Stran 184.
Politični pregled.
O položaju. — V četrtek je nastopila v našem parlamentu pavza, ki je trajala do 17. t. m. To se je zgodilo zaradi zasedanja delegacij, ki so se sešle v soboto dne 12. t. m. v Budimpešti. V državnem zboru so cehi tudi v Četrtek ob-struirali s tem, da so predlagali poimenska glasovanja glede raznih peticij predloženih državnemu zboru. Za take predloge so glasovali tudi nekateri slovenski in hrvatski poslanci, kakor dr. Laginja, dr. Gregorec. dr. Gregorčič, Bulat, Peric, Košar, Pogačnik. S tem se je hotelo pokazati, da cehi niso popolnoma osamljeni, kakor so to vedno trdili ofieijozni listi. Čehi so pripravlleni na vse, a obsfcrukcije ne popuste in jo tudi ne morejo, ako jim vlada ne da kakega zadoščenja. Jezikovne naredbe, katere je predložila vlada za češko in Moravsko državnemu zboru, niso ne le nezadovoljile cehov, marveč so jih celo še bolj ogorčile in razdražile. Sicer so pa tudi te naredbe take, da ni niti misliti o tem, da bi jih državni zbor vsprejel, saj še Nemcem ne ugajajo, če tudi so skovane v njih prid in Cehom na škodo. Zaradi tega je pa tudi podal svojo ostavko češki deželni minister dr. Rezek, katere pa cesar ni vsprejel. Dr. Rezek je bil namreč v petek pri cesarju v avdijenci, da mu razloži vzroke, ki ga silijo k odstopu. Pri tej priliki, tako poročajo listi, je baje dr. Rezek cesarju rekel, da jezikovnim naredbam, kakoršne je vlada predložila, cehi ne morejo nikdar pritrditi. Ker pa ni cesar vkljub tem pojasnilom vsprejel dr. Režekove ostavke, marveč ga pregovoril, da še na dalje ostane na svojem mestu in mu tudi izrazil svoje popolno zaupanje, in ne še izgubljeno upanje, da so Čehom še tekom teh dni na kak način vsfcreže ter se jih pripravi do tega, da opuste obstrukcijo. Za to je pa ta skoro osemdnevni odmor prišel j ako v prilog vladi, ki se baje v resnici pogaja v tem smislu s cehi. Predno je ministerski predsednik dr. Korber odpotoval v Budimpešto, da tam predstavi cesarju v nedeljo avstrijske delegate, imel je minister ski svet svojo sejo, v kateri se je razpravljalo to vprašanje in o izidu tega posvetovanja je najbrže dr. Korber poročal ce-
saiju že v nedeljo Vlada se je na različne načine trudila, da bi zadušila češko obstrukcijo. Pri tem so jej šle na roko razne desničarske stranke. Najbolj se je mislilo in se misli tudi še sedaj na premembo opravilnika, toda Nemci nečejo v to privoliti Potem so poskušale desničarske stranke pridobiti Čehe za opustitev obstrukcije v tem, da so jih zagotovile, da bodo v odseku glasovale za take premembe vladnega načrta o jezikovnem zakonu, kakoršne bodo cehi zahtevali. Čehi so se bili deloma že udali, kar je nastopila vlada in se izrekla proti vsaki taki prernembi, katero ne privolijo Nemci. S tem je Čehom onemogočeno, popustiti obstrukcijo. Sklenili so jo nadaljevati in to tudi storili v včerajšnji seji. Vsled tega ni več dvoma, da se razpusti drž. zbor.
