Letnili VI. Druga izdaja „ Pri m os k ega Lista “ Ste v. 2 4. V GJ-orici, dnč 30. avgusta 1898. Števil Ifa 84, ..Primorski List" izhaja vsaki i., io.,in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. I tgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja ! Uredništvo in upravnico mu je v Gorici, Nunske ulice st. io. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. I Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij ^Primorskega Lista“. Tiska: Hil arijanska tiskarna. predp. si> se gg. •»* Sliod slovenskih županov. Predvečer. Mestni svet ljubljanski, ki je sklical na zborovanje župane v Ljubljano, je poslednje pričakoval gotovo v jako velikem številu. In ni se varal v svoji nadi. Da v nji se je čutil kar iznedad-jenega, ko je prihitelo v središče Slovenije do 700 županov. Toliko jih ni pričakoval. Ljubljana je bila dično okrašena, na poziv svojega prvomestnika se je praznično odela, vsa je bila v slovenskih in lesarskih zastavah. Na predvečer je bila zabava na vrtu „narodnega doma“, kjer so se gg. župani navduševali za drugodnevno zborovanje. Govor je sledil za govorom, godba je svirala, pevski zbor je bodril došlece. žarkometi so razsvitljali ljubljansko nebo. Slavnostno zborovanje. Napočil je dan 17. avgusta. Ob 11. župani sešli v dvorani ,.narodnega doma". Zborovanje je otvo-ril župan ljubljanski, g. Ivan Hribar. V navdušenem govoru je pozdravil zbiane goste. Dvorana „narodnega doma" ni še videla v sebi toliko odličnih mož, ki so iz vseh stranij Slovenije poleteli v Ljubljano. Pomen shoda je velik, njegovi sadovi se bodo pokazali šele v prihodnjo-sti. Namen shodu je 1) da izkažejo župani svojemu cesarju neomajno zvestobo, 2) da se organizujejo v povzdijfo slov. naroda. Zborovanje obrodi obilo koristnih predlogov. Nato zakliče g. Hribar še je-denkrat srčen pozdrav vsem gostom iz Siak*r:onudbo srčno rad in hvaležno sprejel; saj gimnazij je bil od Aekdaj jedro mojih želj, tem bolj, ker mi je bil ravnatelj Coffou (26. julija 1851.), ko sva se vračala od grofa Attemsa, rekel: „Ičh glaube, dass unser Herr Gott mit Ilinen so ver-fttgen w,ird, \vie mit Ihrem Vorganger Hualla (Hvala). — Karl Michael (naš prvi nadškof) wird schon fiir Sie bitten11. Mons. Hvala je bil tisti čas kanonik; pred tem veroučitelj na gimnaziji in še popred domači učitelj pri grofu Attems-u (odgoji-telj mojega principala). Kot kanonik je bil len.-nadškofijski komisar za gimnazij in modroslovišče. — Prvega okt. 1857. sem imel že dekret. Nekaj časa popred (m. sept.) sem bil tudi pri fj. nadškofu in me je vprašal, ali ne bi hotel sprejeti mesto ormnaffatuega kančellista in dvornega kapelana; ker pa nisem lepo pisec 'in me tisti čas 'neznane pisarniške reči niso mikale, odgovoril sem v tem zinislu. Par dni pozneje me je obiskal v Podgori bolehni prijatelj Štel'. Bensa, kapelan v Kanalu. Vedel sem, da je on že kot modrosloveč in bogoslovec razumel uradniške pisarije, ki se jih je bil naučil pri kapelami g. Juren-u v St. Mavru, izvrstnem uradnem pisatelju. Povem mu vse o nadškofovi ponudbi in svetujem, da naj gre brž k sem. ravnatelju Coffou-u (Kofol-u), kteri naj bi z nadškofom govoril. Storil je B. tako in 3l(. okt. 1855. je bil že nastanjen v škofiji. Veseli _me še zdaj, da je ta moj svet obveljal, ker je postal B. pod spretnim vodstvom Gollmayr-jevim sloveč „burokrata (parce, -krnice!) in ljubljenec njegov. Preskušnja za službo gimn. veroučitelja je bila spet konec novembra (26. in 27. nov. 1857); oglasila Sva se za-njo samp fn)> in gimnazij prepustim Jožefu ; ali — moje srce je bilo pri gimnaziji. Imel sem za gimnazij, ne glede na uspeh prve in druge preskušnje, pred Jožefom to prednost, da sem znal učiti in že tudi učil slovenščino, kteri on ni bil kos. Izid iz neprijetnega položaja pred in po preskušnji je bil 12. fchr. 1S58. ta, da je prišlo, kar je moralo priti: veroučitelj sem bil imenovan jez. — Nekaj časa potem je g. Jož. Marušič — Gorico zapustil, šel za kurata v Leopoldstadtsko kaznilnico na Ogerskem, prišel 1. 1863 nazaj, postal tukaj katehet na c. k. normalki (vadnici) in na — popred možicem, potlej ženskem — učiteljišči, ob enem ravnatelj \Verdenbergovega deškega semenišča in častni kanonik in je 2. marca 1. 1893. po dolgem bolehanji na naglem umrl; pokopan je v Št. Andreži. — Glede verstva na gimnaziji pride prijat. Jožef v tem životopisu še enkrat na dan. Dasi zatrdeli veroučitelj ostal sem vendar še do konca šolskega leta 1858. pri gr. Attems-u, saj na gimnaziji sem imel vseh skup le 14 učnih ur, 8 verskih z ekshorto in pa 6 ur slovenščine; pri grofu sem imel pomočnega učitelja. Po sedmih letih (25. sept. 1851 — 2. sept. 1858) je prišel dan ločitve. Draga mi grofova rodbina se je 2. sept. 1858. po navadi preselila v Fo3goro, jez pa sem šel — v prvo — v rsvoje* (v Levijevo hišo v ulico sv. Klare, zdaj štev. 3). §lo-v<»jemanje je bilo mqip.j)<1 nekdaj žalostna dolžnost; tako tudi ou Mtems-ovili. — Sicer sta grofiča pozneje za nektere predmete še par let hodila k meni na dom in se ve da sem ostal z grofovimi v prijateljski dotiki, zlasti o veselih in žalostnih rodbinskih dogodkih. Od mojih gojencev je grof Sigismund majoratnik, c. k. ključar v podgorskem gradu in že v drugo oženjen ; prva soproga je bila grofinja Attems iz Gradca, druga je grofinja Ksaveri*a \Valdburg-Wurzaek z NViirtenberškega. Grof Wolfgang, nadporočnik v p., oženjen, stanuje v novoso-zidani lepi „villi“, tudi v Podgori; njegova soproga grofinja Matilda je Slovenka. Grofinja Jozefina, poročena z grajščakom št. ferjanskim baronom Tacco-m, je že več let vdova. Dve mlajši hčeri, ki jih nisem jez učil, pač pa v grajski kapeli v Podgori poročil, ste: Bertha baronovka Baum ; g. soprog Karol bar. B. je zdaj podpolkovnik v p., — in Karla grofinja Mels-Colloredo ; soprog Liabordo je veleposestnik v Prapotnem blizu Čividada ; grofinja Karla je umrla, 45. let stara, 18. okt. 1. 