NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER. 28. FEBRUARJA 1975 $T. 2 VSEBINA Obalna skupnost Koper - ODLOK o ustanovitvi komisije za verska vprašanja skupščine obalne skupnosti Koper Občina Ilirska Bistrica - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov - ODREDBA o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za sveže telečje, junečje, goveje in prašičje meso ter piščancev pripravljenih za peko Občina Izda - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Izola Občina Koper - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper - ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Koper - ODLOK o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Koper - ODLOK o posesti in reji psov - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za štipendiranje, podeljevanje podpor in posojil nadarjeni mladini Koper - SKLEP o soglasju k novim cenam pokopaliških pristojbin in storitev komunalnega podjetja Komunalni servis Koper na pokopališču Koper Občina Piran - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Piran - ODLOK o ustanovitvi, organizaciji, palogah in pristojnostih strokovne službe občinske skupščine - POPRAVEK odloka o davkih občanov v občini Piran Občina Postojna - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. - ODLOK o prenosu nekaterih zadev z delovnega področja skupščine občine Postojna v delovno področje izvršnega sveta - SKLEP o razglasitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Postojna - SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov v občini Postojna Občina Sežana - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Krajevna skupnost Dutovlje - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje poti v Skopem Občine Izda, Koper, Piran in Sežana - ODLOK o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Kopru OBALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi 64. člena statuta Obalne skupnosti (Uradne objave, št. 12/74) je skupščina Obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti občin in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 21. januarja 1975 sprejela O J L O K O USTANOVITVI KOMISIJE ZA VERSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER 1. člen ^ banovi se komisija za verska vprašanja, kot stalna komisija skupščine Obalne skupnosti Koper. 2. člen Komisija za verska vprašanja spremlja stanje, proučuje in ureja posamezna vprašanja med verskimi skupnostmi in organi družbenopolitičnih skupnosti ter drugimi organizacijami na območju občin Izola, Koper in Piran. 3. člen Komisija ima 7 članov. Za člane komisije se imenujejo delegati obalne skupščine in drugi občani. Predsednika in člane komisije imenujejo Obalne skupščine za dobo 4 let. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 021-1/75 Koper, 21. januarja 1975 Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r. OBČtNA [URŠKA B!STR)CA Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1975 sprejela naslednji ^ - ODLOK O SPREMEMB! IN DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen 5. člen odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 10/74) se črta. 2. člen Za 8. členom se doda nov 8 a člen, ki se glasi: „Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo davek iz 8. člena po stopnjah, ki so proporcionalne in znašajo za posamezno skupino katastrskih občin, kot sledi - za II a skupino 45 % - za 111 b skupino 40 % - za IV skupino 33 % ) Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je proporcionalna in znaša 44 % / ^ ! 3. člen ' 9. člen se spremeni tako, da se glasi: ,,Davčnim zavezancem, ki imajo zemljišča v več skupinah katastrskih občin, se odmeri davek po stopnji, ki velja za katastrsko skupino občine v kateri ima stalno prebivališče. 4. člen V 15. členu se črta prvi odstavek. 5. člen V 22. členu se stopnja davka „3 %*' nadomesti s stopnjo „15 %*', stopnja davka „10 %" pa s stopnjo „35 %". 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St: 010-7/74-7/1 Ilirska Bistrica, 25. februarja 1975 Predsednik BOJAN ING. BROZINA, 1. r. Na podlagi 4. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št 14/73) in 175. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica, na seji dne 11. februarja 1975 sprejel ODREDBO O DOLOČITVI NAJV1SJ1H MALOPRODAJNIH CEN ZA SVEŽE TELEČJE, JUNEČJE, GOVEJE IN PRAŠIČJE MESO TER PIŠČANCEV PRIPRAVLJENIH ZA PEKO 1. člen Organizacije združenega, dela, ki se na območju občine Ilirska Bistrica ukvarjajo s prometom svežega telečjega, junečjega, govejega in prašičjega mesa ter s piščanci pripravljenimi za peko, lahko uporabljajo naslednje najvišje cene mesa: TELEČJE MESO: Prodajna cena - Stegno brez kosti 1 - Pleča brez kosti H Golenica brez kosti IH - Ledja - ledvična pečenka sk 1 - Hrbet - zarebrnica sk H - Podplečje s kostmi H! - PodtrebušinaH! - Vrat s kostmi H! - Prša in rebra sk IH - Kosti - Golenica z vraščenimi kostmi IH - Stegno s kostmi! - Pleča s kostmi !! JUNEČJE MESO Prodajna cena - pljučna pečenka 70,00 - stegno brez kosti! 47,00 - ledje brez kosti !! 52,00 - hrbet brez kosti !! 48,00 - pleča brez kosti H 41,00 - podplečje brez kosti H! 36,00 - vrat brez kosti !!! 31,00 - prša in rebra s kostmi H! 24,00 - podtrebušina !!! 24,00 - golen in podlakt bk !!! 32 00 - *<°sti ' 3^20 - stegno s kostmi! 41,60 - pleče s kostmi ! 35 00 - podplečje z vraščenimi kostmi!!! 29,00 - ^at H! 24^00 -golen in podlakt s kostmi!!! 19 00 - hrbet - bržola s kostmi !! 40 50 - ledja s kostmi !! 44,00 dinarjev 65.00 53.00 36.00 42.00 39.00 35.00 30.00 24,50 24,50 3,20 19.00 55.00 43.00 GOVEJE MESO - pljučna pečenka 65,00 — stegno brez kosti ! 42,00 - ledja brez kosti !! 46,00 - hrbet brez kosti !! 41,00 - pleče brez kosti !! , 36,00 - podplečje brez kosti H! 34,00 - vrat brez kosti !!! 26,00 — prša in rebra s kostmi !!! 22,00 — podtrebušina H! 22,00 - golen in podlaket brez kosti H! 29,00 - kosti 3,20 - stegno s kostmi ! 37,00 - pleča s kostmi !! 31,00 - podplečje z vraščenimi kostmi !!! 27,00 — vrat z vraščenimi kostmi!!! „ ^ 22,00 - golen in podlaket s kostmi 16,00 - hrbet s kostmi !! 35.00 - ledja^ s kostmi!! 39,00 PRAŠIČJE MESO - stegno brez kosti ! 46,00 - zarebrnica (kare) ! 41,00 - pleče brez kosti !! 34,50 - golenica brez kosti !!! 32,00 - podplečje brez kosti !!! 30,00 - vrat brez kosti H! 30,00 - prša in rebra s kostmi!!! 19,Op - kosti 2,00 - golenica z vraščenimi kostmi!!! 20,00 - podplečje s kostmi 25,00 - vrat s kostmi H! 25,00 - stegno s kostmi ! 41,00 - pleče s kostmi H 30,00 Piščanci pripravljeni za peko 24,80 Povprečna cena: - telečje meso 35,70 — junečje mesto 33,07 - goveje meso 29,61 - prašičje meso 32,60 2. člen , OZD, ki se ukvarjajo s prodajo svežega mesa, morajo pred uporabo cen iz 1. člena skleniti ustrezne pogodbe s skladom za pospeševanje kmetijstva o oddvajanju 1 % sredstev od prodaje, sicer lahko uporabljajo cene iz drugega odstavka prejšnjega člena zmanjšane za 5 %. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-2/75-4/6 Ilirska Bistrica, 11. februarja 1975 Predsednik JOŽE GR!LJ, 1. r. OBČtMA MOLA Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. /74) in 245. ter 334. člena statuta občine Izola je skupščina o me Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost] dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! IZOLA Št. 2 — 28. februarja 1975___________________.URADNE OBJAVE« 11 1. člen V odloku o davkih občanov v občini Izola (Uradne objave, št 10/74) se 11. poglavje s členoma 4. in 5. črta. 2. člen V 7. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: ,.Stopnja davka od kmetijstva za zavezance, katerim kmetijstvo ni glavni vir preživljanja znaša: v 11 skupini katastrskih občin 47 % v 111 skupini katastrskih občin 40 % v IV skupini katastrskih občin 35 %.** 3. člen 11. člen se spremeni in se glasi: „Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu davek iz obrtnih dejavnosti) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek določen po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: od osnove dinarjev Stopnja nad do 10.000 25% 10.000 20.000 ' 27% 20.000 30.000 30% 30.000 40.000 33% 40.000 60.000 36% 60.000 80.000 39% 80.000 100.000 42% 100.000 150.000 46% nad 150.000 50% 4. člen V 14. členu se besedilo „določbe 83. člena** nadomesti z besedilom ,,določbe 84. člena.** 5. člen V 17. členu se besedilo „ob pogojih iz 81. člena** nadomesti z besedilom „ob pogojih iz 82. člena**. 6. člen V 21. členu se stopnja 3 % iz prvega odstavka nadomesti s stopnjo 15 %, stopnja 10 % iz drugega odstavka pa s stopnjo 35 %. 7. člen 25. člen se spremeni in se glasi: ,,Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek ne plačuje, če skupni letni dohodek iz tega naslova ne presega 3.600 dinaijev. Če letni dohodek po prejšnjem odstavku presega 3.600 din se plača davek od celotnega dohodka zmanjšanega za stroške iz drugega odstavka 24. člena tega odloka. 8. člen V 26. členu se pod točko 1 doda nov odstavek, ki se glasi: „Za kombi vozila, ki so pri organu za registracijo motornih vozil registrirana kot tovorna vozila in ki jih nosilci samostojne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti uporabljajo izključno za potrebe svoje dejavnosti ter jih imajo v svojih osnovnih sredstvih, se plača za 50 % zmanjšan davek po tej točki.** V 7. točki istega člena se zadnji odstavek črta. 9. člen V 38. členu se drugi odstavek spremeni in glasi: Stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž stopnja po stopnji poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,10 po stopnji 0,20 počitniških hiš po stopnji 0,35 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Izola, 27. februaija 1975 Predsednik JOŽE BOLJE, L r. OBčtMA KOPER Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBClN! KOPER 1. člen Besedilo podnaslova „1!. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija** odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 9/74) se črta. 4. in 5. člen se črtata. 2. člen Za dosedanjim drugim odstavkom 6. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: „Stopnja davka od kmetijstva za zavezance, katerim kmetijstvo ni glavni vir preživljanja znaša: - V IH. skupini katastrskih občin 40 % - V IV. skupini katastrskih občin 35 %* 3. člen 11. člen se spremeni in se glasi: „Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu ,,davek iz obrtnih dejavnosti**) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek določen po 10. členu zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: od osnove dinarjev nad do stopnja 10.000 25 % 10.000 20:000 27% 20.000 30.000 30% 30.000 40.000 33% 40.000 60.000 36% 60.000 80.000 39% 80.000 100.000 42% 100.000 150.000 46% 150.000 50% 4. člen V 14. členu se besedilo „iz 83. člena** nadomesti z besedilom „iz 84. člena**. 5. člen V 17. členu sc besedilo „iz 81. člena** nadomesti z besedilom „iz 82. člena**. 6. člen V prvem odstavku 21. člena se stopnja „3 %** nadomesti s stopnjo J 5 %*. V drugem odstavku se stopnja „10 %** nadomesti s stopnjo „35 %**. 7. člen 2$. člen se spremeni in se glasi: „0d dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek ne plačuje, če skupni letni dohodek iz tega naslova ne presega 3.600 dinarjev. (e letni dohodek po prejšnjem odstavku presega 3.600 dinarjev, se plača davek od celotnega dohodka, zmanjšanega za stroške iz zadnjega odstavka 24. člena tega odloka. Zavezancem, ki opremljene sobe in druge stanovanjske prostore oddajajo preko ustreznih turističnih in drugih organizacij, se odmerjeni davek zmanjša za 30 %. Davčna olajšava po tem odstavku se uveljavlja ob vložitvi letne davčne napovedi, kateri mora zavezanec predložiti dokazila o doseženm dohodku in o načinu oddajanja opremljenih sob oziroma drugih stanovanjskih prostorov. 8. člen ' Za dosedanjim prvim odstavkom 1. točke 26. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: „Za kombi vozila, ki so pri organu za registracijo motornih vozil registrirana kot tovorna vozila in ki jih nosilci samostojne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ter kmetje, ki so zdravstveno zavarovani uporabljajo izključno za potrebe svoje dejavnosti ter jih imajo v svojih osnovnih sredstvih, se plača za 50 % zmanjšan davek po tej točki/* Za dosedanjim prvim odstavkom 6. točke se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: „Za 50 % zmanjšani davek po tej točki plačujejo zavezanci iz drugega odstavka 1. točke tega člena.** Drugi odstavek 7. točke se črta. 9. člen 29. člen se spremeni in se glasi: „Davek od premoženja na posest stavb in delov stavb se plačuje: 1. Od stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni lastnini, ki so zgrajene po letu 1925, ne glede na to ali jih uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa so oddane v najem, po stopnji 0,10 % od davčne osnove; 2. od poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali uživalec sam uporablja, po stopnji 0,20 %od davčne osnove; 3. od stavb oziroma delov stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za oddih in počitek (počitniške hiše in podobno), po stopnji 0,35 % od davčne osnove. Zavezanec za davek po tem členu je lastnik oziroma uživalec stavbe.** 10. člen Za dosedanjim 29. členom se dodajo novi členi: 29/a, 29/b in 29/c, ki se glasijo: ,,29/a. člen Osnova za davek po 29. členu tega odloka jp vrednost stavbe ali dela stavbe, ki se ugotavlja po določbah odloka Obalnega sveta Koper o merilih za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 11/73) in po priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj, kije sestavni del omenjenega odloka. Pri točkovanju po priročniku se ne upoštevajo merila pod d) do m) 24. točke, točke 27 do vključno 30 tabele A in tabela D. 29/b. člen Davek od premoženja na posest stavb po 1. točki 29. člena tega odloka se ne plača: 1. od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo stalno socialno podporo; 2. od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci so nosilci zdravstvenega zavarovanja po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 29/c. Člen Zavezanec za davek po 29. členu je dolžan predložiti davčnemu organu podatke za odmero davka od stavb. Rok za predložitev podatkov in vsebino napovedi določi davčni upravni organ. Davčni upravni organ lahko določi tudi drugačen način ugotavljanja po-datkov za odmero davka, če je za davčnega zavezanca ugodnejši.