K . * - ! ; 'NI ' v : . Ji. Ji J. \ Msubkrn ,'i TRINKOV KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO 1959 * Založba: Rev. Val. Reven in delavci Bencike Slovenije v BclRijl Tisk. Budin - Clorica LETO 1959 je navadno leto, ki ima 365 dni ali 52 tednov in en dan. Začne se s četrtkom in konča tudi s četrtkom. Civilno leto se prične s 1. januarjem, cerkveno leto pa s prvo adventno nedeljo 29. novembra. Leto 1959 je: 6672. julijanske periode 5719. po judovskem štetju 2712. od ustanovitve Rima 1378. po mohamedanskem štetju 467. od odkritja Amerike. CASI Pomlad se začne 21. marca ob 9,55. Poletje nastopi 22. junija ob 4,50. Jesen se pojavi 23. septembra ob 20,09. Zima pa zavlada 22. decembra ob 15,35. Pust je letos od 7. januarja do 10. februarja. Postni čas pa traja od pepelnice do velike sobote (45 dni). Postnih nedelj je šest. Povelikonočnih tudi šest. Adventne so štiri. Cerkveni prepovedani časi so od 1. adventne nedelje do božiča in od pepelnice do velikonočnega ponedeljka. POSTI Vzdrževati se mesa in mesnih omak zapoveduje Cerkev vsak petek, na pepelnično sredo, ob kvatrah, vse srede in sobote v postu, dan pred Binkoštmi, Vnebovzetjem, Vsemi sveti in Božičem. Enkrat na dan se do sitega najesti (poleg zdržka) zapoveduje Cerkev : na pepelnično sredo, kvatrne dni, postne delavnike in na dneve pred zgoraj naštetimi prazniki. Nekatere škofije izdajo še svoje postne postave. PRAZNIKI Prazniki se delijo v premakljive, ki niso ob stalnih dnevih in na premakljive, ki padejo vedno na isti dan. Prvi se ravnajo po Veliki noči, ki se obhaja vedno na Prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni (21. marca). Velika noč zatorej ne more biti pred 22. marcem, kajti če je polna luna na nedeljo, se obhaja velikonočni praznik naslednjo nedeljo. Tudi se ne more praznovati po 25. aprilu, ker prihaja v poštev le doba ene lunacije. Velika noč torej niha med 22. marcem in 25. aprilom, za dobo 35 dni. Ostali prazniki se premikajo za enako dobo. Sv. Ime Jezusovo — med 1. januarjem in praznikom sv. Treh kraljev. Sv. Družina — prva nedelja po razglašenju. Septuagezima — 63 dni pred Veliko nočjo. Pepelnica — 46 dni pred Veliko nočjo. Prošnje dni — 37 do 39 dni po Veliki noči. Vnebohod — 40 dni po Veliki noči. Binkošti — 50 dni po Veliki noči. Sv. Trojica — 57 dni potem. Telovo — 60 dni po Veliki noči. Presveto Srce — v petek po osmini sv. Rešnjcga Telesa. Kristus Kralj — zadnja nedelja v oktobru. Prva adventna nedelja jc-tisla, ki je najbližja godu sv. Andreja ali pa 30. novembra, če je tisti dan nedelja. Kvatre so: sreda, petek in sobota po prvi postni nedelji, po binkoštih, po povišanju sv. križa in po tretji adventni nedelji. Stalni cerkveni prazniki so: 1. Novo leto (1. januarja). 2. Sv. Trije kralji (6. januarja). 3. Sv. Jožef (19. marca). 4. Sv. Peter in Pavel (29. junija). 5. Vnebovzetje (15. avgusta). 6. Vsi sveti (1. novembra). 7. Brezmadežna (8. decembra). 8. Božič (25. decembra). Premakljivi in zapovedani so (letos): 29. marca: Velika noč. 7. maja: Vnebohod. 17. maja: Binkošti. 28. maja: Sveto Rešnje Telo. DRŽAVNI PRA/.NIKI 25. aprila: dan vstaje. 1. maja: praznik dela. 2. junija: proglasitev italijanske republike. 4. novembra: praznik narodnega edinstva. Civilne slovesnosti (ko se na javnih poslopjih izobesijo zastave in ni šolskega pouka): 11. februarja: podpis lateranskega pakta. 4. oktobra: praznik sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarine Sienske, zaščitnikov Italije. SONČNI IN LUNINI MRKI Letos bomo opazovali dva sončna mrka. Prvi mrk bo obročasti 8. aprila ter bo viden le na južni zemeljski polobli: v Indijskem oceanu, Avstraliji in Antarktiki. Popoln sončni mrk pa bo nastal 2. oktobra od 10,45 do 16,04. Tega bodo mogli opazovati na vzhodnih krajih Severne Amerike, na otoku Gronlandu in v severnih delih Atlantskega oceana ter v Evropi od 12,30 do 14,16; viden bo tudi popoldne v zap. Aziji in Sev. Afriki. Delni lunin mrk se bo pojavil dne 24. marca zvečer ob 20,16. Gledali ga bodo lahko v Evropi, Aziji, Afriki in Avstraliji ter celo v polarnih krajih. 1 Č Novo leto, Obrez. O. 2 P Makarij muč. (J 3 S Genovefa dev., Anter 4 N Tit šk., Angela Folin. 5 P Amelija dev., Simeon 8 T Sv. Trije kralji 7 S Valentin šk., Zdravko 8 Č Severin opat, Teofil 8 P Bazilisa in Julijan © 10 S Aldo pušč., Viljem šk. 11 N 1. po razgl., Sv. Druž. 12 P Alfred opat, Tatjana 13 T Veronika dev. 14 S Hllarij In Tacljan pušč. 15 C Maver, Pavel pušč. 16 P Marcel p. Tomislav ) 17 S Anton pusčavnik 18 N 2. po razgl., Vera 19 P Marij In tov. muč. 20 T Fabijan In Sebastijan 21 S Hilda, Neža dev. 22 Č Vincencij m., Viktor 23 P Zorka Mar D , Rajko _ 24 S 1 imotej škof @ 25 N 3 po razgl., Trphnlr 26 P Polikarp šk., Pavla 27 T Janez Zlatoust c. uč. 28 S Peter Nolanskl c, uč. 29 Č Fračišck Saleš. šk. 30 P Martina dev. m. 31 S Janez Bosco sp. Sejmi v Slov. Benečiji : Laze - K leni a - Gor. Miersa Metina Vrh (Landar) - Ukve Dan zraate za 54 minut 1 N 4. razgl., Ignac šk. 2 P Svečnica. Dar. Gospod. 3 T Blaž šk. muč. 4 S Andrej Korsini šk. Bojana 5 Č Agata devica muč. 6 P Tit škof, Dora dev. 7 S Romuald op., © 8 N Petdesetnica, Janez Iz Mate 9 P Ciril Aleks, šk., 10 T Pustni torek, Simeon 11 S Lurška M.B., Pepelnica 12 Č Benedikt, 7 sv. ustan. 13 P Albuin šk., Katarina 14 S Valentin (Zdravko) 15 N 1. postna, Jordan ) Iti P Julijana muč., Danilo 17 T Donat muč., Silvin 18 S Kvatre, Simeon šk., 19 Č Konrad pušč., Miro 20 P Kvatre, Elevterij šk., 21 S Kvatre, Feliks šk. 22 N 2. postna, Marjetu 23 P Peter Damijan šk. @ 24 T Matija (Bogdan), ap 25 S Valburga dev., Saša 20 Č Porfirij šk., Viktor 27 P Žalostna M. B., Gabrijel 28 S Makarij, šk., Roman Vlskorsa - Barnas Hlasta - Srienta Petjah Kravar Dri. praznik Aila- LjeSa- Črnlvrli-Potlkl. Ttpana Dan zraste za I uro 20 minut MAREC 1 N 3. postna, Albin šk. 2 P Simpticij šk., Neža (T 3 T Kunlgunda kr., Milena 4 S Lucij pap., Kazimir sp. 5 Č Foška sp., Bogo 6 P Perpetua in Felicita sp. 7 S Tomaž Akv. cerkv. uc. 8 N 4. postna, Janez 9 P Frančiška Rimska sp. © 10 T 40 mučenikov, Albin 11 S Sofronij šk., Hcraklij 12 Č Qregor I. Vel. pap. 13 P Teodora dev., Kristina 14 S Pavlina, Matilda kr. 15 N Tiha ned., Klement 16 P Hilarlj in Tacljan 17 T Patricij šk., Jerica ) 18 S Ciril Jeruz c. uč. 19 Č Jožef ženin M. Dev. 20 P Klavdija dev., Igor 21 S Benedikt op., Bilka 22 N Cvetna ned., Vasilij 23 P Viktor šk., Slava 24 T Gabrijel nadangel ® 25 S Oznanenje Mar. dev. 26 Č Vel. četrtek, Fitianuel 27 P Vel. petek, Janez c. u. 28 S Vel. sobota, Janez Kap. 29 N Vst. Gosp., Velika noč 30 P Vel. poned., Branko 31 T Modest škof (T O/Jan Dol. Barnas - Tipana-Čeple-tlife - Srednje - Ter Post In zadržek Dan zraste za I uro 36 minut * 1 S Hugo šk., Bogomila 2 Č Frančišek Pavelskl 3 P Rihard šk., Leopold 4 S Izidor škof 5 N Bela, 1. povel. 6 P Celestin, Sikst 7 T Herman sp., Radivoj 8 S Albert šk. muč. © 9 Č Marija Klcofa devica 10 P Terencij, Apolonij sp. 11 S Leon I. pap. 12 N 2. 'povel., Lazar muč. 13 P Hermenegiid, Ida sp. 14 T Justin m., Valerija 15 S Anastazija muč. 16 Č Lambert, Benedikt ) 17 P Anicet pap. m., Rudolf 18 S Apolonij, Matilda IB N 3. povel., Leon IX. p. 20 P Konrad Bp., Adalgiza 21 T Anzclm c. uč., Simeon 22 S Soter in Gaj p. 23 C Adalbert, Vojko @ 24 P Fldelis sp., Jurij muč. 25 S Marko evangelist 26 N 4. povel., Klet In Mar. 27 P Peter Kanizlj, Cita sp. 28 T Valerija muč., Žlvan 29 S Peter muč., Marina C 30 Č Katarina Slen. dev. Dol. Mersin - O/Jan Dan vstaje - Lipa Trtman - Ljesa Dan zraste za 1 uro 28 minut % 0 1 P Jožef (praznik dela) 2 S Atanazij c. uč. 3 N 5. povei., Najd. sv. Kr. 4 P Ootard, Florijan 5 T Pij V. pap., Miran 6 S Janez lateranski 7 Č Vnebohod, Stanko © 8 P Prikazanje Mihaela nad. D S Gregorij naclanski šk. 10 N 6. povei., Izidor, m. 11 P Filip, Jakob ap., Žiga 12 T Pankracij in tov. 13 S Servacij, Robert Bel. 14 Č Bonifacij muč., Justa 15 P Janez Salle, Zofija ) 16 S Ubald šk., |anez Nep. 17 N Blnkoitl, pr. sv. Duha 18 P Vcnancij sk., Dubravka 19 T Peter Celestin pap., Ivo 20 S Kvatre, Bernardin Slen. 21 Č Feliks Kant, Viktor 22 P Kvatre, Rita sp., ® 23 S Kvatre, Dezlderlj Škof 24 N Sv. Trojica, Cvetka 25 P Gregor pap., Dioniz 26 T Filip Neri sp., Dragica 27 S Beda, Natalija 28 Č Sv. ReSnje Telo, 29 P Marija Magd., Majda C 30 S Ferdinand, Feliks p. 31 N Dev. Mar. Kraljica Tipana - Obl. na Starogoro Brišie - Trimun Mersin - Ofljan Križeve procesije Matajur - Dreka - Srednje HrISčc - Čep letiš te - Por itn j Obljuba na Starogoro Kravar Dan zraste za 1 uro 8 minut 1 P Angela Merici dev. 2 T Marcelin m., Velimir 3 S Klotilda kr., Pavlu 4 Č Kvirin šk , Frančišek 5 P Presv. Srce Jezusovo 6 S Norbert sp., Miiutin © 7 N 3. pob., Robert šk. 8 P Viktorln, Medard škof 9 T Primož in Felicijan m. 10 S Marjeta kr. vd., 11 Č Barnaba ap , Srečko 12 P Janez Fakund, Čedomir 13 S Anton Padovanski 14 N Svetogorska M. B. ) 15 P Vid in tov. muč. 16 T Jošt muč., Beno šk. 17 S Adolf Ranierij šk. 18 Č Efrem c rič., Marina 19 P Qervazij in Protazij 20 S Silverij pap., Nenad (15 21 N 5. pob., Alojzij sp. 22 P Pavlin Noi. sp., Ahac 23 T Agripina dev. muč. 24 S Rojstvo Janeza Krstnika 25 Č Viljem op., Ellgij šk. 26 P Janez in Pavel, muč. 27 S Ladislav kr., Ema ([ 28 N 6. pob., Zorana 29 P Sv. Peter In Pavel 30 T Spomin sv. Pavla Drž. praznik Pri sv. Kvirlnu (Sv. Peter) Ažla - Vrli - Ljesa Laze - Torlan Mersin - Viskorša Matajur - Ofjan - NJeme Konec L. jama - Platišča - Trtnimi Cenebla- Prapot.- D. Trblj Obl. smrti Ivana Vrinka Oor. Mjersa - Gor. Mersin Šemp. - Podccr. - Tjeja - Tar. I Srednje ■.‘'fr*»«. 1 S Prev. Režnja Kri 2 Č Obiskanje Mar. Dev. 3 P Leon II. papež, Nada 4 S Urh škof, Berta vd. 5 N Ciril in Metod, s. a. 6 P Izajlja prerok @ 7 T Vilibald škof, Manica 8 S Kilijan škof, Adrljan 9 Č Leticija vd., Nikolaj 10 P Amalija vd., Ljubica It S Pij I. pap., Olga 12 N Mohor in Fortunat 13 P Anaklet papež ) 14 T Bonaventura škof 15 S Henrik II. ces., Justa 16 Č Karmelska Mati božja 17 P Aleš spozn., Marcelina 18 S Friderik šk., Miroslav 19 N Vincencij Pavlan. 20 P Hieronim sp. @ 21 T Prakseda vd., Zorka 22 S Murija Magdalena sp. 23 Č Apolinarlj škof 24 P Kunigunda d., Kristina 25 S Jakob ap., Rado 26 N Ana mati D. M. ([ 27 P Pantaleon tn., Rudolf 28 T Nazarij in tov. 29 S Feliks, Marta devicu 30 Č Abdon In Senen muč. 31 P Ignacij Lojolskl sp. Platišča Ronac Toplovo Sovodnja - Četa - Prosnld Ronac - Hlasta - Kodromac Oblica Začetek pasjih dnt Atla - Btjača - Černtja Dan se skrči za 49 minut 1 S Vezi sv. Petra 2 N Porcijunkula, Alfonz 3 P Najdenje sv. Štefana 4 T Dominik spozn. © 5 S Marija Snežna 6 Č Gospodovo spremen. 