litrov fižola, klub 30 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam naj Bog stotero povrne! Srčna zahvala za vse darove in ob enem še prosimo na-daljno podpore! — Ob sklepu lista še dobimo naslednji dopis: Mnogo se lahko stori za našo dijaško kuhinjo v Mariboru, če se je kdo spomni v veseli družbi, pri kakem prijateljskem sestanku, pri od-hodnicah ljubih prijateljev itd. Tako smo sprejeli pred kratkim po nadučitelju g. Šimonn Šalamunu iz Šmartna pri Slovenjgradcu 23 K, katere so zložili prijatelji mladine pri odhodnici č. g. kaplana Kansky ja. Veleposestnik g. Jožef Rotovnik v Legnu pri Slovengradca nam je pa poslal 13 K, katere so zbrali občinski svetovalci in odborniki občine Legen pri odhodnici občinskega odbornika gosp. Mihaela Lampreht. * Duliovske vesti. Na tukajšnji moški kaznilnici je prevzel dušno pastirstvo o. Kasijan Zem-ljak, ker je dosedajni dušni pastir č. g. Alojzij S ver zbolel. * „Slovenski Čebelar", glasilo slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, je stopil v IX letnik. List prinaša zelo poučne spise v čebeloreji. Udje društva ga dobe brezplačno. Udnina je na leto 2 K. * Čebelarsko društvo za Spod. Štajersko je imelo dne 28. decem. svoj občni zbor v Ptuju. Žal, da nismo dobili nobenega podrobnega poročila, čeravno smo mi kot kmečki list pač v prvi vrsti potrebni in smo tudi vedno rade volje priobčevali shode tega tako važnega društva. Društvo šteje dosedaj 16 podružnic, izven teh pa je bilo 25 članov. Koliko udov pa šteje celo društvo, se ni moglo naznaniti, ker niso poslala vsa društva poročil. Društvo je dobilo podpore od štajerskega deželnega odbora in ministrstva. V odbor so se izvolili gg.: Jože Zelenik, posestnik itd. v Vinkovcib, predsednik; Tomaž Kurbus, nadučit. na Slivnici, podpredsednik; Ivan Strelec, nadučit. v Št. Andražu v Slov. gor., tajnik ; dr. Brumen, odvetnik v Ptuju, blagajnik; Jurančič, potov, učitelj, čebelar pri Sv. Antonu v Slov. gor., Zdolšek, c. kr. avskultant v Celju in Sivka, nadučitelj v Št. Juriju ob juž. žel. pa odbornikom. Sklenilo se je, strogo na prste gledati prodajalcem ponarejene strdi. — V Ljubnem na Zgor. Štajerskem bo letos čebelarska razstava. Spodnje-št&jerski slovenski čebelarji se je bodo udeležili. Pripravo za to je prevzel potovalni učitelj gosp. Jurančič. * Za potovalno knjižnico Slov. krščansko-socialne zveze so dosedaj darovali čč. gg.: prof. dr. Kovačič 21 knjig, prof Stegenšek 2 ravnatelj Zidanšek 2, uredništvo „Slov. Gosp." 68, stolni prošt Herg 46, rač. revident Sp ndler 2, mariborski hogoslovci 52, župn:k Volt 22, p-of. dr. Medved 96. Srčna hvala! Za nadaljno podporo prosi: J. Kranjc, kaplan, Sv. Peter, p. Maribor. * Nov nemški list je začel izhajati v Radgoni „Radkersburger W< chenblatt". Že v prvi številki naznanja, da je njegov namen, delati za razširjanje nemštva, ali z drugimi besedami, podpirati hoče nemčurstvo ter grditi slovenske kmete, kakor sta delali dosedaj že „Marburgerca" in celjska „Vabtarca * Čudne razmere. V „Slovencu" beremo: „Domovini" piše neki „narodni konzorcij": Na znanje! Koncem leta 1905 je prenehal izhajati list „Slovenski Štajerc". Gosp. Kri ž man ga je na svojo pest začel izdajati brez potrebne denarne podlage. Krlžmanu ni nihče zaupal zaradi njegove preteki' sti, list ni dobil nikjer pomoči. „Domovina" pravi, da bo začel radikalno napreden list odslej izdajati Dragotin Hribar v Ljubljani — Po Ljubljani se pa govori, da se Križman noče kar meni nič tebi nič odpovedati lastništvu, da so brez njegove vednosti v „Slovenskem Štajercu" naznanili, da list preneha izhajati in da se hoče za urednika D. Hribarjevega lista pridobiti bivšega urednika ptujskega „Štajerca" — D r e v e n š e k a. To so pač res „¿udne razmere", s katerimi hočejo „osrečevati" slovensko ljudstvo. Mariborski okraj. m Poučna predavanja v Mariboru za kmete in delavce bo prirejalo Bralno in pevsko društvo „Maribor". Vršila se bodo vsako nedeljo v prostorih omenjenega društva od 10 ure dop. naprej. Pristop je vsakemu prost, vstopnine ni nobene. Vsakdo brez ozira na politično stališče se lahko udeležuje predavanj, ker je vsaka polilika strogo izključena, in bodo predavanja odlično stro-kovnjaška. Prvo predavanje se vrši dne 21. januarja ob 10. uri predpoldne in bosta predava'a: Potovalni učitelj g< sp. Goričan : Zakaj propaa kmečki stan? in prof. g dr. Poljanec: Nekaj o pitni vodi. Kmetje in delarci, prihajajte radi in redno k tem predavanjem. Vsa predavanja so določena za vas ter se bodo oz;rala na vaše razmere. Gospode duhovnike in učitelje mariborske okolice pa prijateljski prosimo, da opozarjajo narod na te prireditve in agitirajo za obilno udeležbo pri njih! m Mariborske novice. Tukajšnji lekarnar Maks König, ki imo lekarno „Marija Pomagaj" v graskem predmestju, se je dal voliti v nemški šulferajn. Gotovo to ni pravi način, da bi Slovence v svojo lekarno zvabil. — V soboto, dne 6. t. m. zjutraj ob 7. uri 23 minut so nekateri čutili lahek potres. — Za okrajno glavarstvo, finfcn ravnateljstvo in davkarijo se bo za elo graditi spomladi novo poslopje. Dosedaj so bili ti uraci v Girstmajerjevi hiši, nasproti južnemu kolodvoru. Novo poslopje bo stalo na voglu Park-ulice in Tegetthofuvega trsa, severno od Zofijinega trga. — Slovanska Čitalnica letos ne bo priredila velikega plesa, ampak navadne obiteljske večere. — Občni zbor „Bralnega in pevskega društva Maribor bo v soboto dne Iti. t. m. v društvenih prostorih. — Dne 4. t. m. ob tri četrt na 7 zvečer je začelo biti plat zvona. Vžgale so se bile saje v hiši, kjer je gostilna „Pri pošti". Posrečilo se je, kmalu pogasiti ogenj. m Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo „Skala" pri Sv. Petru je imelo dne 7. januarja t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil tajnika, blagajnika in knjižničarja povzamemo prav veselo gibanje. Društvo je imelo 10 poučnih shodov in na teh 6 deklamacij in 17 predavanj, deloma zgodovinske in narodno-gospodarske, večinoma pa praktično-gospodarske vsebine o vinarstvu in sadjarstvu: kako se veže, kopa, reguli, groba, sadi in gnoji, pripravlja kompost itd. Najpridnejši govornik je bil Fiucher Ljudevit. Posebno hvalo pa smo dolžni za praktično in razumljivo predavanje oskrbnika Brandisovih vinogradov g M. Kovačiču ter ga ob enem prosimo, naj to leto še bolj pogosto predava. Začelo se je tudi predavanje o občinskem redu. Izmed tujih govornikov je govoril potovalni učitelj g. I. Belle, g. dr. A Korošec in g. Evald Bračko. Deklamirali so Knuplež Jožef, Fabijan Janez, marljivi mladenič iz Sv. Marjete A. Bračko, M. K. in Duh Dominik in Janez. Udje so se shodov precej marljivo udeleževali. Tudi je društvo priredilo 14. junija veselico, ki se je obnesla izvanredno lepo. Dohodkov je imelo društvo 352 kron 3 vin., izdatkov pa 243 kron 17 vin. Toraj še ostane v blagajni 108 K 86 vin. Za to vzorno oskrbovanje društvene blagajnice zasluži g. blagajnik Frančišek Vračko vse priznanje. Poseben napredek pa kaže društvena knjižnica. Lansko leto je imelo društvo 137 knjig in od teh se jih je 12 zapravilo; letos jih šteje — 614. Društvo je namreč nakupilo celo knjižnico pokojnega narodnjaka Alojzija Vakaja.. Pri tem so si stekli največ zaslug g. župan in podpredsednik Anton Fiucher in tudi knjižničar ter tajnik. Za ves trud in žrtve jim je občni z^or iz-ekel tudi javno zahvalo. Po vsebini je 254 zabavnih, 42 nabožnih, 89 zgodovinskih in krajepisnih 58 gospodarskih, 172 z različno vsebino. Prebrale so se letos 603 knjige. Največ meseca februarja, najmanj meseca oktobra (2). Med dobrotniki društva moramo posebno omeniti preč. g. župnika M Štraklna, ki je nam brezplačno odstopil društveno sobo ter dajal „Siid-steirisehe Presse", „Vaterland", en izvod „Slov. Gospodarja" in skupno z gospodom kaplanom „Slovenca" zastonj; in o priliki pripravljanja na veselico nam je podarili 20 K. Občni zbor je odboru tudi naročil vsakomesečno sejo. Opažalo se je namreč, da se je društveno življenje povzdignilo po vsaki čejo. Kosenka, ne stoj pri oknu ampak skrij se, tako. . . in potem tako!" Zopet se je zvrnil eden po tleh. Starec je streljal in podiral. Meril je dobro, ker je bil vajen. Žarko in