Številka 25	Liubliana dne 21. iuniia 1939	Leto XXI
Kdo - kam - kakot
Vsa znamenja kažejo, da se nam bliža nov val gospodarske krize, preden smo premagali starega. Celo za močne in gospodarsko čvrsto organizirane narode je to vprašanje važno in življenjsko pomembno. Toliko bolj pa za nas, ki smo se komaj dobro začeli pripravljati, da breme krize premagamo in odstranimo.
Jedro gor/a
v vsaki gospodarski krizi je kmetsko vprašanje in njegova gospodarska struktura.
Kmetsko gospodarstvo je odvisno od nebroj činiteljev, ki stoje popolnoma zunaj območja človekove volje. Že sama doba razvoja od setve do žetve je urejena strogo po naravnih zakonih, na katere človek ne more čisto nič vplivati. Poleg tega igrajo tu veliko vlogo vremenske prilike in neprilike ter je dejansko kmet še danes izročen naravnim silam kakor nekdaj tlačan grajskemu valptu.
Pomanjkanje organizaciie
to gorje še povečuje. Medtem ko je industrijska proizvodnja po veliki večini še vedno plod mednarodno organiziranega kapitala, je kmet s svojim delom in pridelki otrok narave z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi tega vzdevka.
Tam je mogoča veliko gibčnost, skrajno izkoriščanje delovnih sil in konjunkture, vskladiščenje produktov za dolgo dobo, ne da bi na vrednosti kaj utrpeli, in podobno.
Kmet nima nobene teh prednosti. V svojem delu je nujno individualist, to se pravi — človek, ki mora delati po svojem osebnem preudarku, z ozirom na krajevne razmere, na podnebje, lego in kakovost zemlje itd.
Prav zato je kmet neokreten in za nasvete in pobude nezanesljiv^. Marsikdaj in marsikje ima slabe skušnje z brezvestnimi ljudmi, pogosto pa tudi najboljše mišljeni nasveti in predlogi v praksi niso pokazali nobene prave vrednosti.
Spričo tega je kmet vedno bolj ali manj igrača v rokah drugih sil. Temu zlu bi bilo mogoče odpomoči samo z dobro in čvrsto organizacijo.
Kam, kako in kdo ?
Tega dejstva so se zavedali že naši dedje. Zato so bistrovidni ljudje sredi prejšnjega stoletja, v dobi prebujenja narodne zavesti skušali narod hkratu tudi gospodarsko organizirati. Naglasiti je namreč treba, da ni niti narodne niti politične samostojnosti brez gospodarske neodvisnosti. Za kmeta jo je mogoče ustvariti samo s pomočjo zadružništva. Saj on ne prenese visokih obresti za izposojanje obratne glavnice. — Hkratu niti ne more dati jamstva za nje pravočasno plačilo — razen z zemljo. Obremenitev zemlje pa pomeni za kmeta gospodarsko smrt.
To vse so znana in že zdavnaj priznana dejstva. Kljub temu jih še danes ne upoštevamo v zadostni meri in jih zlasti ne upoštevajo odločujoči činitelji.
Tako vidimo, da je bilo naše zadružništvo, kmetova najmočnejša gospodarska opora, razcepljeno. S tem mu je bil zadan
Skoraj vsak dan čitamo po vseh mogočih časopisih o proslavah raznih obletnic, jubilejih itd. Z visokodonečimi besedami se proslavlja jubilej kakega bogataša samo zato, ker si je v petdesetih letih nakopičil lepo premoženje, proslavlja tridesetletnico zvestega službovanja, dvajset let vožnje na kolesu, petnajst let brcanja žoge itd. itd. Človek se sprašuje, kaj še ni služilo za povod proslav in jubilejev.
Vsakemu privoščimo svoj način veselja, reklame, čaščenja iu priznanja, najsi bo upravičenega ali ne. Toda, pri tem nas vedno bode v oči, da se nikdar ne sliši nobene besede o najvažnejši, največji in najbolj trdo zasluženi zaslugi kmetskega človeka.
Kaj ni vreden jubileja, proslave in čaščenja tisti kmet, ki resnično gara od zore do mraka, ki trideset, petdeset in osemdeset let neumorno kot ura obdeluje zemljo, izpostavljen vsem nevarnostim za svoje življenje in za svoje delo. Ali ta skromni človek ne zasluži obletnice? Ali morda kmetski človek ni enakovreden? Ali njegovo delo, čigar žuljevi in z znojem prepojeni
Poleg vseh drugih udarcev tepejo našega kmeta letos še hude vremenske katastrofe.
Že v zgodnji pomladi je po več krajih uničevala drevje in posevke toča. Tudi strela je letos zažgala že prenekatero našo domačijo. Zdaj so se tem udarcem pridružili še dolgotrajni in za ta čas nenavadni nalivi, ki so povzročili hude povodnji.
V Kostanjevici
je deževje letos povzročilo že tretjo povodenj. S hribov pod Gorjanci je pridrvela voda v Krko, ki je narasla nad normalo že tri in pol metra. Vrtovi so vsi pod vodo in so nove setve in sajenja po prejšnji poplavi spet uničena. Po drugi poplavi cenjena škoda znaša samo za mesto Kostanjevico nad 250.000 din. V vsej občini pa škoda še ni dognana. Znaša gotovo milijone.
Vas Koprivnik je tretjič vsa v vodi, da prebivale! ne morejo nikamor. Zadnjih 14 dni je stala živina v Koprivniku ves čas do trebuhov v vodi in zdaj jo čaka enaka usoda. Ljudje beže v podstrešja, živina pa muka lačna v hlevih, ne da bi se mogla ponoči vleči iu spati. Tudi ljudje bede cele noči.
močan udarec, s tem se je oddaljilo od cilja, ki bi mu moralo brezpogojno služiti, in od namena, zaradi katerega je bilo poklicano v življenje.
Kdo naj reši ta vprašanja? Kako naj jih reši? Kam bodi usmerjena bodočnost?
To so klici, ki danes pretresajo našo vas.
pridelki redijo in preživljajo vse človeštvo ne zasluži priznanja?
Kmetskega človeka in njegovega dela ne more razumeti tisti, ki ni v življenju nikdar občutil trdote in truda svojega dela.
Mi pa pravimo,
da večkrat vse tisto, kar se obeša na veliki zvon ni mnogo prida. Precej takšnih jubilejev odmeva po pisanem papirju.
Kmetski trpin, ki skromno obrača svojo zemljo, seje in žanje za druge celo svoje življenje je dandmies deležen le posmeha in zaničevanja kakor v času suženjstva in tlake. Saj vidimo borbo zoper tekme koscev in žanjic, ki naj povzdignejo kmetskega človeka in njegovo delo in mu dajo potrebno čast in priznanje.
Nov čas prihaja in ta čas bo prinesel s seboj tudi novo vrednotenje človeka in njegovo delo. Mi smo prepričani, da bo ta čas prinesel kmetskemu človeku in njegovemu delu ono priznanje, ki mu pripada in za katerega se bori od početka do danes. In v tej borbi ne bo odnehal do svoje popolne zmage.
Ko so cenilci hodili po vaseh, se je primerilo na več krajih, da so občinski odborniki, ki so cenili škodo, šli iz hiš, istočasno pa je vstopil v hiše davčni izterjevalec. Lahko si mislite, kako je ljudem pri srcu v takih okoliščinah. Davčna oblastva naj bi vendar vsaj v takih primerih opustila izterjevanje neposredno po nesreči.
Po vinogradih je vse opustošeno. Ponekod so šle trte z zemljo vred v dolino. Vihar je potrgal rafijo, s katero je bilo privezano mladje, da je vse po tleh na mokri zemlji, medtem ko je grozdje v cvetju. Kako bo odcvetela trta, si lahko mislimo. Pojavlja se peronospora, vinogradniki pa ne morejo škropiti, saj jim škropivo vsakikrat opere dež.
Mlini v Kostanjevici in okolici ves mesec nič ne meljejo, ker je vdrla voda v mlinske naprave in naredila ogromno škodo. Po travnikih poko-šeno, od prejšnjih poplav oblateno seno, ki bi bilo vsaj za steljo, odnaša zdaj tretja poplava naprej. Po njivah je voda zalila že druge sadike. Žito je poležano in najbrž ne bo dozorelo.
Ljudje so obupani, ko bo lakota neogibna. Kdo jim bo pomagal?
