UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VIII. — Štev. 1 (143)
UDINE, 16. - 31. JANUARJA 1957
Izhaja vsakih 15 dni
VPRAŠANJE NAŠIH ŠOL
Uzakonitev
l\ismo
Dolgo let, že skoro deseta jih bo, odkar teče pravda za slovenske šole v Italiji. Pred prvo svetovno vojno in tudi po njej je slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem uspevalo in cvetelo. Zloglasni zakon črnega modrijana ministra Gentileja je našq šole z eno potezo peresa kratkomalo zatrl.
Med osvobodilno borbo so za nekaj časa tudi v Beneški Sloveniji pouka željni otroci smeli hoditi v domačo šolo. A to je bil samo kratek jasni dan- Po končani Vojni so jih beneški Slovenci zopet zgubili. Na Goriškem in Tržaškem je pa zavezniška vlada odprla vse slovenske šole z odtokom z dne 8. oktobra 1945. Kulturni svet je priznal, da ima tudi slovenski narod, ki živi izven mej Slovenije, sveto Pravico do izobrazbe in vzgoje v maternem jeziku.
Ko je po razmejitvi prevzela v naših krajih zopet italijanska oblast vso upravo iz zavezniških rok, je sprva prevladata razsodnost in zdrava pamet tudi pri ®ovih oblasteh. Slovenske šole so ostale, kakor so bile obnovljene leta 1945. Šolska °t>last jih je »de facto« ali dejansko pridala z okrožnico 18. novembra 1947. »De lUre« aii pravno pa niso še bile urejene. Vendar so uspešno delovale, o čemer so se tudi italijanski predsedniki in člani ^Pitnih komisij prepričali.
Kljub temu pa je bilo treba dati neko
Sotovost in pravno podlago našim srednjim in osnovnim šolam ter otroškim
Vrtcem. Ta podlaga bi bila dana ali v delni avtonomiji, kar bi biio najbolj poleno in pravilno, ali v pametni uzakonili- Razni gospodje inšpektorji so to ob-tjubljali. Osrednja vlada je tudi sama pritavala upravičenost naših zahtev. Odlaganje so opravičevali, češ da se mora nrej urediti politično - pravni položaj trpkega ozemlja, potem pa da se bo ce-lokupno vprašanje slovenskih šol in po-ložaj slovenskih šolnikov v splošno zadovoljno^ rešil.
Take so bile obljube in varljivi upi ! ^Sodilo se pa je drugače.
Udarec ob desetletnici
Kakor na nek skriven namig so začeli *kzni šovinistični listi napadati sloven-sko šolo. Gotovi ljudje, ki so pod fašistič-bi*h nasiljem prizadevali krivice tudi na °lskem polju, so zopet zlezli jz mišjih Ukenj na svetlo in so začeli risati na steno slovenskega »babava« kot nevarne-ka za obstoj države. Začela se je mrzla °)na proti našim šolam. Najprej so uda-po nedolžnih otrocih optantov in jih *Shali iz slovenskih šol, kakor da so ®^rši, ki so prosili le za italijansko dr-avljanstvo, postali s tisto prošnjo tudi Dijani po krvi inj jeziku. Potem so sle-dlli tihi in skriti pritiski na slovenske tUŽ>ne, zlasti tiste, ki so odvisne od kru-a> haj ne pošiljajo otrok v šolo z mate-jezikom. Mnogokje so taki poskusi uspeli. Z globoko žalostjo v srcu se sP°hiinjamo na tiste propadle slovenske arSe, ki so takim poskusom podlegli! Najhujši udarec je pa pripravila demo-canska vlada in njen socialdemokrat-1 Prosvetni minister Rossi na svoji se-^8- decembra. Izdelala je zakonski Predlog, kj p0 svojem točnem besedilu ^Cer ni še popolnoma znan, a predvide-a ukinjtev dosedanje samostojnosti slo-j*nsk'h Šol. Slovenske šole naj bi posta-nekaki vzporedni razredi ali paralelke a italijanskih šolah ! To se pravi, da bi » aktično tn upravno vodstvo slovenskih itneIi v rokah italijanski ravnatelji. ^ ako bi se v takem slučaju zmanjšalo skT*'0 s*ovensk'b dijakov, koliko sloven-nah Profesorjev in učiteljev bi pognali eesto in koliko časa bi tako okrnjena
rtvice ! enakopravni ?
To bi ne bila nikaka prava uzakonitev, ampak korak nazaj, uzakonitev krivice!
še več : starši bi morali po novem o-snutku priložiti posebno pismeno izjavo, da je slovenščina »njih materin jezik«, če bi hoteli vpisati otroka v slovensko šolo. Kje na svetu še veljajo taki izjemni predpisi ? Kdo naj bi izdajal take izjave? Morda orožniki, županstva ali kak poseben urad? Marsikateri boječi slovenski starši bi take izjave sploh ne šli iskat. Ce pa hoče slovenski oče svojega slovenskega otroka poslati v italijansko šolo, mu pa ni potreba polagati nikake izjave o jezikovni pripadnosti.
Zato bije tak šolski osnutek v obraz pravnemu čutu. Za državljane slovenske narodnosti, ki jim 6. člen ustave obljublja, da bo država »zaščitila s posebnimi zakoni jezikovne manjšine« je zahteva po taki izjavi o jezikovni pripadnosti naravnost poniževalna.
Ali smo državljani tretje vrste?
Za nas beneške Slovence pa pomeni vladna namera š« posebno krivico in poniževanje. o^nurck namreč o pravicah beneških Slovencev da lastnih šol sploh nič ne govori. Kratkomalo kot da smo zginili z obličja zemlje! Tržaški Slovenci bi po nameravanem predlogu ohranili vse šole kot so naštete v londonskem spora-
zumu. Druga vrsta državljanov slovenske narodnosti so goriški Slovenci, katerim nameravajo šole najprej okrniti, potem šele ta spaček uzakoniti. Tretja vrsta pa smo mi v Beneški Sloveniji, katerim se sploh odreka sleherna upravičenost, da bi se potegovali za šole v materinem jeziku, kakor imama pravico po ustavi itar lijanske republike, v kateri živimo tudi mi in ji dajemo vojake in davke kot vsi ostali državljani.