Slaviša sta slišala strele. Videla sta, da so Turki obkolili hišo. „Brate .. . tolikim ne vzdržima?! Ali živa naju ne smejo dobiti! Streljajva .. Napadalci so streljali, ali njih streli so se za-rivali le v zidovje in bruna. Kroglje Žarka in Sla-više so pa podirale Turke. Ti niso bili pripravljeni na to. Ta koča, pa bi naj imela toliko braniteljev in svinca?! Jeli so vpiti in siliti k vratom. „Kaj storiš, ako vderejo v hram?" vpraša Slaviša. # „Kosenke jim ne pustimi Planem za njimi!" „Ne planeš!" „Planem!" „Ne gubi glave, brate, in misli! Kosenki se ne pripeti nič žalega. Najbrže je to lov na roko izdajalca Holubana. Ta si jo hoče osvojiti in nič drugega. Midva glejva, da jim nideva, potem pa Bog pomagaj ! Moji sokoli jim nasipljejo svinca pod kožo, kakor bi popral juho! „Ti ne poznaš Kosenke?" „Kaj pa more ženska zoper moške in če je se tako silna ? Pavloviča pobijejo, njo vjamejo! Verjemi mi, ker vem, da se je meni zgodilo tudi tako. Da bi bil takrat jaz previdnejši, bi še živela sedaj." Nehala sta streljati. Starec in Kusenka sta se vmirila, vedoč, da so opozorjeni na napad. Turki niso vedeli, od katere smeri so kroglje in so le silili k vratom. Iz hiše pa je grmel strel za strelom, včasi dva na enkrat. „Branita se čvrsto," pripomni Slaviša. „Ali ne vzdržita! Teh je kot mravelj!" Po kratkem naskoku so vdrli Turki v kočo. Starec je bil z jataganom po turških glavah, da je kar hreščalo. Ti so za hip osupnili. Hipoma nekdo ustreli in starec pade. Kosenka vikne in se vrže med lopove. Strah in obup sta jo pobesnela, da je mahala z neverjetno močjo okrog. „Kosenka, spametuj se!" ji zakriči mlad Turek. „Proč, izdajica, morilec!"... „Ne draži ljudi! Ako bi te ne imel rad, bi te podrl že davno." „Pa me poderi! Boljše mi bo, kakor v tvojih rokah!" „Ti moraš biti moja!" je viknil Holuban in podbil orožje. „Nikoli!" je zavpila in sprožila, pa kroglja je podrla drugega. Holuban je pa planil k nji, jo pograbil krog pasu in odnesel. Oitali so pobrali, kar so našli. Koče niso zažgali, ker se niso čutili popolnoma varne. —---- Vjeruša je ril naprej in se potil. Konečno je prišel po tej luknji v spalnico Kosenke. Luknja je bila menda napravljena za slučaj napada, da se bi v nji kdo skril. Bila je primerna za človeka. Sedaj je bila že zanemarjena. Morebiti je pozabil Pavlovič na njo, ali se pa ni imel časa spomniti. Vjeruša je zaslišal strele. „Že dražijo kožo ... Tfu ... Kak bes je v tej luknji, da komaj rijem naprej?! Vso mast bom zgubil. .. tfu!" Spalnica je bila prav polna Turkov, ko je pomolil glavo. „O, angelj, ponesi mobamedance k Mohamedu. Djavol! — Dobr >, da je tema!" Ko so Turki pobrali, kar je bilo vrednega in razbili ostalo, so odšli. Vjeruša pa je prilezel v vežo, slekel padlega Turka in se hitro preoblekel. Nato si je odrezal dolgo brado. „Škoda, ali žrtvuj brado, da otmeš glavo ali bolje — Kosenko. Spoznali me ne bodo! Malo treba poigrati Turka, hvala Mohamedu, znam ga . . . tfu! Ta pes je prišel, predno bi se nadejal. Pa dekle vam odpeljem, kakor gotovo sem Vjeruša." Holuban je nesel sam Kosenko, ki je slonela onesveščena pred njim na konju. Zraven njega je jahal drug Turek. Vjeruša, ki je jahal za njima, je čul sledeči razgovor: „Alah naj me kaznuje, Holuban! Ti veš, da sem ti prijatelj in vem, da te ima beg rad. Ali ta devojka je krasna, kakor mlado solnce! Beg ti jo vzame!" (Dalje sledi.) 11. januarja 1906. odborovi seji; ako pa je ta dalje časa izostala, pa je postalo vse mlačno. Naj poskusijo tudi druga društva s tem sredstvom in naj poročajo o vspebu. m Mladeniška zveza v Jarenini priredi v nedeljo, dne 14. t. m. po večernicah večji poučni shod. Govoril bo g. dr. Korošec iz Maribora o splošni in enaki volilni pravici ter drugih perečih vprašanjih. Ker bo enaka in splošna volilna pravica kmalu v Avstriji vpeljana, je nad vse važno, da se o tem poučimo. Mladeniči in možje, pridite v velikem številu poslušat! Shod se vrši v Fišerjevi hiši. m Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. šteje letos „Slov. Gospodar" že nad 130 naročnikov in vedno se še oglašajo novi naročniki. Kje je župnija, ki more pri tem številu prebivalcev, kot jih ima S/. Benedikt, namreč 2624 duš, izkazati toliko naročnikov?! Mohorjeva družba je imela lani pri nas 306 udov, „Bogoljub" ima v naši župniji 46 naročnikov, največ na Štajerskem, „Glasnik najsvetejših Src" pa nad 170. Pri bralnem društvu so udje 1. 1905 prebrali čez 1400 knjig. „Slov. Čebelar" ima tukaj 26 naročnikov. Tudi drugih dobrih čas nikov še prihaja nekaj v župnijo. Gnjili ptujski „Štajerc" ima v celi župniji kakih 12 naročnikov. Kaj ne, pa smo vrli Slovenci mi Benedičarji! Kdo nas premaga? m Lenarški okrajni zastop, za katerega so se toliko potegovali nemškutarji, zopet mirno vodijo Slovenci. Načelnik je sedaj že tretjikrat v celem okraju priljubljeni veleposestnik Franc W e 11 a v Žitcab, njegov namestnik je poslanec Janez Ro-škar, župan na Malni; v okrajnem odboru so še trije zavedni narodnjaki: Matija Šuman, veleposestnik v Lormanju, Vinko Kronvogel, župan v Gočovi, in Franc Zupe, posestnik pri Sv. Benediktu; tr^a zastopa v odboru trojiški Kirbiš, industrijo pa lenarški Sedminek. Nemčurski čuki po okraju so utihnili, ker so morali, Slovenci pa vztrajno delujejo za svoj napredek. m Sv. Marjeta ob Pesnici. „Naš Dom" je enkrat priobčil neko povest, ki kaže, da je cigan bolj zvit, kakor vsak Žid. Zato je pri vsaki kupčiji s ciganom treba skrajne previdnosti. Te se ni po-služil pri nas posestnik Jurij Mulec v Lazah in poplačati je moral to neprevidnost s precejšno škodo. Na novega leta dan so prišli k njemu štirje cigani, ki so ga s svojo znano gostobesednestjo znali pregovoriti, da je zamenjal svojega konja z njihovim in jim še dal na vrh 40 K. Ako bo videl, da je konj brez napake, jim je obljubil še 40 K. Cigani so odšii in jih ni b.lo več. Pustili so ostalih 40 K. Mulec je pustil konja cd živinozdravnika preiskati, ki mu je naznanil žalostno novico, da je ta ciganska mrha čisto za nič. Konj je bolan na vseh štirih kopitih in bo kmalo stegnil svoje štiri noge. Kakih 400 krone ima Mulec škode. Torej, ne barantajte s cigani! m Sv. Martin pod Vurbergom. Taisto osebo, katera je tako lažnjivo govorila oziroma pisala proti našemu obče spoštovanemu gospodu župniku v laž-njivem „Štajercu", vprašamo mi farani. kdo so tisti „večina župljanov" ? Taista „večina župljanov" si le ti, ena oseba, katero dobro vsi poznamo. Mi pa imamo obče spoštovanega in ljubeznivega gospoda župnika, in želimo, da bi še mnogo let pri nas ostali, mi ga iz celega srca ljubimo ter mu čast skazujemo. Zdaj sprevidimo, kako da ptujsko moto-vilo po nedolžnem duhovnike napada in lažnjivo o njih govori. O m tovilo, kedaj se boš spametovalo. — Vsi pošteni farani šentmartinske župnije. Ignac Taler, župan. Jožef Šantl, Tomaž Pehani, Mihael Černko. m Iz Loke pri Franiu. Kako delajo s Slovenci c. kr. uradniki, nam kaj jasno priča naslednji slučaj. Moj najemnik Franc Turner je zahteval lovski list pri c. kr. okraj, glavarstvu v Mariboru. Vse listine od občine in najemnika lova so bile slovenske. Ko jih okrajni tajnik zagleda, ga tako razkači, da hoče moža odpoditi z besedami: „Kar spravite se (packen Sie sich) s svojimi slovenskimi (vvindisehen) cunjami!" Mož ga strme gleda in vkljub temu drugokrat poprosi, a c. kr. uradnik ga zavrne: „Pa ne boste spravili svojega slovenskega klumpa in šli?" Prošnjik še noče oditi in tretjič poskusi svojo srečo in tretjikrat ga okrajni tajnik tako osorno zavrne. To ga sedaj imaš! Kmet ti plačaj, kar si dolžen, pa tiho bodi, drugih pravic nimaš! Ti kmet, uči se jezika gospodov uradnikov, da se njim ni treba, ti moraš več jezikov znati, kakor tvoj gospod v mestu, ki tvoj kruh je, ki je zavoljo tebe nastavljen. Tako terjajo od tebe naši Nemci. Pa ne bo šlo dalje! Mi se zavedamo svojih pravic in če je še kaj pravice na svetu, jih bomo tudi dosegli. Kmetje, zlasti Vi občinski predstojniki! Govorite z gospodo pri glavarstvu, sodniji, davkariji le slovenski! Zahtevajte vse le slovenski, sprejemajte le slovenske dopise, dopisujte s temi le slovenski in videli boste, da bodo kmalu v teh uradih sedeli naši