Katastrofalne povodnji v Sloveniji
Iz Stične in Žužemberka
prihajajo podobna poročila. Enako iz Šmarjete na Dolenjskem, kjer se je ondan utrgal oblak in je potok Radula v nekaj minutah tako narasel, da je pod gradom Klevevžem, ki je last Antona Ulma ml., komaj bilo še čas ukreniti najpotrebnejše pri zatvornicah njegovega mlina. Ker je ,vso noč lilo kakor iz škafa, je potok Radula do zore drugega dne zrasel tako visoko, kakor tega najstarejši domačini ne pomnijo. Ravnine od Zbur do Šmarjete in Škocjana so jezera. Žita, iki so tako lepo kazala, so polegla, trava je stlačena, nakošeno seno odplavljeno. Deroča voda trga in nosi plasti rodovitne zemlje s pridelki vred v dolino oziroma na banovinsko cesto Mokronog—Šmarjeta. Pisec teh vrst je moral med 10. in 13. km dvakrat na tej cesti preko vode. Delno je grušč to cesto zasul na več centimetrov visoko.
Tudi na Notranjskem
je vodovje povzročilo veliko škode, ki je trenutno sploh še ni mogoče oceniti. Tako imajo \ Bevkah in Blatni Brezovici letos sedaj že tretjo poplavo.
Hudo je prizadeta Borovnica z okolico, kjer posebno divja potok Borovniščica, ki je med Borovnico in izlivom v Ljubljanico dosegel do 4 m nad normalo in se razlil preko njiv in senožeti. Pogled na polja je žalosten. Žito, ki je obetalo obilno letino, je pod vodo, pomadrano in pokrito z blatom. Krompir, kar ga je ostalo od majskih povodnji, je segnil pod vodo. Oni, katerim je voda uničila krompir maja meseca, so ga še 3n-ikrat sadili, toda sedaj jim je voda uničila še tega. Kmetje so si hoteli pomagati z ajdo, ki so jo mnogo posejali, sedaj pa jo je voda uničila. Edino, a zelo majhno upanje je s koruzo, ki ji voda mnogo ne škodi, a voda se počasi odteka in nevarnost je, da tudi to, poslednje kmetovo upanje, segnije v vodi.
Iz ostalih krajev Slovenije prihajajo podobna obupna poročila. Ig, Tomišelj, Struge, Št. Jernej, Dolenja vas, Mokronog — da omenjamo le nekatere izmed mnogih, so tako rekoč opustošeni.
Prebivalstvo vseh prizadetih krajev in okolišev je nujno potrebno pomoči. O tem danes menda nihče ne dvomi. Naša dolžnost pa je, da opozorimo, naj bo pomoč prizadetim kolikor mogoče nagla in kar najbolj nepristranska.
Nepristranost v takih primerih ni le soeiatno absolutno utemeljena, ampak je brezpogojno potrebna tudi z vidika državnih interesov. Narod naj v dejanjih spozna, da je Jugoslavija v vsakem oziru vsem enak in skupen dom, vsem enaka mati!
škocijan tretjič v vodi.
V sredo ponoči od 15. na 16. t. m. je potok Radulja spet močno narastel, da je skoraj dosegel višino, kakršno je bil zavzel v času velike povodnji leta 1933.
Včasih so vaški fantje peli »Plavaj, plavaj barčica«, to noč so se pa culi obupni glasovi: >Na pomoč! Drži! Vleči!« itd. Fantje, možje in dekleta so bili do pasu v vodi in s težavo reševali govedo, konje in prašiče, kajti voda je tako hitro naraščala kot še nikoli. Udrla je v hiše, trgovine in vsa gospodarska poslopja skoraj do 1 m višine. Voda je odnesla kmetom in trgovcem mnogo lesa in drugih predmetov. Razruvala je cesto in vsa dvorišča. Velikansko škodo je napravila voda po vasi, še večjo pa na travnikih, poljih in vrtovih. Že prva poplava pred tremi tedni je uničila ves pridelek. Sedaj pa, kar se je ponovno zasejalo, je uničila še zadnja povodenj. Nujno je potrebno s takojšnjim delom regulacije Radulje, kajti struga tega potoka je vsekakor premajhna, ker je ponekod široka komaj po 3 m. Potrebno je posekati ovirajoče drevje in grmovje ter razširiti strugo.
Čitajte in širite »Kmetski list«!
Aleksander Stambolijski
(Ob 16. obletnici njegove smrti.)
Pretekli teden, dne 14. t. m. je minilo 16 let izza mučeniške smrti velikega bolgarskega kmetskega borca, ideologa in voditelja Aleksandra Stambolijskeega.
Spominjamo se njegovega dela, žrtev in njegove smrti s pieteto, ker je bil prvi med bolgarskimi politiki in državniki, ki je po tragičnih dogodkih leta 1913. in 1915., o katerih se je zdelo, da so za večne čase izkopali nepremostljiv prepad med Bolgarijo in njeno zapad-no slovansko sosedo, krenil na pot iskrenega bratskega zbližanja med Bolgari in Jugoslo-veni. Stambulijski je bil prepričan, da je srečnejša bodočnost Slovanom na Balkanu zagotovljena le v bratski slogi in najtesnejšem sodelovanju obeh držav — Bolgarije in Jugoslavije, takrat še kraljevine SHS. Služeč temu idealnemu cilju, je takoj, ko je prevzel v Bolgariji vladno krmilo v svoje roke, zastavil vse svoje sile v to, da najprvo vzpostavi prijateljske od-nošaje med obema državama, nato pa pripravi vse, da pride med njima do državnopravnega uedinjenja. V svojih načrtih je našel mnogo iazumevanja pri takratnem ministrskem predsedniku Nikoli Pašiču. Pogajanja mod njim in Pašičein v tem pogledu so že bila toliko dozorela, da je bil 1. 1921. že določen sestanek na Bledu, kjer bi.se imela oba državnika dokončno dogovoriti glede nove ureditve državnoprav-nih odnošajev med obema državama. Stambulijski se je pred tem sestankom mudil v Parizu. Od tam se je vračal — bilo je to nesrečno naključje — preko Italije, s katero je bila takrat naša država v skrajno napetih odnošajih. Stam-bulijskega pot preko Italije je zbudila v Pašiču sum, da nima Stambulijski iskrenih namenov in je morda samo orodje v italijanskih rokah. Zato je odpovedal že dogovorjeni prihod na Bled, kjer ga je že čakal Stambulijski. Ker tudi kasneje ni prišlo do sestanka med obema državnikoma, je žal propadel tik pred uresničenjem ta velikopotezni načrt Aleksandra Stam-bulijskega! Toda ideja jugoslovansko-bolgarske-ga zbližanja z njegovo smrtjo ni bila pokopana, živela je krepko naprej, dokler se ni mogočno uveljavila v paktu večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. A tudi sedaj je ta ideja životvorna in prav nič ne dvomimo, da se ji bo končno posrečilo izvojevati ono, o čemer je sanjal in delal velikopotezne načrte pred osemnajstimi leti Aleksander Stambulijski!
Prepričani smo, da delo, ki ga je pionirsko opravljal ta nesmrtni bolgarski kmetski mu-čenik, ne more ostati brez sadu. Slovanska zarja, ki bo z Balkana zasijala vsemu slovanskemu svetu, bo nekoč njegov zmagoslavni venec.
f Pravdoslav Rebek
V Ljubljani je umrl v nedeljo 18. t. m. na svojem domu višji veterinarski svetnik g. Pravdoslav Rebek. Rojen je bil v Trstu 13. okt. 1869 in se posvetil po študijah veterinarski stroki. Služboval je kot živinozdravnik v Pazinu, Trebnjem in končno na Rakeku. Leta 1931. je šel v zasluženi pokoj in ga užival do svoje smrti v lepi Rožni dolini. Pokojnik je bil skromen, a drugače kakor mravlja priden človek, vzoren mož in nadvse dober oče svoji družini. Politično se je udejstvoval v našem kmetskem pokretu in bil dolga leta dopisnik »Kmetskega lista«. Odličnega tovariša bomo ohranili v častnem spominu, njegovim užaloščenim naše iskreno sožalje.