Delegacije. — Dne 12 t. m. je došel cesar v Budimpešto Došel je tudi ministerski predsednik dr. Korber, da pri sprsjemu predstavi cesarju delegate. Prva seja je pričela ob 4. uri popoludne, predsednikom je bil izbran vitez Jaworsky, podpredsednikom grof Vetter; poročevalec o proračunu v finančnem odseku ministerstva zunanjih del markij Bacquehem Te dni je imel vnanji minister groi Goiuchowsky svoj ekspoze. Proračun za leto 1901 znaša 357,043.700 K, torej presega isti lanski proračun za celih 19,393 316 K. Ta povišek se razdeli sledeče: za redne izdatke in sicer za vojsko 4 milijone, za izvenredne 11 milijonov kron ter za vojno mornarico nekaj čez 4 milijone kron. V nedeljo zjutraj ob 11. uri je cesar slovesno sprejel avstrijsko delegacijo. O slovesnem nagovoru je povdarjal predsednik vitez Jaworski, da so delegatje prepričani, da je treba skrbeti za zboljšanje naše vojske v razmerju, kakor to delajo druge velike države, seveda v kolikor to pripuščajo naša državna sredstva. Omenil je tudi zadnjega potovanja v Berolin in sijajnega vsprejema, ki se mu je priredil. Na to je predstavil ministerski predsednik dr. Korber cesarju novoizvoljeve delegate, katere je cesar kratko nagovarjal, cehu dr. Kramafu je rekel cesar, da se nadeja, da bode kmalu omogočeno v našem državnem zboru normalno delovanje. Z vitezom Javvorskem in grofom Vetterjem se je pogovarjal o najbližjem državnozborskem programu. Sicer so pa jako opazili, da je trajal ves razgovor cesarjev z delegati le 20 minut. Cesarju pravijo, da se pozna, da je jako utrujen. Kasneje je ce&ar sprejel ogersko delegacijo; na nagovore obeh predsednikov je rekel cesar, da so razmere med aliiranirni (trozveznimi) državami najboljše ter, da se je to prijateljstvo nekako ponovilo baš pri zadnjem obisku v Bero-linu. Sploh pa, da je Avstrija z vsemi državami v najboljših razmerah, posebno pa še z Rusijo, med katero vlada glede balkanskih zadev popolno sporazumljenje. V budgetnem odseku avstrijske delegacije je minister zunanjih del v ponedeljek razvil svoj ekspoze, ki ni druzega, ko parafraza prestolnega govora. Proračun se je odobril po kratki debati, v kateri je čeh dr.  Slama izrekel ministru nezaupnico
Cesar avstrijski v Berolinu. — Pri slavnosti gostiji v Berolivu, katere so se udeležili razun nemškega in avstro-ogerskega cesarja ter nemške cesarice vsi domači princi, italijanski in romunski prestolonasledniki, vsi zastopniki in od-poslanct raznih evropskih suverenov, diplomacija, ministri in vojaški najvišji odličnjaki s svojimi damami, je imel nemški cesar na Frana Josipa I napitnico, v kateri je dejal; „Težko mi je najti besed, da izrazim Vašemu Veličanstvu svojo in svojega naroda zahvalo za Vašega Veličanstva milostni novi poset . . . Moj narod vidi v Vašem Veličanstvu zvestega prijatelja in zaveznika mojega pokojnega g. deda, mojega gosp. očete in mene samega; in sedaj je prišlo Vaše Veličanstvo, da ponudi četrti generaciji neprecenljiv dar Vašega Veličanstva ljubezni in prijateljstva, zares najkrasnejši biser, ki je danes med darovi, danimi mojemu sinu. Hkratu pa je Vaše Veličanstvo svetu obznanilo, kako trdna in močna je zveza, katero je sklenilo   Vaše   Veličanstvo z mojim   pokoinim g. dedom in
% vladarjem lepe južne dežele Italije. Zares, ta zveza ni le zveza misli] knezov, ampak se je — čim dalje Časa obstoja — globoko vživela v prepričanje narodom Kadar pa začnejo sraca narodov utripati hkratu, jih ni možno več razdružiti. Skupni interesi, skupni čuti, skupna radost in žalost vežejo naše tri narode danes že nad 20 let, in dasi so se tej zvezi cesto rogali in jo obsojali, se je trem narodom posrečilo, doslej ohraniti mir ter biti zaščit miru (Pod — piklhaubo! Op. uredništva.) Zato pa se danes klanja moj narod najmod-rejšemu in najstarejšemu te zveze." Cesar Fran Josip I. pa je odgovoril: „Od prisrčnih besed Vašega Veličanstva globoko presunjen, se zahvaljujem iz polnega srca za lepi sprejem, ki ga mi je prirelo Vaše Veličanstvo Srečen sem, da mi je bilo dano, izpolnujočemu že dolgo gojeno željo, stisniti roko Vašemu Veličanstvu v krogih Vaših. Neporušljivo prijateljstvo, ki Nas združuje, je dragocen zaklad naših držav in narodov. To z zvesto pomočjo našega spoštovanega prijatelja in zaveznika, Njega Veličanstva kralja Italije pomnoženo prijateljstvo je v Evropi obrambeni oklop miru. Za to blagoslovljeno delo, katero sem imel srečo začeti z Vašim slavnim dedom, si je pridobilo Vaše Veličanstvo kot možki branitelj tega za vse udeležence jednega dragooenega zaklada nevenljive zasluge V veselem prepričanju, da bode naše prijateljstvo vztrajalo, dvigam časou. — V prvem hipu se je pomen tega potovanja v Berolin in teh napitnic močno pretiraval, Pozneje se je začel ta pomen utesnjevati Vsekako pomeni ta pojav poglob-ljenje   trozveze in to je stvar, katere   ne   moremo   biti veseli.
Francija. — Minojo nedeijo je bila občinska volitev v vseh 36 občinah širne Francije Te volitve so se pa vršile skrajno neugodno za sedanjo žiioliberalno republiko Francosko: Zmagali so skoro povsodi monarhisti (kraljeva stranka) in so cijalisti, drevfussovci so poparjeni. Poslanec Coppee (kršč. so-cijalist) je brzojavil tovarišu Derouledu: „Pariz je obsodil iidajsko vlado Dobri Francozi so došli zmagoslavno v mestno hišo." Predno mine svetovna razstava, se utegne še mnogo spremeniti na evropskem obzorju Morda ne išče zastonj cesar Viljem zvestih zaveznikov.