Zato odklanjamo take vladne predloge bodisi, da so že dokončno izdelani ali pa nameravani.
Da so nameravani moramo sklepati ia pisanja gotovih italijanskih časopisov, ki se ogorčeno čudijo, da so slovenski dr-. žavljani Italije dvignili svoj glas proti pripravljeni krivici. Ali naj mar čakamo, da bo ta uzakonjena in bomo šele potem zaman protestirali? ! Nedeljski »Piccolo« je celo zapisal, da je to vprašanje »problema più politico, che scolastico«. Rušenje slovenskega šolstva ni torej šolski, marveč politični problem za gotove gospode. Tako je delal Mussolini, ki je s svojo politiko do manjšin podiral ugled Italije in njene slavne dvatisočletne kulture. Ali bo demokratična Italija sledila njegovi pogubonosni politiki?
Za obrambo naših skupnih pravic — to je poziv beneških Slovencev — se moramo združiti vsi Slovenci od Bele do Trsta brez razlike. Le enoten nastop nam bo priboril pravice in bo slovenske šole na Tržaškem in Goriškem obvaroval, v naši Beneški Sloveniji jih pa oživil! TO naše prizadevanje ne služi samo naši obrambi, ampak tudi obrambi ugleda italijanske republike pred vsem kulturnim svetom.
Kriza in mizurija v Nadiških dolinah sla narasli do meje človeške zmogljivosti
Mncže se v italijanski javnosti glasovi, ki govore, da je v Beneški Sloveniji tolikšna mizerija, da je ni več moč prenašati. Sedaj niso več samo posamezni italijanski novinarji, ki pišejo o nevzdržni situaciji v naši deželi, temveč imamo že poslance, ki se obračajo na vlado, da čimprej ukrene nekaj, kar bi se poznalo na gospodarskem področju naše dežele.
Celo desničarski poslanec Colognatti je predložil ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo interpelacijo, naj preko vseh birokratskih ovir podeli hitro pomoč, ker ni upati, da bodo razni odloki o izboljševanju gorskih krajev prinesli kaj hitro pomoč.
On. Colognatti je predložil interpelacijo iz demagoških razlogov, da bi tolkel po demokrščanskih poslancih in senatorjih, ki zelo slabo zastopajo interese naše dežele v vladi, če sodimo njihovo delovanje po obupnem gospodarskem stanju v naši deželi. Toda utemeljitev njegove interpelacije odgovarja faktičnemu stanju mizerije v naših krajih in zasluži, da jo priobčimo. On. Colognatti pravi: »Glede na težko gospodarsko sta nje, ki pritiska hribovsko vzhodno obmejno področje zlasti pa Nadiške doline, kjer sta kriza in mizerija narasli do meje, ko ju ni meč več prenašati, bi rad vedel, ali minister ne smatra za umestno, da bi bilo potrebno izdati izredne ukrepe zaradi takšne situacije. Žalostne gospodarske prilike v Nadiških dolinah je potrdil odlok predsednika republike z dr?° 2P	o*	1	°
», fcU J V-
imiiiiia I milil iiiiii.iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiM^iiiiiiiiiiiiMMiiiiiaiiiit llliniiiniiiiiiii iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiifiiriiiiiijiiitiiiiiaiiiiiMi^iiiiiiaiiniiiii f
BEKEŠA SLOVENIJA IN KARNIJA
Ul IdKU UKnlJcIld
*hislitnska ŠOla Še lahk0 0bst°jala’ si Iahk0
V videmski pokrajini imata najtežje življenje Beneška Slovenija in Karnija.
V obeh ni drugega kot hrib. Skozi Bei-neško Slovenijo teče Nadiža, skozi Kar-nijo Taljament. Ob teh dveh rekah je nekaj ravne prodnate zemlje, vse drugo je samo strmina. In na, tej strmini so revne njive, puste senožeti in oskubljeni gozdovi.
Ljudi je v Beneški Sloveniji in: Karni-ji skoraj isto število - okoli 60.000. Vsako leto jih je manj, ker beži od doma vsak mlad človek, dokler je še zdrav in moča».
Središče • uradov in trgovin je v Kar-niji Tolmezzo, v Beneški Sloveniji Čedad.
V Beneški Sloveniji ni nobene industrije in je tudi nikdar ni bilo. Karnija je pa imela nekoč precej razvito tekstilr no industrijo; nato so te tovarne zaprli in sedaj je tudi Karnija’ brez vsake industrije.
Emigracija - edina »industrija"
Od česa živita sedaj Beneška Slovenija in Karnija? Obe dobivata svoje glavne dohodke od svojih izseljencev v tujini. Beneški Slovenci in Furlani iz Karnije se srečujejo na delu v rudnikih Belgije in Francije ter vserod v svetu, kjer je težko in nevarno delo. Iz tujine prihajajo v Beneško Slovenijo in Karnijo denarna nakazila in pa sporočila o nesrečah in smrti pri delu.
V Karniji se ljudje opravičeno razburjajo in pritožujejo, da vlada zanemarja njihovo deželo, da morajo bežati od doma na delo v tujino. Videmski listi pišejo o nerešenih problemih Karnije. Beneški »II Gazzettino« z dne 9. novembra 1956 piše, da beže ljudje iz najlepše karnijske doline Val Pesarina, da zapirajo svoje prazne hiše v Prato Carnico in Pesariis. Zmeraj več njiv in travnikov je opuščenih, pokrajina postaja bolj divja in zapuščena. Kar je bilo moških doma, so bili zaposleni le štiri mesece na leto. ženske so se naveličale delati za 25 lir na u-ro in zato vrgle v kot svoje »gerle«, svoje oprtnike in hodijo na delo v Svico. Tako žalostno stanje pa ni samo v Val Pesari-
na. Tako je vserod po Karniji. Tako ne more iti več naprej. Cas bi bil, da ne bi bil zakon o gorski izboljšavah samo na papirju, temveč da bi že začeli s pogozdovanjem in urejanjem hudournikov.