1895. — Naj mlajši sin Hubert roj. 1852. je umrl kot mladenič 23. maja 1869. — Moja duhovna mati— grofinja — je dolgo časa bolehala in 22. maja 18757 71 "let stara, v palači v Goriči umrla ; na Veliko noč sem ji jez slovesno nesel sv. obhajilo. Grof pa, ki je kot 'vdovec stanoval v Podgori, umrl je po kratki bolezni 13.januarija 1885; 81 let star, in je pokopan na pokopališči podgorskem, kamor so prepeljali z goriškega mirodvora tudi vseh družili rodbinskih rajnikov ostanke. — Nočem pa skleniti s temi žalostnimi spomini, dodam naj nekaj veselejšega. (Dalje prih.) ‘) l’o višem šolskem nadzorniku Mons. Iv. Mozetio-u bi bili oni gospodje to prav lahko dosegli. sebno v Gradcu, nas silijo tudi k temu koraku. Uradniki ravnajo svojevoljno, Slovencev se noče nikjer upoštevati. Nadarjeni Slovenci se potiskajo nazaj, ker so Slovenci, Nemci, tudi nenadarjeni, se popenjajo pred Slovenci do najvišjih drž. služb. Godi se nam krivica. Da se razmere zboljšajo, treba nam višjega nadso-dišča v Ljubljani. V Gradcu je proglašen nemški jezik za uradni jezik, torej je slov. jezik — brezpraven. Zganimo se, ustanovimo si svoje nadsodišče! (Burno odobravanje). Predlog se sprejme. Ob 1 uri popoldne se pretrga zborovanje. Zbrani gostje se napotijo navzdol v sokolsko dvorano, kjer je mestni zastop priredil dičnim možem izborno po-goščenje. Med pogoščenjem je sledila napitnica za napitnico, in godba je veselo svirala vmes svoje izbrane komade. Tako navdušenje je trajalo do 4. ure, ko je g. Hribar zopet otvoril zborovanje. G. Miha Zega, župan iz Kanala, preodočuje zbranim sodrugom velepo-membnost tega dne. Slika tužno stanje nas Slovencev-hlapcev, ki prejemamo le drobtinice, ki padajo drugim raz mizo. Sovražniki so nas po načela „devide et impera“ razbili na kosce, da nam morejo tako tem laglje gospodovati. A i nam se bodo vremena zjasnila. Kakor se drugi narodi družijo, da se morejo uspešneje boriti zoper kruta nasilstva tujine, tako se združimo i mi, tudi mi župani ustanovimo si — zavezo slov. župauov. (Živio-klici). Za to se izvoli pripravljalni odbor, in sicer se imenuje v to predsedstvo zborovanja samega, ki obljubi, da se hoče okleniti te misli z vso vstrajuostjo. S to točko je bil ob enem tudi končan važnejši del vsega zborovanja, V drugih dveh krajših govorih, ki sta še sledila, se je povdarjala potreba ustanavljanja kmečkih zadrug in potreba sloge, v kateri edino moremo zmagati. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, zaključi g. Ivan Hribar zborovanje s krat-nim govorom, katerega završi z obljubo, naj bodo gg. župani prepričani, da bode z vso silo in vstrajnostjo deloval na to, da se tudi uresničijo vsi predlogi in sklepi zbranih zborovalcev. Naroči še vsem bratom tovarišem pozdrave kranjske dežele, in gromoviti živio-klici odhajajočih gostov so o/ii dan zadnjič pretresli dvorano „na-rodnega doma.“ Razšli so se župani zopet širom slov. domovine s sladko zavestjo, da so prebili v Ljubljani lep, nepozabljiv ‘dan. A razšli so se tudi z uadejo, da se jim konečno uslišijo in izpolnijo vse želje in prošnje, ki so jih izrekli na svojem shodu. Bodočnost nas v tem obvesti, bodočnost bodi našim težnjam mila! Luč sveta, sol zemlje. (0 knezo-nadškof. deškem zavodu). V pastirskem listu nam je Prevzvišeni knez-nadškof priporočil, da naj bi molili k Srcu Jezusovemu zlasti za veče število dobrih duhovnikov. — Žalostno znamenje je pomanjkauje duhovnikov, ker ti imajo biti svetu luč, zemlji sol, ljudstvu vzorniki. Ako bi naše slovensko ljudstvo ne imelo duhovnikov po svojem zadolženju, ne bilo bi vredno pomilovanja, ker le pokvarjeno ljudstvo nima mož za naj lepši in vzorniši poklic: za du-hovski poklic. Naše ljudstvo pa je sicer grešno, ko vsi adamovi otroci, a pokvarjeno ni. Veselo je dobrih duhovnikov, brez pridržka jim je vdano, da, to lahko rečemo, naše slovensko ljudstvo je prav zaljubljeno v svoje dobre duhovnike. — Ljudstvo torej gotovo ni krivo, da nima dovolj svojih dobrih dušnih pastirjev. Resnica pa je vendar-le, da od kar sta naši deželi oznanjala sv. vero sv. Mohor in Fortunat niso nje prebivalci imeli dovolj svojih domačih dušnih pastirjev. Dežela naša — in velik del Kranjskega — je bila podložna oglejskim patrijarhom, katerim smo bili mi predaleč in pa sploh premalo znani, da bi bili mogli biti deležni njih skrbi in gorečnosti ko italijanski verniki. V naših krajih so pasti-rovali večkrat duhovniki, ki niso poznali jezika, tujci, ki so bili k nam prišli bolj za kazen ko za posvečenje. Veliko so za nas storili očetje tovarištva Jezusovega, a njih doba je bila prekratka, da bi bili mogli korenito pre-meniti žalostne razmere. Od kar so preložili škofijsko stolico v Gorico (I. 1752), je postalo marsikaj bolje. Že prvi nadškof goriški, Karl grof Attems, je sezidal duhovsko hiSo za odgojo in posvečenje domače duhovščin«. Toda jožefinski duh od 1780 — 1848 je ta dober začetek malo da ne popolnoma uničil. Ves čas pa od 1780 — 1848, kakor tudi od 1848—1898 je, ne- glede na kakovost