sinovi, ki nas bodo razumeli in ljubili. — Loka, dne 5 prosi ¡ca 1906. S t e r n, župan. m Sv. Ana v Slov. gor. „Bralno društvo" misli ta predpust prirediti veselico. Naši vrli fantje se pridno učijo igro. Igra je baje tako smešna, da bodo gledalci od smeha popokali. Zato pojdemo vsi na veselico, da se prepričamo če bo res. Malo nas je pa tudi strah; zakaj popokati, če tudi od smeha, vendar ni prijetno. Torej Anovčani, na veselo svidenje! Bog in domovina! m V Slov. Bistrici so si izvolili za načelnika kraj. šol. sveta Jakoba Versolati, za njegovega namestnika pa Franca Petzolt. Ta dva gotovo ne bosta povzdignila tamošnjega šolstva! m Poučen tečaj v Studenicah pri Polj-čanah. Ta mošnji kmetje se prav krepko gibljejo. Priredili so si pouini tečaj po sledečem vzporedu: Dne 8. in 9. t. m. je predaval g. Jelovšek: O živinoreji, svinjereji, mlekarst u itd.; dne 10. t. m.: g. Zabavnik: Bolezni vinske trte. Kako se doseže odpis davka, brezobrestna posojila; dne 11. t. m. g. Virant: Naprava vinogradov in trsnic, kletarstvo; dne 12. t. m.: g. Goričan: Umno sadjarstvo; dne 13. t. m.: g. Goričan: Zakaj propada kmečki stan; kako se še ubranimo nadaljnemu propadu; dne 14. t m.: g. Rozman: O združevanju zadružništvu, rajfajznovkah. Začetek je vsak dan ob 9.uri. Bog daj obilo uspeha! m Pretrež. V gospodarskem poslopju Antona Mesarič je začelo dne 3. t. m. ob dveh popoludne goreti. Ogenj se je razširil tudi na hišo. Pogorelo je vse do tal, posrečilo se je rešiti le živino. Uboga družina je brez strehe in hrane sredi zime! m Ješence. Posestniški sin Ignacij Cerov-š e k, ki dela v tovarni, je prišel dne 4. t. m. pijan domov. Začel je tako razgrajati, da je moral oče poslati po občinsko patruljo. Tudi tej se je ustavil pijani fant, dokler ga niso možje tako zdelali, da je obležal. Dobil je take poškodbe, da so ga morali dne 6. t. m. prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ptujski okraj. p Pri Sv. Andražu v Slov. gor. je umrl gostilničar g. R o 1 a , vrl narodnjak. N. v m. p.! p Moškanjci. V zadnjem uradnem listu ptujskega glavarstva je bilo razglašeno, da bo zvezan poštni urad Zavrč preko Sv. Marjete z Moškanjci, kjer imamo železniško postajo in poštni urad. Poštni urad Zavrč in novoustanovljeni urad Sv. Marjeta bosta imela dvakratno zvezo z Moškanjci. Pristašem ptujskega „Štajerca" ta nova odredba seveda ni po volji, ker se sedaj ne bo vozila sveža govedina in sveža nemškutarija iz Ornigovega stolnega mesta, ampak se bodo morali zadovoljiti z blagom narodnih bližnjih trgovcev. To je resnica in nič več in zato blati Štajerčev dopisnik g. dekana, grajščaka Ulma, g. Mikla in seveda tudi poslanca dr. Ploja ter zaničuje našo vas. Poživljamo dopisnika, naj bitro na-šteje vse tiste kmete, ki so se vozili s pošto v Ptuj ter trpijo sedaj škodo vsled te spremembe! Seveda je dopisnik namenoma tako neumen, da ne spozna, da je dve več kakor ena in da so vsled tega prebivalci v področju zavrčke pošte na boljšem, ker bo vozila sedaj dvakrat. Tudi dopisnik noče opaziti, da se vsi kupci vina že od nekdaj vozijo z železnico vedno do Moškanjec in ne do Ptuja ter odtod z vozom na Zavrč ali pa gredo peš. Tako tudi drugi tujci in domačini, če so namenjeni dalje kakor v Ptuj, sedaj pa bodo imeli vsi ti dvakrat priložnost k vlaku. Svetujemo Vam, g. dopisnik, da ne ponižujte na eni strani zavedne slovenske kmetske občine, na drugi strani pa kličete kmete na pomoči Eh seveda Vam ležijo še zavedni slovenski posestniki občine Moškanjci v želodcu, ker so složno z zavednimi zavrčkimi že dvakrat zabranili, da se na za-vrčkem županskem stolcu ni ugnjezdilo stajerčijansko šnopsarstvo- Le poskusite z javnim protestom pri domačinih, a ne pri ptujskih mestnih purgarjih in videli boste, da pošteni in zavedni zavrčki kmetje znajo, kaj je v njihovo korist. Konečno še moramo pripomniti, da je dopisnik v notranjih poštnih poslih zelo dobro poučen, ker piše v „Štajercu" že prej proti odredbi, kakor jo je okrajno glavarstvo objavilo. Na svidenje pri protestu! p Sv. Marjeta niže Ptuja. Začetkom febr. t. 1. začne poslovati tukaj novoustanovljeni poštni urad, ki bo imel skupno z zavrčkim dvakratno vozno zvezo s pošto v Moškanjeib. S tem je na najlepši način ustreženo prebivalstvu do sedaj preobsežnega poštnega okrožja in odstranjena je tudi napetost, ki je vladala med občinami vsled tega. Ugodno rešitev je izposloval naš poslanec dr. Miroslav Ploj, na katerega sta se obrnili obe stranki za posredovanje. p Ptujske novice. V župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju je bilo lansko leto 226 rojenih, 175 umrlih, 44 parov poročenih. — Za podžupana so si izvolili v Ptuju sodarja S t e u d t e. Prejšni podžupan Kaiser je odstopil, ker ima baje preveliko dela s svojim vinotržtvom. — Čitalnica v Ptuju si je izvolila dne 7. januarja svojim predsednikom zopet g. dr. Fr. Jurtela. — Tukaj je dne 5. t. m. nanagloma umrla Ter. S a v e c , zasebnica stanujoča pri krčmarju Žitku. Zvečer je šla še čvrsta spat, zjutraj so jo našli mrtvo. Živela je jako revno in trpela pomanjkanje; ko pa p egledajo njene reči, najdejo gotovine blizu 3000 K; preskrbeli so ji slo vesen pogreb. Rajna je bila 73 let stara in živela ločena od svojega moža. — Dne 6. jan. pa je tu tudi nenadoma umrl Jurij Meglič, želar iz Zabovec, župnije Sv. Marka. Žagal je drva pri g. Pirihu, šel spat v blev, kjer so ga drugi dan našli trdega. Bil je star 55 let. — Dne 7. t. m. se je predstavljala v prostorih ptujske Čitalnice igra „Legionarji". Bila je dobro obiskana, le kmečkega ljudstva žal nismo mnogo opazili. Igralo se je v obče spretno, kolikor to sploh dopušča majhni oder. Ljubka v svojem nastopu je bila Anica Strnadova, Lavra Rak je dosegla v zadnjih prizorih pretresljive uspehe, izvrstna ie bila Barba Jež, brhko se je sukala okoli gostov Micika Medved, in Gričarica je bila vkljub svojemu otroško ljubkemu obrazu v svojih kretnjah in v svoji opravi ljubezniva starka. Legionarji so bili vsi fletni, lepi mladeniči, ki so igrali z veliko spretnostjo; najhvaležnejšo ulogo med njimi je imel Boštjan Jež. ki jo je znal tudi neprekosljivo izrabiti. Ferdinand pl. Basaj je igral globoko premišljeno, tudi Brnjač je iz nehvaležne uloge ustvaril vendar vrlo značilno ulogo, Janez Rak je bil na svojem mestu. Gospica Kolar je neutrudno izpolnjevala pre-stanke in čuteče spremljala pesmi igralcev. Bil je lep večer, za katerega smo gdč. igralkam in gg. igralcem odkritosrčno hvaležni. Dne 21. t. m. se bo igra ponavljala. p Krčevina pri Ptuju Na posestvu izvrstnega sadjerejca je precej debela jablan, zunaj okoli debla meri 210 cm. To spričuje, da so bili že naši pradedje izvrstni sadjerejci. p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Podružnica c. kr. kmetijske družbe se ustanovi v nedeljo, dne 21. januarja popoldne po v ečernicah za Sv. Lovrenc na Drav. polju in okolico. Kmetje lovrenčki, cir-kovški, gorski, majšperski, trnovski in selski, pokažite, da se zanimate za stanovski napredek in pridite v obilnem številu k ustanovnem zborovanju v Finž-gerjevi gostilni. p Sv. Janž na Drav. polju. Dne 9. junija 1905 se je peljalo 9 oseb črez deročo Dravo. Ker je bila reka nenavadno velika in deroča, zanesla je čolnič na leseni steber, kateri je bil ^bstavljen ob času zadnje uravnave. Č >lnič se je nabodel na steber in nesrečneži so viseli sedaj med deročimi valovi ter klicali obupno na pomoč. Velika množica ljudi je prihitela, da bi pomagala. Marsikateri se je podal proti nevarnemu mestu s čolničem, a strahoviti valovi so jih odvrnili na drugo stran. Konečno se je posrečilo Francu Krepflu, Št. Čeri ču in Val. Kranj c u dospeti s čolničem do nevarnega mesta. Vzeli so nesrečneže, ki so bili v smrtni nevarnosti, v svoj čolnič ter jih peljali na suho. To junaško delo je c. kr. namestnija poplačala, da je vsem trem imenovanim osebam nakazala rešilno talijo v znesku 274 K, katera vsota se je pri c. kr. glavni davkariji v Ptuju izplačala imenovanim trem. p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 7. januarja je bil občni zbor našega „Gospodarskega bralnega društva", pri katerem je imel najprej g. dr. A. Korošec poučni govor. Mladenič