Beneška Slovenija in Karnija vse ena „pasta *
Ko beremo v italijanskih listih o žalostnih razmerah v Karniji, o propadanju hiš in posestev, o bežanju ljudi v tujino se nam zdi, kot da bi brali o naši Btfcu(-ški Sloveniji. Samo imena krajev in dolin Karnije je treba zamenjati z našimi imeni, pa veljajo ti žalostni opisi za vsako izmed dolin Beneške Slovenije: za Rezijo, za Tersko dolino, za dolino Idrijce, Aborne, Maline, Krnahte, za vsako izmed Nadiških dolin.
Glede ene stvari so pa na boljšem v Karniji. Kadar se mi beneški Slovenci pritožujemo v našem iistu »Matajurju« in drugih slovenskih listih glede razmer pri nas, ki niso nič boljše kot v Karniji, nas takoj obtožijo, da smo protidržavni, da pretiravamo mizerijo ,n zapuščenost naših krajev. Mi se po njihovem mnenju ne bi smeli pritoževati, ampak vse h vagliti, kar napravijo gospodje od provincie in prefekture. To je senčna stran medalje , nas beneških Slovencev.
Žlahta je raztrgana plahta
Ta medalja ima pa tudi svojo sončno stran. Ker smo mi beneški Slovenci in ne Furlani in tudi ne Italijani, bi kratkovidni italijanski funkcionarji in politiki hoteli z lepa ali z grda, da bi postali čimprej Italijani, da ne bi govorili svoj jna/-terini slovenski jezik. Zato dobimo na račun tega našega slovenstva marsikaj, česar ne dobijo Furlani v Karniji. V Rimu intervenirajo poslanci in funkcionarji, da je treba nekaj dati »alle Convalli di Natisone«, ker je to delikatna obmejna zemlja. Posebno marsikakšna šolska zgradba je v naših vaseh bila sezidana zato, ker smo Slovenci. Ce ne bi bili Slovenci v Beneški Sloveniji, bi bili naši kraji še bolj zappuščeni kot so. Ce smo v devedesetih letih pod združeno Italijo dobili kakšno zgradbo ali šolo, bomo take
majhne stvari še dobivali le kot Slovenci, Furlani v Karniji pa ne, ker jih imajo za svojo veliko italijansko družino, za svojo žlahto. In žlahta je raztrgana plahta.
Iz velike familije karnijskih Gortanov imajo Furlani v Karniji v senatorju prof. Mihaelu Gortanu svojega velikega zagovornika. On se za njih muči in prizadeva v Rimu, lz svojih vrst imajo poslance in senatorje ter pokrajinske svetovalce doma iz Karnije. Oni zastopajo svoje ljudstvo čutijo crpe m razumejo trpljenje svojega ljudstva. Kaj pa mi beneški Slovenci? Ali je kdo izmed nas poslanec ali senator, ali je kdaj katerakoli italijanska stranka postavila za svojega kandidata kakšnega beneškega Slovenca. Nikdar in nikoli! Poslanci in senatorji, ki zastopajo volivce Beneške Slovenije, intervenirajo za nas le zaradi svojih partijskih interesov, zaradi nekih nacionalističnih parol, ker smo mi Slovenci ob meji in hočejo doseči pri vladi za nas samo vbogajme, da bi bili mi pridkani in dobri kot da ne bi že stokrat dokazali, da smo bili, smo in ostanemo najboljši i-talijanski državljani. Nobeden pa ne napravi za nas nekaj samo zato, ker smo zapuščeni državljani, katerim je treba pomagati.
Počakajmo !
Sicer pa ni potrebe, da bi bili Furla-nom iz Karnije nevoščljivi. Marebiti so še večji reveži kot ini. Vsa njihova latinska žlahta jim le slabo pomaga. Lahko že kar vnaprej vidimo,, da ne moremo ne mi beneški Slovenci in ne Karnjeli ničesar dobrega pričakovati. Vse tiste odredbe o izboljšavi hribovskih krajev so napravljene na dolgi rok, prav tako kot pravi pregovor: Počakaj muš, da zraste trava. In tudi takrat, ko bodo začeli! izvajati uredbe o hribovskih izboljšavah, ne bomo mogli od tega živeti. V naših in karnijskih hribih ni življenja ne tako in ne drugače.
Enaki v trpljenju in mizeriji moramo mi beneški Slovenci in Furlani ia Karnije skupno zahtevati ne več vbogajme, temveč stalen kruh na domači zemlji.
vključil Nadiške doline v skupnost za gorsko izboljšavo. Zaradi neodpravljivih birokratskih postopkov bo predolgo trajalo, da bi prebivalstvo imelo kaj kmalu nekaj olajšave od gospodarskih ukrepov, ki jih predvideva odlok predsednika republike.
Minister je odgovoril on. Colognattiju to, kar smo že večkrat brali v lokalnih italijanskih listih: Ukrepi o gorski izboljšavi so zaupani že obstoječi ustanovi Ente di economia montana del Friuli v Vidmu. S tem bo prihranjeno nekoliko časa, ker ne bo potreba ustanavljati
novega konzorcija. Videmski Ente bo iz-
/
delal generalni načrt za gorske izboljšave. Preteče pa precej časa, dokler se ne izdelajo takšni generalni načrti. Zato so pa dali nalogo še nekemu uradu in sicer gczd.nemu inšpektoratu, da bi izdelal splošen načrt, da bi se že v tekočem finančnem letu začela neka pogozdovalna dela. Vrh tega so zaprosili še ministrstvo za delo, da bi ustanovilo nekaj delovnih centrov (cantieri di lavoro), v katerih bi delali brezposelni delavci na pogozdi-tvi.
Kaj pomenijo vsi ti predlogi in vse ' izdelovanje načrtov? Po domače pove/ no in čisto praktično lahko pričak-jemo, da bodo v nekaj mesecih za pogozdovalna dela in da bo marsik naša ženska dobila delo pri saditv vese. Kasneje enkrat, ko bodo ir načrti, bedo morebiti začela tudi dela na ureditvi hudournikov, bo s tem pomaganc, toda glavn blema Beneške Slovenije : bre’ in odhajanja v tujino, s tem r šili.