Nakupi v Nemiiii
Pred kratkim se je odpeljal v Nemčijo železniški minister dr. Spaho, da opravi nekatere nakupe za naše železnice. Gre za lokomotive, luksuzne, tovorne, motorne in osebne vozove. Za obnovo železniškega parka naših železnic rabimo najmanj 1800 milijonov dinarjev. Ker izkazujejo železnice od leta do leta večje prebitke, bo ta vsota kmalu zbrana. Nove nabave se bodo zaenkrat izvršile na račun blagovnega kredita, ki ga nudi Nemčija Jugoslaviji v višini 200 milijonov dinarjev. Kakšna bo cena dobavljenih vozov, se še ne ve.
Izvoz našega vina
V	prvih štirih mesecih letos je bilo izvoženega iz Slovenije v inozemstvo 401.3101 vina. Vse to vino je prevzela Nemčija. Maja je pa bilo izvoženega na češko 20.422 litrov vina, na Nizozemsko 891, v Nemčijo pa 526.585 litrov, predvsem iz mariborskega, ptujskega in ljutomerskega okrožja.
Naši deiav€i v Franciio
V	Osijek je prispel zastopnik francoskih veleposestnikov v spremstvu uradnika ministrstva socialne politike iz Beograda, da najame okrog 200 delavcev za poljska dela na francoskih veleposestvih v okilici Strasbourga. Delavce najema predvsem za obdelovanje sladkorne pese. Delavci bodo imeli brezplačno voznino od naše meje do službenega mesta v Franciji.
Znamenito rusko jezero
Časopisje poroča, da je ruska vlada izdala nedavno stroge ukrepe, da ohrani nedotaknjeno čudovito jezero Turgojak v Čeljabinski oblasti. Omenjeno jezero ima to lastnost, da trikrat dnevno menja barvo vode. Zjutraj je temno-modro, proti poldnevu se spremeni v svetlo-zeleno, zvečer pa postane jezero višnjevordeče. V zvezi z jezerom in njegovim čudovitim spreminjanjem vode so že v davnih časih nastale med narodom najrazličnejše pravljice in bajke, ki so prešle tudi v rusko narodno pripovedko. Ljudstvo smatra, da je na dnu jezera zakopan neizmeren zaklad in da njegovo zlato povzroča čudovito spreminjanje barve. Pred leti so že nameravali jezero izsušiti in poiskati skrite zaklade. Turgojak smatra prebivalstvo za sveto jezero.
Znanstvena preiskava je ugotovila, da je dno jezera posejano z gruščem iz uralskega poldragega kamenja različnih barv. Dno jezera povzroča tudi spreminjanje barve vode. Vsled svoje lastnosti je postal Turgojak najpriljublje-nejša izletna točka celotne pokrajine. Vlada je vsled tega odredila stroge ukrepe, da se jezero ne pokvari, zlasti pa je prepovedala vsak poskus izsuševanja jezera.
X Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevanje povesti 2>Za grudo« priobčili v prihodnji številki.,
X Litijska sadjarska podružnica priredi 9 pomočjo okrajnega kmetijskega odbora v nedeljo 25. in na Petrovo 29. junija v litijski ljudski šoli češnjev semenj. Dobili boste lepe hru-stavke iz Sv. Križa, Štange, Kresnic in Prim-skovega. Posebno skrbne gospodinje naj ne pozabijo nabaviti izbranega blaga za različne sadne shranke — konzerve.
■	Strahovita suša je zavladala v ameriških pokrajinah države New-Džersi. Več kot 35 let že ni bilo v teh krajih take suše. Že sedaj cenijo škodo na 8 milijonov dolarjev. Žetev bo popolnoma uničena.
■	Roosevelt v London. Ameriško časopisje napoveduje, da bo predsednik Združenih ameriških držav vrnil obisk angleški kr. dvojici in prišel jeseni v London.
Doma in drugod
2\j. Vel. hvalj ž>eicr II. in "kraljica Marija na Jadranu
Pretekli teden sta se z avtomobili odpeljala skozi Bosno in Hercegovino Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljica Marija.
Med potjo sta se ustavila v Sarajevu, Mo-starju in drugih večjih krajih. Povsod ju je narod navdušeno pozdravil. Mladi kralj je avtomobil sam šofiral.
Nastanila sta se v kraljevskem dvorcu v Mi-ločeru ob Jadranu. Želje vsega naroda spremljajo mladega kralja, da bi se po uspešno končanih srednješolskih študijah duševno odpočil in se pripravil za težavni vladarski poklic.
interpelacija Dp. Stojadinoviča
Že pred 14 dnevi napovedana interpelacija dr. Milana Stojadinoviča, predsednika JRZ in njegovih prijateljev je bila pretekli teden vložena na predsedstvo narodne skupščine in senata. Interpelacija se tiče razgovorov, ki sta jih imela dr. Maček in Dragiša Cvetkovič ter doseženega sporazuma med njima.
Interpelacijo smatra časopisje JRZ, da je naperjena proti doseženemu sporazumu in je imela že za posledico sklep ožjega odbora kluba JRZ poslancev izključitev vseh podpisnikov zaradi nediscipline. Sporedno s čiščenjem stranke in odstranitvijo iz njenih odborov vseh prijateljev in privržencev dr. Milana Stojadinoviča, se hoče izločiti tudi iz poslanskega in senatorskega kluba JRZ vse Stojadinovičeve ljudi.
Stojadinovičeva interpelacija je dala povod časopisju JRZ, posebno »Slovencu« in uradnemu glasilu stranke »Samoupravi«, da je začela naj-ostrejšo borbo zoper dr. Stojadinoviča, ki mu očitajo, da nima nobene zaslombe v narodu, da je prav za prav izkoreninjenec in da ne sme predstavljati nobene ovire za politiko sporazumevanja.
Tudi »Hrvatski dnevnik« je močno napadel dr. Stojadinoviča in pravi, da je njegova interpelacija naperjena proti sporazumu med Srbi in Hrvati. »Hrvatski dnevnik« mu nadalje očita, da ni hotel ničesar slišati o takem sporazumu, ki bi temeljil na notranji preureditvi države, temveč je hotel rešiti hrvatsko vprašanje z razdelitvijo ministrstev.
Jzjava dr. VI. Mačka
Glasilo Jug. nac. stranke v Sarajevu »Jugo-slovenska pošta« objavlja izjavo dr. VI. Mačka v zvezi s sporazumom in rešitvijo hrvatskega vprašanja. Pomembna izjava se glasi:
»Če tudi bi vidne in nevidne sile, ki so proti sporazumu, bile mnogo močnejše kakor so, do sporazuma mora priti, ker srbski narod ve, da pomeni zadovoljna Hrvatska isto kar močna Jugoslavija. Ako bi srbski narod odločal o sporazumu, bi bil ta sporazum sklenjen v 21 urah.«
»Hrvatski dnevnik« omenja v tej zvezi, da je izjava dr. Mačka prišla kot odgovor prav v času, ko se zbirajo razni elementi, da bi preprečili sporazum.
Cdpovedana Sokolska prireditev
Ljubljanski Sokol je pripravljal za letošnje poletje jubilejni sokolski zlet, na katerem naj bi se dostojno proslavila 751etnica sokolskega pokreta na jugu. Sedaj javlja »slavnostni in zletni odbor«, da je v teku priprav naletel na razne ovire in zapreke, vsled katerih je moral kloniti in jubilejni zlet za letos odpovedati. Odbor sporoča, da leže vzroki odpovedi izven njega. Ljubljanski Sokol bo praznoval svojo 801etnico in na ta čas je preložil tudi jubilejni zlet.
Stareradikali
Pretekli teden so se posvetovali v Beogradu člani staroradikalskega odbora pod vodstvom Ace Stanojeviča. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo staroradikalna skupina ohranila popolno samostojnost tudi v bodoče. Ta sklep je bil potreben, ker se je zadnje čase govorilo, da se bodo staroradikali pridružili JRZ in prevzeli vodstvo od Stojadinovičevih prijateljev očiščeno stranko in izvedli poskus združitve vseh radikalov.
Krščanski socialisti
so proslavili v nedeljo 11. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani 451etnico svojega delovanja. Jubilejne proslave sta se udeležila tudi g. dr. A. Gosar in g. Jože Gostinčar, bivša ministra.
Predsednik Jug. strokovne zveze g. Srečko Žumer je rekel v svojem slavnostnem govoru med drugim tudi sledeče: »Naše gibanje tako dosledno spaja praktično življenjske potrebe z načeli Kristusovega nauka, da mora imeti že veliko mero zlobe ali nevednosti, kdor očita našemu gibanju, da ne ustreza delavskim ali krščanskim načelom ...