duhovnikov, manjkalo duhovnikov domačinov. Odprimo šematiz-me goriške in tržaško-koperske škofije, in pokaže se nam povsod isto razmerje : vsaki drugi ali tretji duhovnik ni domačin in še s tujci vred jih je premalo. Na Goriškem je od časa narodnega probujenja nekoliko bolje ali nikakor ni še dobro, v Trstu pa je vedno še prav slabo. To so dejstva, vsakemu očitna. Kdo pa naj preračuni duhovno in narodno škodo, katero je pretrpelo krščansko , ljudstvo vsled pomanjkanja dobrih dušnih pastirjev? Bilo je ljudstvo brez glave, zemlja brez soli, dežela v temi brez luči. Žalostno duhovno, gospodarsko in narodno stanje delavskega ljudstva je le posledica onega pomaujkanja. Ravno tako gotovo je pa, da niti ne bo bolje, dokler ne bomo imeli dovolj dobrih, izobraženih, gorečih duhovnikov. Zato pa mora biti škofova in duhovščine prva dolžnost: skrbeti za duhovski naraščaj. Veliko smo že žrtvovali za ta namen, knezoškofij-sko deško semenišče, obe „Alojzijevišči“, podpore dijakom vse to je imelo le en namen: namnožiti delavce v vinogradu Gospodovem. In vendar bo treba še večih žrtev, če hočemo, da dobi krščansko ljudstvo dovolj dušnih pastirjev. Ž£.jčeč-.let .je ..zapisano v programu naše nadškofije : kne- To je, imeli bi radi ^Stik 'zavUtf, ^•icaferem bi se dečki odgajali in šolali za duhovski stan. Za ta namen pa je treba prostora, poslopja, oprave in še nekaj denarja. Prostor je že določen, ker je Pre-vzvišeni knez-nadškof kupil za ta namen letovišče Boeckmann (nekedaj samostan) na novi cesti za 121.500 gld. Treba bo to izplačati, treba bo še veliko dozidati, treba bo drugo šolsko opravo kupiti, treba bo nekaj založiti za izpla-čavanje profesorjev, treba bo še veliko, veliko! Toda ljubezen vse premaga, ljubezen pravim, do Jezusa Kristusa in njegove cerkve, in pa ljubezen do našega krščanskega ljudstva. „ Ljubezen zida“, pmvi-sv^.Piivel, naj nam torej km~STu "dozida duhovski zavod z gimnazijo. —m—m—B——i—c——m—m—m—mm—MPM3—m iimt\rinu—M—pI— ■ Imnn Politični preglecf. Notranje dežele. Državni položaj je silno zamotan. Vse je zavito v neko tajinstveno meglo, katere še tako hitro ne prežene solčni sijaj. V saboto sta bila v Išlu pri cesarju oba ministerska predsednika ter grof Goluchowski. Grof Thun je poklical i|a posvetovanje tudi finančnega in trgovinskega ministra. Cesar se baje ni odločil ne za novo. začasno nagodbo, kakor svetuje grof Thun, ne za samostojno ogersko carino, kar želi Banffy. Naročil je ministrom, da se obravnave nadaljujejo. Vsled tega bodo 24. avgusta nova posvetovanja ministrov v Budimpešti. Mažarski listi poročajo o zmagi Banffyja, kar pa glasilo grofa Thuna naravnost zanikuje. Državni zbor se menda snide 5. septembra. To bode zadnji in skrajni poskus. Preje pa bode skušal grof Thun Nemee in Cehe pridobiti za jezikovni zakon. Malo je upanja, da bi to spravo dosegel, kakor tudi da bi državni zbor odobiil tako nagodbo, kakeršno zahtevajo Ogri. Na shodu nemškega učiteljstva v Brnu se je v najsvitleji luči pokazal konečni cilj liberalnega učiteljstva. Na shodu so naravnost zahtevali: proč z vero, za vero ni mesta v šoli, v učilnici se skrbi samo za ta svet, za večnost naj skrbe drugi, versko nravna vzgoja je nesmisel itd. Tako so govorili v Brnu. Žalostna jim majka. Vnanje države. Papeževa enciklika. Sveti Oče je •izdal do italijanskih škofov in do ljudstva encikliko, v kateri protestuje zoper odredbe italijanske vlade, ki je jela besneti zoper katoliške ustanove, društva in časopisje. Vlada je sama kriva na nevarnem naraščaju. Ako ima Italija sovražnike so to drugi, nego pa pravi katoličani. Sv. Oče poživlja škofe naj vs-trajajo in dajo zgled samozatajevanja in delaynosti. Vojska med Španijo in Ameriko je ustavljena. Španjski in amerikanski vojskovodje so prejeli povelja, da ustavijo vsako nadaljno vojevanje. Zadnja poročila sporočajo, da se je mesto Manila na Fijipinah udalo Amerikaucem, kar bode Špancem na mirovnih pogajanjih v škodo. V mirovni zapisnik so sprejeli te določbe: 1. Španija se odpove Kubi; 2. Portoriko in ostali španjski antiljski in ladronski otoki se odstopijo Severnoameriškim državam; '8. Amerikanci po: sedejo za čas mirovnih pogajanj mesto in zaliv Manilo ; 4. Kubo, Portorico in ostale antiljske otoke morajo Španjci takoj zapustiti, 5. Španija in Amerika imenujeti vsaka 5 komisarjev za sklepanje mirovne pogodbe, ki prične vsaj I. oktobra v Parizu. Končan je boj,. Premagali so Amerikanci in ubogi Španiji preti žalostna bodočnost. Država je v velikih dolgovih in morda jej nalože še državne dolgove Kube in Portorika. Nezadovoljnost rase v vseh slojih. Dopisi, Iz gor. Kakor je bila pred enim mesecem uradno in po listih naznanjeno, prišel je prevzv. knez in nadškof dne 30. julija v gore delit sakrament sv. birme. Na lastne oči prepričali smo se vsi o mili in sveti .resnobi svojega višjega pastirja, katerega so nam že dayno preje popisali javni listi, pa tudi z lastnimi n^Lob-čutili smo, česar še nikdar. popreffiflišali nismo, v vsaki duhbvnTjTnjegTrre^ako v-mestne in v srce segajoče govore. Tukaj smo še le spoznali, kakšen uspeh da imajo tisti nauki, katere smo slišali iz pastirskega lista za slovesno posvečenje naše nadškofije presvetemu Srcu Jezusovemu, še-le takrat, ko jih narekujejo blagoslovljena usta tistega, ki jih je takrat samo le j spisal in tako očetovsko priporočil. Ob- i čudovali smo tudi njegovo potrpežljivost, ! zatajevanje in žrtve. Nikjer se ni od-dalijiil,1 