Internacija on. rtar n slrtvenfcpm šo
Poslanec Italijanske soci' ke Vittorio Marangone sl al ministru za javno šo’ terpelacijo, »da izve za v objavljenem zakonske si vaše ime, ni upoštf ško pokrajino kakor z znana nujnost (prov stor) in tudi od loka’ da so slovenske šo’ avtonomne —> nar goriško pokrajino vitve paralelnih rešuje vprašanj
;o iae •lje-čela
atera i dre-idelani večja Mnogim eg? pro-posolnosti e bodo re-
*nqoneia
Istvu
ilistične stran ' Vidma je po .s ;0 Rossiju in-
razlogv,- *^11 s« m osnutku, ki j}°--vala tudi za gori-, ■a Trsf Od vseh pri-
editor, prefekt, kve-/nih političnih strank. ‘e dejansko in pravno nesto tega pa se je za sprejelo načelo ustano-tečajev, kar gotovo ne stave ter povz	a’ ne tolmači trditve u-
ke, ki nikomv	ro^'a nasProtja in polemi-
*r ne koristijo«.
Z8skTn! p^,'rs^lnr, w Prenomi
va z zako n\~. V poslanvkl zb°rnici zahte-pisali vs , _ Predlogom, ki so ga pod-nove po	S	skuP'ne.	ustanovitev
Porden 0'u ° f6 pokrajine s «deSem v Furiar ™	bi	del	dežele
Bledet ^ občine a !	°bse!?ala *
vian 0 A	Andreis’ Arb*. Arzene, A-
Bui ji Tn°’ DeCim°’ Barcbs«Brugnera, Jora, Caneva di Sacile Casarsa della dizra, Castelnuovo del Friuli, Cavazzo
r!’0"013"’ Chions’ Claut, Clauzet
Fanna Fn°nS’ C°rdovado’ Ert° Casso, Fanna, Fiumeveneto, Fontanafredda, For-
gana, Frisanco, Manaigo, Meduno, Montereale Valcellina, Morsano ob Taglia «entu. Pasiano di Pordenone. Piansano ob Tagliqmentu, Polcenigo, Pordenone,» orma, Prata di Pordenone, Pravisdomi-m Roveredo in Piano, San Giorgio della Richinvelda, San Martino ob Tagliamen-u, San Quirino, San Vito ob Tagliamen-tu, Sacile, Sequals, Sesto ob Regheni, Spi-limbergo, Tramonti di sopra, Tramonti Il sotto, Travesio Valvasone, Vito d’A sio, Vivaro, Zoppola.
RAZBRAL je najstarejsi
RIMSKI NAPIS
Italijanu Luciniju Gloriu je uspelo razvozlati najstarejši rimski napis na kamniti plošči, imenovani »Lapis niger«. Ta plošča je na domnevnem Romulusovem grobu na Forumu. V zvezi s tem Lucini-jevini odkritjem se je pojavila nova teorija, da so Rimljani in Židje člani iste družine narodov.
.. /////itòy « « ■ I
REZIJA
Važen sklep občinskega sveta
Letos bo dograjena strokovna šola —
Mladini se obeta boljše življenje
SV. LENART SLOVENOV
KOKOŠJA' KUGA
Zadnje čase so naše gospodinje zlo zaskrbljene, ker je paršla med kokoši znana boljezen kuga. U naših krajih ne redijo zlo kokoši, ker so pardjelki sjerka an ušenice zlo majhni, a usedno je skrb za kokoši naših gospodinj velika. Kulkokrat ni par hiši niti lire, gospodinja gre po jajce an ga zamenja u butjehi za sol ali kupi staremu očetu tobaka, čel bo pa boljezen uničila tudi ta pristranski izhod iz težau, bo življenje še buj temno. O bolje-zni so informirane zainteresirane oblasti, ki naj bi poskarbjele, de se boljezen ne raznese še u druge kraje.
SPODARSNJELO MU JE NA LEDU.
U špitau so muorli pejati 76 Ijetnega Antona Bukovca, ker mu je spodarsnjelo na ledeni cjesti an si je zlomu desno nogo. Zdraviti se bo muoru mjesac dni.
AHTEN
NOU MOST U PARTIŠTANJU
Kumun e deliberòu dodeliteu 600.000 lir za koštrucjon novega mosta, ki iz glaune cjeste, na peje tu Partištanj. Most e koventà, zak’ te stari e lesen an to ne more po njim voziti velikih pejzu. Tu Par-tištanju to nje dosti hiš, a tle so sousje (udje, k. no djelajo suò zemjo an zacuò no m-tio dosti pardjelku za vozil.
GORJANI
TU BRJEGU NA ČE ZASVETITI LUČ
Gorjanski,., šindik e nam tele bòt su-uròu, ke tole zimo na če zasvetiti električna luč še tu Brjegu. Kumun e žej ote-nju dan milijon franke posojila. Anjelé to se čaka, ke no nardita koj prožete an ke no ložita njih dobrò uojo še judje: do-
Kakor znano, je naš kamun edini u Slovenjščini, kjer par zadnjih votacjonih ni zmagala krščanska demokracija. Vjede-li smo, imamo precej progresiunih ljudi a tajšne zmage u Prapotnem nobedan ni čaku.