Italija. — Te dni se je zopet sešel parlament. Opozicija je koj prvo sejo razgnala in je vsled tega postal razpust zbornice neizogiben.
Črnagora. — Eusija je sedanjo podporo letnih 70 000 rubljev, ki jo je plačevala za črnogorsko armado, povečala na letnih 350.000 rubljev. kar ni le materijalnega nego tudi političnega pomena.
Amerika in Transvaal. — Pred odhodom v Novi Jork je bursko odposlanstvo poslalo Zjedinjenim državam Severne Amerike ta-le razglas: „Ker so se razžirile napačne govorice o namenu našega potovanja, smatramo za potrebno, da spregovorimo o tem. Mi gremo v Ameriko, da vlado in narod zaprosimo podpore v dosego miru Cilj, za katerem gremo, je edino ta, da se uporabijo temelji konference v Haagu Za tem, kar smo opravili v prijazni nam Nizozemski, smatramo za najbolje, da se podamo v Ameriko k narodu, ki je pred sto leti pretrpel iste muke katere trpimo zdaj mi in katere je srečno prebil. Nadejamo se, da naš klic na svobodni narod Amerike ne bode brezuspešen, Svet pričakuje samo odgovora ameriškega naroda, da izve, da-li ima biti konec brezuspešnega prelivanja krvi. Mi smo prepričani, da nam ameriški narod ne odreče pomoči. Angležko časopisje mnogo in hudobno laže o naši nameri ameriškega potovanja a mi hočemo vse te laži ovreči z dokazom, da želimo samo mir, pravico in svobodo!"
Južna Afrika.  —  Iz resnih političnih krogov se poroča, . da si tako oranjski kakor transvaalski   Buri žele miru in zaključka vojne.   Angležka premoč jih   je utrudila   in velike izgube v zadnjem času so jim potrle navdušenje. V prvih dneh vojne so bili druzega mnenja,   ker   so redno   bili  zmagovalci,
zdaj pa se je stvar zasukala vsled odločne volje Angležev polastiti se Transvaala in Oranje ter ob enem rešiti svojo čast; Angleži žrtvujejo svojo prebivalstvo, denar in vse, samo da zmagajo, Buri pa so z vsemi sredstvi pri kraju. Mnogo njihovih družin so prišle na beraško palico in zapadle največjemu siromaštvu. Gospodarske posledice vojne pa se še niti prav pričele niso K temu prihaja še tudi razočaranje glede nade, da jim pomorejo evropske velevlasti, radi tega, da se Bari ne bodo več dolgo upirali Angležem To poročilo pa se malo zlaga z upanjem Burov, da nastopi zanje Amerika. Vsekako si prizadeva maišal Roberts, da bi do 24. t. m., ko je god kraljice Viktorije, dosegel kak izvenreden vojni uspeh; najrajši bi zajel ta dan Pretorijo, glavno mesto in vladno sto-lico Transvaala Temu cilju je namenjeno vse njegovo vojno prizadevanje. Drugo vprašanje je, če se mu to tudi posreči. Eobertsova armada je na potu proti transvaalski meji. Kaže se, da se je za dolgo pot dobro pripravila. Buri se omikajo brez boja. Te dni so Angleži zavzeli drugo glavno mesto oranjsko, Kroonstadt Predsednik Stejn je moral drugič z vso vlado bežati. Proglasil je Heilbron novim glavnim mestom, toda vse kaže da se Buri tudi tu ne bodo mogli braniti. Generalissimus burske armade Botha je neki že odredil, naj se opusti vse bojevanje v oranjski državi in naj se vsa armada zbere ob reki Vaal, da zabrani Angležem prehod in naskok na Johannesburg in na Pretorijo Tam se bode pač bila odlo-čitka. Tudi Angleži v Natalu so se zopet začeli gibati General Bnller je po kratkem boju pregnal Bure, ki so mu zapirali prehode Čez Niggarsberg^ in zasedel Dundee. Zdaj mu je odprla pot v Transvaal in gotovo je, da bo skušal priti Eobertsu na ta način na pomoč, da naskoči levo krilo Burov ob Vaalu. V očigled takemu položaju ni posebnega pomena, da so Angleži o Mafekingu zadnjo nedeljo kapitulirali. Obleganje je trajalo več mesecev. Angleži bi se najbrž ne bili vladi, ako bi jim ne bilo zmanjkalo živil General BadenPoe-vel se je držal, dokler je mogel. Kapituliral je z 900 možmi. Ta posadka pač ni znatna. Na celokupni položaj to pač ne vpliva.
Stran 185.