dokler ni bilo vse 'dokončano'. Nobena pot mu ni bila prehuda, četudi ob nevgpdnem vremenu. Večkrat ga je.pral s spremstvom vred hudi’dež z vetrom po raznih gorskih bližnjicah, pa za vse se ni veliko brigal ter je dajal v potrpljenju najlepši izgled. NitjbAi^h J>lpIm je bila 9. t. m. malo pred odhodom iz Soče vNtrj ute od-dolieno/^-ento. Pa Prevzvišeni ni’ še bal iti naprej, da bi obiskal tudi zadnje svoje vernike okoli Triglava. V§q Kpot šel je v faj segajočem talarju — ne'da bi ga bil kaj pVizdiguii po Jarkih in mlakužah. Pri vsem tem se je jako zanimal za vsako ..goro, vrh, njegovo ime i. t. d. Te dolg$ »in hude — morda najhujše •- poti V svojem življenju gotovo nikoli ne pozabi: Vse drugačno pa je bilo više - pastirsko obiskovanje dreženskih podružnic in Drežence same od bovške strani dn6 II. t. m. in slednji dan ob najlepšem vremenu. Na meji dreženske cerk. občine pričakovala se belo oblečena magoška dekleta svojega višjega pastirja in spremstvo na kolenih ter ga po sprejetem pastirskim blagoslovu z lepo molitvijo sv. r. venca spremila do bližnjega slavoloka, okrašenega z zelenjem, cvetlicami, zastavami, podobamami presv. Srca Jezusovega in s primernimi napisi. Tukaj so ga čakali vsi vaščani iz Magozda na kolenih lepo razvrščeni. V njih in svojem imenu pozdravil je tukaj visokega gosta* vrli dreženski gospod. Od tod je šla procesija v najlepšem redu v cerkev sv. Ane in potem k sv. Matiji na Ravnih. Zmirom večja in lepša je bila. Vsi so glasno moliti sv. rožni venec in Prevzvišeni je | ,ijjim| yred prebi^tl jaggdp. Steze so bile pometenej s cvetlicami posute in z raznimi preprogami oza-ljšaue. Pri belem dnevu so po oknih luči brlele. Vse je šlo pred visokim gostom in za njim. Le kar se ni moglo premakniti s svoje postelje, je bilo v duhu pri procesiji. Nad vse je bil sprejem v Veliki Dreženci ravno o mraku. Devica v belem oblačilu podala mu je pred soho Device Marije, ki se je drugi dan slovesno imela blagosloviti, prebn> šopek gQ£ski)i cvetlic z ganljivim govorom, župan š starešinstvom je voščil vse najboljše i. t. d. in v cerkvi še-le med najlepšim splošnim petjem in spodbudnim vedenjem vseh faranov končala se je ona dolga procesija. Kaj takega, ni doživel Prevzvišeni nikj^r. kakor je pfli^nil v,pridigi drugi dan. V resnici (Drežencarji) so se popolnoma posvetili presvetemu Srcu že poprej — kar je najbolj po srcu Prevzvišenega in vsakega vernega kristijana. Od sv. Roka v Gorici 16. avg. Dobili smo sledeči dopis iz priproste roke in ga tudi skoraj doslovno priobčimo. Menda bi bil že Čas. da se na pristojnem mestu kaj vkrene in opomore vnebovpijočim nedostatkom (Ured.) Res je, da potiskajo nas Slovence povsod priseljenci iz lastnih naših tal. Ali brez Slovencev Gorice ni. Kdor se želi prepričati o resničnosti te trditve naj se posebno potrudi po cerkvah go-riških. Ko je služba božja v slovenski besedi so polne cerkve ljudstva. Jeli bil kdo Podturnom na dan sv. Roka, tedaj naj govori resnico. Koliko ljudi je prišlo ! Da še več bi jih bilo, ko bi tudi spovedovali slovenski spovednikiJs^t sojjudje očitno govorili. (Na to je naš list že lansko leto opozoril. Ur.) Seve tudi miloščina izostane. A tudi druge nedelje in praznike je bilo polno ljudi, dokler je bila še slovenska pridiga. Kdor je bil večkrat o praznikih tam, že dobro ve. Posebno pa mi podturenski Slovenci, kar se jih ni še verglo v laški boben, obžalujemo in vgovarjamo takemu predrznemn zatiranju. Kdo je temu kriv? Lahi odpravljajo slovenščino po vzorcu in na povelje krivonosih Židov. Naj le pripravljajo pot judom, da pride res čas, ko še tisti Lahi, ki zdaj hodijo cerkve gledat, ne bodo svojih mlajših krstili, ter da pride čas, da pahnejo njih lastne duhovnike iz hramov božjih. Naj nas le zatirajo in kratijo pravice, ki so nam zajamčene po božji in cerkveni postavi, pride dan osvete. Kdor je bil pri sv. Roku pri zgodnjih sv. mašah, videl je prazno cerkev; ko je pa končana sv. maša še tistih par izleze ven. Ko pride č. g. župnik na leco bi lahko rekel še tistim : „Let, let, čaža anča voaltriš !“ Med tem, ko bi videl prej kedaj g. župnik, ali slavni komandanti na magistratu pri slov. pridigah poslušalce, vdaril bi se na prsi in poprašal, k:lo je temu kriv. Prosimo, da poživljamo višo cerkveno oblast v imenu božjega in naravnega zakona, da odpravi prej ko mogoče to napako. Mi hočemo v fari Podturnom stare nekdanje pravice in navade, ker ni nobenega povoda, da so se odpravile, pač pa vsakdanja skušnja uči, da bi morala slovenščina veliko več mesta najti v goriških cerkvah. Kdo bo temu nasprotoval ? Gotovo le židovska sinagoga, ne pa knezonadškofijski ordinarijat. Poturenski Slovenci prosimo slavno uredništvo, da vse to lepo natisnete v prihodnji številki. (Op. ur.: Mi od naše strani popolnoma podpišemo, da, stvar bi lahko še bolje pojasnili z dejstvi v drugih goriških cerkvah.) Iz Ročinja. Srečni smo mi Ročinjci. Vsaki teden se piše v časopisih o naši slavni občini. Res je hudo poročati nedo-statnosti, ki se vrše v občini. Vender pa treba mnogokrat kazati tudi na slabosti, da se tako ljudstvu odpro oči. Da je mnogo nerednosti v naši občini, nihče ne more tajiti. Nerednostim domačinov pa so se v zadnjem času pridružili se tatoviči. V nedeljo že pozno po noči se je-neka nočna veša priklatila v hišo posestnika Ipavca. Mogoče je nepoznana oseba prišla pogledat, je li vse v redu. Na krik gospodinje, kdo je in kaj hoče, odkuril jo je iz hiše. Toda