** 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah uporablja pa se od 1. januarja 1975, razen določb 1. točke 9. člena ter 9/a in 9/b člena, ki se uporabljajo od 1. januarja 1976. St.: 422-2/75 Koper, 27. februar 1975 Predsednik MARIO ABRAM, L r. Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KOPER 1. člen V taksni tarifi odloka o komunalnih taksah v občini Koper (Uradni glasnik, št. 18/65 in Uradne objave, št. 2/67, 23/67 in 5/72) se znesek „12.000 dinarjev** pod točko c) tari&e številke 1 nadomesti z zneskom „500,00 dinarjev**. ' 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St.: 423-3/75 , Koper, 27. februarja 1975 Predsednik ^ MARIO ABRAM, 1. r. i . i\a podlagi 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 236. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI KOPER 1. člen 14. točka 5. člena odloka o javnem redu in miru v občini Koper (Uradne objave, št. 15/69 in 19/73) se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 22-2/69 Koper, 27. februarja 1975 Predsednik zbora HERKUL JERMAN, 1. r. Na podlagi 10. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št 35/73) in 36. člena statuta občine Koper je skupščine občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O POSESTI IN REJI PSOV 1. člen Na območju občine Koper imajo lahko pse vse fizične in pravne osebe pod pogoji, kijih določajo ta odlok in drugi predpisi. št. 2 — 28. februarja 1975 URADNE OBJAVE- 13 2. člen Po tem odloku se razvrstijo psi: - v pse čuvaje, - v lovske pse, - v šolane pse, - druge pse. Psi čuvaji so pasemski in nepasemski psi, kijih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovora, vrtov in drugo. Objekt oziroma prostor, ki ga čuva pes čuvaj, je potrebno posebej navesti v prijavi psa. Lovski psi služijo potrebam lova. Solani psi so psi vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in za vodenje slepih oseb. Med druge pse se štejejo vsi psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske ali šolane pse. Pse razvršča v kategorije pooblaščena organizacija (Veterinarska postaja Koper), ki vodi register psov. 3. člen Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pse stare nad 3 mesece. Rok za prijavo je 8 dni po nabavi psa oziroma po preteku starosti 3 mesecev. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. ' . Če se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljavec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 4. člen Lastnik psa je dolžan prijaviti pogin, odtujitev ali pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Rok za prijavo je 3 dni. 5. člen Lastnik psa odda prijavo in oddajo psa pooblaščeni organizaciji, ki vodi register psov. V register se vpišejo: ime in priimek lastnika oziroma imetniks psa, ime, pasma, opis in starost psa in številka pasje znamke. * 6. člen Pooblaščena organizacija, ki izvaja cepljenje psov proti steklini, izda za psa pasjo znamko in potrdilo o opravljenem cepljenju. Cepljenje psov je obvezno vsako leto. 7. člen Registrirani in cepljeni psi morajo nositi ovratnik z znamko, na kateri je označba občine, letnica, ko je bil pes cepljen in registrska številka psa. Znamka velja eno leto. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa v 8 dneh to sporočiti pooblaščeni organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamke. 8. člen Za psa čuvaja mora imeti lastnik zaprt ali dobro ograjen prostor. Če takega prostora nima, mora biti pes priklenjen tako, daje možen dostop do vhodnih vrat zgradbe. Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob nasadu ali posevku, vendar ne ob javni poti. Psi se lahko prosto gibljejo zunaj hišnega oziroma ograjenega prostora le pod nadzorstvom. Psa, kije popadljiv, sme lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici. Pes mora nositi nagobčnik. 9. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom „HUD PES". 10. člen Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, da ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim; da je nahranjen, negovan in če zboli, da ga da zdraviti. Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka. Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika. Lastnik ne sme puščati psov na balkonih zgradb. V stanovanjskih zgradbah ali strnjenih naseljih se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča psa, ki stalno laja ali tuli in s tem moti okolico. O odvzemu psa odloča pristojni občinski upravni organ. 11. ^člen Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov vsakomur, ki nima za to primernih pogojev. 12. člen Če je podan sum ali če pes zboli za steklino, mora lastnik to takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Istočasno mora psa varno zapreti ali prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da pred njim zavaruje okolico. 13. člen Če pes koga ugrizne, mora lastnik psa takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavo mora dati tudi zdravnik, h kateremu se je oseba, ki jo je ugriznil pes, prijavila zaradi zdravljenja. Če se taka oseba ni zdravila, mora ugriz sama prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Lastnik je dolžan na poziv veterinarske službe pngnatj psa na pregled za steklino. < 14. člen Če obstaja večja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitame ali druge bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške. 15. člen Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade ter na javne prireditve (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča, čakalnice, razstave in javna zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, gostilne in podobno) razen službenih psov varnostnih organov. Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju, oziroma kadar je lastnik iz drugih -objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora. 16. člen Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasje znamke. Pes, ki je bil ulovljen v primerih iz prejšnjega odstavka, se vrne lastniku, če se dokaže, da je bil pes registriran in cepljen za tekoče leto. Vrnitev psa lahko lastnik zahteva v 5 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen. Pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo za vzdrževanje določi pristojni občinski upravni organ. Če lastnik ne zahteva vrnitve psa v določenem roku in če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča. Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitve, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu. ' 17. člen Lovljenje in pokončanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega upravnega organa veterinarski higienik. Psa na verigi ni dovoljeno pokončati. Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog. 18. člen Pristojni občinski upravni organ lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgod in podobno. O zapori psov se mora na krajevno običajen način obvestiti lastnike psov in vse kinološke organizacije ter lovsko zvezo. 