Naši eletorji so u velikem številu dali veto socialistom an dobro je takud. Ne samo, de nas ne sparjemajo več na ka-munskih oficihah arogantni možje, tudi nardilo se je več kot kaj dobrega. Pajvi korak, ki so ga nardili naši novoizv0ije_ ni možje je biu ta, de so nam znižal družinski davek (fogatik). PO£,raVju so že tudi ejesto, ki peje iz Popotnega u Podr-skije, ostala javna cjjela bojo paršla pa tudi u kratkem^ na vrsto. Na usako vižo lahko porč _lT15j <}e se je sj tuacion dosti zbttoj*^a ,	,
Naš kumunski konsej ne smije imeti nobednega strahu, naj gre do koncà s svojim programom an u parvi varsti naj ne pozabi gorskih vasi. Vas Oborče an Ko-dromac sta dve zlo zapuščeni vasi, semkaj vodi obupna ejesta, če Jo sploh lahko imenujemo ejesto. Dohod u Oborče je zlo težaven, z vozi je težkuo voziti an še peš se človek samo spotika ob kamenje, ki se vali iz hriba. Ljudje pravijo, de je bla ta ejesta enkrat dobra, a je že 30 Ijet nobedan ne popravlja an zatuò sl usak lahko predstavlja kajšna muora bit.
Kamun bi se muoru interesirati še za drugo rječ, morebit je tuò uprašanje malo delikatno, a usedno ga je trjeba pregledat do dna. Trjeba je zvjedati kakuò an po katjerem lecù so si patri na Stari gori polastil skoraj useh javnih obratov. Se do nedaunega so nekatjere družine živjele izključno od oštarije ali s prodajo kartolin an drugih spominu na svetišče. Rjes je, de so lokali last svetišča, a lahko bi pustili domače ljudi, de bi še naprej živjeli s trgovino ali oštarijo. Sada, odkar so preuzel patri use te obrate, je več družin zgubilo kruh. Kamunski možje naj bi •’a'-uò tudi tuò pogledali, morebit se bojo usmiljeni patri le usmilili reunlh družin, ko jim bo kajšen dokazu, de imajo tudi ubuogi pravico ziviu. Kor zatuò naredit use korake za dobrobit naših ljudi, ki so dali vot možem, ki so rekli, de bojo branili prav:ce ljudstva.
NEME
Kai e kumun špendou za vas Neme
Za popravilo poti tu Nemah so lansko ljeto Spendali ejerke 15 milijonu lir. Lje-tos, tej k' no pravijo, no bi muorli Spendati še nih desat milijone za narditi odtočne kanale (fonjature) an druge manjša djela. Use kup za Neme to se če Spendati nič manj koj 25 milijone franke.
Neme so mjele zlo bizunjo beti sište-
brà uoja na stoji tu tjem, ke no dejta za dibant pai, djelo anu kak mijar franke po glavi. Tu malo besjed, električna luč na če beti parpejana tu našo vas, če ve mi plačamo almankuj dvje parti spež. Težko to je za nas von zborsati tekaj soute, a čem0 narditi še ta sakrificih, zak’ beti brez luči to e zarjes težka rječ. A ke no ne pridita uòn potém našje de-mokrištijanji s ton, ke ve votajmo zanje zatuò, ke smo je mi plačali dvje parti. Tale te na rječ, ke no nam bojo muorli riko-njošiti.
SOVODNJE
PADU JE NA OSTER KAMEN
Angel Mulloni je muoru po pomuoč u videmski špitau, ker je takuò nesrečno padu na njekšan ostar kaman, de se je močno presjeku desno stegno.
OGENJ NA BERN ADIJI
Dne 28. decemberja te paršlo u hosti med Ramandoljem an Sediglo na gori Bernadiji do velikega ognjà. Tla so be suha an zatuò ugašenje te bo zlo težko, a domačini so ga po večurnem djelu zadušili. Rječ preiskuje anjelé »Corpo delle Foreste« iz Cente, a še to se ne vje kuò to je krivo, de je paršlo do ognjà.
mane, zak’ ta uàs ne najbuj škode tar-pjela tu ueri. Muki so jo skuažej uso zažgali. Ma s tjem to njema uzabiti še druzih vasi, ke selakòr no majò še več bizunjo. Gorenja Cmeja, praženplen. Tle božji judje no njemajo škuaženj še poti. Od njih njiu an senožeti no muorejo u-se venestl ta na harbatu; po njih vasi r.a tečč hnojnica pred hišo. Skuažej 'dna-ko to je tu Karnicah an tu Vizontu an tele tri vasi, če ve je ložimo use kup, no majò škuažej tekaj judi koj Neme. Zatuò to bi tjelo beti buj jušto, ke djelo to se razdeli no màr pousod, ne ke to pòj use za olepšati centro zavoj tega, ke o ma furtuno beti ložen ta na planu. Talse ve usi dnako plačuamo.
Bal u paršou nas keteri u naše kraje, o bi tòu sigurno težko uganiti, de je par-Sòu izključno med Slovenje, ker bi po hišah an oštarijah Č0u čekaranje u dostih jezikih. Paršlo te ta svej hiši kakih 500 emigrantou, od tjeh koj tu Viskoršo lfO, ki so use ljeto ali več ljet djelali po svje-tu. Mladi an stari, hčere an žene, usi no se zbjerajo u gorkih hišah an se čekara-jo o srenčah, nesrenčah, aventurah, o dobrem an slabem živenju, ki o ga živjeli dčleč od domače hiše.
še majedno ljeto se jih nje uàrnilo ta hiši tekaj koj ljetos an še majedno ljeto si njeso dežiderali itako prhi h domačemu ohnjišču. »Duomek je le duomek, pa čeglih ga je le za en buobek« so djaU an »pousod te ljepo an naj.jeuše je ta duomah«. To more beti, de so jim užgali dežiderih po domači hiši razni svenimenti po svjetu u preteklem ljetu. Pomislimo na nesrenčo u Marcineilu ne, avenimen-te u politiki itd.