7 P Donat sp., Kajetan sp. 8 S Hermina vd., Miran 9 N Janez Mar. Vlanej 10 P Pavla sp., Lovrenc 11 T Tiburcij in Suzana ) 12 S Hllarlja m., Klara dev. 13 Č Hipollt in Kasijan 14 P Evzebij sp., Demetrij 15 S Vnebovzetje Mar. D. 16 N Joahim oče Mar. D. 17 P llijacint spoz. ces. 18 T Agapit muč., Helena® 19 S Janez Eudes sp. 20 Č Bernard op., Pij X. 21 P Ivana Franč. Šantalska 22 S Brezni. Srce Marijino 23 N Filip Benlclj, Zdenka 24 P Ptolomcj, Jernej ap. 25 T Patricija, Ludvik kr. 26 S Cefirin p., Bernard ([ 27 Č Jožef Kal.j Zlatko 28 P Avguštin sk. c. uč. 29 S Obl. Jan. Krstnika 30 N Koza Iz Lime d. 31 P Rajmund sp., Rajko Mer sin - ViikorSa Gorenj Brnas - Gor. Trbij D. Brnas - Dreka - Srednje Sv. Lenart - Črnivrh - Laudar BriSče - Oblica - Konalll -Gorjanj Čedad Kravar Hlasta - Dol. Brnas - Cjnbic Platišča - Laudar - Petjah -Podcerkev Trtmun - Gor. Trbij Dan sc skrajša zal uro24minut Lipa - Prosntd - Muzac 1 T Egidij (Tilh) op. 2 S Maksima, Štefan kr. 3 Č Evfemija, Dora dev. © 4 P Rozalija (Zala), Ida 5 S Justinijan sp., Lovrenc 6 N Umbert, Caharlja pr. 7 P Regina dev., Marko 8 T Rojstvo Marije Dev. 9 S Gorgonij m., Peter J 10 Č Nikolaj Tolent., Nikita 11 P Prot In Hljacint, Milan 12 S Ime Marijino, Silvin 13 N Mavrlllj, Notburga 14 P Povijanje sv. Križa 15 T Žalostna Mati božja 16 S Kvatre, Evfemij 17 Č Lambert, Frančiška ® 18 P Kvatre, Jožef Kupertin 19 S Kvatre, Januarij in tov. 20 N Evstahlj In tov. 21 P Matej apostol evang. 22 T Mavrici] In tovariši 23 S Lin pap. m., Slavojka 24 Č Marija rešit., Nadja „ 25 P Nikolaj šk., Avrelija (T 26 S Ciprijan in Justina 27 N Kozina in Damijan 28 P Ljuba, Venceslav kr. 29 T Mihael nadangel 30 S Hieronim c. uč., Jelka Kosca - Žabntce Laze - Dol. Brnas - Njeme -Čenebla Erbei Topolovo - Peknjé - Brezje -viškorša - /.andar 1 Č Remigij škof, Sever 2 P Angeli var., Mirna © 3 S Terezija deteta Jezusa 4 N Frančišek Asiški sp. 5 P Placld in tov., Dunja 6 T Brunon in tov., Vera 7 S Marija Kr. rož. venca 8 Č Brigita vd., Simeon 9 P Janez l.eonhard sp. ) 10 S Frančišek Borgia sp. 11 N Materinstvo M. D. 12 P Maksimilijan škof 13 T Posvečenje cerkva 14 S Kalist p., Just, Nedeljko 15 Č Avrelija, Terezija d. IG P Gal ntuč., Jadviga ® 17 S Marjeta Marija, Mira 18 N Julij, Luka evang. 19 P Peter Alkant., Etbin 20 T Janez Kancij sp. 21 S Uršula dev. in tov. 22 Č Donat šk., Zorlslava 23 P Klotilda, Severin šk. 24 S Rafael nadangel ([ 25 N Kristus Kralj, Darja 26 P Evarist pap., Demetrij 27 T Frumencij šk., Antonija 28 S Simon in Juda ap. 29 Č Narcis škof, Ida dev. 30 P Saturnin šk., Alfonz _ 31 S Krištof sp., Bolfenk © Konac Črntvrh Šloblank - Laudar Šemp. - Sv. Lenart - Prosnld NOVEMBER 1 N Vsi sveti, Severin 2 P Spomin vernih duš. 3 T Vlktorin šk., Umbert 4 S Karel Borom., Drago 5 Č Caharija in Elizabeta 6 P Lenart škof., Sever 7 S Ernest opat, Zdenka ) 8 N Godfrld šk., Bogomir 9 P Teodor muč., Nevenka 10 T Andrej Avelinski sp. 11 S Martin (Davorin) šk. 12 t Martin pap., Renato 13 P Stanislav Kostka sp. 14 S Jozafat šk., Borislava 15 N Leopold sp., Albert® 16 P Otmar ap., Jerica 17 T Gregorij čudod., šk. 18 S Odon škof, Milko 19 Č Elizabeta kr. vd. (Liza) 20 P Felik3 Ben. sp., Srečko 21 S Darovanje Dev. Marije 22 N Cecilija dev., muč. 23 P Klement papež ([ 24 T Krizogon, Janez od Križa 25 S Katarina dev., muč. 26 Č Silvester opat., Delfina 27 P Virgilij škof, Maksim 28 S Oregorlj III. pap., Jakob 29 N 1. adv., Saturnia 30 P Andrej ap., Justina © Državni praznik Sv. Lenari - Prosnld - Ronac Čedad - Ljesa Erbei - Strmica - Kravar -Ahten 1 T Evazij, Marjan muč. 2 S Bibijana muč., Blanka 3 Č Frančišek Ksaverij sp. 4 P Barbara, Peter Kriz. 5 S Saba opat, Dalmaclj 6 N 2. adv., Miklavž tk. 7 P Ambrož šk„ Urban ) 8 T Brezni, spoč. M. D. 9 S Sir škof, Peter Furjč 10 Č Melhljad pap., Smiljan 11 P Damaz pap., Sabin šk. 12 S Amalija, Aleksander m. 13 N 3. adv., Lucija dev. 14 P Konrad sp., Vojmlr 15 T Valerija d., Kristina © 16 S Kvatre, Evzebij šk. 17 Č Lazar spozn. škof 18 P Kvatre, Gracijan škof 19 S Kvatre, Fausta dev. 20 N 4. adv., Svetozar 21 P Severin šk., Tomaž ap. 22 T Demetrij in tov. 23 S Viktorijo, Vlasta ([ 24 Č Sveti večer, Adam In Eva 25 P Rojstvo Gosp. Božič 26 S Štefan prvi mučenik 27 N Janez Evangelist ap. 28 P Ned. otročiči, Živko _ 29 T David kr., Tomaž © 30 S Liberij, Evgen škof 31 Č Silvester papež Ufjan - Srienta - Jajnik Tipana - Oblica - Aila Kravar-Brca-lIlasta-Poriinj Utana Sovodnja - Kodromac Landar - Čedad - Dol. MJersa Msgr. Ivan Trlnko Iz pesnikovih zvezkov IVAN TRINKO Misel na domovino Kar mojih misli na perutih urnih, dom, se k tebi podàm, nobenih ne poznàm. otožnih čutov in spominov burnih Kar 'mam domače pred očmi planina, takrat sem jaz vesel. Kar mislim kakšna je mojči dolina, druzga bi ne želel. Kar v duhu merim dol in gor vso Savo kar Sočo zeleno, kar misel v serce prinese mi Dravo, takrat mi gre dobrò. Kadar pozdravljam belo tam Ljubljano, vse mesta, vse terge, zacelim zopet duše moje rano, razveselim serce. Kur misel vidi veselje domače in srečne brate vse ne zadostjo biseri dragi plače Za moje veselje. Kadar na traticali travo kositi od jutra do večer vidim domače, serce veslat hiti po radosti jezer. Kar žnjiče gledam zlato klasje žeti vesel jaz sim ■takrat, in kadar čujem tam pastirje peti vso tugo pustim zad. Je duša polna ljubiga veselja kar misel na dom grč; V persili potihne vsakoverstna želja, serce raduva se. O dom preljubi, sladka domovina! Res da na tujim sem; vendar ne greš mi nikdar iz spomina, v sercù te zmir nesem. Zgornja Trinkova pesem je prepisana iz rokopisne ostaline pesnikove v njenem prvotnem slogu. Pod pesmijo je podpisan datum: 30 Rožnika 1880. Pesnik jo je napisal v svoj rokopisni zvezek, ki ga je naslovil : Malega travna 3 dan 1880 III Slovenske pesmice Pesnik Trinko je takrat še iskal svoji misli izraz in besedo. Čutil se je osamljenega na skrajnem zapadu, a vendar tesno povezanega z rojaki onstran meja. Njegovo srce objema ne samo svojo ožjo domačijo, kosce in »žnjiče«, marveč tudi brate ob Savi, Soči in Dravi. Ob tihih mislih na svoj dom se pesniku za mejami odpira ves slovenski svet. Komaj ga je začel spoznavati; sam, brez sleherne pomoči si je utiral pot k spoznavanju svoje rodne kulture, svojega sveta, ki ni omejen le na Beneško Slovenijo. Obenem je pa hotel tudi svoje ožje rojake predstaviti slovenskemu in slovanskemu svetu. Do leta 1883 je svoje prvence pisal v preproste šolske zvezke. Ni upal, da bodo kdaj izlivi njegove duše poleteli v svet. Zapiral se je v svoji bridkosti in osamljenosti sam vase in v danes že porumenele strani tistih zvezkov. Z bridko ironijo je zapisal na prvo stran III. zvezka Slovenskih pesmic spodaj : Vragova tiskarnica v Peklu 1880 Mislil je pač, da bo ostal sam s svojo muzo za večno nepoznan. Ne bo njegovih Poezij izdala tiskarna v okusnih in izbra- nih črkah na lepem papirju. Le »vragova tiskarnica« jih tiska, da ne bodo videle sonca. Šele leta 1883 se je oglasil v javnosti z razpravo »Beneški Slovenci«. Od tedaj pa je začelo njegovo pero neprestano pisati. L. 1897 so izšle v' Gorici Trinkove Poezije. Nov poet, videc in prorok je vstal na za-padu. Svoj prvotni, okorni slog je klesal in izpopolnjeval, tudi v šoli pri pobratimu Simonu Gregorčiču, dokler ni oblika in vsebina njegove pesmi našla vreden izraz. Iz pevca-samosevca je zrastel v pesnika svoje in skupne domačije. r-5. PREGOVORI IN REKI • Zlocljeva moka gre v otrobe. (Hlodiči) • Preprosti človek umuje in modruje, kadarkoli proučuje način, kako bi premagal telkoče. (Iv. Trinko) • Samo ono je stalno, lepo in koristno kar ne sloni na sili, ampak na resnici in pravici. (škof Strossmayer) • V veke bo iivel, kdor v poštenju umre. (Hrvatski knez Frankopan) • Trdno verujem, da bomo dosegli naše pravice. Jaz verujem v boljše čase! (Iv. Trinko) • Kdor v mladosti spi, v starosti bedi. (Narodna) Ozemlje Beneške Slovenije Beneška Slovenija je najbolj zapadni del ozemlja, na katerem strnjeno prebivajo rojaki istega rodu in govorice. Slavija naša — kakuò si lijepa ! S temi besedami so naši predniki pokazali ljubezen do svoje lepe domačije. Ni pusta in gola, kot si človek predstavlja, ko bere o siromaštvu te dežele. Ima tudi svoje prirodne lepote in čare, katere najde in občuduje le skrben potovalec, kot je bil naš znani planinec in potovalec dr. Henrik Tuma ali pa kot jo poznajo domačini. Oni, tudi če so leta in leta v tujini, se s hrepenečimi očmi ozirajo proti njej in si žele vsaj mrtvi počivati v »lijepi zemlji«. Majhna je pokrajina Beneške Slovenije, saj ji prištevamo le 516 kvadratnih kilometrov. Vendar pa je tako raznolika, kot le malokateri del slovenske zemlje. Tri doline so se globoko vrezale v njena tla. Najbolj na severu se vleče globoka in ozka alpska dolina, ki so jo v davni preteklosti izdolbli ledeniki. Ta visokogorski svet zapirajo strmi grebeni, s katerih polzijo v dolino mogočni prodnati nanosi, ki odnašajo rodovitno prst. Na severu zapirajo to dolino Rezije Visoki Kanin, Prestreljenik, Žrd (2324) do tam na Kolku in Tolstega vrha. Do Slovencev ob Soči imajo bratje Rezijani le pot čez prelaz Predolino ( 1682 m). Na jug k Terskim Slovencem jim pa branijo pot visoki Muzci (1785 m), Kadin (1820 m), Javor ( 1907 m) in Lopič ( 1950 m). Le ob Vodi ali Rezijanski Beli se odpira revnim prebivalcem redkih vasi po pobočjih gora pot v svet na zapad. Drugo korito zarezano v svet Beneške Slovenije je izdolbel Ter s pritoki Karnahte, Maline in Bistrice. To ozemlje Terskih Slo- vencev je že bolj sredogorsko. Le na vzhodu se pnejo pod oblake visoki Karman ( 1716m), Breški Jalovec (1615 m), Javor (1094 m) in Ivanac (1168 m). Ta Zapadna Benečija ima odprto pot proti Soškim Slovencem po ozki dolini Učje na Žago. Tretjo skupino Beneške Slovenije pa zavzemajo kraji ob Nadiži in Idriji. V tej Vzhodni Benečiji so doma Nadiški Slovenci in Šentlenartski. Nadiža s pritoki Reka, A-borna, Kozica, Arbeč je vse to ozemlje razrezala v obliki pahljače. Še precej visoki hribi se dvigajo proti soški strani : Matajur, očak Beneške Slovenije, s 1643 metri višine, Kraguvenca (1075 m), Kolovrat z Nagno-jem (1197 m) in Ježo. Proti jugu nad Idrijo se vlečejo nižji grebeni s Sv. Marijo Magdaleno, Sv. Miklavžem in Staro goro, ki je druga »sveta gora« Beneških Slovencev. Ta tretja skupina ima kar tri prehode k bratom na vzhodu : ob Nadiži pod Mijo, preko Livka nad Kobaridom in čez Sleme, nad Tolminom. Strmi klanci jih pripeljejo tudi iz doline Idrije na Kambrcško, na Marijo Celj in Korado, ki jih loči od Slovencev ob srednji Soči. Z Brici si podajajo roke le tam pri Mirniku. Ob tej vzhodni meji se Beneški Slovenci naslanjajo na rojake ob Soči. Zapadna meja Meja med Furlani in Slovenci teče še danes skoro prav tam, kjer pred 1400 leti, ko so se naši predniki za Langobardi naselili do furlanskih nižin. Od vasi Ibana pri Prapotnem zavije pod naseljem Čela pri Stari gori čez vrh Kardoš do mosta Sv. Kvi-rina čez Nadižo. Od ondi se vije narodnostna meja pod hribi nad Tavorjano, Fojdo, Aht-nom, Njemami, čez Cedila, Smrdečo, Rti-nom, Huminom in po vrhovih do Rezjute, nakar zavije do Kanina. Do leta 1866 so bile še slovenske vasi: Prapotno, Prešnje pri Čedadu, Torlan pri Njemah, Cedila, Čižerje pri Tarčintu, Hoja, Smrdeča in Gorjani pri Huminu, koder je še danes nekaj slovenskih družin. Večina naselij v Beneških gorah in grapah so manjše vasi in zaselki; tu pa tam raztrošene kmetije. Večje središče je le Št. Peter ob Nadiži, ki se je v prejšnjih časih štel kot središče vsega slovensko-beneškega zemljepisnega okrožja. Eno dejstvo pa se pokaže pri pogledu na zemljevid Beneške Slovenije, namreč, da je tudi ta najbolj zapadna veja slovenskega debla trdno zakoreninjena v domačih tleh, •d imajo svojo mejo tam, kjer pred tisoč ‘n toliko sto letih. Verske razmere do l. 1866 Pokristjanjenje beneških Slovencev se gotovo ni izvršilo pred bitko pri Lavarianu. Najstarejša cerkev je cerkev sv. Ivana v Landarski jami, o čemer priča še danes ohranjeni nagrobnik diakona Feliksa, ki je bil v njej pokopan in je umrl pred 1. 