19. člen Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsakogar, ki ima psa na kakršenkoli način v posesti. 20. člen Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 dinaijev se kaznuje za prekršek oseba: 1. če ne prijavi psa pravočasno po nabavi ali psa starega nad 3 mesece ali psa, ki seje priklatil (3. člen); 2. če ne poda prijave v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen); 3. če ne prijavi izgube pasje znamke (drugi odstavek 7. člena); 4. če opusti varnostne ukrepe pri psih (8. člen); 5. če ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka; 6. če v primeru suma ali obolenja stekline ali v primeru ugriza tega ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu (12. in 13. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznive tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinaijev se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 21. člen Za izvajanje tega odloka je pristojen oddelek za gospodarstvo in finance. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini (Uradne objave, št. 7/67). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 322-32/74 Koper, 27. februaija 1975 Predsednik HERKUL JERMAN, 1. r. Na podlagi 63 člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/47, 40/68 in 43/70) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1974 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE, PODELJEVANJE PODPOR IN POSOJIL NADARJEN! MLADINI KOPER 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za štipendiranje, podeljevanje podpor in posojil nadarjeni mladini Koper (Uradne objave, št 15/69) preneha veljati. * * 2. člen Sredstva sklada znašajo 6.497,35 in se prenesejo na temeljno izobraževalno skupnost v znesku 6.086,90 dinarja in na račun zdru- - h sredstev za štipendiranje pri Komunalnem zavodu za zapo-^anje Koper v znesku 410,45 dinarja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-65/74 K oner 19 decembra 1974 Podpredsednik ' PAVEL PEČAR, I r. Soglasje k temu odloku sta dali: Skupščina občine Izola s sklepom št.: 67-13/74 z dne 30. decembra 1974; - Skupščina občine Piran s sklepom št.: 022-59/74-75 z dne 27. januarja 1975. Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 16/67), 5. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen (Uradne objave, št. 13/73) in 236. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih' skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela naslednji SKLEP 1. Skupščina občine Koper daje soglasje k novim cenam pokopaliških pristojbin in storitev komunalnega podjetja Komunalni servis Koper na pokopališču v Kopru. 2. Cenik pokopaliških pristojbin in storitev na pokopališču v Kopru je sestavni del tega sklepa. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 352-21/74 Koper, 27. februarja 1975 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. CENIK POKOPALIŠKIH PRISTOJBIN IN STORITEV NA POKOPALIŠČU V KOPRU 1. Pristojbina za prvo kolobamo dobo (10 let) - vrstni grob - vrstni grob otroški - vrstni grob po izbiri - rodbinski grob 2. Pristojbina za naslednjo kolobamo dobo - vrstni grob - vrstni grob otroški - rodbinski grob - rodbinska grobnica 3. Izkop in zasutje groba - vrstni in rodbinski grob - otroški grob 4. Pristojbina za pokop mrliča v - rodbinsko grobnico 5. Ekshumacija (prekop) pokojnika a) izkop mrliča do 5 let po pokopu b) izkop mrliča nad 6 let po pokopu 6. Pristojbina za postavitev a) spomenika b) nagrobnega znamenja CENA SANITARNEGA POKOPA - Pobiranje in prevoz s furgonom do mrliške vežice, postavitev na oder, ostali stroški 240 dinarjev 200 150 400 1.200 1.500 1.000 3.500 4.000 520 293 800 2.000 1.500 200 100 §t. 2 — 28. februarja 1975 »URADNE OBJAVE 15 - Krsta (šreger) 700 - Izkop in zasutje groba 520 - Pogreb (4 pogrebci + grobar) 700 - Pristojbina za prvo kolobamo dobo 200 SKUPAJ 2.360 OBčtMA P!RAM Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 24. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN 1. člen V odloku o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 8/74) v prvi vrsti 4. člena se številka člena „22/* popravi na „23." 2. člen Črta se poglavje „H. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja" ter 5. in 6. člen. 3. člen Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: „Davek iz kmetijstva se plačuje po proporcionalnih stopnjah in sicer 1. v IH. skupini, ki zajema katastrske občine Piran, Piran-novi, Portorož in Sečovlje - za zavezance, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, po stopnji - za druge zavezance, po stopnji 2. v IV. skupini, ki zajema vse druge katastrske občine: - za zavezance, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, po stopnji - za druge zavezance, po stopnji 4. člen Besedilo 12. člena se nadomesti z novim, ki se glasi: „Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov in sicer: Osnova dinarjev Stopnja do 10.000 25% nad 10.000 do 20.000 27% nad 20.000 do 30.000 30% nad 30.000 do 40 000 33% nad 40.000 do 60.000 36% nad 60.000 do 80.000 39% nad 80.000 do 100.000 42% nad 100.000 do 150.000 46% nad 150.000 50% 5. člen V prvi vrsti 15. člena se številka člena „83** popravi na „84**. V drugi vrsti 18. člena se številka člena „81/* popravi na „82/*. 6. člen V tretji vrsti prvega odstavka 23. člena se sedanja stopnja „3 %** popravi na „15 %**. V drugi vrsti drugega odstavka istega člena se sedanja stopnja „10 %** nadomesti z novo „35 %**. 7. člen Črta se drugi in četrti odstavek 27. člena. 8. člen Za 27. členom se vstavi nov 27 a člen, ki se glasi: „Občanu, ki dosega dohodek z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem preko turistične, gostinske ali druge pooblaščene organizacije, se odmerjeni davek zmanjša za 50 %. Občan, ki se preživlja sam ali ki živi v družinski skupnosti, katere skupni letni dohodek iz drugih virov (iz rednega delovnega razmerja, pokojnine, honorarjev itd.) na posameznega člana družinske skupnosti ne presega din 10.000, ne plača davka od dohodka, ki ga dosega z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, če letni dohodek iz tega naslova ne presega 3.600 din. 9. člen V prvi vrsti 28. člena za besedo „tovornih" se vejica črta. V prvi vrsti 1. točke v oklepaju se za prvo besedo „tovomjaki" namesto „in" postavi vejica ter za besedama ,,lahki tovornjaki" vpiše „in kombi tovorna vozila". Za prvim odstavkom te točke dodamo nov drugi odstavek, ki se glasi: „Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in zavezancem iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se davek na posest kombi tovornega vozila zmanjša za 50 % ob pogoju, da to vozilo uporabljajo izključno za potrebe svoje dejavnosti.** V prvi vrsti 7. točke se za besedo „kombi" doda beseda ,.potniška**. 10. člen V tretji vrsti 36. člena in v tretji vrsti 39. člena se letnica „1973** popravi na „1972**. 