Apene no se bojo odpočili trudne roke an noge od tardega djela an poten še od douge poti iz eštera do duoma, že no bojo muorli povezati culico an jeti s trebuhom za kruhom. Nekatjeri so pred parimi dnevi žej zapustili duom, drugi pa bojo odšli buj pozno, dan za drugim ali u grupah bojo odhajali pruotim videmski štacjoni, kjer bojo napounili trene, ki no vozijo pruot Milanu, Trbižu an inda-vant čez kunfine. Do marca ali aprila mjesca se bojo hiše spet izpraznile, se-lakor še buj kot so be prazne ljetos, ker bo še več kot tikerega odnesu za sabo val emigrantou. Oča e parnesu za sina ali znanac za znanca kontrat za djelo u Franciji, šviceri, Belgiji, Germaniji ali kje drugje delčč od domače zemje. Tuò je hiter pohled, ki ga imamo pred sabo usako ljeto, a je usako ljeto buj komo-
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so naši možje razpravljali o zelo važnih vprašanjih. Eno njvažnejših sklepov je seveda ta. da bodo v letošnjem letu do konca dogradili strokovno šolo v Ra-venci. Vsi vemo, da omenjena šola stane do danes že precej milijonov in še precej jih bo treba, predno bo delo dokončano. A nič zato, takšno šolo smo resnično potrebovali. V novi strokovni šoli se bo naša mladina lahko naučila kakšnega poklica, postali bodo mizarji, tesarji, zidarji in drugi in tako bo zanje življenje manj trdo, kot je naše. Cez nekaj let, ko bo mladina prišla do poklica, se bo v naši dolini lahko razvila tudi obrt, ki je danes ni nikjer, razen če štejemo brusače in loncevezce, katerih je pa vedno manj in se bo ta poklic v par desetletjih najbrže popolnoma opustil. Danes ljudje ne dajejo več vezati loncev in tudi ne popravljat starih dežnikov, kes se jim to ne izplača in kupijo raje nove. Tu pa tam da kakšna žena nabrusit nož ali škarje, to je vse, a od tega ne morejo živeti naši ljudje. Torej ta obrt bo izginila in treba je| pripraviti mlade fante na poklice, ki bodo bolj dobičkanosni.
Danes jel pri nas v Reziji, ki šteje nad 3.000 prebivalcev, le kakih 20 obrtnikov ali kvalificiranih delavcev in si večinoma služijo kruh po svetu, ostali so pa težaki, ki so seveda najslabše plačani in najmanj iskani. To je zelo malo in zelo malo pride domov pomoči družinam, ki 'pridelajo komaj za eno četrtletje in morajo živeti zato v večnih stiskah.
Pa naj nam ne zameri g. župan, če smo primorani jamrati in povedati grenko resnico. Povemo zato, ker se nam smilijo ljudje, ki trpijo. Prav gotovo pa je, da se je stanje po tej zadnji vojni znatno izboljšalo, posebno če ga primerjamo s predvojnimi časi. Takrat je moral velik del naših žena, posebno one iz Učeje, prosjačiti po Furlaniji, da so mogle nasititi
vent. Duom o njema ne djela ne jela za svoje otroke!
KUMUN NAJ UZOME GEŠTJON OD »DAZIA«
Na zadnjem konseju naših kumunskih mož se je dosti debatiralo o trošarinskem davku (imposta dazio), ki e bi dan u a-palt diti Vatolo iz Cente. Par tjem upra-šanju so usi naši konsejerji sklenili enoglasno, de se kontrat odpovje
Tej ki to je znano, je ditaJ Vatolo nar-dila kontrat z našim kumunom pred dvomi Ijeti za pet ljet. Po konstatacijah, ki so jih nardili nekateri raprežentanti našega kumuna, to bi tjelo priti notre za »dazio« kakih 5 milijonu lir usako ljeto, medtjem ki dita Vatolo, po kontratu, na daje našemu kumunu ejerke 2 milijona nu pou. Zavoj tega je konsej kumunal tòu povečati fit apaltatorju, an ražon no bi mjeli, saj to je škuažej no mar masa, de bi uodinjòu apaltator kar 2 milijona nu pou lir tu dnjem ljetu. Vatolo to se kapi, ki o nejče čuti, da bi se kontrat kambjòu an zatuò na bo muorla to rječ rišolveti prefektura.
To nam se zdi paj, ki kumun zlo težko o jo če Spuntati, zak’ kontrat te kontrat. Kumun e muoru mjeti žej pred dvemi Ijeti oči buj odperte an zarjes čudno, de so tuò zahledali šele ljetos, saj sedi na kumnuskih čjandrejah dosti tjeh mož, ki so be prej an ki so odobrili kontrat z dito Vatolo.
Jušto to bi tjelo beti, de bi kumun sam pobjeru »dazio«, tej k’ no ga pobjerajo žej u nekatjerih bližnjih kumunih, Brdo pražemplen. Samo na to manjero bi se djelalo interes judi. Dobro ve vjemò, de je dosti apaltatorjou »dazia« u naših krajih obohatjelo an tuò naj bi ba škuo-la, de je čas, de kumun sam preuzame geštjon od »dazia«.
lačne otročiče in zdraviti mogoče bolnega ali delanezmožnega moža. Rezijanski koš, ki so ga nosile žene na hrbtu, da so vanj spravljale miloščino, je bil pred vojno dobro poznan povsod in znak velike revščine naše doline. Tako velike bede sedaj ni več, a s tem še ni rečeno, da so že rešeni vsi problemi, kot to večkrat či-tamo v kakšnem časopisu. Nerešenih problemov imamo nešteto, a najbolj važen je sedaj ta, kakor smo preje omenili, dograditev strokovne šole, da bi prišla mladina do poklica.
Pohvaliti pa moramo iniciativo naših občinskih voditeljev, ker samo potom strokovne izobrazbe moremo pričakovati, da se bo življenje v Reziji izboljšalo.
Za izboljšanje gozdov
Občinska uprava je sklenila, da bo potrošila 630.000 lir za izboljševaina dela v občinskih gozdovih v Cmem poto su, Kurniku, Tam na Kopi, v Zeleni jami in Go-slu. Ta dela so nujno potreoia, ker ro v prejšnjih letih samo izseki7a i. da bi pa kje kaj pogozdili ali popravili se pa ni nihče zanimal.
Tudi okolico Učeje bi bilo treba pogozditi. Tukaj so kar celih 20 let samo iz-sekavali in nikdar zasadili nobenega novega drevesca. Pogozdovanje v Učeji bi bilo zares potrebno, ker tu je tudi mnogo ljudi brezposelnih in bi se jim tako pomagalo, da bi si zaslužili košček kruha. V UCeJl so do aanes lmpmvin najmanj javnih del in zato bi bilo prav, da bi prišla na vrsto tudi ta vas, ker je najbolj zapuščena v občini.