ž njim je izginila moka, ki je bila v izbi. Na šmarni praznik pa so okoli polnoči nepoznani ljudje, med tem ko so ro-činjski rogovileži še motili močni mir, poskušali, ako je okno prodajalnice g. Gr-bica dovolj trdno in zaprto. Žvižganje moža, ki je prenočil na vozu, jih je pregnalo. Odšli so nepoznani! Kaj poreče na to naše starešinstvo, da so se nočnim rogoviležem, ki ne mirujejo cele noči, pridružili še tatje ? Da, čas bi bil, da se zgane tudi naše starešinstvo ter napravi red v občini ter poskrbi za naše varstvo. Skrajni čas je, da se poskrbi za pošteno občinsko policijo, ki bode redno vršila svojo dolžnost pa tndi imela zadostno plačilo. Ker se sedanje starešinstvo ne zgane zato Ročinjci stopimo na noge, izvolimo pri prihodnjih volitvah značajne može, katerim bode čast in blagor občine na srcu. Ne poslušajte krivih prerokov, ki vas s sladkimi besedami mamijo. Izvolimo trezne, poštene, odkritosrčne može, ki bodo res delovali v korist občine. Pomislite da Občinarji volijo starešine, in če sta odbor in župan, slaba, po njih sodijo tudi Občinarje. Odvalimo od sebe ta madež. V odboru naj ne bode nikogar, ki bi hotel delati za lastno korist. Pod geslom; „Za blagor in čast občine11 pojdimo v volilni boj_, da bodo v prihodnje listi vedeli tudi kaj dobrega poročati o ročinjski občini. Iz Vipavskega. — Novi maši. — Lepa vipavska dolina.je 'imela tekom jednega tedna, oziroma 2 nedelji zaporedoma, dve lepi slavnosti, novi maši,* kateri sta darovala Vsevišnjemu, čč. gg. Anton Grbec iz Svinega pri Smariju in Hinko Črnigoj iz Ceste pri sv. Križu. Pač majhna je vas Svino in razu n po svojfh izbornih kosah in dobrem vinu si»r8j (Terceti' svetu neznana/'Malokdo prjda tja in tudi veselice se tam iie”pri-s e ] a j o/kak oFj e drugod navada v našem napredujočem veku. A vkljub temu so Svi-njani taki) vneti za vse lepo, da mora, vsakdo ki je bil navzoč na novi maši pri-poznat.i, da je bilo vse jako krasno prirejeno;, in ako še pripomnim, da so vsi vaščanje malo ne brez izjeme delali skoro ce]e tri d#i na slavojo£ih in prelepkobedi^i Vi AjD i.. Str. 95 // .y dvora ni na prostem, je dosti osvitljena na 'jedni strani'njihova vnetost in požrtvovalnost, na drugi strani pa tudi svečanost dneva. Jednako lepo so priredili vrli Šma-renci slavolok pred cerkvijo. Kar se tiče cerkvene slovesnosti same, je slavnostni govornik, preč. g. Jo. Štrancar, štanjelski kurat, izborno rešil svojo nalogo, in g. novomašnika posebno opozoril na težake, čakajoče ga v sedanjem veku verske jjri&čnosti in bolj in bolj šileče, se nevereJfPri obedu nas je razun mnogih iskrenih govornikov posebno kratkočasil preč. g. Šlunder iz Gabrovke, znani govornik v verzih, in vrli gg. pevci. S kratka: Svinjani so izvršili več kot svojo dolžnost in s tem pripomogli k svečanosti dneva, kakeršnega do sedaj še ni videlo Svino, ker ta nova maša je od pamtiveka prva v malem selu, in katerega ne bodo zabili nikdar ni oni sami ni drugi odlični svatje! Teden dnij potem 7. t. m. se je praznovala druga nova maša na Cesti v podnožju starodavnega mesta vipavskega, sv. Križa. Tudi tam je novomašna slavnost jako redka prikazen, *ker je ni bilo že celih 150 let. Od blizu in daleč je prihitelo posebno mnogo duhovščine, da proslavi s svojo navzočnostjo in sodelovanjem tem bolj pomenljivi dan. Kakor na ■Cesti, tako je bilo tudi v Križu vse v slavolokih in zfastavah. Slavnostni propo-vednik bil je preč. g. Ivan Koršič iz Gorice, ki je v krepki, jedernati besedi zbranemu ljudstvu govoril na srce, zakaj naj ceni duhovne in da naj se varuje neštetih lažiprerokov^m lažiosrečevate-Ijev sveta. Razmeroma jako dobro so izvršili tudi pevci svojo nalogo. Ob največji živahnosti vršil se je nadalje obed. Govornik se je oglašal za govornikom, iuuiduš..enje, os.o])ita za narodno stvar je kipelo in naraščalo od ure do ure, in mej najlepšo zabavo nam je kmalu potekel popoldan. Opomuiti mi je tudi, da se je prilikoma navdušenih in vznesenih govorov nabrala jako znatna svota za naša goriška šolska zavoda, in to v Smarijah kakor tudi na Cesti. Za sklep tege dopisa mi pač ne o-staja drugega, kakor da zakličem v imenu vseh svatov z vnetim ljudstvom vred: Bog daj novomašnikoma potrebno zdravje na telesu in obilnih milostij, da bosta mogla v čast Božjo in v duševni in gmotni prid našega ljubega slovenskega naroda dolgq let delovati! H <1 W 2 € S. Gorica. Jutri ‘21. t. m. dan sv. Joahima ■obhaja Leon XIII., slavno vladajoči papež svoj godovni dan. Ob tej priliki, ko kipe od vseh krajev katoliškega sveta prošnje v nebo, pridružimo se tudi mi in kličemo : „Bog ga ohrani čilega in zdravega na duhu in telesu!“ Rojstni dan Nj. apost. Veličanstva obhajalo je naše mesto veličastniše, nego druga leta. Na predvečer je svirala mestna godba po mestu, katero je bilo še dobro razsvitljeno. J Iz gor so nam pisali, dfr^fefnai prezvišeni nadškof ker vse očaral ob svojem prvem kanoničnem potovanju po slovenskih hribih 1 Faktum ta, da je sedaj naš knez in lUukkoT v obiskanih dekanijah najj^ulctdCniZi. mož, nas pre-srčno veseliT' ’—' Praktično odlikovanje. Naš slav-noznaui cecilijanski skladatelj g. Danilo Rajgelj je dobil že zopet od vis. mini-sterstva za uk in bogočastje 50 fl. nagrade za pospeševanje cerkvene glasbe, lako se upošteva in podpira prava cerkvena glasba na naj višem mestu. Opozorimo da g. Danilo je v stalnem pokoju 'V Gorici (Gosposke ulice 14). Kdor ima ušesa naj razume. Procesija na sv. Goro. Dne 6. septembra