720. Cerkev sv. Petra ( Eccl. S. Petri de Algida cum capellis suis) in cerkev sv. Lenarta se prvič uradno omenjata 1. 1192, ko ju je papež Celestin 111. podredil čedadske-mu kapitlju. Dotlej sta bili odvisni le od patriarha. Šentlenartska župnija je bila ustanovljena najbrž poprej kot šempetrska. Upravljali so jo vikarji čedadskega kapitlja. Samostojna župnija je od 1. 1351. Vanjo so spadale vse »sosednje« Mjerske banke. Sosednje so župnika volile in predlagale v potrditev sprva patriarhu, pozneje kapitlju. Poznana je pravda med sosednjami Lan-darske hanke in kapitljem. Banka je izvolila svojega župnika, a kapitelj ni spoštoval starih pravic in je imenoval drugega župnika v Št. Petru. Pravde tudi patriarh ni mogel rešiti in je šla pred papeževega odposlanca v Benetke. V Št. Lenartu je »kropiunjak« z letnico 1161, to je kamen, vzidan po tedanji navadi v hišo za blagoslovljeno vodo. Po lepi krščanski navadi se je vsak pokrižal, ko je stopil v hišo. Tam je ohranjen tudi na pergament pisan cerkveni koledar iz XII. stoletja. Vanj so skozi stoletja zapisovali krajevne navade. Vse kaže, da se pokristjanjenje Beneške Slovenije ni izvršilo iz Čedada, sicer bi bili podrejeni že spočetka Čedadu. Izvršilo se je po duhovnikih iz Istre in Dalmacije (skozi ves srednji vek in pozneje srečujemo imena duhovnikov iz Istre). Menda je patriarh sv. Pavlin sam prosil sv. Cirila in Metoda oz. njune naslednike v Istri, naj gredo misijo-narit v Benečijo. Tudi po legendi sv. Cirila in Metoda sta se apostola na poti v Rim oglasila pri oglejskem patriarhu, da bi uredila spore za službo božjo med Slovenci. Vizitator arhidiakon Missia pravi, da je našel še I. 1600 v župni cerkvi v Št. Petru »il tabernacolo del Ss. Sacramento da cornu ouangelii more Sclauonico ...« Tak tabernakelj je še danes v Št. Petru, pri Sv. Lenartu in v Landarju. Pri drugi vizitaciji, I. 1743, našteva že lesene tabernaklje sredi glavnega oltarja in ne več na steni na evangeljski strani »more sclauonico«. L. 1602 našteva pri cerkvi sv. Jakoba v Bijačah »due camisi grossi alla schiaunesca«. Isto 1. 1559 pri Sv. Lenartu in drugod. V arhivu Sv. Petra ob Nadiži je še danes »Missale RomanUm- Slavonico idiomate, jus-su SSDD. Papae Urbani VIII. editum — Ti-pis et impensis S. Congregationis de Propaganda fide — Romae anno 1741.« Istemu misalu je dodana priloga z mašo sv. Simona z napisom: »Priloga misalu iz 1. 1741 - župa S. Pietro degli Slavi« (Misal v glagolici, priloga v latinici!). Torej je še v 18. stoletju bil kak duhovnik, ki je maševal po latinskem obredu, a v staroslovenskem jeziku. Še več! Do 1. 1933 so duhovniki brali evangelij pri maši v slovenščini, pri obhajilu izgovarjali »Dominus non suni dignus« in vsa vprašanja in odgovore pri krstu — v slovenščini. Terski Slovenci so pripadli mešanim faram v Tarčent, Njeme, Ahten in Fojdo. Župniki so se ob prevzemu fare obvezali vzdrževati duhovnike, vešče slovenskega jezika (»Cum pacto debeantur tenere apud se u-num sacerdotem sclaborum sumptibus suis juxta consuetum«), L. 1607 so združili 10 slovenskih vasi ob Teru v »vicariatus scla- borum«, dokler se ni 1. 1736 in pozneje razdelil v več duhovnij. G. Piccini navaja v svoji zgodovini župnije Faedis (Faedis - Notizie della Parro-chia, Udine 1934) poleg drugega: »Cerkvica sv. Petra v Fojdi, sezidana od sloven. vernikov v 13. stoletju, je bila posvečena ok. 1. 1300 od škofa Petra Ivana iz Zadra. Okoli cerkve je bilo tudi pokopališče, v katero so nosili Slovenci svoje mrliče do prve svetovne vojne.« (str. Ì51-153) Isti popisuje na str. 76 pravdo tožiteljev-Slovencev, ki zahtevajo od župnika v Fojdi znanje slovenskega jezika, ker »spadajo pod to župnijo vasi... in ker prebivalci vasi, ki sledijo v seznamu, govorijo slovenski.« Pravda se je vršila 1. 1502. Mnogo pozneje, 10. okt. 1780, je župnik Gio. Comello podpisal izjavo: »Matična cerkev je v vasi Fojda, kjer vsi govorijo furlanski; nasprotno pa v vaseh Podklap, Klo-bučana, Grmovščica, Ravne, Gradišča, Če-nebla, Pedroža in Vile so vsi Slovenci in govorijo svoj jezik. Za duhovne potrebe so Preskrbljeni z navadnimi duhovniki in s kaplani - pomočniki, ki jih spovedujejo in pre-yidevajo...; in tako tudi v lastnih cerkvah jih učijo v njihovem slovenskem jeziku ver- ske resnice, pod nadzorstvom župnika v Foj-di. Toliko v dokaz.« (Podpis) V seznamu župnikov beremo od 1328 do 1920 (Piccini, str. 131) tudi imena župnikov, rojenih v Miljah pri Trstu, Kopru, Šibeniku, Dubrovniku, Kobaridu, Krku, Zadru, Ažli itd. Zadnji slov. župnik je bil Jožef Bernik iz Sv. Lenarta (f v Fojdi 1. 1897). Njegov naslednik je imel za pomočnika Petričiča, in ta je bil zadnji. Po ukinitvi oglejskega patriarhata je bila ustanovljena videmska in goriška nadškofija. Beneški Slovenci so prišli pod videmsko nadškofijo, in sicer 1. 1751. Tudi sedaj so Slovenci v mešanih župnijah odločno terjali od župnikov, da spoštujejo njihov jezik v cerkvi in v sporih jim je nadškofija ugodila. Dr. Piccini pravi, da je prišel videm. nadškof Sagredo 1. 1789 birmat. Ob tej priliki je bil »naval slov. otrok, s starši in botri tako velik, da je moral nadškof prekiniti birmovanje in ga odložiti na četrto uro popoldne.« Popoldne, »ko so stražniki naredili nekoliko reda med množico Slovencev, je nadškof birmoval do ene ure ponoči.« Prebivalstvo beneških občin po soc. sestavu O prebivalstvu občin na ozemlju Beneške Slovenije se navadno govori, da je večinoma zaposleno v poljedelstvu. Obdelovanje zemlje pa ni poglavitni in edini vir dohodkov; so še drugi poklici. Skoro od občine do občine se nudi raziskovalcu drugačna slika. Pri tem kratkem, a prepotrebnem raz-motrivanju o socialni sestavi prebivalstva rojakov v Benečiji se ne bomo ozirali samo na slovenske vasi, ampak na ozemlje občin, v katerih bivajo tudi Beneški Slovenci. Da bo slika bolj jasna, se bomo omejili na rezidentno prebivalstvo, to je tako, ki ima v občini stalno bivališče, a ki ni stalno vedno prisotno. Zato tvori pri razpredelnicah rezidentno + odsotno = skupno prebivalstvo. Številke se sicer nanašajo na leto 1951, a v glavnem veljajo še danes. Največ poljedelskega življa je v občinah Tarčent, Neme, Podbonesec in Tipana; istočasno so pa to tudi tiste občine, kjer je največ ljudi zaposlenih v rudarstvu in zidarstvu, kar se pravi, da so to izseljenci v belgijskih rudnikih in v Franciji ter Švici (zidarji). Majhna preglednica naj dokaže to dejstvo : Prebivalstvo . Zidarji Občina rezidentno odsotno °U Rudarji Tarčent 11687 1602 1113 2638 Nema 4398 650 1309 604 Podbonescc 3735 415 1526 361 Tipana 2841 496 947 335 Svojevrstno socialno sliko nam pa pokaže občina Brdo. Šteje 2228 prebivalcev; od teh je začasno odsotnih kot izseljenci 364 občanov. Od ostalih, kar jih je doma, se bavi polovica s poljedelstvom, polovica pa s trgovino. Tako se bere samo v uradnih statistikah; v resnici so pa ti »trgovci« le tipični beneški krošnjarji z leseno in podobno robo. Krošnjarjev je tu polovica moških, polovica žensk. V svet so zanesli podobo krošnjarja, brusača ali loncevezca bolj Rezijani. Njih občina ima v seznamih okoli 3350 duš ; od teh jih je v tujini za kruhom 503. Socialna slika Rezije je ena najslabših v vsej Beneški Sloveniji. Poljedelcev, pravzaprav kajžar-jev, je tod le 292; 638 jih je zaposlenih, večinoma v tujini kot rudarji in zidarji; s krošnjo jih hodi po svetu kakih 110. Torej razmeroma z drugimi kraji precej malo. Kaj pa ostali? Statistike štejejo med neaktivno prebivalstvo kar 1580 prebivalcev, in to so povečini otroci in stari ljudje, ki so ostali doma. Res žalostna slika ljudstva, ki je navezano na kruh, katerega jim pošiljajo svojci iz tujine. Oglejmo si zdaj še skrajne najbolj slovenske občine pod Matajurjem: Dreko, Grmek, Sovodnje in Srednje. Prebivalstvo 0bčina rezidentno odsotnoPol^edelc' Zidarji Krošnj' Dreka 1392 349 381 154 Sovodnje 2077 377 446 164 Grmek 1737 378 365 198 Srednje 1883 391 753 173 Tudi tu se pokaže, da je približno toliko kot poljedelcev tudi ljudi v drugih poklicih, in sicer izven domačije. Le Srednje tvorijo izjemo. Končni obračun pove, da je v večinoma slovenskih vasi manj ppljedelstva in sorazmerno več izseljencev kot v drugih občinah Beneške Slovenije. Kmečki živelj vedno bolj Propada, ker je zemlja preskopa, da bi rezala kruh svojim otrokom. Problematika narodnega obstanka ni torej samo v idealistični zavesti ljudstva, an>; pak ima svoje korenine tudi v gospodarskih razmerah. Res je, da gre ta in oni z doma ne le zaradi golega obstanka, ampak; iz želje po večjih dobrinah in lagodnejšem: življenju, a še trdnejša in žalostna resnica j je, da so zlasti tudi slabe in celo neznosne} gospodarske razmere krive, da naš živelj na! zapadni meji hira in usiha. Ali se da temu odpomoči? čPjcAam. od sv. 9Catcmne Sveta Katarina po brjegu je hodila, lepe roice je brala, Bogu jih šenkovala. Buoh je zavprašit : »Al češ bit' kra'jova hči?« Jest nečem bit kra'jova hči! V kolò so jo oklenili po brjegu potočili. Štir dušic an pet teles so jo nesli u nebo. (Pjesam iz obliške vikarije) Vero ohranili - Tudi jezika ne zgubili Beneška Slovenija, naša ljuba deželica, je že iz davnih časov trdno naslonjena na dva neomajna temelja: na vero svojih očetov in jezik svojih mater. Veren rod živi po teh goratih krajih in hudournih grapah, ki je ohranil tudi svoj jezik, posebno v cerkvi in v religiozni pesmi. Koliko duhovnikov so dale naše stare slovenske družine, nam pričajo seznami od sto let nazaj. Iz Usane so iz hiše, po domače pri Lenčinih, izšli trije duhovniki. Blažovi, Vukovi, Klinčanjovi iz Hlaste so tudi izšolali vsaki po enega. V Hrastovjem so imeli gospoda Gorjančevi in Cepacovi. V Gorenji Mersi Lurinovi, Kobarikni; iz te hiše s priimkom Terliker je bil doma brat trapist Andrej, ki je umrl v sluhu svetosti okoli 1. 