SVaše dobave iz Nemčije
Rezultat trgovskih pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo je povečan izvoz hrane iz Jugoslavije in bo znašal za okrog 1,800.000 din. Pretekli teden je odpotoval v Nemčijo železniški minister g. dr. Spaho, ki se bo dogovoril s predstavniki nemške vlade, kakšno blago bo Jugoslavija nabavila v zamenjavo za izvoženo živino in pšenico in druge kmetske pridelke, ki jih vsebuje medsebojni dogovor o povečanem izvozu v Nemčijo. Nemčija nam nudi predvsem lokomotive, vagone, avtomobile, bicikle in druge industrijske izdelke.
Zaradi povečane vrednosti marke na 14 din 30 p za RM bomo morali izvoziti seveda mnogo več kmetijskih pridelkov, če hočemo kriti dogovorjeno vsoto izvoza.
Uetošnja žetev
Lanska žitna letina je bila izredno ugodna. Tudi za letos so bili doslej izgledi dobri in se tu in tam kljub slabemu vremenu še vedno obeta kolikor toliko dobra letina.
Seveda pa so poplave povzročile veliko škodo ne le v Sloveniji (o tem poročamo pose-
rila v r»*' odpravue pr-v«£
topi* ^ne pravv-
*udi nap.r5o *»° Z
bej), ampak tudi na Hrvatskem, v Podravju in Posavju.
Spričo tega bo po uradnih podatkih in cenitvah letošnja žetev približno 20% slabša od lanske, vendar še vedno zadovoljiva. Koruze bo morda celo nekaj več kakor lani.
X Lastniki obveznic loterijske dvainpol< odstotne državne rente za vojno škodo, ki svojih obveznic še niso zamenjali po pravilniku ministrstva za finance z dne 7. junija 1. 1934., se opozarjajo, da poteče rok za njih zamenjavo 31. julija letos. Po tem roku izgube obveznice stare emisije vsako vrednost.
X po 5 din so srečke loterije rejcev malih živali. Dobitkov je 400 v vrednosti 80.000 din, med njimi 4 motorna kolesa, 15 koles, spalnica, kuhinja, harmonika, radioaparat, gramofon, fotoaparat, zaboj sladkorja, vreča moke, 1 voz drv, 1 tona premoga itd. itd. Dobitke si oglejte v izložbah, srečke kupite v trafikah, 2. julija pa vsi na žrebanje.
Slavni poljski pianist P a d e r e w s k i se je vrnil iz Amerike v Evropo in bo preživel počitniški oddih na svojem posestvu na Poljskem — Vlačilci (ladje), s katerimi skušajo dvigniti potopljene podmornice. Kakor znano, so se v zadnjem času zapored potopile tri podmornice: po ena ameriška, ena angleška in nazadnje ena francoska. Nesreče so vzbudile po vsem svetu
razburjenje in tudi obilo različnih govoric.
Kaj se godi po sveiut
Mednarodno ozračje
Be v zadnjem času ni prav nič zjasnilo, ampak ge napetost celo povečuje. Diplomatske borbe med skupinami držav ostro odmevajo v tisku, ki je le malokje več svoboden, kljub temu pa je vidna iz njega vsa sila, ki danes giblje, zdaj razdvaja, drugje spet druži svet.
Zaradi Rusije
posebno žolčno napada nemški tisk Anglijo. Ker je angleška vlada sklenila ustanoviti posebno informacijsko in propagandno ministrstvo, ji očitajo Nemci, da bo ta ustanova nova centrala za veleizdajniško propagando proti Nemčiji. V teh ministrstvih bodo legla novih mednarodnih sporov.
Ostro tudi napada nemški tisk Anglijo zaradi njene garancije za varnost malih držav. V tem vidijo nemški listi samo nov način angleškega obkoljevanja Nemčije.
Zlasti pa zamerijo Nemci Angležem vojaško zvezo z Rusijo in bodo v odgovor skušali ustanoviti vojaško zvezo z Japonsko in s Španijo.
Na Slovaškem
medtem Nemčija po angleških poročilih zbira velike množine svojih čet in z vso naglico gradi utrdbe.
Slovaška opozicija je zato razvila živahno propagando proti režimu dr. Tisa. Nemci nagla-šajo, da so za svoje ukrepe odgovorni po pogodbi o protektoratu, s katero so prevzeli jamstvo in odgovornost za varnost Slovaške.
Slovaški notranji minister dr. Tuka je pri nedavni vojaški paradi izjavil, da je sam Bog pomagal Slovakom, ko jim je dal za vodjo velikega nemškega Fuhrerja Adolfa Hitlerja. Zaradi širjenja protirežimskih letakov je bilo aretiranih zadnje čase veliko število oseb, 26 vidnejših opozicionalcev pa so poslali v koncentracijsko taborišče v Iglavi. Opozicijsko gibanje hoče navezati čvrste prijateljske zveze s Poljsko, duša tega gibanja pa je menda bivši minister dr. Sidor.
Italija
dela v soglasju in v sporazumu z Nemčijo. Značilno je zlasti dejstvo, da sedaj italijanski tisk Poljski odreka značaj in pravice velesile, medtem ko so se prav s te strani še pred primeroma kratkim časom zavzemali za Poljsko kot velesilo in celo za priznanje kolonij Poljski.
Po nekaterih poročilih bo v septembru italijanski kralj in cesar službeno obiskal Nemčijo, kjer bo Hitlerjev gost. Hkratu pride tedaj v Nemčijo na obisk tudi španski diktator general Franco. _T „
Na Balkanu
si prizadevajo utrditi in razširiti Balkansko zvezo. V Ankari so se vršili nedavno važni razgovori med prizadetimi državniki, ker je namreč Turčija prevzela posredovanje med Bolgarijo in Romunijo.
Kolikor je doslej znano, razgovori niso rodili željenega uspeha, ker je Romunija zavzela odklonilno stališče do bolgarskih zahtev.
Na Daljnem vzhodu
si Japonci prizadevajo, da bi naglo in temeljito izkoristili evropske zmede. Japonci so pred tednom dni začeli izvajati blokado angleško-fran-coske koncesije v Tiencinu. Svoj korak utemeljujejo z izgovorom, da je postala ta koncesija zatočišče kitajskih teroristov.
V Angliji je ta korak seveda povzročil razumljivo nejevoljo in proteste. Angleško poslaništvo v Šanghaju je prejelo poleg tega obvestilo, da se pripravlja atentat na angleškega veleposlanika Clerka. Zaradi tega so seveda podvzeli obširne varnostne ukrepe.
Zaradi japonskih korakov grozi Anglija s protiukrepi. Angleška vlada je sklenila, da bo v primeru nadaljevanja japonske blokade ukrenila tole:
1. Določila bo nove uvozne carine za japonsko blago, ki prihaja v angleške kolonije na Daljnem vzhodu, s čimer bo japonsko gospodarstvo silovito prizadeto. 2. Prepovedala bo japonskim ladjam promet z vsemi velikimi angleškimi pristanišči na Daljnem vzhodu. 3. Omejila bo uvoz japonskega blaga v Anglijo. 4. Povečala bo denarno in gospodarsko pomoč Kitajski.
Angleški vodilni listi naglašajo, da je Japonska v tiencinskem primeru napadalec.
Za položaj v Tiencinu se zanima zlasti tudi Amerika. Ameriško javno mnenje je močno ne-razpoloženo proti Japonski.
Razpoloženje Japonske odseva najbolj vidno iz lista japonske armade v Kvantungu, ki označuje in pojasnjuje položaj takole: Ako postopanje Japonske v Tiencinu ne bi moglo spraviti k pameti Anglije, Francije in drugih sil, potem se bo izvedla blokada tudi vseh ostalih tujih naselbin na Kitajskem. Nepopustljivost
Anglije bo okrepila odločnost japonske vojske, da napravi konec zastarelim ustanovam na Kitajskem, kar bo brezpogojno dovedlo do tega, da bo Anglija izgubila ves svoj vpliv na Daljnem vzhodu. Japonska ne more trpeti, da bi njeno borbo za bodočnost ovirale tuje dežele, ki prispevajo k temu, da se vojna nadaljuje. Japonska ne bo utaknila meča v nožnico prej, preden se to vprašanje ne reši v smislu japonskih zahtev.