t.). priredi ceciljansko drušvo gonško slovesno sv. mašo na sv. Gori. Peli bodo pevski zbori: iz Cerknega, Še-brelj, St. Viške gore in Čepovana. Pevci se zbero dne 5. septembra ob 5. uri v Cepovanu, kjer bode skupna vaja. . Ob tej priliki pojde na sv. Goro tudi procesija iz cerkljanskega, tomin-skega in čepovanskega. V torek dne 6. septembra bode v čepovanski farni cerkvi ob 3. urah zjutraj sv. maša in po sv. maši se procesija vredi. Slovesna sv. maša bode ob 10. uri. Maševal bode Nj prevzvišenost prem. knez in nadškof dr! •Jakob Missia. Popoldne bode slovesen blagoslov. Ker se bode maševalo za sv. “Očeta in presv. cesarja želeti je obilne udeležbe. Preč- g. dr, Gregorčič je odšel v Kamnik na Kranjsko. Dvornim svetnikom je imenovan v. Bosizio, ki je imel že dosedaj naslov in značaj dvornega svetnika. Odkritje Oebovinovega spomenika. V nedeljo bil je časten dan za Branico. Ogromno ljudstva je prihitelo v Branico prisostovat slavnostni v čast ro-jaku-j unaku. Slavnost, o kateri nam s poroči dopisnik, se je pričela z vojaško sv. mašo na prostem. Po nagovoru predsednika g. Jacobija je dal c. kr. namestnik grof Goess znamenje, da se spomenik odkrije. Spomenik je lepo delo, ki dela čast gg. Bitežnikoma, očetu in sinu. Temu je sledilo blagoslovljenje spomenika, potem govor preč. g. kurata Marka Valesa, izročitev spomenika crkvenostavbenemu odboru braniškemu in defilovanje veteranov pred spomenikom. - Slavnosti se je udeležil tudi dež. glavar grof Coronini. Pri slavnosti je bila tudi stotnija brambovcev in deputacija topničarjev. Ob 1. uri je bil banket v rojstni hiši junakovi. Slavnost se je vršila na slovenski zemlji v čast junaku-Slovencu, a vendar so slavnosti dali popolnoma nemški značaj, izimši govor preč. g. kurata. TndLjiem-ški Jisti poročajo o slavnasti, kakor .bl .se bila vr,šila kje med Nemci, ne paTna‘"slo-'veirstfem krasu. Tega ne moremo in ne odobrujemo. Več o slavhoStr priliodiijicT' Komisija za obrtni davek. — Da se udeleže te deželne komisije, so pozvani nastopni gospodje: Finetti de Diego iz Gradišča ob Soči, Miklašič Ivan iz Volč, Lokar Anton iz Ajdovščine, Na-glos I. iz Kormina, Bombig I., Kuhače-vič pl. Jak. finančai svetnik, Sollinger I-van, vsi trije iz Gorice. Muha Ant. iz Lokev in Kofol Val. iz Kanala. Umrl je v Gorici v torek učitelj telovadbe na goriških šolah g. Alojzij Kurschen. Bil je v prejšnjih časih tudi mestni odbornik. — N. v m. p.! „Pestiferalia“ — kugonosno. Vajeni smo že vse čitati v „Corrieru", vendar take podlosti, kakor je notica o slov. pridigi na dan sv. Roka v Podturnu se ne dohi tako z lepa. Propo vedo val je č. g. novomašnik Hinko Peternel ('Goričan), proti pričakovanju izborno. — Židovsko kljuse pravi, da je pridigal kaplan šem-peterski Knavs. Pridiga, katere do sedaj se ni upal odpraviti židovski magistrat s svojimi pomočniki, je kugonosna. Tako pišejo Židje, ki so zasmradili s svojim česnom magistrat in mesto in hočejo ukazovati tudi v kat. cerkvah. — Pravi žid, da so Sanrokarji zapustili cerkev, ko je pridiga začela. Tako pogumno la&e „Corriere“. Vemo pa, da je 7 oseb, reci le sedem zapustilo po končani maši cerkev, pač pa da so s pazljivostjo poslušali srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavico za izdelovanje cerkvene posode in oiodia. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto. pridigo celo nekateri Italijani, kateri niso še „okuženi;‘ od „Corriera“. Čas bi bil da izkida kršč. ljudstvo tak kugonos- ui gnoj! Cesa se vse ne predrzne goriška „omikana“ fakinaža. V sredo popoldne je šel goriški duhovnik po tlaku pred kavarno Europa na Travniku. Pred kavarno je sedelo nekaj gospodov, na vratih pa je zijal kavarnarjev pomočnik v prirezanem fraku. Ko je duhovnik šel mimo, slišal je glasen „puc“ in pes, ki je mirno bil na tlaku se zakadi za duhovnikom. Ta se ustavi in z ostrim glasom pokaže »omikanemu falotu11, da ne mara takih pozdravov „avite colture“. Zastonj pa je čakal in se oziral po Travniku, da bi vzrl kje kakega redarja. Tako krasno cvetje je že prinesla plesniva „avita col-tura“. Priporočamo našim Slovencem kavarne, ki imajo take junake-postrežnike. Krojaške zadruge pravila so potrjena in zadruga vpisana. Zdaj bo treba agitacije in — denarja. Več o priliki. Pribijemo, da „Corriere“ niti z eno besedo ne omeni domorodne avstrijske slovesnosti v Branici. Se ve, tam se je postavljal slavnemu junaku avstrijske vojske spomenik. Kaj briga „Corriera“, kateri ve za vsako barabo, ki kazi zrak v Italiji — avstrijska slavnost. Današnjo številko nam je državni pravdnik s tem le odlokom zaplenil: Gospod J. MARUŠIČ odgovorni vrednik »Prim. Lista" tukaj. Obvešeujem Vas da sem današnjo številko tednika „ Primorski List“ št. 24, zaradi sestavka „Ponesrečni ples v Pevmi ... do Imajo široko polje", zaplenil, in da je ob enem uže tukaj-šne c. ltr. glavarstvo naprošeno, naj zaseže vse primerke nahajajoče se v vredništvu, v Hilarijanski tiskarni, y prodajalnicah, in druzih javnih prostorih. V Gorici dne 20. avgusta 1898. C. k. državni pravdnik Kar se tiče „Corriere“ in „Senti-nella1* hočemo v zabavo čitateljem, ki umejo italijanski prinesti nekaj cvetek, s katerimi sta obsipala iredentovska lista č. g. Budina. Tudi spomin je dober. „Corriere“ in „Sentinella“ še nista pozabila č. g. Budina. Iz Babilona sta naročila besednjak „avite colture“, da bi našla raznovrstne psovke, s katerimi bi obsipala č. g. B. in res našla sta jih. Strmite nebesa, poslušaj zemlja, kaj vsega sta našla v tem dragocenem slovarju. Manutengolo del piu grande, piu accanito, del piu acceso seminatore d’ odio e disprezzo contro 1’ italiauo...... acciecato dal suo deplorevole fanatismo, non si arresta nemmeno dinanzi ai gradim inviolati deli’ altare e commette 1’ inaudito attentato di turbare lin sacer-dote nell’ esercizio del santo suo mini-stero. — — Eretico, indegno della veste che porta, indegno del suo ministero di pace e d’ amore.