Hamersak je pozival, naj se pevcu Slovenskih goric Volkmerju postavi ob njegovi stoletnici dostojen spomenik. Sestavil se bo kmalu pripravljalni odbor za Volkmer-jev spomenik in takrat upamo, da bodo rodoljubi iz Slovenskih goric radi prihiteli odboru na pomoč. Mladenič Č e h je poročal o društvenem delovanju, g. Poplatnik o novi uredbi za čitanje časnikov. Po pet in pet udov bo tvorilo poseben krožek ter dobivalo časnike na dom, kjer bodo tudi lahko ostali. Naposled se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili: Predsednik Simonič Vinko, podpredsednik Belec Franc, tajnik Čeh Jožef, blagajnik Vršič Alojzij, knjižničar Poplatnik Jožef; odborniki: Hameršak Alojzij, Čeh Martin, Kocmut Franc; odborn. namestniki: Mesarec Franc, Kos Alojzij, Novak Ivan. Blagoslovljeno naj bo društvo pri svojem delovanju v novem letu! p Sv. Marko niže Ptuja. Dne 27. t. m. se bode vršil ustanovni zbor bikorejske zadruge in sicer ob 8. uri zjutraj v hiši občinskega predstojnika g. Veršiča v Novi vesi. Oglasilo se je dosedaj 26 ndov, pa to število bo gotovo še narastlo. Kdor želi še pristopiti, naj se zglasi pri imenovanem gosp. predstojniku ali pa pri domačem gosp. župniku. p Nova ves pri Markovcih. V nedeljo, dne 7. t. m. smo pokopali 75 letnega starčeka Franca F e g u š a p. d. Matekovega dedeka. Pred petimi leti spremljal je on na ravno isti dan k pogrebu svojega sina, katerega so mu vstrelili Pongračevi logarji in ki je zapustil pet majhnih otrok, katerim je nekaj mesecev poprej umrla mati. Te sirotke so bile dedeku v njegovi starosti najbolj pri srcu, a sedaj jih je tudi on moral zapustiti. Dal Bog, da bi te sirotke našle povsod dobro srce! Pokojni dedek se je veliko pečal s sadjarstvom, in če se danes Nova ves ponaša z lepimi sadnimi drevesi, je to nemala zasluga pokojnega. Za to, kadar bodo Novoveščani zavživali sad od njega zasajenih in cepljenih dreves, naj se tudi spomnijo hvaležno rajnega Matekovega dedeka. Naj v miru počiva! p Zabovci pri Ptuju. V petek, dne 5. t. m. ponesrečil se je pri vožnji ledu hlapec posestnika Franca Korošeca. Padel je po nesreči pod voz in se je zelo poškodoval. p Sv. Vid pri Ptuju. Dne 11. p. m. pripeljal se je v Sv. Vid pri Ptu u trgovec Seholger s s-ki sluga je poslal po klučavničarja, ki je odprl prodaj aluo. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Nov poštni sel se še Di nastavil na ljutomerski pošti, kakor je to „Slov. Gospodar" poročal. Baje se to zgodi s 15. januarjem. 1 Cezanjevci. Šolska tombola, katero je priredil krajni šolski svet v Cezanjevcih v prid ta-mošnje šole v gostilni g. Slaviča na Kamenščaku, se je prav dobro obnesla. Mnogobrojna udeležba je pokazala, da ima naša ubožna mladina mnogo prijateljev v Ljutomeru in okolici, kateri vsako dobrodelno podjetje tako zdatno podpirajo. Krajni šolski svet v Cezanjevcih izreka torej vsem, ki so kaj prispevali ali storili v zgornji namen, najiskrenejšo zahvalo Bog plati! 1 Občinske volitve na Ščavniei dne 28. dec. so bile nad vse zanimive. Nasprotniki so mislili, da bo tokrat zmaga na njihovi strani, toda zelo so se zmotili. Naša slovenska stranka ni držala križem rok. Bila je globoko užaljena že zavoljo' tega, ker so bile prve volitve z dne 1 julija ovržene, češ, da so naši volilci takrat kričali in razsajali. To pa ni bilo res, česar so priča vsi naši volilci. Dvakrat so bili nekateri klicani v Gornjo Radgono, enkrat k uradnemu dnevu in enkrat celo k sodišču in to brez pravega vzroka. Tako neumno ni bila kmalu sestavljena kaka pritožba, kot ta, ki jo je zagrešil posilinemški nadučiteij Š.oende. Tako je moral med drugimi dvakrat hoditi v Gornjo Radgono Kurbus Simon z Drvanje, ki ni niti volil, in naš nadučiteij je kar hotel prisiliti sodnika, naj ga kaznuje, toda sodnik ni mogel najti takega paragrafa. Nazadnje jim je prišel na pomoč okrajni glavar Rajner in je dal razveljaviti volitev radi razsajanja volilcev, ki ga ni bilo. Koga ne bi pograbila sveta jeza ob tako krivičnem ravnanju našega glavarja?! Pa saj vemo, komu na ljubo tako postopa naš glavar. Wratschka bi še rad obdržal na krmilu okrajnega zastopa. Prišel je dan maščevanja : 28. dec. Vsakdo izmed naših je izjavljal: Nasprotniki morajo biti kaznovani z zopetno narodno zmago ! In zgodilo se je res tako. Koliko so preletali nasprotniki! Največ je trpel naš školnik Špende, gotovo je več parov podplatov raztrgal pri agitaciji. Revež se nam je res že smilil. Ko bi se ta mož le polovico toliko trudil za šolo, kot 8e je za volitve, bi bilo na njej več uspeha, kakor je v resnici. Ravno tako pridno je agitiral naš župan Eilec, po domače Bre-zovec, njemu pa je pomagala kaj krepko žena Urša — čujte, kako! — preklela je namreč brezštevilno-krat vse naše agitatorje. Naši agitatorji pa so se smejali gostobesedni Nemki, ki še nemški ne zna, pa so tudi storili svojo dolžnost, tako, da je nje mož dobil pri volitvi žalostno bolezen „Durchfall", ker še niti v odbor ni več prišel. To vam je bila vesela „pametva" na Ščavniei dne 28. decembra. Kdo pa je bil „bit"? Ti, ki so si zaslužili v polni meri palice: pristaši Wratschkovi. Ko je prikorakalo kar skupaj naenkrat čez 50 naših mož k šoli, je grozen strah preletel naše bračkijance, oče župan so še hitro bežali po „Drucksortne", v resnici pa po nekatere svoje kimovce, naš školnik pa je „komisij on vglibal" v neki mali luknji v šoli, kamor je mislil spaščati naše volilce posamezno, da bi lažje zmagal. Ej, to so vam zvite butice, ti naši brački-janci, gotovo äe bi smodnik iznašli, ko bi že ne bil davno iznajden. Pa vsa „modrost" nič ni pomagala. Na krepki ugovor so morali odpreti šolsko sobo, udje komisije pa so žalostnega srca prenesli mizo in stole tjekaj. In sedaj se je začela odločilna bitka v III. razredu, ki je končala s strašnim porazom nasprotnikov. Izvoljeni so bili z 48 glasi za odbornike: Roškar Simon, Križan Martin, Žnuderl Franc in Weiss Anton, za namestnika Weingerl Anton in Ferk Alojzij. Nasprotni kandidati: Trstenjak Jan., Jagrič Fr., Koler Jak. in Ant. Žigert so dobili največ 33 glasov. Silno veselje je zavladalo med našimi volilci nad zmago v III. razredu, kateri je kmalu sledila zmaga v drugem razredu. V tem rszvedu so bili s 13 glasovi izvoljeni za odbornike naši možje: Krauer Janez, Senekovič Jurij, Špat Miha in Žižek Janez, za namestnika Črnko Alojzij in Valner Anton. Nasprotni kandidati: Kocbek Miha, Trstenjak Janez, Žigert Peter in Žla-ber Fr. dobili le C glasov. V I. razredu se je udeležilo volitve 10 volilcev, 5 naših in 5 nasprotnih. Tu je žreb odločil za 3 naše in za 1 enega nasprotnika. Od naših so prišli v odbor Ljubeč Anton, Lelja Valentin in Mažir Jožef, od nasprotnih pa Jagrič Franc. „Durchfall" so dobili najhujši nasprotniki župan Anton Eilec, Bračkov zet Križan Janez in Jakob Nidl. Vsi, ki ljubijo Boga in svojo slovensko domovino, so se ta dan na Ščavniei izredno radovali te slavne zmage nad onimi, ki hočejo biti večji in hujši Nemci, kakor so pravi Nemci sami. Naši volilci so stali kakor skala. Brez malih izjem so prišli vsi. Naši neustrašeni agitatorji so nastopali kakor pravi junaki v boju za krščansko in slovensko stvar. V II. razredu je z nami volil vrli mož Koler Jakob, na katerega so silno pritiskali nasprotniki a se jih ni ustrašil. Vsa čast njemu in njegovima zavednima sinovoma 1 Na pomoč so nam prihiteli vrli Slovenci iz Lesan, zavedni sosedje iz Bačkove in Ihove. iz Polic in Lastomerc in od drugod. Hvala in slava vam zavedoi možje! Ostanite nam zvesti tudi v bodoče! Bog živi vas in vse naše odločno narodne ščavniške volilce, kakor-šnih ni daleč na okrog. Ščavnica mora biti slovenska in bo tudi, naj se tudi vsi nasprotniki postavijo na glavo! Sicer pa na svidenje prihodnjič, zakaj povedati še imamo marsikaj. 