Užaljeni Madžari
Budimpeštanski »Pester Lloyd«, v nemščini izhajajoče vladno glasilo, prinaša daljši članek o delovanju češke emigracije. Med drugim poroča:
»Bivši prezident dr. Beneš stopa danes popolnoma po stopinjah pokojnega Masaryka med svetovno vojno. Dr. Beneš ne agitira samo med Amerikanci, temveč vzdržuje zelo tesne zveze tudi s sovjetsko Rusijo. Kot predavatelj na ameriških univerzah izkorišča vsak trenutek za to, da hujska Američane proti Nemčiji in Madžarski. Pri teni ga podpira z vsemi silami mladi Masaryk, ki predava po Kaliforniji ter tenden-ciozno opisuje dogodke na Češkem in Slovaškem. V Parizu sedi 0susky, ki nosi še vedno naslov češkoslovaškega poslanika in izdaja posebne liste, v katerih hujska francosko javnost proti Nemčiji in Madžarski. Poslednje dni sta se priključila tem bivšim diplomatom še bivša češka generala Krejči in Prchala, ki sta že pričela organizirati nove češke legije na Poljskem.«
Su/atni
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke — Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Ivrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Levo: Spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, kakršnega so z velikimi slovesnostmi preteklo nedeljo odkrili v Trbovljah. Slavnosti so se udeležile poleg predstavnikov oblasti neštete množice ljustva, v čigar srcu ostane spomin na pokojnega kralja-mučenika večno živ. — Na sredi: Pogled na del slovaškega glavnega mesta Bratislavo. Po angleških poročilih se v območju Slovaške pripravljajo važni mednarodni dogodki. — Desno: Šef francoskega generalnega štaba^ general Gamclin, ogleduje na vojaškem vežbališču v Sandhurstu najnovejše tanke angleške moderno oborožene vojne sile.
Kmetfska
ladi
na
Vrhnika
Tukaj se kmetska mladina tudi živo giblje in udejstvuje. Zadnjič je Društvo kmetskih fantov in deklet igralo v Sokolskem domu, ki je bil nabito poln gledalcev. Društvo je doseglo vsestranski uspeh.
V	zadnjih dneh smo imeli 2 debatna večera, pripravljamo pa se tudi za tekmo koscev.
Okrožje kmetskih fantov in deklet Ljubljana pripravlja izlet na Vrhniko. Sporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, da jih bomo prav iskreno sprejeli. Tudi Društvo kmetskih fantov in deklet iz Grahovega bo prišlo k nam. Mi korakamo krepko naprej.
Novo mesto
Okrožje kmetskih fantov in deklet v Novem mestu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18. junija. 0 delovnem načrtu, ki ga je občni zbor sprejel, bomo še poročali.
Duplje
Šmarnogorski okraj kmetskih fantov in deklet priredi v Dupljah tekmo žanjic dne 23. julija 1939. Že sedaj opozarjamo vse znance in prijatelje mladega roda, da počasti kmetsko delo in 6e polnoštevilno udeleži naše prireditve.
Sv. Jakob v Slov. goricah
V	nedeljo dne 11. junija je naše Društvo kmetskih fantov in deklet z velikim uspehom igralo »Vdovo Rošlinko«. Igralci in gledalci so bili z uspehom zelo zadovoljni. Kmetska mladina tudi drugod deluje in izobražuje samega sebe, da si bo nekoč naš narod vendar postavil boljše življenje pod soncem. V kratkem se zopet oglasimo!
Vače
Tekma koscev bo na Vačah na praznik dne 29. junija 1939. Začetek tekme je ob pol 3. uri popoldne na travniku tov. Kristana. Društvo kmetskih fantov in deklet se pridno pripravlja, da praznik kmetskega dela proslavi čim bolj dostojno, kajti dolžnost naša je, da izkažemo trdim žuljem vse spoštovanje.
Prosimo vse prijatelje kmetske mladine, da nas ta dan obiščejo in počastijo najlepši praznik našega mladega narodnega pokreta!
Murska Sobota
Ob priliki Prekmurskega tedna priredi Okrožje kmetskih fantov in deklet v Murski Soboti v nedeljo dne 25. junija 1939. veliko predavanje za vso kmetsko mladino. Tema predavanja je: Naloga kmetsko-mladinskega pokreta v bližnji bodočnosti. Tovariši in tovarišice! Nobeden ne sme manjkati!
Dobrunje
Na občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet v Dobrunjah je bil izvoljen nov odbor in sprejet minimalni načrt za bodoče delo. Zastopnik Zveze, tov. Vinko Kristan, nam je poročal o nalogah, ki nas čakajo, okrožje pa je zastopal predsednik okrožja tov. Ivan Dovč.
Skušali bomo po njunih nasvetih krepko dvigniti zeleni prapor za zmago kmetsko-mladin-skega pokreta.
Sv. Jurij ob ŠČavnici
Otvoritev kmetskega doma »Matija Gubec« pri Sv. Juriju ob ŠČavnici priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo dne 30. julija 1939. O vsem bomo še podrobno poročali. Vstani narod in pozdravi svoj dom, ki so ga postavile žuljave rokel
Muhaber
V nedeljo dne 9. julija 1939. priredi Društvo kmetskih fantov in deklet v Muhaberu tekmo žanjic s sledečim sporedom: 1. ob 2. uri popoldne zbirališče žanjic, kolesarjev, konjenikov, okrašenih voz in drugih skupin pri g. Francu Kastelicu v Brš-ljinu; 2. ob 3. uri popoldne odhod povorke na tekmovalni prostor; 3. ob pol 4. uri kmetsko - mladinsko zborovanje; 5. tekma žanjic za prvenstvo okolice. Po zaključku tekme se bo zapela pesem »Hej Slovani«, ki jo bo spremljala godba.
Pozivamo vse znance in vse tiste, ki jim je blagor kmetsko-mladinskega pokreta pri srcu, da se našega velikega praznika polnoštevilno udeležijo.
SgStSSs*
VI
fttffm
Grahovo
Že dlje časa se pripravljamo za kmetsko-mladinsko manifestacijo, tekmo koscev, ki jo bo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo dne 25. junija na Bločicah. Začetek tekme je ob pol 2. uri z odhodom povorke na tekmovalni prostor. Nato se bo vršilo kmetsko-mladinsko zborovanje, tekma in zaključek z nagradami. Vsa mladina, ves narod pridi na manifestacijo novega roda!
Šmartno ob Dreti
Dne 2. julija 1939. namerava prirediti Društvo kmetskih fantov in deklet v Šmartnem ob Dreti tekmo koscev, da na ta način proslavimo trdo kmetsko delo in mu izkažemo tisto spoštovanje, ki mu gre. Uro in spored bomo še pravočasno objavili.
Skoke
Društvo kmetskih fantov in deklet v Skokah je priredilo v nedeljo dne 11. junija krasen praznik kmetskega dela, tekmo koscev, ki je pokazala, kako kmetska mladina pojmuje svoje poslanstvo za preporod vsega naroda.
Ob pol 4. uri je krenila povorka z društvenim praporom in državno ter zelenimi zastavami na čelu; sledile so skupine koscev, grabljic, malih koscev in prav mičnih ter brhkih malih grabljic nato pa ostalo ljudstvo. Ob navdušeni pesmi je prispelo združeno ljudstvo vasi, kjer se je vršilo kmetsko-mladinsko zborovanje. Predsednik društva tov. Ajdič Ivan je otvoril zborovanje, pozdravil zastopnika Zveze in podal besedo tov. Ivanu Nemcu, ki je v pomembnih besedah orisal naloge mladega in mogočnega kmetsko-mladinskega pokreta. Za tov. Nemcem je spregovoril v izbranih besedah tov. France Gerželj in pozval vse prisotne, naj ohranijo sloves svojih prednikov, naj se hrabro postavijo v vrste borcev za novo in boljše življenje. Tekma se je končala v splošno zadovoljstvo.
Sv. Jurij pri Celju
V nedeljo dne 4. junija smo imeli pri nas sestanek, da se pogovorimo o vsem nadaljnjem delovanju za preporod naše vasi. Društvo kmetskih fantov in deklet je osvežilo svoje vrste in hoče neumorno delati naprej po svetih idealih, ki jih mora imeti v sebi vsak kmetski fant in vsako dekle. Izvršili smo tudi vpis novih članov in se zmenili za redni občni zbor ter kmetsko-mladinsko manifestacijo.