11. člen 40. člen se nadomesti z novim, ki se glasi: ,,Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: - za stanovanjske stavbe in stanovanja - za poslovne stavbe in poslovne prostore - za počitniške hiše in počitniška stanovanja 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Št.: 422-5/74-75 Piran, 24. februarja 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, I. r. Na podlagi 245. in 267. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 27. januarja 1975 sprejela ODLOK O USTANOVITVI, ORGANIZACIJI, NALOGAH IN PRISTOJNOSTIH STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKE SKUPŠČINE I. SPLOŠNE DOLOČBE l.člen Za opravljanje organizacijskih, strokovnih, administrativnih in drugih nalog za občinsko skupščino, njene zbore in druga telesa, dele- 16% 40% 11 % 35% Po stopnji v % 0,10 0,20 0,35 m konference delegacij ^ istmom Hrčkovih du&a !kup4čiae ohčiM Pizan ^v nadaljnjem besedil i strokc^TU služba) , 2.čfen strokc^ne službe so člani deležne skupnosti uprave dbčme PSzan, v kateri uveljavljajo woje samoupravne pravice, Men če m § tem odlokom v posameznih primerih drugače določeno 3, člen finančno materialna, adrrunntrativna m druga pravila v zvezi z delirimi razmevp delavcev strokovne službe opravljajo ustrezne službe občinskih upravnih organov. H ŠALOTK IN PRJS70JN0S7! S7ROKOVNE SLUŽBL 4. člen Strokovna služba opravlja organizacijske, strokovne, administrativne in druge naloge za občinsko skupščino, njene zbore m druga ttelesa, delegacije m konference delegacij, ki naq zagotovijo njihovo hitro, uspešno in strokovno delovanje. Pri tem zlasti; sodeluje pri sestavi programov skupščine in njenih teles ter spremlja njihovo realizacijo; pripravlja seje zborov in drugih teles skupščine, izvzemi! tista telesa, za katera je z aktom o ustanovitvi drugače določeno; - skrbi, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno in dostavljeno delegatom m drugim zainteresiranim; skrbi za pravočasno obravnavo predlogov in gradiv v delegaciji republiškega zbora občin in zagotavlja pogoje za njeno delovanje; po potrebi organizira skupne posvete delegatov republiškega zbora združenega dela z območja občine zaradi izoblikovanja stališč in predlogov do gradiv tega zbora, ki so pomembna za občino; nudi strokovno pomoč delegatom in delegacijam pri izdelavi predlogov, ki jih vlagajo pri občinski, obalni ali republiški skupščini, njenih zborih ali pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti; opravlja za skupščino, njene zbore in telesa administrativna opravila; vodi evidenco o sprejetih sklepih ali drugih aktih in spremlja njihovo icalizacijo; hrani dokumente skupščine in njenih teles ter zapisnike sej; skrbi za informiranje javnosti o delu &upščinq; zbira vprašanja delegatov, jih posreduje pristojnim organom in službam in skrbi, da se na vprašanja dajejo odgovori; skrbi za organizacijo in potek javnih razprav, ki se organizirajo po sklepu skupščine ali njenih zborov, ter zbira stališča, mnenja in predloge iz javne razprave; sodeluje pri organizaciji referenduma, volitev in drugih podobnih akcij; opravlja strokovne naloge predsedstva skupščine; opravlja administrativna opravila za predsednika in oba podpredsednika skupščine ter predsednike zborov; opravlja druge naloge, ki jih določa statut občine in poslovnik skupščine. 5. člen ' Strokovna služba organizira dokumentacijski center in v zvezi s tem zbira in ureja gradiva občinske, obalne in republiške skupščine in jih daje na razpolago delegatom, strokovnim delavcem in drugim zainteresiranim. 1 6. člen Strokovna služba vodi protokol skupščine in skrbi za pripravo in organizacijo prihoda in bivanja predstavnikov in delegacij drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti. 7. člen Strokovna du&a sodeluje z občankam ipiasrasn; ontani, h opravijo naloge za skupščino. njene zbore m druga teiera. Občmski ipravu, ooaai so doižm onditi strokovni sin&i pomoč m podatke, i kaierum razpolagajo, za potrnbe skupščine m njenih tdei. m ORGANIZACIJA STROKOVXE SLUŽBE 8. člen Strokovno službo vodi sekretar skupščine, ki za imenuje m razrešuje občinska skupščina. 9. člen Sekretar skupščine organizira delo strokovne službe, skrbi za njene uspešno m baro poslovanje ter izpolnjevanje njenži nalog, kakor tudi za zagotovitev sredstev, kadrov m prostorov, ki bodo tako delo omogočali. Sekretar skupščine je disciplinski starešina delavcev, zapornih v strokovni službi. 10. člen Sekretar skupščine je za svoje delo in delo strokovne službe odgovoren skupščini in njenemu predsedniku. Sekretarja skupščine nadomešča v njegovi odsotnosti pomočnik sekretarja, ki ga določi predsedstvo skupščine. 11. člen Sekretarju skupščine določi mesečni osebni dohodek komisija občinske skupščine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomesti! osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine. 12. člen Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v strokovni službi določa delovna skupnost strokovne službe v soglasju s sekretarjem skupščine. Pri izbiri delavca za prosto delovno mesto v strokovni službi mora dati svoje soglasje sekretar skupščine. 13. člen Delavci strokovne službe urejajo medsebojna razmerja v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugimi samoupravnimi akti delovne skupnosti upravnih organov občine Piran. 14. člen Naloge strokovne službe se v okviru njene pristojnosti določijo s programom dela, ki se sprejme najpozneje do konca leta za prihodnje leto. Program dela obsega naloge, ki izhajajo iz programa dela skupščine, njenih zborov, odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine ter nalog strokovne službe. 15. člen Podrobnejše naloge o programiranju in planiranju dela strokovne službe se določijo z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in drugimi samoupravnimi akti. !V. SREDSTVA ZA DELO STROKOVNE SLUŽBE 16. člen Sredstva za delo strokovne službe zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine skupaj s sredstvi za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, glede na zapletenost in na obseg nalog te strokovne službe, vodijo pa se v finančnem načrtu upravnih organov občine Piran. St. 2 — 28. februarja 1975 »URADNE OBJAVE 17 17. člen Sredstva za osebne dohodke in druge dohodke se določajo na podlagi meril o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov v skladu z določili družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma. 18. člen Sredstva za materialne izdatke in druge izdatke se določajo na podlagi dejanskih potreb, glede na izdatke preteklega leta. V. PREDHODNE !N KONČNE DOLOČBE 19. člen Najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka morata delovna skupnost strokovne službe in sekretar skupščine določiti notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v strokovni službi. 20. člen Do sprejema akta iz prejšnjega člena določi prvo sistemizacijo delovnih mest strokovne službe predsedstvo občinske skupščine. 21. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1974. Št: 021-1/75 Piran, 27. 1. 