1 Mursko polje. Po naklučju sem dobil v roke dopisnico, na kateri je vtisnjena štampilija z napisom: „Franz S. Lubi Gemischtwarenbändler in Wantschen bei Luttenberg". Oj, ti lepa slovenska vas „Bančani", ali je že tako daleč s tvojo narodno zavestjo? In kaj takega se predrzne lastni rojak! Če mu je nemški jezik ljubši od slovenskega, zakaj pa ne gre rajši v blaženi rajh Nemcem ponujat svojo robo. Ali bomo res tako potrpežljivi, da nas bo že vsak posilinemški kramar smel izzivati? Vi pa, vrli slovenski Bunčanci, recite vašemu „Gemischt-warenbändlerju": „Ti nemški Lubi, mi si tako dolgo ne bomo prijatelji, dokler spet ne postaneš to, kar kaže tudi tvoje lepo ime, namreč pravi Slovenec." Slovenjegraški okraj. s Ribnica na Pohorju. V „Domovini" z dne 3. t. m. je nek dopisnik tukajšnje bralno društvo obsodil kot nedelavno ter da spi večno spanje. Resnici na ljubo je treba pojasnila. Kritikovati je lahko, a boljše narediti je baje težko. Dotični dopisnik naj bi 8 svojim svetom društvu pomagal, da se oživi, ter da bi bolje delovalo. Ni pa bilo draštvo nedelavno, imelo je svoje zborovanje, svoje seje, pri katerih se je ugibalo in posvetovalo, kako bi naj društvo pri tukajšnih razmerah delovalo. Na društveno povabilo je v kratkem času prišel g. potovalni učitelj G o r i č a n dvakrat ter za kmeta zanimive in potrebne reči razlagal. Vsled tega se snuje tukaj prepotrebna kmetijska podružnica. V seji se je sklenilo, da pristopi bralno društvo kot ud h kranjski kmetijski podružnici. Da pa bralno društvo v novejšem času, akoravno ima krasen oder, ni priredilo glediščnih predstav, temu ni društvo krivo, ampak druge razmere, katerih nočem omeniti. Upamo pa, da se tudi te zapreke odstranijo ter se izbere za tukajšnje razmere primerna igra. Radi obrtniških napisov pa ni društvo odgovorno, ker ni politično, a samo pa ima itak lep slovenski napis. Eden izmed odbornikov. s Kmetijska zadruga za Šaleško dolino priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 9. uri zjutraj (po rani službi božji) v gostilni g. Rotnika v Družmirju poučno gospodarsko predavanje „O položaju kmetskega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah." Ker se vedno povdatja potreba gospodarskega pouka, je začela kmetijska zadruga svoje delovanje s tem, da skrbi za gospodarski pouk. Udeležite se vsi kmetovalci in prijatelji kmečkega stanu tega zanimivega predavanja. Odbor. s Št. Ilj pod Turjakom. Vrla dekleta so dne 7 jan. po večernicah predstavljale „Betlehemske paatirke" (pastirei) v splošno zadovoljnost, ker so vse igralke svoje uloge rešile izborno. Ubrano petje in izrazite mnoge deklamacije so vezale prvi igrokai z drugim, v katerem se kaže, da poštenost največ velja. Ta poučni prizor je močno vplival na mnogoštevilne gledavce ter je marsikomu izvabil solze sočutja iz oči. V samostojnih govorih pa so govornice naglašale in obljubljale, da hočejo ostati poštene katoliške Slovenke, ter povzdigovale Marijino družbo, ki jih ravno vodi k vztrajni stanovitnosti v dobrem. Tretji igrokaz „Večna luč" je bil predstavljen že skoro ob večni luči. Vsi gledalci, ki so do zadnjega kotiča napolnili obširni prostor, so vneto hvaldi in občudovali pridna dekleta, da so se tako neustrašene in spretne pokazale že koj pri prvih nastopih. Pogumno in vztrajno naprej I s Št. Jan pri Spod. Dravogradu. Dne 6 prosinca je prišel potovalni učitelj g. Fr. Goričan iz Maribora ter je imel v šolski sobi govor, kateri je dotikal kmečke razmere sedanjega časa. Z razumljivimi besedami je g. Goričan tukajšne kmete in kmetice, ki jih je bilo do 70 zbranih, poučeval in jim razlagal, koliko je kmetijstvo vredna, ako je na čelu dober gospodar in vrla gospodinja in da bi se kmetski stan mnogo bolj vzdignil, če bi kmetje obrnili svoje oči bolj pazljivo na živinorejo, polje delstvo in sadjarstvo. Bog daj, da bi se naši kmetje ravnali po teh naukih. Z veseljem bomo g. potoval nega učitelja sprejeli, če zopet enkrat pride v naš kraj. Konjiški okraj. k Zreče. Tukajšnje politično in gospodarsko in bralno društvo „Straža" bo imelo v nedeljo, dne 21. januarja popoldne ob 3. uri svoj občni zbor v prostorih pri g. Kračun. Kot glavni govornik je svoj prihod obljubil gosp. dr. Korošec iz Maribora, ki bo govoril o predmetu: Kmečki stan v slovenski in avstrijski politiki sploh. k Radanaves pri Zrečah. Tu je po dolgi bolezni umrla čislana žena Marija V i d e č n i k po dom. Janže. Svetila ji večna luč! k Spitalič pri Konjicah. Tukajšni kraj je bil še pred malo časa glede narodne zavesti popolnoma zaspan. Po zaslugi, vnetega in uplivnega rodoljuba, ki se je pred dvema letoma k nam priselil, smo osnovali „Bralno društvo", ki kaj lepo napreduje. Zadnjič na Štefanovo je imelo društvo povodom drugega občnega zbora veselieo s petjem domačega zbora, šaljivo igro in srečolov. Vse se je dobro obneslo in k društvu je pristopilo veliko novih udov. k Na Prihovi bo v nedeljo, dne 14. t. mes. po večernicah g. potovalni učitelj Franc Goričan praktično poučeval o sadjarstvu in vinarstvu s tem, da bo zborovalce peljal, seveda pri lepem vremenu, v sadonosnik in vinograd in bo tam razlagal potrebno. Kmetje, pridite v obilnem številu, če hočete še naprej dobro prihovsko vino prodajati in piti 1 k Konjice. Fukaj se je obesil dne 3. t. m. v registraturi (spisovnici) tukajšnega okrajnega sodišča 61 letni pisar Anton Marguc (Sattler). k Izjava. Podpisani obžalujem, da sem, ne poznajoč razmer, sprejel dopis v št. 35 „Sloven. Gospodarja" od 1.1905. „Iz Oplotnicc. Še o občinskih volitvah", s katerim se čutijo gospodje Fr. Jonke, Ed. Hafenrichter in Hudiček razžaljeni. Ker jih nisem hotel *allti, prekličem vse, s čemur se čutijo žaljene in se ne obotavljam preklicati to tudi nasproti javnosti. Ferdo Leskovar, urednik. Celjski okraj. c Celjske novice. Veletržec Peter Maj d i č namerava upeljati avtomobile za svoje tovore. — Na Sv. treh kraljev dan je umrla v Celju blagaj-ničarka tvrdke D. Iiakusch, gdč. Amalija Smolnikar, in sicer na zastrupljenju krvi. Zastrupila se ji je kri, ker jo je ranil korzet (moderc) v ledja. Eo je rano zapazila, je iskala pomoči pri raznih zdravnikih, ali zastonj. Resen opomin ženskam, ki nosijo moderce! c Petrovče. V nedeljo, dne 8. t. m. ustanovila se je v Petrovčah dekliška zveza tukajšnega bral-n"ga društva, h katerem je pristopilo že kar prvi dan 89 članic in brezdvomno naraste njih število nad 100. Zajedno se je sklenila ustanovitev mlade-e *ke zveze in iskrena želja premnogih petrovških občanov je, da tudi mladeniči z obilnim pristopom posnemajo res navduševalni vzgled naših deklic. Orj« uin eeiino. a prva bra/da je zarezana in dobro so nam je posrečila. Vsekako nam to budi upanje, da nam ljubi Bog nakloni tudi v bodoče mnogo in najboljših uspehov. c B raslovče. Pevsko društvo je naredilo jako velik korak s tem, da je napravilo krasen gledališki oder s petimi spremembami v velikem, novem prostoru na Tegantu, kamor gre gotovo 4—500 oseb, katerega nam je dovolil in prepustil naš častni član g. Josip Pauer, za vse prireditve, gled. igre, koncerte itd. Slikarsko delo odra je v resnici mojstersko, prevzel ga je g. Vinko Grudnik, slikar in pleskar sedaj v Rečici ob Paki. Prišel je k njemu pomagač tujec, kateri je delo izvrševal in vsakdo, ki zna in ve ceniti takšna dela, prizna, da je to umetniško delo m nekaj izvanrednega za na deželi. Vsakdo, ki bo videl prvikrat se dvigniti zastor, rekel bo: Braslovčani in pevsko društvo sme v resnici ponosno biti na svoj gled. oder. Stroški znašajo res nekaj nad 500 kron, a to nas ne grozi, upamo, da nas bodo vrli Braslovčani s tem navdušili in nam vcepili nov pogum, da nas pridno počastijo s svojim prihodom h gledališkim predstavam. Sicer so nas že tako čvrsto podpirali od zadnjega občnega zbora, da imamo le še mali ostali znesek za poravnati. Izrekamo torej vsem podpornim članom čast in hvalo! Opomniti moramo, da so nas tokrat posebno čvrsto podpirali Podočani, ki so nam darovali toliko lesa, da smo precejšno svoto dobili zanj. Torej oder imamo; s tem pa pravzaprav še ni storjeno in doseženo prav nič! Toda društvo se je po-prijelo z ognjevito navdušenostjo vzvišenega dela in sklenilo prav pridno vprizarjati gledal, igre, ki bodo občinstvu v pouk in zabavo. Opozarjamo torej si. občinstvo in sosedna društva, da priredimo, če nam s časom izide, na svečnico, dne 2. februarja ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih „Dan sprave", v kateri je jako velike šaljivih in ob enem žalostnih in pretresljivih prizorov. Vabimo torej že danes slavno občinstvo k tako obilni udeležbi, da bo zadnji