Gorenji Petrovci,
Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Gornjih Petrovcih se je vršil 30. aprila 1939. V odbor so bili izvoljeni: Franjo Belect
Štefan Smodiš, Ernest Balek, Zoltan Pondelek, Aleksander Luen, Ivan Kerčmar. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Franc Bagar in Vidika Perš.	^
Dne 2. julija priredimo tekmo žanjcev in pozivamo vse okoliške vasi, da se našega mladinskega praznika udeležijo. Spoštujmo praznik kmetskega dela!
Sv. Planina
Društvo kmetskih fantov in deklet Sv. Planina priredi članski izlet na Mrzlico v nedeljo dne 25. junija. Zbirališče in odhod je ob 5. uri zjutraj iz Planinske vasi. Tovariši in tovarišicel Privoščite si pošteno razvedrilo!
Sv. Jurij ob juz. zel.
Redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Sv. Juriju ob juž. žel. se vrši 29. junija 1939. ob 3. uri popoldne v posebni sobi gostilne A. Leskovšek v trgu. Na občni zbor so poleg članstva vabljeni tudi zastopniki Zveze, celj. okrožja in sosednjih tov. društev. Kdor je član in kmetski pokretaš, ne bo izostal. —> S kmetskim pozdravom — na svidenje!
Odbor.
Dopisi
Beričevo
Pretekli teden je prispela v naše kraje komisija, sestavljena iz kmetijskih strokovnjakov sreskega načelstva. Prišli so z namenom, da pripravijo ljudi na dobro vnovčenje letošnje lepo obetajoče sadne letine. Hoteli so si ogledati razne sadonosnike, sušilnice in druge naprave za predelavo sadja. Občina je imela dolžnost, da skliče ljudi na sestanek, na katerem bi strokovnjaki predavali o vnovčenju sadja, predelavo sadja v brezalkoholne pijače itd.
Zupana ni bilo, ne ljudi in tudi sušilnic jim niso pokazali. Komisija se je brezuspešno vrnila v Ljubljano. Mi moramo grajati, da občina ni poskrbela za komisijo vse, kakor je bilo v načrtu. Imamo dve dobri sušilnici, ki sta sicer last naših naprednih kmetov. No, to bi ne smela biti ovira, da se jih ne pokaže kmetijskim strokovnjakom, ki so tukaj za vse kmete brez razlike.
Zadnjič smo poročali o tragični smrti Jerneja Grada. V poročilu je nastala tiskovna pomota. Grad je bil star 60 let in ne 10.
Iz naših krajev
X Nova radio postaja v Ljubljani. Ministrski sklep je odobril pogodbo med Prosvetno zvezo V Ljubljani in poštnim ministrstvom o izkoriščanju ljubljanske radio postaje. Pogodba bo trajala 15 let. Prosvetna zveza mora zgraditi v 20 mesecih ua svoj račun novo 20kilovatno radio postajo. Staro radio postajo bo prevzela država.
X Obeta se slaba letina. Vsled neprestanega deževja in hudih poplav računajo, da bo letošnja žetev za 20% slabša od lanske. Verjetno pa je, da bo ta odstotek še večji.
X Pocenitev sladkorja. Finančni minister je napovedal, da bo znižal trošarino na sladkor za 2 50 din. Z znižanjem dobička sladkornih tovarn naj bi celotno znižanje zuašalo 3 dinarje. Od te vsote naj dobe pridelovalci sladkorne pese en dinar, dva dinarja pa naj gresta v dobro potrošnikov. To se pravi, da bo jeseni sladkor za dva dinarja cenejši. Vsled povečanja cene se bo površina posejane sladkorne pese zelo povečala, ker se bo kmetom trud in delo izplačalo. Prihodnje leto se nam obeta torej dovoljna produkcija sladkorja doma za kritje naših potreb.
X Bliža se zopet gospodarska stiska. Finančni minister je odredil, naj vse državne in samoupravne oblasti trošijo iz letošnjih proračunov le najpotrebnejše postavke. Uvede naj se povsod varčevanje, ker se državni in tudi samoupravni dohodki krčijo. Gospodarska konjunktura se bliža koncu in pričakovati je zopet nastop gospodarske stiske.
X Novo tovarno cementa bo zgradil v Krče-dinu (Srem) tovarnar Bata. Nakupil je že zemljišče in trgovinski minister inu je podelil koncesijo.
X Vlom. Na Babnem vrhu pri Preddvoru je bilo vlomljeno v hišo posestnice Mine Lombar-jeve. Vlomilec je odnesel okrog 14.000 din denarja, tri hranilne knjižice in dve srebrni uri.
X Umor. V Zakotu pri Brežicah je bila na zverinski način umorjena preužitkarica Marija Lapuhova. Umora je bil osumljen posestnik Cirnski Franc iz vasi Sela pri Dobovi, ki so ga orožniki aretirali in oddali v sodne zapore.
X Sokolsko planinsko kočo nameravajo zgraditi mariborski Sokoli na Pohorju. Z zidanjem bodo takoj pričeli.
Iv. Nemec:
MOLK
Ob štirih je Mica vstala, prižgala petrolejko in pogledala po možu, ki je dokaj mirno dihal in z odprtimi usti hrkal, kakor da bi imel pokvarjeno pero v grlu. Odeja je visela na tla, desna noga pa se mu je stegnila daleč čez posteljni rob. Mica je narahlo popravila odejo, vzela luč in odšla v kuhinjo.
Iz kotla je štrlel krompir, prav za prav ostanki, ki jih je včeraj nabirala v kleti, ko se je možu dogodila nesreča.
V par dneh mora biti ves krompir kuhan, sicer bo gniloba storila svoje, je šinilo Mici skozi glavo; vzela je leščerbo, prižgala snopič suhega vejevja in prižgala.
Pod oknom so začeli žgoleti kraljiči in se-nice, iz hleva pa ,se je oglasila tudi liska. Mica je hitro vzela lonec in hitela v hlev.
Joj, za pet krvavih, tele se je spustilo.
Mladi teliček je vesel skakal po hlevu, kakor da bi tekmoval od zadnjega do prednjega konca hleva.
Mica je poizkusila vime:
Niti kaplje!
0, ti nesrečno tele. Oh, kadar se pri hiši zavrti, potem je vse narobe, je trlo Mico po glavi, telečje vrvi pa ni mogla najti. Obrnila je vsak list stelje, prebrskala poteptan kravjak, vrvi pa ni bilo. Spomnila se je, da še mora biti košček vrvi v kolarnici. Skočila je čez prag in ee komaj oprijela za kljuko, da ni telebnila.
X Knjiga o zdravilnih rastlinah iz 1. 1590.
V neki knjigi o zdravilnih rastlinah iz leta 1590. čitamo naslednje: »Uživanje potrošnika (divja' cikorija), kuhanega z ječmenovim sladom, prija onim, ki čutijo kdaj bolečine v želodcu.« Pijača iz cikorije je bila torej že v srednjem veku znana po zdravilnosti. Ko so z Vzhoda prenesli v Evropo zrnato kavo, je postala cikorija v podobi dobre bele kave s Pravim Franckom sestavni del naše vsakdanje hrane.
X Iz boljših krogov. V Ljubljani je bila aretirana neka gospa, žena uglednega uradnika, ki je izvabljala pod raznimi pretvezami denar od uglednih dam, kuharic in služkinj. Ves denar, ki si ga je na ta način izposojevala in ki znaša okrog 500.000 din, je potrošila za srečkanje in stave.
X Nesreča. V Medlogu pri Celju se je zopet zgodila železniška nesreča. Vlak se je zaletel v koleselj, na katerem sta se peljala posestnik Jože Golavšek iz šešč od Sv. Pavla pri Preboldu in 411etni tekstilni delavec Kuder Franc. Oba sta bila ranjena. Kuder je dobil smrtne rane. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico. Na železniškem prelazu se je zgodila že pred leti strašna nesreča, ki je zahtevala 13 človeških življenj. Tedaj se je zaletel vlak v osebni avtobus.
X Sosed ustrelil soseda. V Trsteniku pri Ivanjkovcih je posestnik Franc Škorjauec s puško ustrelil soseda Matijo Vajdo, ki je prišel na Škorjančevo dvorišče. Vajda je bil takoj mrtev. Zapustil je vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Orožniki so Škorjanca aretirali.
X Letošnja glavna skupščina Ciril-Metodove družbe se bo vršila 2. julija v Ljutomeru. Na predvečer bo zaupno zborovanje.