1889 v Bosni. Duhovne je dala tudi hiša Osnja-kov, po domače Mežnarjevi. Prav tako so doma duhovni gospodje iz Spodnje Merse ; iz hiše Garbacovih je goriški stolni kanonik mons. Kjačič. Tudi kmečke družine Pjeru-žovih in Podsrednjanov v Ošnjčm so izšolale cerkvene služabnike. V Pičiču Cesnakovi in Rosni. Naša stara hišna imena so še danes v Skrutovem : Lampartovi, Perinacovi, Lazarinovi, Kaučmeri, ki so tudi vzgojili poznejše dušne pastirje. Flipovi v Selcčh tudi niso izostali. Dolga vrsta jih je še iz Podutanaca (Svet Lenart) iz družin pri Ru-skičevih, Gorjančevih, Roščiovih, Nježaeih. Tudi po drugih farah je dosti domačinov zapelo novo mašo. ŠIBA STORE NOVO MAŠO PJET Ta domači izrek je precej razširjen po naših vaseh Beneške Slovenije. Z njim hočejo ljudje povedati, da le v hiši, kjer imajo starši besedo in oblast, lahko vzgojijo verne in poštene slovenske sinove, ki se posvetijo oltarju in svojemu ljudstvu. Pa kar preberite pesem, ki so jo letos zložili na čast novomašniku č. g. Pavlu Kavčiču v narečju iz Podutanaca : 1 Novo maso šiba poje stuokrat rekla j’ mat' tebe kar te j' vzela u krilce svoje an poboz'la te j' detè. 2 Ko pa fantič si dospeu, nje dolžnost je naredila; če jo bugat nisi teu, gor na rit te je klofnila .., 3 Šiba novo mašo poje tako spet je glasno djala kadar mehke noge tvoje je pošteno namazala, 4 s'nim mazilam k' use zdravi, (naj bo kdo le pretarmàst). Tem' mazilu se mu pravi šiba al pa drenova mast. 5 Novo mašo šiba poje; kadar to t' j’ prat' rekla je menilo sarce tvoje de na bo nikul tega. 6 Ne čakite moje maše ti si reku, ostra mat! Vi umorite djete vaše, kuo bo mogu maševat? 7 Dans je tuole pa, razvidno de je ona mjela prh, de je d j el ala previdno, an de ti si se z motu. 8 Njeno šibo, bješ, pobušni ; je deliuka vseh dobrot; dan pastir si ratu dušni, skuoze nje spostati Gospuot. 9 Če Pinokju an spomenik so nardili na vjem kje, jest pa djem de urjedno je Šib’ nardit še an buj velik .. . Novomašno slavje je v naših krajih pravi praznik za bližnja in daljno okolico. Pri teh slovesnostih se držijo starih navad. Že ves teden pred novo mašo domači fantje nabi-vajo, tonkajo in škampanajo v zvoniku. Pri tem opravilu imajo posebno tehniko, doma samo v vaseh Beneške Slovenije. Ne nabi-vajo samo s kembljem ob spodnje krilo zvona, ampak tolčejo tudi z vso naglico s posebnimi železnimi nabijači ob zgornji del zvona. Slovesna bronasta pesem doni preko planjav, ko se začne premikati po deseti uri novomašni sprevod iz rojstne hiše med mlaji in cvetjem proti cerkvi. Prvi v sprevodu koraka fant s križem; mladenič je iz tiste hiše, ki ima pravico nositi križ pri procesijah. Za križem stopa »novic«, ob njegovi desni pa belooblečena deklica s šopkom cvetja. Navadno je to sestra ali kakšna sorodnica. Starši so ob straneh teh dveh. Nato se zvrstijo novomašnikovi krstni in birmanski botri, za njimi pa duhovnik-boter z župnikom in ostalo duhovščino. Zadaj se gnete dolga vrsta gostov, faranov in ljudstva od blizu in daleč. Na koru že čakajo nestrpni pevci, da zapojo novomašni pozdrav. Zdaj sledi pridiga, ki mora biti precej dolga in da gane do solz, če ne ni ljudem prav. Pri darovanju je oufar; vsi navzoči gredo okoli oltarja in mečejo darove na razprostrt prt, nato pa poljubijo roke novemu mašniku, ki sedi pred oltarjem. Pri tem dolgem obredu pojo pevci domače cerkvene pesmi, med katerimi po navadi ne manjka »Ponižno Usi častimo«. Po maši zveže cerkovnik prt in ga izroči očetu »noviča«. Maše je konec. Sprevod se znova uredi in vsi gredo h kosilu na gospodov dom. Kosilo traja seveda par ur. Posebnost so domače »gubance«, ki so tajna kuharska umetnost vsake hiše. Mati jih je napekla cele gore, ker vsakdo mora odnesti s seboj »žegan« ; tudi znanci, pevci in obiskovalci, ki hodijo še ves teden čestitat. Med pojedino ne manjka napitnic in rimanih nagovorov v domačem narečju. V Šentlenartski fari se je udomačila posebno sPodnja, stara iz leta 1877 in ki jo je u-glasbil mons. Tomadini iz Čedada. Glasi se takole : 1 Petar preljubi, Novoiegnan Mašnik, Ti si dosegu oblast veliko od Bòga. Čast imenitna bila tebe dana, razveselise ! 2 Tempel si 'zvoljen, živo prebivalše Svetega Duha in Besednik mogočen, sarčno in nadužno z Jezusam iskati kar je zgubljeno. 3 Angel si vidni, vsim miru in sprave; vsim pravoverjenim luč in pomaganje : grjeha se varvat, čednosti posnemat, duše zveličat. 4 Gor na Nebesih priča se veselo kulku dobrot in gnad se je vrosilo skuoze daritve Parve Tvoje Maše za žive in martve. Proti peti uri popoldne zopet tonkajo v zvoniku in vabijo k večernicam ter k zahvalni pesmi. Po cerkvenem opravilu se začne ljudsko rajanje. V starih časih so vsi povabljenci odšli na bližnje dvorišče plesat »štajariš«. Seveda se je ob tem necerkvenem koncu slavja marsikatera nerodna zgodila. Zato je cerkvena gosposka leta 1809 z razglasom vsem kuratom »della Schiavonia« prepovedala, da bi se po novih mašah prirejali plesi. Seveda je bilo staro razvado še petdeset let kasneje težko odpraviti. Še danes pa se po naših župnijah vsi ljudje veselijo, sicer že bolj poredkih novih maš, ker čutijo, da domači duhovnik oznanja, da sveta vera je ključ, materina beseda pa luč do prave narodne omike. V Trinkovi delavnici Daleč so že tista leta v dobi najhujšega preganjanja Slovencev, ko mi je bilo naročeno, naj se napotim v Videm k monsinjorju Trinku z nekim obvestilom. Vesel sem bil te naloge, čeprav je v tistih časih veljalo za nevarno shajanje z vidnimi osebnostmi. Beneško-slovenski patriarh Trinko je bil seveda kot smet v očesu takratnim oblastnikom. Saj so dobro vedeli, da je čutil v sebi glas, mogočen in ukazujoč glas z neba, ki mu je velel zagovarjati njegovo ponižano ljudstvo. Take misli so me prevevale, ko je drdral vlak preko furlanske planjave proti Vidmu. Že se je pokazal na obzorju simbol furlanske prestolnice — videmski grad. Tam pod njim snuje in dela mož - samo-sevec, edinstveni orač domovinske kulture. Po ozkih ulicah pripelje pot do mogočne stavbe bogoslovnega semenišča. Tu je mon-sinjorjevo bivališče in delavnica. Na vratih so takoj vedeli, da če kdo povprašuje po »monsinjorju«, je to gotovo Trinko. V prostrani čakalnici, kjer strmijo raz sten portreti videmskih nadškofov in drugih cerkvenih veljakov, sedim in si v duhu predstav- Ijam očeta Beneških Slovencev, njegovo fizično postavo. Kar me na vratih zdrami prijazen, bronasto zveneč glas : »Dobrodošli, dobrodošli ; Goričane imam prav posebno rad !« Komaj si utegnem ogledati sloko postavo z odličnimi in plemenitimi potezami v obrazu. Dobrotljive oči sijejo izpod košatih obrvi. Fino izoblikovana roka toplo stiska mojo dlan. Brž je vzpostavljena vez sinovskega spoštovanja do moža, ki stoji kot patriarh pred menoj. »Kar gor stopiva,« prijazno vabi in me vede po dolgih, obokanih hodnikih v prvo nadstropje. Na koncu široke veže na levo odpre vrata v sobo, v svojo delavnico. »Tu med knjigami se bova pomenila,« Prijazno vabi na pragu. V tem delovnem svetišču je komaj prodora za divan in sprejemno mizo. Vse na okrog pa police, omare, mize s skladovni-cnmi knjig prav do pod stropa. Po stenah vlse poleg ogromnega Križanega slike iz domačije, naši pesniki, diplome s trobojnicami, usahli venci in tudi njegov portret, delo Omeinika Kralja. Vse polno je njegovih last-nih perorisb — eno mi je tudi podaril. V enem kotu je postavljen velik harmonij, na njem še odprt notni rokopis njegove zadnje skladbe »De profundis«. T rinko-pesnik-risar-skladatel j. Na pisalni mizi s trnjevo Kristusovo glavo in velikim, starinskim črnilnikom je nakopičenih vse polno izpisov, korektur, rokopisov. Pravkar, je pripravljal knjigo o Slovencih in Jugoslovanih za Italijane. »Vidite, premalo nas poznajo. Slovanski svet, tako obširen, s staroslavno zgodovino ni dovolj znan. Medsebojno poznavanje bo privedlo do spoštovanja in prijateljstva. Eh» glejte, pa sem pozabil...« Vstal je izza mize in odšel skozi vrata. Toplo sonce poznega poletja se je kradlo skozi edino okno v sobo, visoka stenska ura je spokojno nihala, čudovit mir v delovni sobi, pravo okolje, ki sili k premišljevanji' in delu. Prevzelo me je občutje, da kradem čas delavcu, ki mu je vsaka minuta odmerjena-Pa je že vstopil s pladnjem v rokah. Na mizo je razpostavil steklenico, domač kruh i" gnjat. »To je pa z naših bregov,« je nataka' in privzdignil cekinasto vino proti sonci'-»Vse je domače, prav z doma,« je ponujal- Čaši sta zacingljali. »Na boljše čase !« je vzkliknil. Nato je začel plesti pogovor, ka- kor je le on znal zanimivo in prikupno. O slovenski besedi in knjigi ; vmes je posegel Po tej in oni knjižni redkosti, po pismih pobratima Šimena Gregorčiča, pa še od drugih mož-veljakov prejšnjih dob, s katerimi si je stalno dopisoval. Iz bogate življenjske izkušnje je marsikaj vedel povedati in svetovati tudi za tedanje težke čase. »Samo glejmo, da očino in rodino ohranimo,« je vzkliknil, ko se je spomnil na svoje rojake. »Tujina nam pije kri, ko pa 'Oorajo mladi v svet za kruhom,« se mu je spet bridko izvilo iz srca. Pogled mu je zaplaval proti severu, proti rodnim brdom. Zazvonilo je Ave. Vstane in moli naprej. Na koncu še dostavi : »Tudi oče naš za vse Paše ljudsvo,« oče naš ... »Še kupico za slovo,« je ponudil. Pa še Pi bilo pogovora konec. Pri petrolejki je razkazoval spomine na nekdanje dni, govoril 0 preteklosti in o prihodnjih dneh, o sebi nič. J*a mi je povedal več o njem v skromnem o-b vir ju natisnjen listič, izrezek iz italijanskega časopisa. Na njem posvetilo ob zlati maši, ki &a je napisal pesnik Zaneto : »Scrittore ed accademico il nome suo si spande oltre che in Friuli e in Slavia anche in remote lande.«. Služabnik je potrkal in vprašal, ali prid« profesor k večerji. Monsinjor Trinko je zaprl vrata svojega svetišča - delavnice. Po hodnikih so ga spoštljivo pozdravljali gojenci semenišča' Spremljal me je daleč do glavnih vrat. 0-pojno je dehtčl vrt, ptičji zbor se je kosal' »Lej te, lej te, kako duhti ves svet in poje-Tudi pri nas pod Matajurjem. Pa pozdravit« mi vse Goričane in na svidenje!« S ceste sem se ozrl na visoko postavo, ki je še na pragu mahala v slovo. In takrat sem globoko v srcu zaslišal melodijo njegove skladbe »De Profundis«. P> ! aam ja meje Donàs veseu, jutre veseu, c jen t jedem dobre voje: Še le buj bi biu če b’ se ne biu oienii! Huda žena, gardà ženci je hujš' ku pokriva: pride slana, pokrivo umori, huda žena pa še dugo živi. (Beneška narodna) Lina je paršla iz suole Mala Lina je paršla iz šuole. Šla je k mami an jo vprašala : »Mama, zaki par nas ne govor'mo ku šuoli? Mama an tata od Mari-luize govorita ku maeštra tu šuoli?« »Vidiš, Lina, naš tata ima dva tičaca. Zaki obadva glih ne pojeta? Adan pravi : »Ciuu, ciuu«, te drugi pa: »cicifuj, cicifuj«? Buoh jim je dau tako stimo, tak glas! Glih takuo so na svjet diferent jezik. Dva človeka glih ne govorita. Ti dobro vješ, kdaj te pokliče tata, kadà te pokličem jaz, čegli me ne vidiš. Poznaš me po glasu. Tudi dve vasi glih ne govorita. Par nas Pravimo »ki s’djau?« Tam u vas par naši barbi pa prav’jo: »kaj s’djau?« Vsaka vas ima svoj glas. Zavoj tega tud adno ljudstvo se loč’ od ta druzega po glasu, po Šprahi, ki jo govori. Mi govorimo slovjensk, ker nismo Lah’. Lah’ ne govore slovjensk, ker niso Slovjenj. Mari-luiza govori po belgjansk, ker nje tata an nje mama sta od tega ljudstva, ki Ll Belgji njimar živi. Tvoj tata an tvoja ^ama pa smo paršli iz slovjenskih krajcu taz Italje. Zavoj tega si ti Slovjenka an te ne sme bit’ maj spot jezika, Šprahe tvojega tata an mame. Če b’ te bilo spot moje Šprahe, te je špot mene. Tvoj tata je djeluvac. Če te bi blo špot djelucu, bi te blo špot tvojega tata, kier on je djeluvac. Vidiš, mi govor'mo doma njimar našo špraho, de se 'je boš ti naučila an znala. Tam u šuoli se boš naučila francuosko an boš znala dva jezika! Taljansko nje težkuo za nas an se boš naučila še tega jezika. Potlè boš čeča za znat si pomagat ! A si zastuopila?