POROKE. Poročili so se Beltrame Simeone z Giusto Marijo; Clvnese Simeone s Clemente Emmo in Di Biasio Izidoro z Di Lenardo Ano.
Na zadnjega dne u ljetu je umar u Viskorši 80 ljetni Sinice« Uižo - Betét. Moža je zadjela paraliza an je po 14 dneh umar. K njehovi smartni pasteji je paršlo usjeh šest sinou, od tjeh pet iz eštera, kjer no si uodinjuajo usakdanji kruh. ženi an sinovom renkega Uiža -Be-tita izrekamo naše sožalje.
NESREČA PAR DJELU. Kar je 60 ljetni Uižo Tomažin iz Brezej nesu ta hiši fašino darv, se je močno udaru u parst. Ker se je ferida začela gnojiti e muoru u špitau jeti, kjer bo muoru ščepati 20 dni.
POJIM
EN MUTUO ZA POPRAVITI CJSSrJ
Ljetos no če ašfaltati še cu-sto, ke uc peje skuozi našo vas. Lansko ljeto so to djelo nardili tu Campeju. Takoviš Foida na če use drugače zgledati. Za to djelo kumun u če narditi dan mutuo, ki o bo muoru ga plačati tekom 30 ljet.
Tele zadnje dvje Ijeti naš kumun e za-dost naredu. To se pozna, ke senator Fe-lizzo, bratar našega šindika, e se inte-resòu. An potlè nje samo tuò, bližajo se spet politične votacjoni, zatuò senator Pelizzo, če bo teu spet beti votani bo muoru kej narditi. Na usako vižo usi tisti, ki nam pomagajo so huale urjedni.
TAVORJANA
Končno so razširil ejesto, ki iz razpotja med Čedadom an Tavorjano peje u našo vas. U kratkem bojo začel tud z asfaltiranjem cjeste an potlé kar bo use nareto bojo gor postavli tud avtobusno zvezo med Tavorjano an Čedadom.
Tuò je zlo potrjebno, ker iz Tavorjane do Čedada njemamo nobedne prometne zveze. Duò če iti u Čedad muora z lastnim vozilom. To pomanjkliivost je potrjebno odpraviti tud zavoj tega, de bi dali možnost neštjetim našim djelucem an djelukam iz naših vasi, ki djelajo u Ce-dade, de bi se tja pejali z autobusom.
SV. PETER SLOVENOV
Mali obmejni promet
Decembra mjesca 1956 je bluò skuoz obmejne bloke u Nadiški dolini nad 10 tisoč prehodu. Skuoz Stupco, kjer je btok parve kategorije, je šlo čez mejo 1868 italijanskih an 3328 jugoslovanskih državljanov; skuoz blok u Učeji 52 italijanskih an 70 jugoslovanskih; skuoz blok Most na Nadižki pri Platiščih 196 italijanskih an 1270 jugoslovanskih; skuoz blok u Polavi pri Ceplatiščah 141 italijanskih an 632 jugoslovanskih; skuoz Solarje u Dreki 545 italijanskih an 632 jugoslovanskih; skuoz Mišček 362 italijanskih an 286 jugoslovanskih državljanov; skupno je bluò 10.804 prehodu.
Ce primjerjamo število prehodu z mje-scom novembrom vidimo, de se je število znižalo za kakih 3000, ker ljudje, ki hodijo sem an tja, so venčpart dvolastniki an sada ni več djela na puoju. Predvideva se kaj več prehodu tale mjesac, ker so paršli damò emigrantje, sevjeda če ne bo huda zima.
3 MILIJONE ZA CJESTE
Te dni smo zvjedali, de je država nakazala 3 milijone lir za nardit puojske poti u Nadiški dolini. U nekatjerih kra/-jih so že pred Ijeti začeli djelat te poti, a so muorali ustavit djelo, ker ni bluò zadost denarja. Troštamo se, de bojo sada lahko do konca nardil usa začeta djela an začeli tudi nova.
NE MORE U INOZEMSTVO, KER NI »ROJENA«
Veliko zanimanje an govoric je uzbudi-la konštatacjon, de Ljudmila Sitar, ki sada stanuje u, Ažli an hodi na špjetarski »Istituto Magistrale« se učit za maeštro, ni upisana u nobednem anagrafu. Čeča se je rodila pred 19. Ijeti u Kamenka (Rusija/) an njen oče ni tam dau zapisat njenega rojstva. Kar je bla čečica še u povojih, so se njeni starši preselili z njo u Ažlo na duom prastarega očeta an so tud potlje pozabil uredit zadevo u anagrafu. Sada, kar je Ljudmila zaprosila za pašaport an je muorala predložit use potrjebne dokumente, je izvjedela, de nje nikjer zapisano, de se je rodila. Uso zadevo je preuzelo videmsko sodišče, ki bo poskarbjelo, de bo čeča obstojala na tje-
lem svjetu.	_______________
POROKA. Poročila se je naša vaščanka Rina Manič z Alvize Toti cfoma z Čedada.
BRDO
Trije kantirji od djela
Ljetos smo zares fortunani tu našim kumune. Ve djemo fortunani, zak’ djelo par svej kiši, to e na fortuna za nas. Naš šindik u meretà beti pouno pohua-ljen za njeà interesament. An rjes, če ve marnò tri kantirje od djela, tuò souse zvuj taà, ke on u se poòni an u zna potou-či tu te jušte urata.
Začnimo s kautirji: kantir za toštru-cjon zadnjea tronka cjeste Prjesaka - Zavrh. Tole zimo ta pot na če beti finišana. Takoviš našje Završani no če beti konten-tani. Te poti so mjeli tekaj bizunjo, tej usakdanjea kruha. Oni so izolani brez te poti; no ne morejo ne iti ne tu Viskoršo, ke na e ta najbuj bližnja vas, no ne morejo iti tu Brdo, ke to e centro od kumuna, an še za priti tu Njivico no marò malo komudo. Nova pot na če to vas vezati z usemi okuoliškimi vasmi. Za vela-zem, ke na pride, to se že čekara, ke no če lošti ore še kurjero, ke na če djelati pot Zavrh - Brdo an Viskoršo - Brdo. Zat to če beti zarjes no druo živenje.