X Palestinska ribiška zadruga je povabila šest jugoslovanskih ribičev za inštruktorje. Naši ribiči so vzeli s seboj vse priprave za praktičen ribiški pouk.
X Na Ohridskem jezeru so zgradili novo električno centralo, ki bo dobavljala tok ne samo mestu Ohridu, temveč tudi Strugi in Resanu.
PRODAM
dobro ohranjen brus za kosilnico „Dering"
Val. Babnik, Zg. Šiška Vodnikova cesta štev. 123
Presneta reč, saj me več noge ne nosijo. Nesrečno tele.
V	kolarnici pa tudi ni bilo vrvi. V spodnjem predalu omare je našla pasjo verigo, kateri je morala dodati še košček žice, da je lažje telička privezala.
Z velikim trudom je mladega bikca spravila k jaslim, ki so bila tudi s kravjekom umazane, celo Liska je imela na vratu posušen kravjak.
Kaj, tudi ti nimaš nič! — ti preklicana žival in možje, ki ne vedo, da takšen teliček rabi močno vrv.
Poizkusila je vime pri Šeki in Lavri in komaj dobrega pol litra stisnila pri obeh.
Koliko se človek trudi, ti presneto tele. Le glej me, mrcina prismuknjena!
Meeee!... meee...
Zdaj pa se še dere, mrcina!
Ko je počedila blato in prinesla stelje, je nanosila v jasli včerajšnjo deteljo, ki jo je sinoči polila z vodo. Porinila je najprej roko v kup, da zopet ne bo nove nesreče. Detelja je bila pravilno hladna. Tudi na konje ni pozabila.
V	kuhinji je svinjski krompir med tem že pričel vreti. Mica je morala celo vode priliti. Pod kotel je vrgla še dve poleni, precedila tisto malo mleka in pristavila lonce v peč.
Ura je šest. Kako dolgo bo neki mož danes spal; tudi Joža moram poklicati, ker ni več soli. Naj steče malo, saj je mlad.
Hitrec je med tem tiho prilezel iz sobe, nič
X Soma, ki je tehtal 45 kg, je ujel kmet Branko Djerič, ko je popravljal jez na Savi pri Bosanskem Brodu.
X Novi poslaniki ua našem dvoru. Nj. Vis. knez namestnik je sprejel pretekli teden novo imenovane poslanike Belgije, Brazilije in Norveške.
X Sokol v Trbovljah je v nedeljo proslavil 301etnico svojega obstoja. Ob tej priliki so odkrili v Trbovljah krasen spomenik blagopokoj-nemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
X Uspehi dalmatinskih ribičev. Meseca maja so nalovili dalmatinski ribiči 650.000 kg rib. Med njimi je največ sardel. Za ribolov je bilo vreme zelo neugodno in uspeh ribičev ni bil tak, kakršnega so vsled velikih množin rib ribiči pričakovali. Sardele so prodajali tovarnam po 175 do 3 din.
X Naše ladjedelnice odpuščajo delavstvo. Zaradi pomanjkanja naročil so jugoslovanske ladjedelnice v zadnjem času odpustile okrog 700 delavcev. Vzrok pomanjkanja naročil v naših ladjedelnicah so nabave izgotovljenih ladij v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, da s temi naročili izravnamo naše terjatve za izvoženo hrano.
X Zlet bolgarskih Junakov se bo vršil dne 12. julija t. 1. v Sofiji. Tega zleta se udeleži tudi 6000 jugoslovanskih Sokolov.
X Službe za banovinske cestarje so razpisane in sicer: Pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu dve, pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju ena, pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti dve in pri okrajnem cestnem odboru v Radovljici pa ena. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Lastnoročno pisane in kolkovane prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti do 10. junija pri omenjenih cestnih odborih.
efe tujine
■ Blazna mati zažgala svojo hčer. V neki francoski vasi sta živeli duševno bolni ženski, mati in hči. Blazna mati je prišla te dni javit orožnikom, da je njena hči živa zgorela. Orož-ništvo je ugotovilo, da je mati svojo hčer zvezala in jo zaprla v sobi, kjer je bil prižgan ogenj v peči. Orožništvo je našlo na pol zoglenelo truplo ženske.
ni rekel Mici, niti pogledal je ni. Odmahal je v konjski hlev.
Joža! — vstani Joža, soli nimam, voda za žgance pa že vre.
Saj sem včeraj prinesel soli, na polici je.
Vidiš ga, pa nič ne pove! Saj ne morem vsega v glavi imeti, preklicana sol! —
Miza je potegnila lonec iz peči, nasula koruzne moke in zopet pristavila. V ponvici se je pražila zaseka, kisla juha pa je seveda šla čez.
Presneta čorba; najboljše je šlo, Franc bo pa zopet klel!
Morala je pridejati se dve žlici masti, ker bi sicer juha res klavrno izgledala. V ponvico je pridejala žlico ocvrte masti in malo kropa; koruzni žganci namreč veliko masti popijejo, zato jih Mica ni rada kuhala. Izbire sicer ni bilo velike in tako za zjutraj — nič ni boljšega kot koruzni žganci in kisla juha.
Kakšne žgance kuhaš, mama?
Koruzne!
Zakaj? — zakaj nočeš ajdovih, koruznih nimam rad, se je cmerikavo kremžil Joža in molel materi pest za svež grižljaj koruznjaka.
No, Cila, se je začulo od zunaj.
Beži, Joža! — pokliči očeta; reci, da so žganci že na mizi. — Iv. Nemec:
»He, ho! Zakaj nisi prej povedal!«
»Ho, hoj, Čila! Prinesi kobilam malo sena!«
Joža je stopil po seno.
»Ni ga, oče! Ali naj prinesem suhe detelje?«
»Prinesi!«
■	Oboroževanje. Nemčija je tekom letošnjega leta izdala za oboroževanje toliko, da bi lahko za ta denar kupila vsaki nemški družini krasen avtomobil. Francija je v dobrem letu potrošila za vojne svrhe toliko, da bi mogla vsakemu svojemu novorojenemu državljanu podariti v zibelko 110.000 dinarjev. Še večje izdatke pa so porabile za vojne namene Anglija, Amerika, Rusija in Japonska.
■	Tretja podmornica potopljena. V Indijskem morju se je pretekli teden potopila francoska podmornica Feniks. Najprej se je potopila ameriška podmornica Squalis, iz katere so rešili skoro polovico posadke s pomočjo potapljaškega zvona. Za tem se je potopila angleška podmornica Thetis, iz katere so se rešili le štirje mornarji. Iz potopljene francoske podmornice se ni rešil nihče. V njej je našlo smrt okrog 60 mož posadke.
■	Beg Beneševega brata. Iz Češkomorav-skega protektorata je pobegnil na Poljsko tudi brat bivšega predsednika češkoslovaške republike Beneša. Beg se mu je posrečil le na ta način, da je potoval čez državno mejo v plombiranem tovornem vagonu. Spremljala sta ga dva češka višja oficirja.
K Bivši albanski kralj Zogu se je poslovil od predsednika turške republike Inenija in se mu zahvalil za gostoljubnost. Kralj Zogu je odpotoval iz Turčije na Francosko.
■	Finska je edina država, ki odplačuje Ameriki vojne dolgove. Te dni je zopet nakazala zapadli obrok.
■	Španski fašisti, ki so spremili v Italijo vračajoče se italijanske prostovoljce, so bili v Rimu sprejeti od papeža.
■	Morilca Weidmanna, ki je bil obsojen na smrt zaradi šestih umorov v Parizu, so usmrtili, njegovega sokrivca Milliona pa je predsednik republike pomilostil.
9 Najglobokejše morje so strokovnjaki za proučavanje morskega dna ugotovili pri Filipinskih otokih, ki znaša 10.793 m.
■	Menjati morajo poklic. Vsled razpusta češkoslovaške vojske je ostalo brez kruha in dela tisoče njenih oficirjev. Podporna zveza čeških oficirjev je bila prisiljena ustanoviti kratkoročne učne tečaje, na katerih se slušatelji uče za razne tiradniške poklice.
Hitrec in Joža sta nato sedla k veliki skledi koruznih žgancev, Mica pa je rezala kruh in ga prelila s kislo juho, da ne bo prevroča. Oče in .sin sta z velikim tekom praznila posodo.
»Pridi, mama!. Skleda bo skoraj prazna.«
»Kar izpraznita, če vama tekne, jaz imam že v loncu!«
Hitrec in Joža sta res kar polizala skledo, mato pa sta se spravila na juho, ki jo je med tem Mica postavila na mizo.