« »Sàm, mama ! Tičaci glih ne puojejo, ker jih je Buoh takuo ustvaru. An Buoh je stuo-ru, de ljudje ne govore glih Šprahe.« »Prù si d’jala! Sadà pa pojd se umit, da boš jedla, ker si gvišno lačna. Trkaj časa bit skor brez jest; ko nečeš vzet s sabo vič kù adàn tartin.« An mama ji je nalila adno šalco dobre an tople kuhinje ... J I a cijnjiZču eijcti! plapola Noč božična, nam z nebes poslana kakor rosa zlata, sladka mana legla je na vas in v polje. Detece! Nam zla od jemlji, daj svoj mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. V čase se zamislimo nekdanje, pečemo si burice, kostanje, na ognjišču ogenj plapold. Kje so naši, v Belgiji, v tujini? Bridki begajo krog nas spomini: niso, niso vsi doma. Še ste tu, vsi znojnih ste obrazov, drva vlačite dol s strmih lazov in bremena nosite senci. Še pri nas ste kakor davna priča, ko glasi se pesem od božiča, na ognjišču ogenj plapold. Cerkvene razmere v Beneški Sloveniji Za razvoj etničnega položaja v Beneški Sloveniji je tudi nadvse poučen pregled cerkvenih razmer. V prejšnjih stoletjih je bila materinščina v cerkvi in pri bogoslužju v slovenskih vaseh neovirana in spoštovana. V skladu z božjimi in naravnimi zakoni ! Polagoma so se pa razmere začenjale spreminjati. Slovenski jezik se je že v marsikateri slovenski duhovniji moral umakniti tudi iz cerkve. Tu ne bomo preiskovali, kje je vzrok. Hočemo pred bralca in pred vse, ki jih zanima stanje te deželice, razgrniti razmere takšne, kot so. Danes je v Beneški Sloveniji še 53 du-hovnij, v katerih prebiva slovenski živelj. Slovenščina pa se rabi v cerkvah samo še v 14 duhovnijah! Te dve goli številki marsikaj povedo. Poglejmo seznam. Duhovnija s slovenskim duhovnikom in z materinščino v cerkvi je označena s temnejšim tiskom. Duhovnija s slovenskim dušnim pastirjem, a brez slovenščine pri bogoslužju je označena v kurzivu. Duhovnija brez slovenskega pa- stir ja in brez slovenščine v cerkvi je označena v navadnem tisku. Imena pomaknjena navznoter so podružnice. I. SLOVENCI OB IDRIJI 1. Prapotno — sedež duhovni je 2. Čele » » Ibana 3. Kodermaci » » Oborče 4. Stara gora » » Teje NADIŠKI SLOVENCI 5. Dreka — sedež duhovni j e Klobučarji — » » Kras Loze Praprotnica — » » Trinki 6. Štoblank >> » Zavrt 7. Lesa » » Platac 8. Topolovo » » 9. Arbeč » » Bijača 10. Brišče » » 11. Crni vrh 12. Landar 13. Laze 14. Marsin Podvršč 15. Ronac Ščigla Tarčet 16. Sovodnje Ceplečišče 17. Matajur Mažerje 18. Trčniun 19. Srednje Črnetiči Gnidovica 20. Gorenji Trbij 21. Oblica 22. Sv. Lenart Dol. Mjersa Gor. Mjersa Jajnik Klenja 23. Kozica 24. Kravar Skrutovo Utana 25. St. Peter 26. Alla < I " ' < - c / r t ! *r / X \*"ì <\Ws j * 1ritij^ 0 K ‘ . òr*fi 'i i JétUvtc )«* s r 6*£0’Nj ' \ .« -T. ?CB tno (Y c~. f 2 h»,) BtNEÌKA SLOVEMJA \ if.U \y^~„ 0,4 i?r;/v *<* »'■A V- l’iti A‘j* A ' é v ; r/twctvr . . v*„ M*!;r * /JilIéSf \ U'/Ott M Crr> '4* >*«» noÌuju y "** \WARfJ> ■®l \ \ '*»*» .A * rv« «y a j (/ • k • y/lQ 4*0 siy» rvf^fi 'jmn 'm' Sviti» .e* $ j jlav' jez*fr*m ♦ j .-U»»y PvtU rii* li t t»S* - o4A t'*<* > «\*4» ?",W* Af#«'S » * * 7f«Wn druge stroje (Seraing). Kemična industria (Willebroek in Levai) pošilja na trg barvila, sintetične spojine, katrame. Zelo stara je v Belgiji tudi tkalska industrija (Gand). Kdo ne pozna krasnih belgijskih čipk, ki jih znajo tudi pri nas že izdelovati? Zadnja leta tekmuje ta država tudi v oblačilni industriji (rokavice, čevlji, zlasti cokle). Dežela je zaradi razvite industrije vsa Preprežena z železniškimi progami. Antwer-Pen pa dosežejo največje oceanske ladje. Prebivalstvo, ki je po večini katoliške yere, se deli na francoske Valonce (43%) *n na germanske Flamce (51%) na severu dežele. Flamščina in francoščina sta uradna Jezika. Veliki napredek države je odvisen v precejšnji meri tudi od res demokratične oblike Padavine. Čeprav je Belgija ena izmed še redkih nasledstvenih monarhij (kralj Bal-dovin I. od 1. 1951 dalje), ima vendar veliko oblast senat in poslanska zbornica, ki JU volijo za štiri leta. V tej deželi torej živi dosti Beneških Slovencev, ki si zares v potu svojega obraza služijo težki kruh. Pozdrav iz srca do srca Po širokem svetu, od Amerike do Avstralije so razkropljeni naši ljudje. Večina jih rije pod zemljo v Belgiji in Severni FranA ciji. Njim vsem veljajo besede našega pesnika' Župančiča : I Pustil si plug in motiko, zalezel se v zemljo, sin tvoj zaril se pod zemljo je živ. Tujina jim je postala druga domovina. Katera je prava, se še pesnik sprašuje: Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Res, kje si prava domačija tisočerih Beneških Slovencev? In odgovarjajo tisoči src po svetu: »Še vedno se vračajo vse naše misli kot ptice selivke spomladi v naše grape in bregove, tja pod Matajur, kjer smo kot paglavci rasli, kot dečki in fantje romali na Slaro goro, kot možje s kovčkom na rami pa v daljni svet...« Toda za nas je še vedno tam v rodni domačiji »prelepi košček naše zemlje, kakor jo je Bog ustvaril: od planine do ravnine, od gozda in polja in cvetnih livad, kjer so kakor na drobni dlani zbrane lepote sveta.« In kot da je domovina prisluhnila vašemu pozdravu, vam ga vrača iz srca do srca. Poslušajte ga: »Vsi, ki ste morali od doma, ste se telesno ločili od te lepote, s srcem in dušo nikoli ne!« Trije kmečki punti Naši pradedje so preživljali huda leta. Kmet je sejal, grof je žel. Turek je divjal] po deželi, grof je tlačil kmeta. Pa so naši stari dejali: Temu mora bitij konec! In so ustanovili »Slovenski kmečki! punt« (punt pomeni po nemško »zveza«); v to zvezo je stopilo 80 tisoč kmetov, združeni so se uprli, štiri sto let od tega. Dejali! so gospodi : Plačevali vam bomo le tiste davke, ki so zapisani že od davnih dni v bukvah. Grofje pa so zbrali vojsko in so upor v krvi udušili. Šestdeset let pozneje so se Slovenci zopet uprli. Združili so se sedaj s hrvatskimi kmeti. Za poglavarja kmečke vojske so izbrali kmeta Matijo Gubca. To je bil kmečki kralj. Kmečka armada je zasedla že lep del slovenske dežele, ko je trčila ob cesarska čete. Pri Brežicah ob Savi je nastala strašna bitka. Na tisoče kmetov je padlo, razbita je bežala kmečka vojska pred cesarskimi četami. Glavarja Gubca so peljali v Zagreb i>1 so ga obsodili na strašno smrt. Na trgu sredi Zagreba so postavili železen prestol, ga razbelili in nanj je moral kmečki kralj sesti. Gubca so kronali z žarečo krono. Na tisoč Upornikov so grofi pobesili. To se je godilo leta 1753. Še enkrat so slovenski pradedje vstali za staro pravdo. Topot so šli v boj le Goričani, pobrili 200 let je od tega. Tolminci so začeli, vodili so jih možje starih rodovin, Grad-uik pa Munih in Laharnar, čepovanske puntarje je vodil župan Podgornik, kanalske kmete pa Humar. Kmečka vojska je po Soški dolini udarila Ua Gorico in zasedla mesto. Deželni pogla-var je v groznem strahu obljubil kmetom, da bodo morali grofi vse krivične davke odpraviti. Kmetje so zadovoljni odšli v domače vasi. Nato so prišli v deželo vojaki in so polovili poglavarje punta. Devet poglavarjev je bilo na smrt obsojenih. Na Travniku v Gorici je stal morilni oder (tam, kjer je zdaj visok steber pri cerkvi) in vsi slovenski žu-Pani so iporali stati vrstoma pred njim, da vidijo strašno smrt slovenskih kmečkih poglavarjev. Tako je tolminski punt končal v krvi in kmet je še garal za grofa. Pa vendar slovenska kri ni zastonj tekla, i-eta 1848 je prišel revolucijski vihar in je Podrl gradove. Zemlja je postala le božja jP kmetova. Skrbimo in trudimo se, da zemlja v naših rokah ostane, ker lastna gruda ie zlata ruda. Daj nam danes . . . Po vsem svetu molijo vsak dan »Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...« Povsod so ljudje v skrbeh za prehrano, za živež ki ga zemlja ponekod obilo daje, pri na$j pa je z njim bolj skopa. Skrb, kako bo v prihodnje, povečuj^ stalno naraščanje prebivalstva na zemlji Število zemljanov narašča v geometrični po-stopici, to je 2 ... 4 ... 16 ... ; množin» dobrin, ki so človeku nujno potrebne z» vsakdanje življenje, pa v aritmetični, to j» 2 ... 4 ... 6. Še bolj jasno bo bralcu, č» povemo, da je živelo na vsem svetu : leta 1800 . .. 870 milijonov prebivalcev leta 1850 ... 1000 leta 1900 ... 1500 leta 1950 . .. 2260 » • » leta 1955 ... 2685 leta 1958 . .. 2750 » » Številka za letos je približna. Vendar s» vidi, da je v sto letih narastlo število lačnih ust kar za 1200 milijonov. Najbolj narašča število prebivalstva v vzhodnih zemljinah (Azija) in v Afriki. Kako je pa z živežem? krompirja znaša povprečno 1530 mili j. kvint. riža 1250 » Pšenice 1480 » » koruze 1300 » » «vsa............................ 500 » » ječmena 490 » » sladkornega trsa . . . 240 » » rži............................. 200 » » soje.............................180 » » sladkorne pese . 120 » » Zemeljskega oreška . . 110 » » drugih hranilnih rastlin je manj. Zdaj pa pomislimo: prebivalstvo lahko Vedno bolj, iz leta v leto več narašča. Rodovitne zemeljske površine pa ostane vedno Isto število kvadratnih kilometrov. Prišel bo Potemtakem čas, ko mati zemlja ne ho več roogla prehraniti svojih otrok. Kako temu odpomoči? Znanstveniki odgovarjajo, da je mogoče na več načinov. Kekateri priporočajo omejevanje rojstev, kar P.a jo, na splošno vzeto, protinaravno in predkrščansko. Drugi vidijo rešitev človeštva ^ primerni in pošteni porazdelitvi dobrin, 'oda, tudi če hi na vse želodce enakomer-d° porazdelili hrano, hi vendar prišel čas, ko hi živeža kljub temu zmanjkalo. Tretji pa trdijo, da lahko naša zemlja v bodočnosti prehrani tudi deset in še več milijard ljudi, če se najdejo novi viri za| pridobivanje živil. Predloženih je bilo že več uresničljivih načrtov, da se doslej neplodne pokrajine v puščavski Sahari in v azijskih pustinjah spremene v obdelan svet. Razne pšenične vrste so začeli sejati že vi-j soko na severu. Soja, sadež iz vzhodne A-zije, obeta, da bo kot nekoč krompir, rešil vsaj za par let vprašanje prehrane bodočih rodov. Največ upanja pa imajo biologi v »kruh prihodnjosti«. Ta kruh bodo pridobivali iz svetovnih oceanov, iz morskih rastlin, ki jih imenujejo alge. Ameriški in japonski znanstveniki, kateri proučujejo morske rastline, so ugotovili, da uspeva v morji1 približno 10.000 različnih vrst teh alg. Primerno predelane dajo alge zelo hranilno krušno moko. Vsebujejo približno 85 odstotkov maščobe, kar je več kot pri do sedaj znanih oljnatih rastlinah. Alge pa niso pripravne le za krušno moko, ampak užitne tudi kot zelenjava. Na JaponskeP1 in v severnih obmorskih deželah jih že danes uživajo. Naberejo jih letno nad pol' drugi milijon ton. Uporabljajo jih tudi za izdelovanje papirja. Oceani so bodoča plodna njiva človeštva, Vzklikajo bromatologi (znanstveniki, ki proučujejo sestavo hranil). Upajmo, da se v Ugodni sodbi za človeštvo ne motijo. Kljub Vsem znanstvenim pridobitvam bo pa človek na vseh krajih zemeljske oble moral Še vedno moliti : Daj nam danes ... ČASOPISI PO SVETU Prvi časnik v Evropi je izšel : 1. 