--------- La popolazione intera senza eccezione š indignata e scandalizzata di tanta spudorata audacia. — — — — Scacciato dali’ altare — — la toleranza 6 una colpa. — — Fanatico Sloveno, che ha esitato lungamente fra la tonaca del voditelj okr. glavarst^ Gorici Alojzij . „ . VIDULIČH. cluerico e 1’uniforme di guardia di finanza decidendosi finalmente per la prima, per-che assicura vita piu comoda e meno faticosa, predicava a pieni polmoiii per-che i genitori inscrivessero i figli nella scuola della „Sloga“ pena la dannazione eterna. il Budin ha urtato diretta- mente contro il § 303 del C. penale. — — braco Sloveno — — — — che gira per le pubbliche vie alla caccia di padri. — — famoso prete — — alle sue spavalderie---------------- — — giocava un altro dei suoi bei tiri — — profanatore del tempio--------------- — — dimentico dei doveri e della dignitš, del vero prete--------- scenee al livello dei monelli impertinenti-------- — — comportamento deli’ arrab-biato itd. itd. Sedaj je prišel na vrsto „ubbriaco fradicio, ultimo dei facchini". Nekdaj sta klicala čifutska lista na pomoč državno pravdništvo in okrožno sodišče, da bi zaprla v temno ječo Izraelu in iridenti nevarnega človeka. A za-manj! Sedaj pa kličeta na pomoč kneza-nadškofijski ordinarjat, češ — il prete Budin ubbriacone — pohujšuje vrno izraelsko ljudstvo, ončcaščuje duhovski stan itd. Na Dunaj ste pripeljali 20 prič, da bi dokazali,' da je č. g. B. ^indegno d§Ha.veste.sacerdotale“. Koliko *pa jfli boste pripeljali, če bo obravnava v Piranu? Gotovo je, da bo prišla „la com-pagnia bella e tutti quanti“. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je ob obilni udeležbi vršila v Ribnici. Ribriičanje so priredili sijajen sprejem. Gorelo je pri Janezu Vižintinu v Sentpetru. Ogenj mu je uničil po večini nezavarovana poslopja. Konštatiramo, da je bilo dnš 18. t. m. v bližnjem Št. Petru več zastav razobešenih v proslavo godu Nj. Veličanstva, kakor pa v — Gorici 1 Kaj ne, to je pa res avstrijsko zavedno mesto — poturčena Gorica! Ali bo zmirom tako ? Ne, prav gotovo ne.... Utonil je v Solkanu 15 letni deček kmeta Antona Vuga. Ob tej žalostni priliki ne moremo dovolj svariti starišev, naj pazijo na otroke. Ne puščajte otrok kanu skoraj vsako leto Soča tirja svojo žrtev, in vender to ne zmodri ljudstva! .Strela je vdarila dne 9. t. m. ob 2‘/« topoldne v hišo št. 202 v Bovcu, vrh strehe, se je podrsnila po leseni strehi, raztrgala nekaj dilj ter padla poleg hiše v zemljo, kjer je naredila 30 cm. široko in^ precej globoko okroglo jamo. Posebne škode in nesreče ni bilo. Pod Celom pri Bovcu pogorela je dne 11. t. m. hišica Antona Rot medtem ko sta bila gospodar in gospodinja na polju. Zgoreli so tudi vsi do sedaj spravljeni pridelki potem 3 goveda in en prešič. Vdušil se je tudi — žal — enoletni otrok ki je bil izročen v varstvo stari za to že nesposobni ženici. Ker je bila hišica na samem prišla je rešilna pomoč prepozno in radi tega ta nesreča, da otroka niso mogli rešiti, Rot je bil zavarovan. V Rakovcu, župnije Podmelec, umrla je dne 13. t. m. blaga žena spoštovanega veleposestnika Jožefa Bizjaka v najlepši dobi 35 let. — Uzorni ženi, skrbni in pobožni materi treh otročičev in veliki dobrotnici ubogih daj mili Bog večni mir in pokoj. — P — m — V Vedrijanu je dne 9. t. m. kmalu popoldne v treh minutah dvakrat treščilo v dimnik krčmarja Jančiča. Sreča, daje strela obakrat odskočila od dimnika na kositarski žleb, in po njem v zemljo. Škode ni .napravila, le nekoliko dimnika je odkrhnila. Pač pa bi bila lehko napravila grozno nesrečo, ako bi bila po dimniku prišla v kuhinjo, ker ravno takrat so bili štirje otroci na ognjišču, mati z petim otrokom pa pri ognjišču. Ne prej ne poznej ni nič gromelo. Treska in hudega vremena reši nas Gospod! Ako pomislimo, koliko greha, koliko kletvine se je preteklo nedeljo celo po* poldne do pozne noči ravno pred ono krčmo storilo, nas mora ta pretresljivi slučaj podučiti, da nad nami biva Eden, kateri se ne da strahovati, kakor so hoteli vedrijanski mladeniči strahovati svoje očete, ker jim niso hoteli dovoliti plesa. Cast očetom! Orožniška postaja v Ločniku je premeščena v Podgoro. Iz Trblja v Benečiji. Dne 7. avgusta bila je pri nas nova maša. Stopil je pred žrtvenik novomašnik g. Jožef Duriava, naš blagi rojak beneški Slovenec. Novomašniku: Na mnoga leta. (Za dopis žal, ker v današnji štev. ni prostora. UredJ Trst-Istra. Dvornim svetnikom na namestništvu v Trstu je imenovan name-stništveni svetnik v Inomostu Božidar Schwarz. Primorski Slovani imajo zopet kapljico več v kupi grenkosti. Namestnik ne zua slovenski, namestnika »namestnik14 tudi ne. Kako 'naj se potem izvršuje jezikovna ravnopravnost. Višji liuanšni svetnik iu ravnatelj carinskih uradov v Trstu, Oton pl. Zimmermann je imenovan dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem v Trstu. C. g. Andrej Cink, kapelan v Ške-dnju, je prestavljen v Dekani. Škedenjci so mu ob nenadnem odhodu