Razen Jože ni bilo slišati glasu; Hitrec je tu in tam samo obrnil oči, Mica pa je pospravljala v kuhinji in mimogrede nabodla kakšen fcos žgancev. V velikem loncu je imela pripravljeno smetano za sirovo maslo, ki ga je Rjavčeva Neža kupovala in spravljala v mesto. Danes bi imela Neža priti, zato je Mica hitela z delom. SJuhe ni utegnila niti pojesti, ker je morala pa-Siti na krop v peči in cediti sir. Po mladi detelji bilo mleko zelo kvarno in prazno, skoraj sama Birotka, da je bila Mica kar jezna na sir. V ne-[deljo je hotela na vsak način napraviti štruklje, prane jih je zelo rad jedel, pri tej klavrni molži jjpa ni imela mnogo upa, da bi se gostili s pečenimi štruklji.
Hitrec in Joža sta pospravila tudi dobršen Hel juhe, polizala žlice in šla. Hitrec je pognal Barhe, Joža pa se je lotil gnoja.
>L'e glej, da nakoplješ, ko pridem nazaj!«
>Če bom mogel!«
»No, no, takšen kalin bo pa že kos...«
>Franc! Ali misliš danes tudi sejati?«
?No. mrheČila!,..«
KMETSKI LIST
Na$veti za hišo in dom
Sklenili smo, da bomo od časa do časa v našem listu objavljali tudi zdravstvene nasvete, posebno take, ki nam pridejo prav pri različnih poškodbah, nezgodah, nesrečah itd. Pisali pa bomo tudi o tem, kako naj se obvarujemo pred raznimi boleznimi, kako jih spoznavamo, preprečimo njihov nadaljnji razvoj in kako naj jih zdravimo. Pričeli bomo seveda z manj težavnimi nasveti. V današnji številki hočemo spregovoriti najprej o ranah.
Kaj je rana? Rana je vsaka krvava poškodba, ki se zelo rada ognoji. Pri vsaki rani moramo najprej ustaviti krvavitev in preprečiti dohod bakterij v rano in kri. Bakterije so neskončno majhne stvarce, ki povzročajo gnojenje in radi tega kaj pogosto zastrupljenje krvi, česar posledica je največkrat smrt. Da preprečimo bakterijam dohod v rano in kri, moramo rano obvezati s popolnoma čisto in razkuženo obvezo. Seveda mora imeti tudi obvezovalec razkužene in popol-
Molotov
ruski komisar za zunanje zadeve
9bmagxy soojmu otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV
PROTi ZOBNEMU KAMNU
noma čiste roke, ki jih mora najprej dobro umiti z milom, potem pa splakniti s kako razkuževalno tekočino: z vodo, v katero smo dali nekaj kavnih žlic lizola, ali pa s čistini špiritom. Blago, s katerim obvežemo rano, razkužimo najenostavneje v vodni pari, ki povzroči, da že pri 100° C vsled prevelike vročine bakterije pomro. Če je rana majhna, jo lahko pomažemo z jodno tinkturo, če je pa večja, jo namažemo le ob njenih robovih, potem pa položimo nanjo razkuženo tančico, na to pa kos vate ter vse skupaj povijemo s čistim, za to primernim povojem, kar si preskrbimo v, lekarni. Še nekaj nasvetov! — Rane se ne dotikaj niti s prstom niti s kom drugim! Ne izpiraj, niti ne umivaj je z vodo ali kakimi razkuževal« nimi sredstvi! Pusti obvezano rano pri miru! Če je rana povzročena radi zarjavelega žeblja, jo samo obmaži z jodno tinkturo! Ne devaj na rano raznih obkladkov (to se rabi le pri podplutbah in podkožnih krvavitvah) pa tudi ne pajčevine in raznih živalskih odpadkov, ki lahko povzroče zastrupljenje krvil Če izplaknemo iz rane apno, ga ne smemo izplakovati z vodo,
X Strela udarila v čredo ovac. Med zadnjo nevihto, ki je divjala nad Slavonijo, je zunaj na planem blizu vasi Petrovec pasel svojo čredo pastir Pavle Havk. Pastir je naglo zgnal čredo pod bližnje drevo. Kmalu nato pa je v tisto drevo udarila strela, ki je ubila štirinajst jagnjet ter štiri ovce.
X Na Sv. Ahacu pri Turjaku bo tradicionalno cerkveno že-gnanje v nedeljo dne 25. junija.
X Otrok utonil v luži. Pred nekaj dnevi je utonila v luži poleg hiše hčerka posestnika Jožeta Škofa v Tomažji vasi pri Škocjanu. Vsa prizadevanja, da bi jo spravili nazaj k življenju, so bila zaman. Starši, pazite na otroke zlasti sedaj, ko povsod vode naraščajo!
Zapustil nas je naš ljubi soprog, oče, ded in tast, gospod
Pravdoslav Rebek
višji veterinarski svetnik v pokoju
dne 18. junija 1.1.
Pogreb dragega pokojnika je bil v torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Večna pot 37, na pokopališče na Viču.
Ljubljana dne 19. junija 1939.
Globoko žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo
ampak z oljem! Na rano samo nikoli ne de vaj raznih obližev! Če je rana količkaj umazana, naj ranjenec mirno leže, ti pa pokliči zdravnika, ker je nevarnost zastrupitve krvi ali bolezni, imenovane tetanus, ki konča navadno s smrtjo in še to v največjih mukah.
Prihodnjič bomo spregovorili o tem, kako zaustavljamo razne krvavitve in še o čem drugem. Na svidenje!	Ž.
Seimi
26.	junija: v Št. Janžu na Dolenjskem, Središču.
27.	junija: v Šmartnem pri Litiji, Metliki, Radečah pri Zidanem mostu, Mariboru, Dol. Lendavi.
29.	junija: v Turnišču.
30.	junija: Mali gori pri Kočevju, Mirni peči, Mozelju, Rakeku, Zagorju ob Savi, Gor. Radgoni.
1. julija: Brežicah, Celju, Trbovljah, Jurklo-štru, Podčetrtku, Križevci, okr. Murska Sobota.
Važnejša radio predavanja
od 25. junija do 2. julija
Nedelja dne 25. junija: 17.00: Podedovanje spola pri živalih. 19.40: Čuvanje narodnih običajev.
Ponedeljek dne 26. junija: 18.00: Moderno zdravljenje duševno bolnih. 18.40: Glavni momenti v zgodovini prekmurskih Slovencev. 19.40: Slovensko kresovanje.
Torek dne 27. junija: 18.40: Pomen narodne svobode in blagostanja.
Sreda dne 28. junija: 18.00: Spoznavaj domačo zemljo. 18.40: 550 let Kosovske bitke. 19.40: Vidovdan.
Četrtek dne 29. junija: 17.00: Vnovčevalne zadruge — izboljšanje poljedelstva. 18.00: Ženska ura: Prvo sadje. 18.40: Prodajanje je umetnost. 19.30: Pomen kongresa za gasilsko vodstvo.
Sobota 1. julija: 18.40: Stari slovenski ljudski plesi. 20.00: O zunanji politiki.
Zastoni ne gre!
V današnjo številko »Kmetskega lista« smo priložili položnice nekaterim zamudnikom s prošnjo, da poravnajo čimprej svojo naročnino za tekoče leto, ki znaša 30 dinarjev. Zavedajte se naročniki, da zastonj ne gre!
IfmafoUfi liet" lz,laia vsako sredo. Naročnina znaša „!UilbioKI liOt letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, te nas čimprej obiščete!
MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg štcv. 22
[lil
kosilni strel
l mi
obracevalec za seno
so stroji,
ki jih kmetovalec potrebuje
Na zalogi jih ima stalno
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
NOVI TRG ŠT. 3
		
m		ISKOVI N E
nek ml:		trgovske, uradne, reklamne, Caso-
pite, knjig«, večbarvni lisU hitro in poceni!		
	■ISKARNA	
		MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23		
		TELEFON ŠTEV. 25-52
EKONOM
♦
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši)	Telefon interurban 25-06
Dobavija vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nioni zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko. koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšeniSne otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, Čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »I-lo-vac«, Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. |
reg. zadr. z neomejena zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni bank!
Eskontuje menice
Daje kratko- 1 ročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
e
A e
o
o**

O .

£ o**

Zaupajte denar domačemu zavodu!