1609 v Nemčiji, » 1610 v Svici, » 1620 v Avstriji, » 1622 v Angliji, » 1631 v Franciji, « 1636 v Italiji, » 1644 na Švedskem, » 1661 v Španiji, » 1663 na Danskem, » 1703 v Rusiji, » 1704 v Ameriki. * 1797 v Sloveniji, Na Kitajskem pa že 1000 let pred Kristusovim roj-Nvoin. Na luno ! Polet na luno in v osvetje niso več danes take prazne sanje kot so bile še pred dese timi leti. Znanstveniki so prepričani, da ni več daleč čas, ko bo prvi človek pristal naj luni in se od tam morda spustil v še daljne! neznane praznine vesoljstva. Prvi je našo spremljevalko luno opazoval! skozi daljnogled zvezdoslovec Galilei 1. 1610' Spoznal je njeno površje. Od tistih časov dalje je v dobi treh stoletij naše znanje o luni počasi in le malo napredovalo. Danes vemo, da je luna nastala takrat kot naša zemlja; računajo, da nekako preti 3000 milijoni let. Ni torej nikakršna hčerk# zemlje, kot so mislili naši stari, češ da se je zaradi hitrega sukanja zemlje odtrgal e# del in začel krožiti kot satelit okrog nje. Daleč je do lune; ko je najbližje zemlji' je oddaljena 352.000 kilometrov. Potem st’ pa zopet oddalji na 404.800 kilometrov. To-da, kaj je to v primeri z vsako drugo zvezdo, ki sveti z daljave milijone milijonov kilo-metrov! Tudi luna sveti, toda svetlobo le odbija, tisto, ki jo dobi od sonca. Toda odbija jo komaj 10 odstotkov, drugih 90 s#' ma požre. Zato je tudi na luni 216 stopinj Vročine. Na njenem hrbtu, ki je obrnjen od sonca, pa 240 stopinj ledenega mrazu. Zato je na luni vsako življenje po naših pojmih nemogoče. Naša spremljevalka je ena izmed najmanjših zvezd kar jih opazujemo na večernem nebu. 2e površina naše zemlje je 14-krat Večja kot lunina. Zemlja je tudi 86-krat težja od lune. Ta razlika v teži je vzrok, da je na luni privlačnost dosti manjša. Človek, ki tehta na zemlji 87 kg, bi jih imel na luni samo 15 in bi lahko delal skoke kot zajec. — Na soncu bi pa tehtal kar 24 kvintalov in pol. Govorili smo že o površju lune. Skozi daljnogled opazimo kakih 30.000 žrel, podobnih ognjeniškim. Kako so nastala, kdo ve? Nekatera so široka po par sto kilometrov in imajo imena po velikih učenjakih. Eno je krščeno na ime slovenskega matematika Jurija Vege. Med temi žreli se pa kažejo ogromne bele ploskve, bržkone ravnine iz strjene lave. Luna tudi nima last-nega ozračja, zato je njena površina izpostavljena kozmičnim žarkom, ki so za člo-y°ka smrtnonevarni. Zato bo še dolgo trajalo, predno bo človek odpotoval na luno. Vol in osel Ta par ni hiši su mjeli vole an na muša, ke nu su djelali z njem. Ma mušu to se krešalo djelati. Zat e se lamentou ncmu vo- ; lu, a te e mu djau: »Stori se bolan zajtra ! zjutra; k om pride famej dajat jesti, ne vstajaj gore. An ti boš videu, ke ni te ne ne ženo na djelo, anu ti če dat kej buojšega jesti.« A zat večer, ki so pršli voli dimuoj, e djau te vou mušu : »Kako ne te pasala?« On je djau: »Ljepo; bloze ki si me naučil* ejtako. Ja nas san kuj ležau, anu su mi dali jesti semule rat. A nas tebe kako ne pasala?« A vol mu djau: »Gerdo lefe! Sani muora vlačiti cjeu dan ; sam patišou žeje anu lakuti, a lenjat, ti dobro vješ, ni majo budancje tjeh.« Zat muš e djau volu: »Zajtra stori še ti ejtako; čemo manko vkop jo preganjat* tle. Še ti ne vstajaj gore zajtra zjutra; drži noge vtegnjene anu glavu. Anu ti buš viduv, ke ni te če ljepo tratati.« Ma drugi dan, kar je pršou famej dajat jesti, e videu, ke vol on nje morou jeti na djelo; e djau: »Nas to ma muša takati! e oščepou ot večera san.« Kar čou tuo muš, e djau san sabon : »Sen namuoj škuodu te naučuv, ma nas ja jima jiti na djelo, anu čou preštudiati, kako ti ne boš še ti je jedu za dibant.« Zat zvečer e se djeluv simpre znanac juštes. An zato an e djau volu : »Kako si ju pregnou nas?« A vol e djau: »Ljepo; su mi dali kar so mogli duobrega, anu sen ljepo počivou. A ti kako si ju pregnou?« A muš e mu djau: »Gardo lefe! Jest sem Uiou malo, nanče piti rat, anu lenjat tekaj ki sen tou. Ma sén čou nu hudu novu še Za te. Nancuoj, dimuoj grede sem viduv gospodarja čje pr bččarju; e čekerou ot tebe, e djau: »Če zajtra on ne vstane rado gore muj vol, čum priti te ovizavat, anu ti Prideš z nuoži za ga ubiti. An takoviš na Je študjana za te. Vidi zajtra zjutra subit gore vstati, anu bodi veseu, če ti maš vojo živiti še kak dan.« ( Oskoru.ša ) Pogled po svetu NAJDALJŠE REKE: V Italiji: Pad 652 km Adiža . 410 » Tibera ......................................... 405 » Ada..............................................313 » Piave........................................... 220 » Tilment..........................................170 » Soča.............................................136 » Livenza..........................................112 » V Evropi: Volga (Sovjetska zveza) 3688 km Donava......................................... 2960 » Ural (Sovjetska zveza)......................... 2534 » Dnjepr (Sovjetska zveza)....................... 2285 » Ren (Nemčija).................................. 1326 » Maas (Belgija).................................. 925 » Sena (Francija)................................. 776 » Sava (Slovenija)................................ 800 » Drava (Jugoslavija)............................. 720 » Po svetu: Nil-Kagera (Afrika) 6671 km Misisipi (Združene države)......................6418 » Amazonas (Južna Amerika) .... 6280 » Jangtse (Kina) 5552 » Ob-Irtiš (Sibirija) 5300 » Rio de la Plata (Argentina) .... 4700 » Mekong (Zadnja Indija) 4500 » Murray-Darling (Avstralija) .... 3490 » Najvišji vodopadi: Angelov (Venezuela) 1000 m Ribbon (Kalifornija) 490 » Gavarnie (Francija) 421 « Staubach (Švica)................................ 305 » Tivoli (Italija) 160 » Viktorija (Afrika) 122 » Savica (Slovenija)............................... 60 » Niagara (Severna Amerika) .... 49 » §233° 3 g-gg-S §<3 8 T —'O y <—.. P m P N c P‘ < ^ riZft;- rag\ 3 . . a. . » . rea 3 1 re . ■ S<............................3.........................■» ■ E!..........................................................S ..............................................................fr I I I II o-g || o | || | n | | o orao£ra | ora£ | g > > I > | ® — J i-ril I *** I I f—! ^ ® Iti ® ® Vrt co | ra | | -a | | D-a n-gB-fj^to NNc/i'f'Jcnc/jrara'Tjra rt c® S' ra 2 ^ U, gr v> ri O 3 »*• M p o< P D p o - cr p p 5 | « n> P P- 3 3 3 p (/> % S< n. n K §, a p C (jq 2T5^^*3 (/> boo C/S •*- C/> &|g O) P- 2 * o nn>| >| o££| >| >>rara | b'ra 1 >™>>™ wrarag | o» n> ; : ra | | o ra ra | >-2-2oao D D Crt .pr C H 5’ o DOD3> ! I I I tjtj ca >-» *-i r>< r> 0 P 3' & 8.84 £.£.n\ a> p *a 3 ► a sr o f £L Ž, c.; 3! p rt N U p*3 a 3 3 O Ot« N £ 3. I3 wS£- 1 S* n> ta o p C/) rt*. *0 N P < c/i< o C *=« '3- p Iz svetovne in domače kronike V začetku januarja je ves svet stal pod vtisom hladne vojne med Vzhodom in Za-padom. Eisenhower je parlamentu predložil načrt za obrambo zapadnega sveta pred napadom Sovjetske zveze. Sovjetski ministrski predsednik Bulganin — danes popolnoma v kot potisnjen in pozabljen — je naslovil na vse države poslanico, naj bi se prekinila vsa Poskusna atomska razstreljevanja. Začela pa se je huda gospodarska tekma, kdo bo nase navezal z denarnimi podporami tako zvane zaostale države. — Kot dobro pa moramo zapisati, da se je prav v začetku leta začelo boljše prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Kalijo ga samo znani domači prena-Pcteži. — Po naših gorah je ob novem letu Pritisnil hud mraz in poledica. Razveselil Pa je zlasti vaščane v Dreki pokrajinski svetovalec g. Sirk, ki je kot novoletno darilo razdelil med bolj potrebne okoli 100.000 lir. — V Črnem vrhu so zgradili lepo in moderno mlekarno. V februarju se je izvršil v Bližnjem Vzhodu važen dogodek. Egipt in Sirija sta se združili v Združeno arabsko republiko, ki šteje 28 milijonov prebivalcev. Nova država hoče voditi svojo politiko, neodvisno od Za-pada in Vzhoda. Slabe novice so pa prišle iz Severne Afrike, kjer je francosko letalstvo bombardiralo nekaj vasi in ubilo precej domačinov. Nacionalisti na obeh straneh napenjajo lok ! V resnici pa gre za ogromna ležišča nafte, ki so jih odkrili v puščavi Sahari. Bržkone je petrolej tudi povzročil združitev držav Iraka in Jordanije, da bi Arabci sami v svoji hiši razpolagali z naravnimi bogastvi. — Pri nas v Beneški Sloveniji so izročili pokojninske knjižice mnogim nad 65 let starim kmetovalcem. Med njimi je bil tudi 103 leta stari Jožef Jusič iz Klenja. Razžalostila pa je vse dobre rojake obravnava proti spoštovanemu župniku Kračini, češ da je s slovenskimi pridigami v cerkvi zagrešil zločin veleizdaje. — Na zadnji poti so zvonili zvonovi domačinu iz Dreke Avgustu Trušnjaku. Trideset let je kopal rudo pod belgijsko zemljo. Prišel je domov uživat pokoj, a minerska bolezen ga je pokopala. Nacionalistični prenapeteži pa niso doma samo v videmski pokrajini. V marcu so dvignili glavo tudi na Koroškem, ko je šlo za ureditev šolskega vprašanja slovenske manjšine. Pri nas pa sploh ne pride niti do Začetka takih vprašanj, kakor da mi sploh ne obstojamo na zemlji. Kvečjemu ugotavljajo, da so naši kraji gospodarsko zaostala dežela, kjer je povprečni dohodek dosti manjši kot v najslabših krajih Južne Italije. Domenili so se za popravo par cest in kanalov, to je vse. Kljub težavam pa imamo v naši sredi krepke družine. Zlate poroke so obhajali v Brdu pri Sinikovih in v Št. Petru pri Blazutiču. — Žalostno novico so poslali iz Charleroja v Belgiji. Na silikozi je nrurl Peter Primožič iz Hostnega. Ista bolezen je pred desetimi leti pobrala tudi njegovega brata. V Grmeku so pokopali spoštovano vaščanko 84-letno Marijo Murer. Cestitali smo pa Petru Tasoniju iz Rezije 2a 90-letni rojstni dan. On je izmed redkih ^seljencev, ki se je v Avstriji postavil na trdna tla. Čudne reči so se začele goditi y trčmunski fari. Domači gospod Čičigoj je Sel obiskat izseljence v Švico. Iz Vidma so Pa kar brž poslali namestnka, ki je začel dušebrižno skrb obračati. — Toda poglejmo zdaj še malo po svetu. Do sestanka med Attierikanci in Rusi še ni prišlo. Tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld je letel posredovat v Moskvo. Obe vodilni državi pa eakata, da se primerno oboroženi usedeta Za mizo. Za januarskim sovjetskim sputni- kom so se vzdramili tudi Američani. Pognali so v vesolje že tretji umetni mesec. Oboji študirajo, kako bi se na velikanske daljave obstreljevali. — V Argentini so prišli s pomočjo peronistov na površje skrajneži pod vodstvom Frondizija. Bržkone se tudi ta ne bo dolgo držal, ker Peron v tujini vedno kuri. — V Rimu so razpustili parlament in razpisali nove volitve za 25. maja. Razni kandidati so se potrudili tudi v naše