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. POPRAVEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBClN! PIRAN V 1. točki 28. člena odloka o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 8/74) se besedilo „do 3 tone 1000 dinarjev** nadomesti z besedilom „do 3 tone 1000 dinarjev od vsake začetne tone**. V prvem odstavku se oeseda „polog** nadomesti z besedo „do!g**. 0Bč!NA POSTOJNA Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne, 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave št 10/74) se določba 1. točke 5. člena črta, dosedanje točke 2. do 8. pa postanejo nove točke 1. do 7. 2. člen 6. in 7. člen se črtata. Dosedanji 8. člen postane 6. člen; za njim pa se doda nov 7. člen, ki se glasi: ,,Poleg stopnje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti določene v 6. členu se plačuje davek po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Tega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. 3. Člen Prvi odstavek 14. člena se črta. 4. člen Prvi odstavek 18. člena se črta. 5. člen V prvem odstavku 23. člena se stopnja 3 % nadomesti s stopnjo 15 %. V drugem odstavku se stopnja 10 % nadomesti s stopnjo 35 %. 6. člen V 41. členu se besedilo „svet za finance" nadomesti z besedilom „izvršni svet'\ 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Št.: 422-18/74-4 Postojna, 27. februarja 1975 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 190. in 227. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 15. novembra 1974 sprejela ODLOK O PRENOSU NEKATERIH ZADEV Z DELOVNEGA PODROČJA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA V DELOVNO PODROČJE IZVRŠNEGA SVETA \ l.člen Zadeve iz delovnega področja skupščine občine Postojna, ki so bile prenešene v delovno področje političnoizvršilnih in družbeno-samoupravnih organov - svetov skupščine občine Postojna, se prenesejo v delovno področje izvršnega sveta skupščine občine Postojna. 2. člen Konkretnejše delovno področje izvršnega sveta, poleg delovnega področja, določenega v 214. členu statuta občine Postojna, bo urejeno z občinskim odlokom o izvršnem svetu skupščine občine Postojna. 3. člen Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-3/62 Postojna, 15. novembra 1974 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi prvega odstavka 35. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Postojna objavlja iniciativni odbor za izvedbo samoupravnega sporazumevanja o štipendiranju v občini Postojna SKLEP o razglasitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in Študentov v občini Postojna 28. februarja 1. Iniciativni odbor za izvedbo samoupravnega sporazumevanja o štipendiranju v občini Postojna ugotavlja, daje izpolnjen pogoj iz 35. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Izjavo o pristopu k sporazumu so podali pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini ter je tako sporazum veljaven. 2. Sredstva za štipendiranje se zbirajo na posebnem žiro računu pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Koper z ločenim knjigovodstvom za občino Postojna. Vsi podpisniki prispevajo po 0,5 % od bruto osebnih dohodkov od 1. 7. 1974 dalje. Kontrolo sredstev in obračunavanja opravlja služba družbenega knjigovodstva. 3. Sklep o razglasitvi veljavnosti, kakor tudi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Postojna, se objavi v Uradnih objavah. Hkrati vsak podpisnik prejme po 1 izvod sporazuma. Postojna, 27. decembra 1974. Predsednik iniciativnega odbora IVO MIHELIČ, 1. r. V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistemu vzgoje in izobraževanja. V težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik, in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občine, družbenopolitične organizacije in gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih občine Postojna SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV 1. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov. Štipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjšanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja. 2. člen Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike in stališča organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok. 3. člen Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraževalnimi zavodi, v delo organov, ki odločajo o štipendiranju pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov. 4. člen ' Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin. 5. člen Pristopamo k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut in kriterije za štipendiranje iz tega sklada kot sestavni del tega sporazuma. 11. KRITERIJI ZA ŠTIPENDIRANJE 6. člen Pri štipendiranju upoštevamo, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo v posameznih organizacijah združenega dela, in se zato sporazumemo tudi o enotnih kriterijih tega štipendiranja. Zato obravnavamo štipendije kot: - sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo; - instrument kadrovska politike združenega dela; - nagrade in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela; - pomembno obliko izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Štipendiranje iz združenih sredstev 7. člen . ^ Za uresničevanje namena iz prvega odstavka prejšnjega člena se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež. Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Koper. Obenem sprejemamo obveznost, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev in drugih delovnih ljudi v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz prejšnjega odstavka vseh učencev in študentov, ki izpolnjujejo pogoje za štipendiranje iz združenih sredstev, ne bodo mogli štipendirati. Skrb za izvršitev te obveznosti poveijamo skupnim komisijam. , 8. člen Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev. 9. člen Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev in v želji, da zagotovimo največjo možno učinkovitost teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenja vzgojnoizobraževal-nth zavodov, krajevnih skupnosti, družbenopoiitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prijav kandidata iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov socialnega skrbstva. St. 2 — 28. februarja 1975 URAD IVE OBJAVE« 19 10. člen Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali stroške: - stanovanja in prehrane, - obleke in obutve, - šolskih potrebščin, - kulture in rekreacije, - prevoza. Štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo. 11. člen Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena. Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznosti začeti delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča. Zato, da bi omogočali izenačene materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bomo zagotovili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavljali v občini stalnega bivališča pravico do razlike iz združenih sredstev med najnižjima štipendijama iz 14. člena tega sporazuma (350 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma. !z združenih sredstev bomo poravnali to razliko tudi dijakom in študentom, s stalnim bivališčem v drugih občinah, če zaradi kadrovske štipendije v naši občini te pravice ne bomo mogli uveljaviti doma. 12. člen Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendijo iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili. 13. člen Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občinah gospodarijo skupne komisije, ki jih bomo oblikovali na enak način kot zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in jih razširili še z delegati podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupnih komisij urejamo s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma. Štipendije organizacij združenega dela in iz skiadov pri samoupravnih interesnih skupnostih 14. člen V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajevani in za hiter in učinkovit študij posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotno lestvico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 300 točk za študente visokošolskih zavodov s poprečno oceno 6.0 do 6,5 oziroma 2.0 do 2,4 450 točk 6.6 do 7,2 oziroma 2,5 do 2,9 500 točk 7.3 do 7,9 oziroma 3,0 do 3,4 570 točk 8.0 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9 650 točk 8.7 do 9,3 oziroma 4,0 do 4,4 750 točk 9.4 do 10 oziroma 4,5 do 5 850 točk Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let študija. Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in delovnih ljudi. 15. člen V združena sredstva za štipendiranje bomo prispevali tudi delavci na področju družbenih dejavnosti. Sicer pa bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnjem členu s tem, da bomo svoja sredstva združevali v skladih pri samoupravnih interesnih skupnostih. 16. člen Zavezujemo se, da razen štipendij po kriterijih t?ga sporazuma ne bomo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja. Izjeme v upravičenih primerih dovoljuje skupna komisija podpisnikov. Razpisi in štipendijska razmerja 17. člen Štipendiranje bomo objavili z javnimi razpisi in navedli vse pogoje, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov ter tako omogočali, da se bodo učenci in študenti odločali pri izbiri poklica in dela v okviru kadrovskih potreb. Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS - 1,65 „Prošnjaza štipendijo**, kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. 18. člen Štipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgoj-noizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov. 19. člen Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami. V pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice: - obveznosti štipendista do šolanja ali študija; - obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista); - določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja; - obveznost povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je yzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo; - druga določila, ki naj prispevajo k hitrernu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma in splošnih aktov, s katerimi urejamo štipendiranje. Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu. Sporazumemo se, da je štipendist prost pogodbenih obveznosti, če mu v 30 dneh po njegovem pismenem obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili roka za začetek dela — pripravništva. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni. 20 .URADNE OBJAVE" St 2 — 23 februarja 1975- 20. člen V pogodbah o Štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice, kot v pogodbah iz prejšnjega Člena Štipendisti iz združenih sredstev s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem Šolanju vključili v v združeno delo na območju občine Postojna, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo ti Štipendisti povezali v skladu z določili 11. člena drugega odstavka tega sporazuma. 21. člen Za Štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila, kot v 17. in 18. členu tega statuta. Javnost in evidenca podatkov 22. člen Zavezujemo se, da bomo posredovali strokovni službi skupne komisije obČ!ne, kjer ima naša temeljna organizacija združenega dela svoj sedež, naslednje podatke: \ - splošne akte, s*katenmi urejamo Štipendiranje; - razpise štipendij; pregled razpoložljivih štipendij za posamezno Šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto najkasneje do 30. aprila; rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb; druge podatke, ki se nanašajo na Štipendiranje in so v skupnem interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja). Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in organom upravljanja. Sankcije 23. člen Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo 24. člen (e bi kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo uveljavljali posebno moralnp in materialno odgovornost V ta namen bo v občini delovalo stalno razsodišče, ki bo pristojno glede na sedež kršilca sporazuma Razsodišče bo za kršitve tega sporazuma izrekalo javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Za hujše kršitve samoupravnega sporazuma bo razsodišče izrekalo tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne porabe v združena sredstva v občini do 50 000 dinarjev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do 5.000 dmarjev. Pobudo za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Odločitve razsodišča bomo sprejeli kot dokončne in jih bomo izvršili v rokih, ki jih bodo določila razsodišča. Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni republike. !!! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Vrednost točke iz 11. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1.200 din in so za 200 din nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 km oziroma 300 din nižje za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča 26. člen Za občane, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pristopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo Štipendiranje organizacij združenega dela. Stipenditotji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma. 27. člen Štipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah, kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 11. člena tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja. 28. člen Določila tega sporazuma veljajo tudi za učence srednjih šol s periodičnim poukom, vendar le za ta čaš šolanja. 29. člen Vsa dosedanja štipendijska razmerja ostanejo v veljavi s tem, da je treba vse štipendije, ki so nižje od zneskov, obravnavanih v 14. členu, prilagoditi dogovorjenim višinam. , 30. člen Sporazumemo se, da vodijo evidenco podpisnic tega sporazuma skupščine občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež, in jih obenem pooblaščamo za sklic prve seje skupne komisije podpisnic tega sporazuma v občini. * 31. člen Izvajanje tega sporazuma spremlja skupna komisija, ki je pristojna tudi za njegovo tolmačenje. 32. člen Svoje samoupravne akte, s katerimi urejamo štipendiranje, bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu. 33. člen Ta sporazum se lahko spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem. Pobudo za spremembo sporazuma da vsaka od podpisnic v občini ali podpisnic družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. 