kotiček napolnjen. Natančneje objavimo svoječasno. c Dobrna pri Celju Drugi dan po občinskih volitvah je napadel Kolarek-sin pri belem dnevu v sredi toplice slovenskega fanta in ga udaril po glavi. Gotovo je bil Knlarek sin jezen, ker je zastonj nosil „noslje" na Parož. Za to junaštvo je obsodilo sodišče v Celju Kolareka sina na 8 dni ječe in povrnitev stroškov. Nam se Kolarek-sin skoro usmili, ker je gotovo žrtva dobrnskih nemčurskih hujskačev. — V nedeljo je bila volitev župana. Voljen je bil dosedanji župan Slovenec g. Fr. Je v niše k s 17 glasovi proti 1; nasprotna stranka je oddala svoje glasove tudi za slovenskega župana. O Volitvi spregovorimo prihodnjič več. Tudi vsi 4 svetovalci so Slovenci in sicer Drgajnar Janez, Božnik Jurij, Jamnikar Martin in Pušnik Franc. Za svetovalce so postavili nasprotniki svoje kandidate, a so propadli s 4 oz. 6 glasovi. — Znana Božnikova rodbina na Dobrni je — skoraj bi rekli — vojaška rodbina. Izmed 7 sinov bilo jih je 6 vojakov, in sicer sta bila Franc in Jakob vzeta eno leto k vojakom. Presvitii cesar sami so dali priznanje Božnikovim s tem, da so jim poslali posebno darilo. Vrli rodbini čestitamo na tem pripoznanju, posebno še za to, ker so vsi otroci izgojeni v strogo verskem in narodnem duhu. Blagima roditeljema želimo, da bi se še dolgo let veselila v krogu svojih dobrih otrok; otrokom pa, da bi vedno zvesto stali za vero, domovino in cesarja! c Loka pri Zidanemmostu. Dne 18. grudna m. 1. je umrla, previdena s sv. zakramenti, v 86. letu svoje starosti Marija Ribič po domače Bla-navka. Bila je dobra, krščanska mati. N. v m. p.! c Na svoj god v grob. V Libojah je umrl najstarejši mož cele občine, Tomaž Seme. Pokopan je bil na dan sv. Tomaža, svojega patrona. c V Trbovljah je bilo leta 1905 poročenih 124 parov; rojenih je bilo 522, moškega spola 271, ženskega 251; nezakonskih 47; umrlo jih je 356, moškega spola 188, ženskega 168. Brežiški okraj. b Artiče pri Brežicah. Za uda v okrajni šolski svet brežiški je imenovan č. g. Jožef P o = t o v š e k, župnik v Artičah. b Brežice. Stavba novega mostu čez Savo lep j napreduje. Naivečje zapreke so ge že premagale in sicer pri zadnji povoduji. Sedaj je voda zelo plitva, kar je de!u jako ugodno. b Pilstanj. Gg. Miha Čepin, župan na Zdolab, Matija Am n, župan v Drenskem rebru in Anton Strašek, župan v Pilštanju so nam poslali dopis, v katerem z ogorčenjem z a., racaj o neosnovane napade na domačega g. župnika v štv. 24. „Štajerca" iz 1. 1905 ter mu izrekajo svoje zaupanje. b ot. Vid na Planini. Na novega lela dan je zatisnil svoje trudne oči 75 letni samski posestnik Fr. Šeško p d. Ojateršek na Lipi. Ou je pred nekaj leti ustrelil v planinskih goščavah volka. Z radodarno dobrotljivostjo si je bil v prejšnjih letih nabral dosti prijateljev, na stara leta pa je ostal zapuščen v svoji bedi. Eo vzgled človeške hvaležnosti več. N. v m. p.! b Planinski trg. Slaba prereka sta „Štajerc" in „Deutsche Wacht". Oba sta bila razbobnala in tolažila svoje verne Planince, da je nova, toliko za-željena in težko pričakovana (pa zakaj ?) fara ustanovljena z novim letom 1905 oziroma 1906. Oba sta ostala na cedilu. Še pač nista zaupna lista pri škofiji. In vendar obema cvete v trgu pšenica. Po vseh hišah je dosti teh listov in slepo jima verujejo vse, kar prerokujeta. — „Gospodarsko bralno društvo" imamo. Po zimi je ugoden čas, da se poživi. Pa ni veliko upanja. Predsednik se izgovarja, da ne more, ne utegne, ne zna itd. in se zanaša na odbornike, ti pa na njega. Blaeajnik kaže prazno kaso, tajnik se jezi nad nedelavnostjo odbora, knjižničar pa nad maloma nostjo bravcev. Tudi gospodoma iz Gradca in Maribora se menda na Frančiškovo (3. dec.) zanimanje ljudstva za poučne govore ni posebno do-padlo. Gospoda Žmave in Belle zaslužita zahvalo, gospodarji pa nasprotno zaradi tako pičle udeležbe. Prav pri nas je treba v verskem in narodnem oziru živahnega društvenega delovanja Na noge, zavedni Planinci! — Od 1. dec. 1. 1. imamo zopet distriktnega zdravnika, Slovenca dr. Bogomir-ja Škaza. S svojo prijazno postrežljivostjo si bo lahko pridobil zaupanje ljudstva. Slovenske dežele. Imenovanja Višji dežel, sodnijski svetnik v Ljubljani dr. Al. Fohn je imenovan za višjega detel. sod. svetnika pri nadsodišču v Gradcu — Začasni glavni učitelj na učiteljišču v Gor'ci, g. Jos. Cizelj , je imenovan stalnim učiteljem istotam. „Mir". V Celovcu izhajajoči tednik „Mir" je nastopil letos svoje 25. leto. Priporočamo ga v podporo vsem rod iljubom. „Dom in svet" je najlepši leposlovni list. Ni nam treba opisovati prošlih osemnajst letnikov tega lista, saj je list čitan od vseh naših izobražencev in sega daleč v ljudske sloje. V njem najdemo krasne pesmi Medvedove in Sardenkove zraven lepih spevov Finžgarjevih in dr. Lampeta. Zato je dolžnost, da vsakdo po mogočnosti podpira ta list 8 tem, da si ga naročuje. Razširjajmo torej „Dom in svet" po rodbinah in po društvih. List bo ta naš trud poplačal obilno z poukom in zabavo, ki jo podaje slovenskemu narodu. Drobtinice. Važna iznajdba za naše štedljive gospodinje. Gospa M. Kavčičeva na Dunaji je iznašla za gospodinjstva in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat Hydros. Ta patentovani aparat povzroči, da ostanejo vsakovrstna živila kakor kruh, pecivo, sir, surovo maslo, narezane gnjati, klobase itd. brez upotrebe ledu mnogo dni popolnoma sveža. Hydros izdeluje švedska akcijske družba Alfa Separator, katera ima tovarne in zastopstva po vseh državah Evrope. Cena aparata je vsled ogromne fabrikacije tako nizka, da si ga lahko nabavi vsaka gospodinja. Hydros se dobiva pri vseh boljših trgovinah z železnino in kuhinjskim orodjem Avstrije in Ogrske. Premog se podraži. Trbovejska družba je od 1. t. m. naprej premog zdatno podražila. Tretji topničarski polk v Gradcu bodo spremenili v havbični polk. Gotovo so se nove havbice, katere so bile 1. 1903 pri dveh baterijah na poskušnjo, dobro obnesle. Slovanski jug Vss zemlje, v kateri žive Hrvatje, Srbi, Bolgari in Slovenci, obsegajo 420 000 kvadratnih kilometrov. To je ravno toliko, kakor Japonska, malo manjše kakor Francoska. Najnovejše novice. Našim naročnikom. Današnja^tevilka „Slov. Gosp." se tiska v nad 10.000 iztisih, „Naš Dom" pa v 18.000 iztisih. Še vedno prihajajo novi naročniki. Ker upravniitvo ne more v prvem trenutku vsega dela zmagati, prosimo n<5ve naročnike za blagohotno potrpljenje, če ne dobe kar drugi dan po naročitvi lista. Vse pr jatelje našega lista pa prosimo, da še dalje neumorno agltirajo za naš list. Narodno gospodarstvo. Gnojimo travnike! (Dalje.) Taka gnojitev je enostranska in ker se večkrat ne sponese, spravlja to naše kmetovalce zopet k starokopitnosti. Zakaj se gnojitev ni sponesla? Rastlinam je potrebno, kakor že rečeno, v prvi vrsti treh, oziroma štirih redilnih snovi, katere moramo zemlji vračati, namreč dušik, oziroma soliterna kislina, fosforova kislina, kalij in apno. Ako zemlji manjka le ene teh redilnh snovi, se ne morejo rastline popolnoma razvijati. Zato se priporoča in prav dobro sponasa gnojenje s fosfatnimi in kalijevimi gnojili. Pa tudi dušičnata gnojila se morajo mnogokrat upoštevati. Zemljo, ki je revna na apnu, treba je apniti in sicer je na 1 ha travnika vzeti 10 do 21 meterskih centov živega ali gašenega apna. Apnenje je ponoviti vsakih 5—6 let. Glede tega, ima li zemlja dovolj apna ali ne, se prepričamo, ako polijemo zemljo dotičnega travnika s solno kislino, ki se dobi v lekarnah. Ako zemlja zašumi, ko se kane par kapljic te kisline, je apna v isti dovolj ; ako pa ne opazimo te prikazni, je dokaz, da apna manjka. Bolj zagotovljeni smo, ako pošljemo nekoliko prsti na kako kemično presku-ševališče (v Mariboru, Gradcu itd.) Zastran dušika, fosforove kisline in kalija, se glede na to, ali jih je dovolj ali ne, najbolj prepričamo s poskušnjami, dušičnatih, fosfatnih in kalijevih gnojil samih za-se in skupno. To se mora vršiti na travniku, kjer je zemlja enake sestave itd. Za silo presodimo to tudi po rastlinah, ki so na travniku. Ako ni nič detelj, a trave pa primeroma dobro rasto, smo lahko prepričani, da manjka posebno fosforove kisline. Če so pa razun tega