zakotne vasice, da bi ujeli kak glas s praznimi obljubami. April je začel s posebno novico. Hruščev je strmoglavil svojega prijatelja Bulganina in je združil v svoji pesti vso oblast nad Rusijo. Postal je mogočnejši od Stalina. Istočasno je razglasil, da bo Rusija prenehala z razstreljevanjem atomskih bomb. Kot čudno znamenje se je zvedelo, da je prav tiste dni razpadel drugi ruski sputnik, v katerem je bila psička Lajka. Obkrožil je zemljo 2366-krat. Velika noč je prišla v deželo s snegom in mrazom. Politična dejavnost pa zato ni prenehala. Avstrijski kancler Raab se je odpeljal v Rim, toda za nemško manjšina na Tirolskem ni nič dosegel. Prišlo je celo do obtožbe vodilnih mož. V Franciji se je spet menjala vlada, vsi iščejo močne roke. Kot bomba je počilo v svet, da je maršal Tito na kongresu komunistične stranke v Ljubljani ostro napadel Sovjetsko vzezo. Obtožil jo je, da sta Stalin in Hruščev povzročila razklanost v svetu. — Čim bolj so se bližale volitve, tem bolj so prihajala na naše občine sporočila od ministrstva za javna dela, da se bo ta ali ona cesta popravila. Precej naših gospodarjev je prejelo tudi nagrade 2a dobro oskrbovane hleve. To je dokaz, da če bi imeli gospodarsko hrbtenico, bi že znali Opravljati sami svoje občine in gospodarstva. V Tajpani so zvedeli, da je umrl v Belgiji njih domačin Simič. Ni mu bilo dano, da bi pred smrtjo še enkrat prišel domov, bla Holandskem je zopet silikoza uničila To-Oeta Hvalico iz Podlake, v Belgiji pa Aleksandra Predana iz Oblice. Drug za drugim ... Prišli smo v maj, iz zime kar naravnost v Poletje. Ob tržaški obali je bilo kar 33 stopinj vročine. Tudi v politiki je postalo bolj Vroče. Kremelj je poslal Titu neke vrste ul-[jmat. Z Rusi so potegnili tudi Kitajci, Poljaki so pa stopili na stran Jugoslovanov. % hujše se je politično kolo sukalo v Franai, oziroma v njeni Alžiriji, kjer se je spuntala armada in zahtevala, naj prevzame vlado °dločni general De Gaulle. To se še ni zgodilo v maju, a do konca leta je nacionali- stična struja zmagala in De Gaulle je postal gospodar Francije. — Sovjeti so hoteli dokazati svojo premoč in so vrgli v zrak, na vnebohod, svoj tretji sputnik, ki še kroži okoli nas. — V Italiji so volitve pokazale, da je dcmokrščanska stranka še vedno najmočnejša v državi; tudi v Beneški Sloveniji je odnesla večino. Sicer pa Slovenci itak ne bi mogli postaviti svoje liste, ker je pri nas prevelik pritisk od zunaj in kreg — od znotraj. Že smo zlezli v toplo poletje s sušo in ponekod s točo. Grmelo pa je v juniju mesecu tudi na otoku Cipru. V Nikoziji so Turki napadli Grke. Poboji so trajali več dni, Grčija je celo zagrozila, da bo izstopila iz Združenih narodov. Prizorišče krvavih bo jev je bil tudi mali Libanon, ker se ni hotel priključiti Nasserjevi Združeni arabski državi. V Budimpešti so usmrtili Nagyja, Ma-leterja, voditelje madžarskega ljudskega odpora proti mogotcem, ki je bil jeseni 1956. Baje je Moskva hotela namigniti tudi Jugoslaviji. Mednarodni položaj se je spet precej zaostril. — V naši »domači« politiki n< bilo v juniju kaj preveč novic. Pač, izseljevanje je krivo, da je število volivcev, ki so prišli volit, znašalo le okoli 30 odstotkov. Tudi mesec julij je bil poln političnih sestankov. Angleški načelnik vlade Mac Mil-lan in ameriški zunanji minister Dulles sta prihitela v Pariz, da bi obvarovala De Gaulla pred prenagljenimi koraki. Ta je namreč o-čital Ameriki in Angliji, da ne upoštevajo Francije pri velikih odločevanjih svetovne Politike. — Na Brionih so se pa razgovarjali Tito, egiptovski Nasser in grški zunanji minister Averof, kako bi ojačili blok nevtralnih držav. Pogovori so bili v zvezi z napetostjo na Bližnjem Vzhodu. V Iraku ob bregovih Evfrata in Tigrisa so vstajniki u-morili prestolonaslednika in starega ministrskega predsednika Nuri Saida, ki je vodil Politiko kar 30 let. Za kulisami so videli dolge roke iz Moskve, zato je Amerika izkrcala vojake v Libanonu. Malo je manjkalo, da se ni sprožilo. Nasser je z Brionov brž odletel k Hruščevu, ki podpira vsearab-ski nacionalizem proti zapadnjakom. Naš niinistrski predsednik Fanlani je pa pohitel y Ameriko, kjer je Eisenhowerju obrazložil, kako naj tudi Italijo upoštevajo pri reše-vanju svetovne krize. Avstrijski minister Raab je pa v Moskvi s Hruščevom dosegel velike trgovske ugodnosti za svojo državo. Fokazalo se je, da narodi nočejo, da bi sa-tUo par velikih držav reševalo svetovno krizo za njih hrbtom. Vsi taki poskusi so tudi imeli precej uspeha, kot bomo videli v avgustu. V naših krajih se je mesec avgust naznanil z velikanskim neurjem, kakršnega niti stari ljudje ne poznajo. Vse vasi in polja od Podbonesca do Sv. Kvirina so bile pod vodo. Pridelek je kar odplavilo. Vlada je nakazala 100 milijonov lir za poprave. — V Dreki je umrl za silikozo Andrej Jurman; da ne pozabimo, koliko naših pobere ta zahrbtna rudarska bolezen. — V Sent Lenartu smo pa imeli vesel dan, ko je bilo novoma-šniško slavje č. g. Pavla Kavčiča iz Hlaste. Ljudi je privrelo vse polno tudi iz sosednih farà. — V Črnem Vrhu so pogrebli 76-let-nega Jožefa Špekonjo, iz družine, ki ima dva duhovna. Ganljivo je bilo videti za krsto 98-letno rajnikovo mater. — Imeli smo tudi kar štiri srebrne maše čč. gospodov : Kra-čine, Birtiča, Gujona in Caharije. Posebne slavnosti so verniki pripravili č. g. Kračini, kateremu je nadškof Zaffonato poslal še posebno pismo. — Avgust 1958 je v svetovni kroniki zaznamovan, da je malo popustila mednarodna nevarnost. V Ženevi so se zbrali učenjaki z vsega sveta, da bi se pogovorili o ukinitvi atomskih poskusov. Vsi zbrani/ z Zapada in Vzhoda, so bili enega mnenja, da je ves svet postal enota, ki ga druži skupna usoda. Vendar so države, ki še niso imele dovolj atomskega razstreliva, postavile svoje pomisleke, češ kdor ima bombe, jih bo imel tudi pozneje, zato je treba doseči najprej ravnotežje v oborožitvi po geslu: enako kanonov na obeh straneh, enaka možnost za mir. Proti koncu meseca pa je mednarodna napetost nenadoma popustila. Izredna skupščina Združenih narodov, ki jo Je zahtevala Rusija, ni obsodila niti Amerike, niti Anglije. Arabci sami so predlagali, Paj tajnik ZN Hammarskjold posreduje za miren umik angloameriških čet iz Bližnjega izhoda. Nasser in vsi Arabci so sprevideli, da svojih bogatih zalog natte ne morejo Prodajati ne Ameriki, ne Sovjetski zvezi, ker je imajo sami dovolj, ampak ostalim Vpadnim državam. Eisenhovvcr je povrhu vsega ponudil veliko dolarjev za dvig gospodarsko zaostalih držav. Drugi znak, da so se živci malo ohladili, je izjava Amerike, da bo 31. oktobra prenehala z jedrskimi razstreljevanji, kot so to že storili Rusi — *z domačih krajev proti koncu tega meseca 'j1 bilo kaj posebnega povedati. Morda to, da je najstarejSi mož in »večni« mladenič jleneške Slovenije 103-letni Jože Jušič iz tlenja začel prejemati kmečko pokojnino. Da bi jo dosti let ! V Rukah nad Reko so našli po nesreči utopljenega Petra Peternela. Malo prehitro smo rekli, da so se veliki politiki streznili. Brž po pasjih dneh je že prve dni septembra izbruhnila prava vojna med Mao Tse-tungom in nacionalistično kitajsko Formozo zaradi otočja Kvemoj. To pa bol j na videz, ker v resnici si hoče 600-milijonska Kitajska podrediti še tistih 9 milijonov nacionalistične Formoze. Šlo je pa tudi za preizkušnjo, 'ali bo Amerika priplula z brodovjem Čangkajšeku na pomoč. Ko je res VTI. flotilja vrgla sidro pred 'Formozo, se je spor' proti koncu leta spet pomiril. Morda je pripomoglo tudi prerekanje med boljševiškimi prvaki. Hruščev je odslovil svojega dolgoletnega političnega zaveznika maršala Bulganina, češ da je z Molotovom in drugimi rovaril proti stranki. Kaj ni prej tega vedel? Za stolčke gre! — V Severni Afriki so tudi začele pokati bombe. Alžirci se puntajo, ker jim De Gaulle ni dal pravice, da bi 26. septembra, kot ostale francoske prekomorske dežele, glasovali, ali Še ostati v zvezi s Francijo ali ne. Tajna organizacija vstajnikov napada v Parizu samem. Proti koncu meseca je svetu naznanila, da je v Kairu ustanovila prvo vlade Svobodne Alžirije. Nad De Gaulla se je spravil tudi Hruščev, ko mu je očital fašizem. V očitku tiči, vsaj za golističnega prvaka Soustella, precej resnice. — V Italiji je pa ta mesec precej zasmrdelo zaradi nekega Giuffrèja, ki je zbiral denar, zidal bolnišnice, farne domove, zavetišča; tisti denar Je tudi visoko obrestoval, a na koncu se je jzkazalo, da so skriti za vsemi tistimi milijardami neki nečedni posli. Minister financ Jureti, ki je stvar začel preiskovati, bi bil kmalu zletel, bankir anonimne družbe je Pa pošten. Zadeva pa še ni rešena. — Vlada Jp proti koncu poletja odštela 24 milijonov 'f z.a razne ceste, vodovode in pogozdovanja. V vsej državi znaša sklad za izboljšanje hribovskega sveta 19 milijard lir; kar sami zračunajte, kolikšen delež smo dobili. 7T Tudi ta mesec smo prejeli pošto iz tu-Jine, da se je v Seraingu smrtno ponesrečil Alojz Cenčič iz Mečane. Poglejmo spet v svetovno politiko. Okto-je za novega franc, voditelja De Gaulla oobro začel. Vse bivše franc, kolonije, razen V'Vincje, so se izjavile za njegovo ustavo. — yes svet je globoko pretresla vest, da je oktobra umrl papež Pij XII. Cerkvi je ^'adal skoro 20 let v najbolj razburkanih c3sih. Trudil se je, da je Cerkev postata najmočnejše mednarodno ne samo versko, ampak tudi kulturno in socialno središče. — Ta mesec so Američani poskušali nov prodor v vsemirje s Pionirjem I., ki se pa ni popolnoma posrečil. Sploh je bilo vse | leto 1958 v znamenju umetnih satelitov, ki bodo človeka pripeljali na nove svetove, če se ne bomo poprej — poklali. — Jugoslavija j je ta mesec razvila živahno mednarodno delavnost. V Beogradu so se vrstili obiski iz skandinavskih držav. Še važnejši je bil obisk Džuanda, prvega ministra bogate Indonezije, ki je navezala tesne trgovske stike z Jugoslavijo. — Zadnje dni oktobra je katoliški svet dobil novega poglavarja. Za papeža je bil izvoljen 77-letni beneški patriarh Angelo Roncalli kot Ivan XXIII. Z neverjetno dobrim očetovskim nastopom in izredno delavnostjo si je kmalu pridobil srca vseh. — V naših krajih sta nas ta mesec zapustila dva stara možaka : 94-Ietni krčmar Gorjup-Mihec iz Ošjega in 91-letni Tosoni iz Ravence, ki se je že pred več leti izselil na Koroško. — V Podbrdu in Muzcu smo dobili novo mlekarno in šolo; pa ne slovensko. — V Belgiji je v kratkem času že deveta nesreča pogubila naše izseljence To pot je žrtev 21-letni Aldo Florijančič s Srednjega. In tako smo se počasi že pririnili do novembra. Marsikaj se je spet dogajalo po širokem svetu. Toda premalo prostora je odmerjenega kronistovemu peresu v tem koledarju. Zato zopet le par najbolj važnih dogodkov. — Na videz še neznatnega, v resnici pa po letu 1960 zelo velikega pomena, je zmaga ameriških demokratov proti Eisen-howerjevim republikancem. Demokrati so dobili večino v parlamentu, kar bo vplivalo tudi na volitve novega predsednika čez dve leti. — Hruščev je v Berlinu spet začel