34. člen Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum, bodo to storili s pismeno izjavo. ' 1 35. člen Ta sporazum je v občini sklenjen, ko podajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini. Delavci in drugi delovni ljudje, ki bodo k sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejjo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve. Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi občinski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. 36. člen Po sprejetju se ta sporazum objavi v Uradnih objavah. Postojna, 27. decembra 1974. Št. 2 — 28. februarja 1975 URADNE OBJAVE 21 OBč!MA SEŽANA Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in 3. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV , l.člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 10/74) se v 3. členu besedilo „22. člena'* nadomesti z besedilom ,,23. člena". 2. člen V 4. členu se črta 1. točka z besedilom „davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja". Dosedanje točke 2. do 5. postanejo nove točke 1. do 4. 3. člen IH. poglavje s členom 5. in 6. se črta. 4. člen Za 8. členom se doda nov 8 a člen, ki se glasi: „Davek iz kmetijstva se obračunava in plačuje po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Tega davka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmeija prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti; ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem raz-meiju." Ta davek plačujejo zavezanci iz 1., 2. in 3. točke 8. člena tega odloka poleg davka po stopnjah predpisanih v 8. členu. 5. člen 16. člen se spremeni in se glasi: „Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek določen po 10. členu zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: od osnov dinarjev nad do 10.000 10.000 20.000 20.000 30.000 30.000 50.000 50.000 80.000 80.000 110.000 110.000 150.000 150.000 200.000 nad 200.000 stopnja 25 % 26% 28% 31% 34% 38% 42% 46% 50% 6. člen 17. člen se spremeni in se glasi: ,,Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene 1 f po določilih 10. člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek po stopnji 32,24 %. 7. člen V 18. členu se besedilo „iz 81. člena" nadomesti z besedilom Jz 82. člena". 8. člen V 19. členu se besedilo „iz 82. člena" nadomesti z besedilom „iz 83. člena". 9. člen V 20. členu se besedilo „po 9 a členu" nadomesti z besedilom „po 10. členu". 10. člen 26. Člen se spremeni in se glasi: ,,Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje od osnov in po stopnjah, ki so določene v 16. členu tega odloka. 11. člen 27. člen se spremeni in se glasi: „Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 10. člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek po stopnji 32,24 %. s . 12. člen V 30. členu se stopnja davka „5 %'* iz 1. odstavka nadomesti s stopnjo „15 %", stopnja davka „10 %" iz 2. odstavka se nadomesti s stopnjo „35 %". V zadnjem odstavku se stopnja davka „5 %" nadomesti s stopnjo „15 %". \ 13. člen V 54. členu se besedilo na koncu odstavka „Svet za finance" nadomesti z besedilom „Izvršni svet". t -V ' 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Št.: 422-13/74^5 Sežana, 28. februarja 1975 Predsednik, BORIS BERNETlC, 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST DUTOVLJE ODBOR ZA IZVEDBO REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE POTI V SKOPEM t ' ' ' POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA ASFALTIRANJE POTI V SKOPEM, DNE 26. JANUARJA 1975 / / 1. Glasovalno mesto št. 1 v Skopem. Na tem glasovalnem mestu glasuje 161 volivcev. ,,ZA" je glasovalo 123 volivcev. ,.PROTI" je glasovalo 28 volivcev. Neveljavni sta bili 2 glasovnici. Upravičeno ni glasovalo 8 volivcev. Skupno je glasovalo 153 volivcev. Št. 2—23. februarja 1975 URADNE OBJAVE; ' 2. Po navedenem izidu je odbor ugotovil, da je glasovalo 153 volivcev oziroma 94,60 % volivcev. ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV SPLOŠNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V KOPRU Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 123 volivcev oziroma 76,40 % volivcev. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 28 volivcev oziroma 17,39 % volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 2 oziroma 1,24 %. Upravičeno ni glasovalo 8 volivcev oziroma 4,97 % volivcev. 3. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja odbor ugotavlja, da je glasovala večina vseh, v volilni imenik vpisanih volivcev na območju, za katerega se samoprispevek uvaja in da se je večina volivcev izrekla „ZA" uvedbo samoprispevka. Skopo, 26. januaija 1975. Predsednik: GEC FRANC, l.r.' Člani: 1. ŽIVEC BORIS, l.r. 2. ŽIVEC ALFONZ, l.t. 3. NOVIC BRUNO, 1. r. 4. JERIC FRANC 1.1. OBčtNE !Z0LA, KOPER, P!MN )N SEŽANA 1. člen Splošno sodišče združenega dela v Kopru, ki obsega območje občin Izola, Koper, Piran in Sežana ima 30 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščina z območja sodišča. 2. člen Predsednik in dva sodnika splošnega sodišča združenega d ^ v Kopru imajo lastnost delavcev v združenem delu pri tem sodišču. Kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov tega sodišča opravijo v sodelovanju s SZDL in sindikati občinske skupščine z območja sodišča. Število sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Kopru, se določi v sorazmeiju s številom zaposlenih v posameznih občinah, in sicer občina Izola 4 sodnike, občina Koper 12 sodnikov, občina Piran 5 sodnikov in občina Sežana 6 sodnikov. 3. člen Dokler ne bo po drugem odstavku 21. člena zakona o sodiščih združenega dela določeno število delovnih mest strokovnih in admi-nistrativno-tehničnih delavcev, ima lahko sodišče največ 3 delovna mesta s polnim delovnim časom, oziroma tudi ustrezno večje število delavcev s skrajšanim delovnim časom. 4. člen Stroške za delo splošnega sodišča združenega dela v Kopru krijejo občine z območja sodišča v sorazmeiju s številom v občinah zaposlenih delavcev, in sicer občina Izola 15%, občina Koper 48%, občina Piran 16 %, in občina Sežana 21 % stroškov sodišča. Na podlagi 20. in 21. Člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74), 245. člena statuta občine Izola, 293. člena statuta občine Koper, 245. člena statuta občine Piran in 181. člena statuta občine Sežana so skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975, skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februaija 1975, ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1975, skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1975, ter skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1975, sprejele 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-1/75 Izola, 27. februaija 1975 Št.: 020-5/75 Koper, 27. februaija 1975 Št.: 4024/75 Piran, 24. februaija 1975 Predsednik skupščine občine Izola JOŽE BOLJE, L r. Predsednik skupščine Občine Koper MARJO ABRAM, 1. r. Predsednik skupščine občine Piran IVAN BAŽEC, 1. r. Št.: 021-1/75-1 Sežana, 28. februaija 1975 Predsednik skupščine občine Sežana BORIS BERNETlC, I. r.