tudi trave slabo rastoče, manjka pa ali dušika ali kalija, oziroma obedveh redilnih snovi. V prvem slučaju bomo gnojili posebno močno s fosfatnim, manj pa s kalijevim gnojilom, v drugem pa se morate obe gnojili jednako upoštevati; pa tudi dušičnato gnojilo, recimo čilski soliter, bi prav dobro učinkoval in to posebno na razvoj trav, a zaradi njegove jako visoke cene se še dandanes kje malo uporablja. Fosforova kislina in kalij vplivata posebno na rast detelj, ki imajo, kot sem že omenil, to slabo lastnost, da sprejemajo iz zraka dušik in ga prepuščajo travam; ravno zaradi te lastnosti se opaža na travnikih, pognojenih s fosfatnim ali kalijevim gnojilom, da prvo leto jako bujno rasto detelje, v drugem, posebno pa v tretjem letu pa trave. (Dalje prih.) Slamo bo kupovalo vojaško oskrbovališče v Gradcu dne 15. januarja t. 1. Rabijo namreč 2980 q stelne slame in 2340 q posteljne slame. Poučno potovanje v Švico je naslov ravnokar izišli knjigi, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba kranjska kot VI. zvezek svoje „Kmetijske knjižice" in ki jo je spisal Viljem Rohrman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu. Pisatelju ni bil namen podati v svojem spisu popis poučnega potovanja kranjskih kmetovalcev v Švico po leti 1904 na običajni način, temveč spisati poučno knjigo v prid našim kmetovalcem, ki naj spoznajo, da je Švica prva zgledna živinorejska dežela samo zato, ker so tamošnji žininorejei pri svojem delu hodili edino pravo pot do zaželjenega cilja, ki je začrtan na vednostni podlagi, t. j. z obilnim gnojenjem pridelovati veliko dobre krme, z zadostnim pokladanjem vzrejati goved, ki donaša največje dohodke, in z umnim izbiranjem plemenskih živali ustvariti goveje pasme, ki vsestransko zadostujejo. Pisatelj je popisal, kako je ravnati z gnojem in gnojnico, kako se prideluje krma, kako se oskrbujejo travniki, nadalje je opisal planinarstvo, živinorejo, mlekarstvo, sirarstvo ter sploh vse, kar je v Švici v kmetijstvu dobrega in lepega, torej tudi za nas spodbudnega. Ker je knjiga zanimivo ter živahno pisana, prepletena z dogi dki naših potnikov-rojakov, zato je ob enem mikavna in nad vse poučna. Vsebina te knjige torej ni suhoparna kmetijska teorija, temveč iz življenja posnet popis zglednega gospodarjenja šviških kmetov. Knjigi je pridejana krasno izdelana slika udeležencev ter 33 drugih slik, ki pojasnujejo berilo, med njimi več velikih podob, ki kažejo švišfco plemensko goved v taki popolnosti, kakor jih doslej še ni imela nobena slovenska strokovna knjiga. Z izdajo te knjige je kranjska kmetijska družba podala Slovencem novo učilo, in vsak naš gospodar ki se količkaj zanima za kmetijski napredek, mora to knjigo kupiti. Knjiga se dobiva pri kmetijski družbi v Ljubljani po 1 K s poštnino vred. Denar je z naročilom vred naprej poslati. Soseda Razumnika govedoreja je naslov VII. zvezku „Kmetijske knjižice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska. Dr. L. Steuert, živinozdravnik in profesor kr. bavarske kmetijske akademije v Weihenstephanu, je doslej spisal 5 v resnici poljudnih knjig, in sicer v obliki pogovorov med vaščani in brez vseh za kmeta nepotrebnih pritiklin, zato so se pa Steuertove knjige med nemškimi kmeti tako hitro razširile, kakor nobene druge. Kmetijska družba je že lansko leto izdala Steuertovo „Soseda Razumnika prašičjo rejo", in kako prav je to storila, je dokaz velika priljubljenost in hitra razprodaja knjige. To dejstvo je pa bilo tudi povod, da je kmetijska družba sklenila izdati tega pisatelja „Govedorejo", ki sedaj dotiskana in s 60 podobami opremljena pred nami leži. Prevod te knjige, kakor lanske, je oskrbel družbeni ravnatelj g. Gustav Pire, ki je, dobro poznajoč naše razmere, knjigo priredil primerno našim razmeram. „Soseda Razumnika govedoreja" je v resnici poljudno kmetijsko berilo in izvrsten praktičen vodnik za vsakega živinorejca, bodisi za kočarja, ki ima eno kravo v hlevu, ali pa za graščaka, ki ima velik hlev poln govedi.. V knjigi je prav preprosto in poljudno povedano, kako je umno ravnati s plemenskimi biki, kako postopati pri porodih krav in kako je pravilno vzrejati in krmiti goved. Ugovore staro-kopitnih sosedov ve Razumnik na razumljiv način spodbijati, in ravn) v obliki pogovorov med naprednim Razumnikom in starokopitnimi sosedi izvo jevani prepiri dajo knjigi zanimivost, da jo vsak prebere, kdor jo v roke vzame, in da se prav gotovo najtrdovratnejsi grelnik spreobrne. Živinoreja je pri nas najimenitnejša panoga kmetijstva, zato naj vsak živinorejec to novo kniigo pri kmetijski družbi v Ljubljani kupi za 1 K. Naročilom na knjigo je denar takoj pridejati. Listnica uredništva. Kače: Nima nobenega političnega pomena! — Vsem drugim gg. dopisnikom: Prosimo še tudi tokrat vse cenjene gg. dopisnike za potrpljenje, ker smo, kakor vsakokrat ob novem letu, preplavljeni z dopisi. Če le možno, še pride vse na vrsto! Prosimo le kratko in jedrnato! Rodoljubne pozdrave I Društvena naznanila. Katol izobražev. društvo v Studencih pri Mariboru ima dne '28. januarja ob 10. uri dopoldne v čitalnični sobi (Šušteričeva ulica) občni zbor. Na dnevnem redu sta tudi dva poučna govora in sicer govori prof. g. dr. Poljanec: Potresi, prof. g. dr. V r s t o v š e k: O koristi društev. Telovadno društvo „Murski Sokol" v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Seršena v Ljutomeru. Vzpored: Poročila odbornikov. Poročilo delegata o zborovanju slovenske sokolske zveze. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Vsi bratje se va byo k polnoštevilni udeležbi. Na zdarl Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja ima svoj letni občni zbor dne 14. januarja 1906 popoldan po večerni-i cah v šolskih prostorih z navadnim sporedom. G. nadučitelj Vauhnik je obliubil zanimivo predavanje o raznih gospodarskih zadevah. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo pri Sv. Jerneju ima v nedeljo dne 14. jan. t. 1. ob 3. uri popol. svoj občni zbor. Bralno društvo v Studenicah bo imelo v nedeljo, dne 14. t. m. po večernicah občni zbor po navadnem vzporedu in bo obhajalo desetletnico svojega obstanka kolikor mogoče lepo. Vojnik V nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri predava v čitalniških prostorih phil. Ivan Prekoršek „O zgodovini Slovencev s posebnim ozirom na novejšo d >bo". Prostovoljna požarna bramba v Dragotincih na znanja, da bo imela dne 28. prosinca ob dveh popoldne na navadnem prostoru svoje letno občno zborovanje. Na sporedu je: 1. Poročilo delovanja v preteklem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. Sprejem novih udov. Katol. bralno društvo t Št. Juriju ob juž. železn. ima v nedeljo, dne 21. t. m. po večernicah svoj letni občni zbor v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev novega odbora. 4. Prosti predlogi. 5. Gospodarsko predavanje. Št. Jurski možje in mladeniči, ki vam je kaj za napredek in učenje, branje in izobraževanje, pridite v obilnem številu! Odbor. Bralno društ o pri Sv. Antonu v Slov. gor. V nedeljo, dne 14. t. m. občni zbor po navadnem vzporedu. Ljutomer. Tamošnji slovenski obrtniki nam poročajo, da prirede v nedeljo, dae 14. t. m. v gostilni g. I. Vaupotiča plesni večer. Občno bojno društvo v Ptuji priredi v nedeljo, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni g. J. Muršec, (pri Zamorcu) v Ptuju običajno društveno veselico. Dobrotniki in prijatelji društva dobrodošli. Odbor. Staritrg pri Slovenjgradon. Starotrški mladeniči priredijo v nedeljo, dne al. t. m ob 4. pop. v prostorih g. Pe-triča v Staremtrgu veliko veselico. Igrala se bo burka „Trije tički". Igra je zelo dobra in šaljiva. Dloge imajo sami kme> ki fantje. Na vzporedu je tudi petje, godba in govori. Upamo, da nas bodo gostje iz mesta, pa tudi mladeniči iz dežele obilo posetili. Kmetijsko bralno društvo v Framu ima dne 11. t. m. svoje glavno zborovanje. Po zborovanju bo godba, petje in šaljiva tombola. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral v družbi g. I. Rojko v Neretincih 150 K. — Mohorjani pri Sv. Križu nad Mariborom 5'20 K. Gasilnemu druitvu pri Sv. Lovrencu rsa Drav. polju so darovali gg.: Jožef Vodošek, kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu 10 K, Lovrenc Drevenšek, župnik pri Sv. Petru na Oterbahu 50 K in Janez Goričan, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni 10 K, za kar se jim izreka prisrčna zahvala. Loterijske številke. Trst 5. jan.: 59, 82, 80, 66, 29 Line 5. jan.: 12, 32, 37, 46, 77. Tržne cene v Mariboru od 2. jan. do 6. jan. 1905. Živila 100 kg odL minut od že'eznice, z eno, dvema in s tremi sobami za stanovanja. Na !eto nese hiša 700 gld. in je za <)000 gld. na prodaj. Vpraša se pri .Jožefu Nekrep, tesarski mojster v l -riboru, Koroško predmestje. 842 8—1 Trgovski pomočnik, mlad, spreten prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici, No. tranjsko. Pri ponudbah naj se navede, koliko se zahteva plače in kdaj je vstop mogoč.p;_830 3—1 Razprodaja. Vsled izselitve sem primoran prodajati svoje blago pod lastno ceno: lepo sukno za ženske in moške obleke, različne barhente, grad' za matrrce, posteljno opravo, obrišalke, moderce, perilo za gospode, kravate, različne žepne robce. Prodam tudi po ceni štelaže, tri prodajalne mize, trgovsko mizo, podstavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, Glavni trg št. 20. 814 5—1 V najem želim vzeti hišo za malo trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi kupiti pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo se poslati E«, upravništvo „Slov. Gospodarja". 826 2—1 Lepo posestvo) v dobrem stanu, vse skupaj 8 oralov, se proda po nizki ctni radi starosti. Leži tik velike ceste. Več pove lastnica Marija Kaufman, Vukovskidol, pošta Jare-nina. 840 3-1 Mlad viničar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8-1 Malo posestvo, na glavni cesti, pol ure iz mesta Maribora, l hiša s tremi sobami in kuhinjo, celo gospodarsko poslopje, čez 1 or»l zemlje pri hiši, se takoj proda Primerno za vsakega obrtnika. Najbolj za kolarja. Več pove lastnik Ivan Križan v Po-beržah št. 90 pri Mariboru. 838 2—1 Štampiljo iz kavčuka, modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Ka*ner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—1 Trgovski pomočnik, mešane stroke, vojaščine prost, želi službe. Naslov pove upravništvo lista. 839 3-1 Neoicnjen mož želi nastopiti službo za oskrbnika na kakem velikem posestvu. Naslov pri uprav. 4 3-1 Posestvo se proda, ki leži popolnoma tik cerkve in je pripravno tudi za gostilno, hiša obstoji iz 4 hiš, kuhinje in 2 kleti, 12 oralov posestva so njive, lep sadonosnik, gozd in travnik. Več pove upravništvo lista. 843 3-1 Novozidana hiša v Mariboru, z vodovodom in s prostorom za zidanje še ene hiše, lep vrt in dve stanovanji proti solnčni strani, se za 2800 gld. proda. Za penzijoniste zelo pripravna. Več pove Jožef Nekrep, tesarski mojster v Mariboru, Koroško predmestje. 8 7 3 1 Mizarskega učenca sprejme takoj Benkič, mizarski mojster, Maribor, Tegetthoffstrasse 44. 841 3-1 Nova hiša se proda ali zamenja s kakim vinogradškim posestvom na deželi. Hiša ima 3 sobe, 3 kuhinje, malo sobico, 4 s vinske hleve, studenec, vrt z mladim sadnim drevjem, 9360" klafter njive, Novavas pri Mariboru št. 164 Ferdinand Domnika. 8 3-1 Viničar se išče za večjo in dobro viničarijo, nastop 1. februarja ali pa po pogodbi, oglasi se pri Tomažu Miki Sv. Marjeta pri Ptuju. 5 2—1 Kuharica, tudi za g, spodarutvo, želi sb žhe v župnišče. Naslov pri upravništvu. 21 2—1 Lepo posestvo je na prodaj tik nove okrajne ceste, 15 min. od farne cerkve, 20 min. od kolodvora, obsega 1 kiso z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, lep sadonosnik, rodovite njive, dobri travniki, novi nasadi, vinograd in poln log ter ena nova hiša, zraven dva orala zemlje, jako ugodna za gostilno, obeh posestev skupaj okoli 15 oralov, lepem slovenjebistriškem okraju, se proda pod ugodnimi pogoji, ali samo eno, ali otioje skupaj po primerni ceni. Naslov pove upravništvo. 16 2—1 Posestvo se proda, četrt ure od Zgor. Polj s kave. Posestvo obstoji: 1 oral vinograda, 2 lepi njivi in velik sadonosnik. Lepo zidana hiša s 3 sobami, 1 kuhinjo, prešo, 2 kleti in hlev ter lepa kvlarnica. 17 2—t Prldev fant, ki se h če krojaštva učiti, se, čprejme pri Ant. Kosarju, krojaču v Mariboru, Stolni trg 5. Fant se hoče rokodelstva učit. Štef. Žižek, Rošpah pri Mariboru. 22 1 H šne orgije, v dobrem stanu, so na prodaj. Spremembi 2, ena cinasta, druga lesena, 8 pedalov. Izve se pri g. nadučitelju A. Glaserju v Št. Janžu na Peči, Velenje. 18 1- 1 ooooo Posestvo na Janžkem vrhu pri Ptujski Gori. obstoječe iz zidane hiše in hleva, kleti in močne preše, njive, gozda, (ravniki, sadonosnik in nekaj vinograda ■/. novim trsomj je na prodaj ali spremeniti bliije Oglasiti: Graben-gasse 3 v Mar I oru. 23 3—1 Mlad fant, krojač, želi nastopiti službo mežnaija. Naslov pri upravništvu. 25 3—1 Posestvo, malo, lepo se proda ali da v najem. Zraven je nov vodnjak, vrt in H rodovitne njive z novo nasajenim drevjem in vinsko trto. Hiša je 10 let davka prosta. Hiša ima 3 sobe, kuhinjo in celo gospodarsko poslopje: Več pove Ant. Murko. Slov. Bistrica. 26 2—1 Čevljarski učenec se sprejme pri Juriju Šunku v Zgor. Radvanju pri Mariboru. 28 2—1 Kateri gospod organistov bi vzel vojaščine prostega mladeniča k sebi kot cerkvtnika? Je že vajen cerkvenim opravilom. „Fortuua" poštno ležete Trst. 27 l—l Malo posestvo, par minut od glavne ceste, 1 hiša s 3 sobami in kuhinjo, gospodarško poslopje, lepa gorica in sadonosnik proti solnčni strani, skupaj 2 orala, se takoj proda z lahkimi pogoji. Naslov povn upravništvo lista. 20 3—1 Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje 1 440 52-22 Pozor! Citaj! Slabemu moč! PakraSke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejži ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakralke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in meščanski in kmečki hiši. madron; zato ne smejo manjkati v nobeni Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu Stv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducat«) 8 K SO v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaslju, bolečinam v ^¿'sih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom: P. iurišic, iskarnar v Pakracu 100, Slavonija. Wmwm®mmm®MMmmm Zdravje Je največje bogastto! ^ ^ ^fJ^C I 1^1 ffi M iffi l^f ^ 'fr A i A - Jožef Dufek svečar v Mariboru, Viktrinkghofgasse 30 priporoča veleč, duhovščini k svečnici svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svečnjev, sveč za obhajilo in krste. 7 4—1 Oddajam na veleč, župnijske urade na leten račnn. Kapljajoči vosek prevzamem za polovično ceno. Ku pujem rumeni čebelni vosek. Trgovci, ki prodajajo voščeno blago, naj blagovolijo zahtevati cenik. OOOOO 1HK> Mril Uradne pečate priporoča A na i OOOOO Sv. Marka Te glasovite in ne-1 nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in sp. so nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, ' odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavo$t< in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-1 lodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te Yf kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu i ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva i se samo: ITVestna lekarna, Zagreb, zato se naj narofu-jejo točno pod naslovom: 483 20— 1 Mestna lekarna, Zagreb Marfcov trg 1168, poleg cerkve st. Marše Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva-1 n^jstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko do-, stavljena na vsako pošto: • 1 dnoat (12 stekle nlo) 4 K. 2 daoata '24 steklenlo) 8 H. H 8 duo&te (36 steklenlo) 11 K. • 4 duoute (48 steklenlo. 14 60 H.. 5 duoatov (60 steklen.) 17 — 14. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, , zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom 1 rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, ' učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Bij a | Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. MC Ustanovljena 1. 1360. "3M Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. ^ Zdravje je največje bogastvo ! ^fl Izdajate^' in založnik „Katol. tisk. društvo." Odgovorni urednik : Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne Cirila.