s hladno vojno. Predlagal je, naj bi zavezniki Umaknili iz mesta vsak svojo posadko. Seveda bi Berlin potem padel kot zrelo jabolko v naročje vzhodne satelitske Nemčije. Zapadne sile so se uprle. — Zdi se pa, da je Hruščev doživel poraz v Sudanu ob Nilu, kjer je general Ibrahim Abud prevzel vso oblast. Novi gospodar je nasproten vsakemu tujemu, tudi sovjetskemu vtikanju v sudanske zadeve. Še hujši poraz so morali zabeležiti francoski komunisti, ki so pri volitvah sredi novembra obdržali komaj 10 poslancev, biajveč poslancev, 189, popolnoma nove ljudi, te dobila golistična UNR ali Zveza za novo fepubliko. — Tudi Fanfanijeva vlada v 1 talij i se je proti koncu leta zamajala, ker niso hoteli pristopiti republikanci in ker so se v krščanski demokraciji pojavile nasprotujoče si struje. — Zadnje dni meseca se je po naših vaseh pripetilo več nesreč. V kamnolomu pri Šenčurju se je smrtno ponesrečil Gino Pusič. V Brnasu sta pri delu zadobila več poškodb delavca Birtič in Kjačič. Sadni pridelki so se dobro izkazali. Škoda le, da nimajo zlasti dobra jabolka in hruške prave cene. Tu se zopet vidi, kako bi bila pri nas potrebna kaka tovarna za konzerviranje ali predelovanje sadja. Zaradi pomanjkanja zaposlenosti se zopet pripravlja kakih 200 Rezijanov na pot v Luxemburg. Kdo bo potem še ostal doma? Naša kronika se nagiblje h koncu, prihajamo v december. V svetovni politiki zaznamuje kronika utrditev De Gaulla, ki je nadomestil tudi starega dobričino Cotyja kot predsednika države. Morda še važnejše za bodoče leto so pa poizkusi, kdo si ho dobil prijateljstvo azijskih držav. Kaže, da sta začeli Italija in Jugoslavija tekmovati. Perzijski šah je obiskal ‘ Italijo in se s »petrolejskim kraljem« Mat-tejem dogovoril za izkoriščanje naftinih vrelcev. Italija se ho zadovoljila le s četrtino | dobička, tričetrtine ostanejo domačinom, kar pomeni, da bodo morale tudi druge države slediti po tej poti, ki odkazuje azijskim domačinom vedno večjo samostojnost. Maršal Tito je v začetku meseca odplul v Indonezijo, s katero je sklenil o božiču važne trgovske dogovore. Obiskal bo tudi Cejlon, Indijo in Sudan. Titova pot ni prav nič všeč mogotcem v Kremlju in Pekingu, kjer se boje tretjega nevtralnega bloka. Tudi v Afriki se črnci zavedajo svojih pravic. Pred božičem so ustanovili dve novi državi : Dahomej in Slonokoščeno obalo, ki so še ostale v francoski skupnosti. Tudi Hruščev je pred božičem šel sam vase in pisal dve pismi Eisenhowerju. V prvi pravi, da ima atomski izstrelek, ki zadene na 14.000 km in ima moči za 5 milijonov ton dinamita. Med vrstami to pomeni, da straši Ameriko, češ da lahko razruši vsa mesta, kadar hoče. V drugem pismu je bolj ponižen in prašuje Iketa, kako naj bi rešili vprašanje Berlina in namiguje, da bi sam prišel v Ameriko na razgovor. Hruščev torej grozi in se umika.. Nekaj je kriv tudi Mao-Tse-Tung na Kitajskem, ki se je baje naveličal vlade, ker ni hotel biti samo sovjetski podrepnik, čeprav vodi Kino v še hujši komunizem. V Italiji je Fanfani zabredel v velike težave zaradi božjega bankii'ja Giuli reta. Na- mesto pobožnega moža so obsodili ministra Pretija, ki je odredil preiskavo. Tudi na Siciliji ima težave s svojimi pristaši, ki so pod predsednikom Milazzo naredili razkol. Pač pa je ob koncu leta sv. oče zaslovel po vsem svetu po svoji očetovski dobroti, ko je obiskal bolne otroke in nato jetnike v rimskih ječah, ki jih je imenoval »moji dobri sinovi«. Tudi Eisenhower je dosegel ob koncu leta veliko zaupanje, ko je iz vsemirja razlegala njegova božična poslanica »mir vsem ljudem«. Spustili so namreč tretji satelit, ki kroži okoli zemlje in oddaja kot veliko čudo tudi človeške glasove. Ameriški uspeh je nagnil tudi enega izmed najboljših sovjetskih diplomatov Mikojana, da se je odločil za pot čez morje v Ameriko. Bilanca svetovne politike ob koncu leta 1958 je: borba človeštva za trajen mir. Kaj pa v naši domačiji. Zopet nekaj nesreč : v Podbonescu sta se smrtno ponesrečila občinski tajnik čenčič in župan Gornič. Razburila nas je tudi novica o razpravi proti 52 pripadnikom beneške čete. Kaže pa, da je sam državni pravnik prepričan, tla je tak proces le voda na mlin nacionalistov, ki nobenemu ne koristi. Raje naj bi pomislili na gospodarske težave,-ki so jih ugotovili v Vidmu na »dnevu izseljencev«. Saj je lansko leto zapustilo furlansko nižino 26.000 oseb. Ne samo kot rudarji, ampak tudi kot brusači in loncevezci, ki morajo s trebuhom za kruhom v mrzli svet. Vsem tem in vsem tistim, ki so za božič ostali pod domačo streho, naj gre kronistov božični pozdrav in voščilo, da bi jih novo leto našlo bolj zadovoljne in srečne kot jih je zapustilo staro. PRVA POMOČ V NESREČI KAP: Glavo položi visoko; na glavo daj bolniku hladen obkladek, najbolje iz zdrobljenega ledu. Na prsi položi obliž iz gorčice (senape). SONČARICA: Razpni obleko. Bolnika pelji na hladno in ga polivaj z mrzlo vodo. PIK ŽUŽELKE: Na rano kapljaj salmiak ali limonov sok. NEZAVEST: Glavo položi nizko; razveži tesne dele obleke. Potreben je hladen zrak. Polivaj nezavestnega z vodo in drgni kožo. OPEKLINE: Ne uporabljaj mrzle vode! Na rano položi cunjico (čisto seveda) namočeno v apneni vodi in lanenem olju. Mehurjev ne prediraj! ZLOM KOSTI : Prelomljeno kost obdaj s kartonom ali še bolje z deščico. Zlomljeni ud drži na visokem. PRI KRVAVENJU: Krvaveči del telesa visoko podloži. RANE: Visoka lega; košček vate namoči v karbolno raztopino in polahko pritiskaj na rano; izpiraj rano s 30 % karbolno vodo ; rano pokrij s plastjo čiste vate in čvrsto poveži. MOČNO POTENJE: Otiraj se z brisačo namočeno v vodo s kisom ; pomaga tudi hladen čaj iz žajblja (salvia). OTROK IMA KRČE: Glavo moči z mrzlo vodo, noge s toplo, v katero deneš malo gorčice (senape). O-troka zavij v rjuho, ki si jo namočila v gorki vodi, nato dobro izžela. NEKATERE MERE ZA NJIVE Površino njiv so včasih določevali z jutri ali orali; po 'obsegu zemlje, ki so jo v enem jutru ali dopoldnevu zorali. Ko so po francoski revoluciji vpeljali decimalne mere, se niso vsi narodi oprijeli novega štetja. Posebno trdovratni so Angleži, ki še vedno merijo površino z akri, kar je 40,47 arov. Nekaj podobnega je tudi pri nas. Skoro v vsaki provinci merijo površine na svoj način. V videmski pokrajini je v navadi »campo udinese«, ki znaša nekaj nad 3505 kvadratnih metrov. Drugi štejejo »furlansko njivo« na 3660 m-. V beneški okolici imajo »ghebbi«, ki meri 2448 kvadratnih metrov. Okrog Roviga štejejo na en »campo« 4464 kvadratnih metrov. Naj večjo mero, in sicer v vsej državi, imajo v rabi okoli Trevisa. Tam šteje »campo« kar 5204 kvadratnih metrov. Zdaj pa pomislimo na zaplate plodne zemlje po naših vaseh, kjer le redko dosežemo par sto kvadratnih metrov. Furlanske njive ali treviške so za Beneškega Slovenca le zlati sen. ta ^/('(atjeta Kače c/awcai' Bótra Marjeta, puojte demuój, ke vdšaa moià gelava boli. — Če na a boli, ku na a bolé. — Tinunena, tinunà. Bótra Marjeta, puojte demuój, ke vašemu možu Bòa nesuó. — Če no a nesuò, ke no a nesita — Tinunena, tinunà. Bótra Marjeta, puojte demuój, ke vdšaa moža podrébu nesuó. — Če no a nesnó, ke no a nesita — Tinunena, tinunà. (Ami na e plesala napret.) Iz Terske doline. Mesec Dan Vzhaja Zahaja Januar 1 10 20 31 8,5 8,4 7,58 7,48 16,49 16,54 17,11 17,26 Februar 1 7,47 17,28 10 7,35 17,41 20 7,20 17,56 28 7,06 18,07 Marec 1 7,04 18,08 10 6,48 18,20 20 6,29 18,34 31 6,08 18,48 April 1 6,06 18,49 10 5,50 19,01 20 5,32 19,14 30 5,15 19,25 Maj 1 5,14 19,27 10 5,01 19,39 20 4,49 19,50 31 4,40 20,01 Junij 1 4,40 20,02 10 4,36 20,09 20 4,35 20,11 )8 30 4,39 20,14 Mesec Dan Vzhaja Zahaja Julij 1 4,39 20,13 10 4,45 20,10 20 4,55 20,03 31 5,01 19,52 Avgust 1 5,08 19,50 10 5,18 19,38 20 5,31 19,22 31 5,44 19,02 September 1 5,45 19 10 5,56 18,44 20 6,08 18,24 30 6,21 18,05 Oktober 1 6,22 18,03 10 6,33 17,46 20 6,47 17,29 31 7,02 17,11 November 1 7,04 17,10 10 7,16 16,58 20 7,30 16,47 30 7,43 16,41 December 1 7,44 16,40 10 7,54 16,38 20 8,01 16,40 31 8,05 16,48 Kolednikovo slovo in voščilo Zopet leži odprt pred vami koledarček, skromen po obliki, a poln ljubezni do krajev in ljudi, katerim je vaš duhovni voditelj Ivan Trinko dal vsega sebe, svojo bol in radost, svojo besedo in pisma do zadnje sekunde svojega dela polnega življenja. Zato se tudi imenuje: Trinkov koledar. Hodi k vam ponižno v goste ob koncu vsakega leta s pogledom nazaj in z voščili za prihodnje leto. Rad bi vam pokazal vašo domačijo, življenje in polne srage na njej, da bi jo še bolj vklenili v svoja srca, vi vsi, ki ste doma, in vi, ki se pehate v tujini. Vez bi rad postal ta koledar vseh rojakov Beneške Slovenije, pa naj žive koderkoli po svetu razkropljeni. Zavest vam hoče vzbuditi, da se ne boste nikjer in nikoli sramovali vere svojih očetov, besede svojih mater, ljubezni do svoje rodne grude. Vse to v duhu našega genija in dobrega duha, ki spi večen sen pod sivim Matajurjem, a njegova beseda je med nami vsemi tako pričujoča, kot da bi Mojzes z gore Sinaj govoril. Zatorej ne klonile pod vihro in udarci usode, pa naj bodo še tako težki. Kdor v to prerokbo, ki je tudi beseda našega možh, verjame, mu bo gotovo zazo-rela v zlato resnico. Da bi se to kmalu zgodilo, s to željo se kolednik za letos poslavlja od vas in s tem voščilom vas pozdravlja na pragu novega leta ! Stran Koledarsko gradivo.....................................4-7 Mesečni koledar in zapisnik...........................8-32 Iz pesnikovih zvezkov................................33-36 Pregovori in reki................................. 36 Ozemlje Beneške Slovenije............................37-41 Verske razmere do 1. 1866 ...................... 42- 46 Prebivalstvo po socialnem sestavit . 47-50 Piesam od sv. Katarine............................ 50 Vero ohranili — tudi jezika ne zgubili . 51-57 V Trinkovi delavnici............................581 62 Pjesam za možč.................................... 62 Lina je parila iz šuole........................... 63 Na ognjišču ogenj plapola.............................. 65 Cerkvene razmere.....................................66-70 Po svetu.............................................71-73 Pozdrav iz srca do srca................................ 74 Trije kmečki punti................................ 76 Daj nam danes........................................78-81 Na luno................................................ 82 Vol in osel............................................ 84 Pogled po svetu........................................ 86 Vitamini.......................................... 88 Iz svetovne in domače kronike . . . 89 -105 Prva pomoč v nesreči.................................. 105 Nekatere mere za njive................................ 106 Botra Marjeta noče domov .... 107 Sončni vzhodi in zahodi.......................... 108 Kolednikovo slovo in voščilo.......................... 110 Slike: Obisk na stari Gori............................. 38 Na domačem dvorišču .... 40 TRINKOV koledar inv.št: 5446