priredili lepo odhodnico. Solznih oči se je- ljudstvo poslovilo od priljubljenega duhovnika. Tamburaški zbor v Rojanu je priredil krasno veselico na korist družinam zaprtih okoličauov. Veselica se je obnesla izborno. Čestitamo mlademu zboru. Narodno tiskarno v Pulju je ot-voril g. Andrej Gabršček. Volitve v Voloskem so izpadle vgodno za narodno stranko. Nemci so volili s Hrvati, ki izgledno gospodarijo v občini. Živeli! Ponarejevalce Srebrnjakov je iztaknila tržaška policija. To so italijanski podaniki, katere neodrešena klika, toliko podpira ter jim daje kruha, mej tem ko avstrijski delavec — sosebuo Slovan — kmalu ne dobi dela v Trstu. Tako zalego si vzgajajo v Trstu. »Delalsko podporno društvo1' ob-obliaja obletnico blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in popoldansko slavnostjo. I. Zjutraj ob 77* uri zber<3 se udje in odborniki v prostorih društva, Via Molin piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društveno zastavo in odborom na čelu v cerkev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo v svečanih oblekah udinje in nadzornice. Točno ob 8. uri začne sveta maša, pri kateri poje „Slovansko pevsko društvo11. Po sv. maši vrnejo se udje in odbor, spremljevani z godbo, istim fotoni v društvene prostore pohraniti zastavo, potem se razidejo. IL Popoludne bode v okinčanem vrtaj, šole družbe „sv. Cirila iu Metoda" pri sv. Jakobu ulica Giuliani st. 28. ve- dele dneve pri in vvodi. Ravno v Saj, selica katera začne ob> ud. Pri vese- Izdeluje po najnovejšem načinu ali sistemu sti-skalne^stvoje za grozdje in sadje. Vijaki so iz najboljšega jekla, podnožje ali stojali z vlitega železa. Jamči naj boljo in točuo postrežbo. Lastni izdelki. Cene in velikosti stiskalnic po velikostih koša. Koš za litrov 200 razdeljen na 2 dela 95 gl., koš za liti o v 320 razdeljen na dva dela 118 gl., koš za litrov 3.50 razdeljen na 2 dela 126 gl., koš za litrov 600 razdeljen na 2 dela 160 gl., koš za litrov 800 razdeljen na! 4 dele 190 goldinarjev. : ■ Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876 ff-jT Via, Valclirivo st. 18 ima veliko zalogo in prodaja le na debelo kav«, riž, južno sadje, olje Vs<‘h vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za strojarje itd. Glavna zaloga kave sv. (Cirila in (Metoda za Primorsko, Trst, Istro in Dalmacijo. srehrar v Gorici ulice Municipio št. 8 Priporoča se prečastiti duhovščini cer- |g kyenim predstojništvom in p odpira tel j eni © domače umetnosti v naj natančni še izdelo-vanje monštranc ciliorjev, kelihov, tabernakelj" || nov i. t. d. W Strelovode iz bakra v ognju pozlačene sg. najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno popravo in pozlačenje. Staro blago popravi, pozlati in po- jy| srebri. Vse iz najboljše kovine v poljub-nem slogu in po nizki ceni. jm lici sodeluje »Slovansko pevsko društvo11 in godba: poskrbelo se je tudi za urae-teljne ognje. — Ustopnina za odrasle 20 nč., otroci plačajo 10 nč. »Družbe sv. Cirila in Metoda knjižnica11 je ravnokar izdala: «) XII, zvezek: „Franc Jožef 1, cescu• avstrijski“ z eno podobo, 72 strani, spisal ck. učiteljiščui ravnatelj Frančišek Hubad, cena izvodu 15 kr. (100 izvodov 12 gh). b) XIII. zvezek: Andrej baron Čehovin s štirimi podobami, 39 strani, spisal nadučitelj Janko Leban, cena izvodil 10 kr. (100 izvodov 8 gld.) c) Tudi je izšla G4 strani obsegajoča knjižica: „Naš cesar Fran Josip I. 1848-1898“ v nenavadno elegantni obliki s 27 jako čisto vtisnjenimi podobami. Spisal in založjl jo je družbini prvome-stnik Tomo Zupan v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Cena tej knjigi je 15 kr. (slo izvodov 12 gl). Te knjige eminentno patrijotične vsebine, ki so namenjene slovenski mladini, najtopleje pripoiočamo vsem slovenskim rodoljubom, posebno pa vodstvom ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da bi jih ta naročevala v obilnem številu v razdelitev med šolsko mladež povodom stovesnega praznovanja 501etnice cesarjevega vladanja. Knjige se dobivajo pri Iv. Bonaču, trgovci in knjigovezu v Ljubljani, 'ter pri vseh knjigotržcih. Slavnosti v Celju so se vkljub nemškemu divjanju sijajno vršile. Ude-ležnikov je biio nad 3000. 400 okoličan-skih mladeničev, odičenih z narodnimi trakovi, je spremilo goste od sv. Jožefa v Narodni dom. Nemci so ob tej priliki pokazali vso svojo „vzvišeno kulturno". Na mirno idoče Slovence so metali .kamenje, gnjila jajca. Črnilo in celo hudičevo olje. Policija niti ni hotela zapreti napadovalcev. Take so razmere v nem-škutarskem Celju. kom enako srečo kakor s svojimi božičnicami, katere je v teku 14. dni po tisku popolnoma razprodal. — Melodije teh pesmi so sveže in živahne; poclpira jih izborna harmonizacija, dobra dikcija, sintaksa in pravilna glasoredba. Lahke, prijetne in melodijozne so do skrajnosti; tisk na močnem papirji je krasen in jako različen, cena pa nizka. Priporočam jih iskreno. Pred vporabo naj se popravijo sledeče tiskovne hibe: Št. 3 v 1. taktu druga osminka sop. g mesto a. Št. 6 v 11. taktu zadnja četrtinka basa lis mesto d. Št. 10, 2. takt, zadnji udarec naj vdobi alt g, tenor T in bas^. Št. 14, 29. takt, zadnji udarec v sop. d mesto fis. V stalnem pokoju v Gorici gosposka ulica št. 14. I. D- Fajgelj, s,;a*nem pokoju v Gorici, / * gosposka ulica št. 14. I. Opozorimo na ta naslov, našega skladatelja, vse prijatelje, kateri Se ne vedo, da se je preselil v Gorico, in one ki ne poznajo — pravega naslova v Gorici. „