A škoda velika to e, ke tu Brde njemamo kumuna. Ke to tuò diventéj no bi tjeli priti z nami še Viskoršenji, zatuò to koventà, ke ve se poònimo za to rječ.
Tu Teru to e drui kantir, te ke no djelajo škuolo. Ta ne zarjes zlo koventala. Tu Podbrde paj azilo. Te u nje maso kon-ventou, zak’ tu Podbrde te malo otruok, ke nu če hoditi tu uànj.
KAJ TO SE JIH RODILO ONU KAJ TO JIH JE UMARLO
Našje menihi so zlo u štiči ljetos. No pravijo, ke če to bo šlo takolé indavant, dan menih u če čez par desetin ljet bastati za ejeu kumun. Malo otruòk to se rodi, usjeh skupaj te se rodilo 9, umarlo pa 27. To e na difarencija za 18, an tuò to nje malo. An takoviš, če to bo takole indavant no majò ražon rejči, ke čez nih 20 ali 30 ljet to nas če beti malo judi tu naš jem kumunu. A kea na e kolpa? Naših judi suùmo ne. Kolpa na e tjeh, ke no partisnejo naše judi iti se kruh uo-dinjàt po svjetu an ke takoviš no ne morejo se piantati fameje.
Bal to bo djelo ta na naših domačih tleh to bi tjelo beti use drugač.
il 111M11 i 1111M n n i n 1111 iiMiii h um un » 11 n 11 m limimi 111 mn u i n i minil immillili inumimi mr
PRAPROTNO
Gre za buojše, a ne zabost
m i m 111111 m 11 u 11....n i i.i 11 n illuminili iiiiniiiiin mn m mi 11111 m 11 'iiriiiiiiiiiiiiiii iiriiiinimiimHitii iiniiiii'iii'iiiiiiiiiiiii'iiii'iii • m mn  .........
TIPANA	SMRTNA	KOSA	U	VISKORŠI
Emigrantje so se uarnili
Žvepleno-apnena
brozga
V sadjarstvu je zelo priporočljiva, saj z njo lahko nadomestimo druga škropiva, ki so običajna za škropljenje sadnega drevja pozimi. Poleg tega sij žvepleno-apneno brozgo lahko pripravimo sami doma in sicer tako-le:
Za 100 litrov brozge je potrebno:
10 kg živega apna ali 13 kg gašenega apna,
20 kg žvepla, najbolje »ventilato«,
100 1 vode, železen kotel.
Apno stresemo v železen kotel, dolijemo par litrov vode, vrhu stresemo žveplo in mešamo. Polagoma dolivamo po nekoliko vrele vode, da se mešanica laže zmeša.
Nato zakurimo pod kotlom in zlijemo vanj ostalo vodo, to je 100 litrov manj ■ono, ki smo jo že uporabili. Moramo pa v kotlu neprestano mešati, ker bo sicer žveplo sililo na vrh. Cim začne vreti, zmanjšamo ogenj in med neprestanim mešanjem kuhamo še 40 minut.
Ko je brozga dobila rdečo, češnjevo barvo, ko se ne peni več ter nastaja na vrhu
E
£
I
m
tanka mrežica, prenehamo s kurjenjem: brozga je skuhana. Ohladimo jo in zlijemo v damižane, vrhu pa zlijemo prav malo slabega olja, da se brozga ne bi kvarila na zraku.
Iz vsega zgoraj navedenega dobimo približno 100 litrov apneno žveplene brozge, katero rabimo navadno v 20% raztopini: v posoao z avema acroma brozgei zlijemo še 8 litrov vode in dobro premešamo.
Apneno žveplena brozga je priporočljiva predvsem proti kaparjem, uniči pa še mnoge druge škodljivce in zalego.
Pri uporabi apneno-žveplene brozge pa moramo imeti stalno pred očmi, da se sama zelo nerada sprime s škrop Ijenim predmetom; zato je priporočljivo, da primešamo kako sprijemno sredstvo, kot so na pr. Baivo, Cano in druga.
Očistite sadno drevje
• In . . l a i.i.i.l.liinilii.l i i i.ni,rullili Militili | II.! 'llililllllllililili|i|i|.lir«4lllliiii,iilllil.(ii.tililililllllililililllil.llli|!|i|||||i||
Ali ste pretočili vino?
Ce je vino že čisto, v kozarcu prozorno in nima nobenega sladkega priokusa, potem ga čimprej pretočite. Od drožja ne bo vino nič pridobilo, lahko se bo ramo kvarilo. To ni res, da drožje vinu koristijo.
Preden pa -inv. pretočite, preizkusite ga na stanovitnost barve, iljte vino v kozarec in tega postavite v omaro ali na sod in ga opazujte. Ce vino v teku treh dni ne premeni barve, potem ie barva stanovitna, Ce spremeni barvo, to je če postane rjavo v teku 6. ur ali še prej, dodajte mu metabisulfita in sicer po 15 gr na hektoliter. Ce porjavi še pozneje, potem dodajte samo po 8 gramov. Ta količina pa je priporočljiva tudi za ona vina, ki ne porjavijo. Metabisulfit obesite v platneno vrečico pri vehi v sod, in sicer samo toliko globoko, da je vrečica komaj Že pokrita z vinom. Ne pomaga pogrezati vrečiue bolj globoko, ker metabisulfit deluje navzdol in prav malo navzgor.
Ce ste dodali vinu metabisulfita, potim vino po 8. do 12. dneh pretočite in ..'cer na zraku : vino naj teče skozi pipo i podstavljeno posodo, najbolje v vinski i af. Ne smete pa žveplati ne z žveplom in ne ž azbestnimi trakci vina, ki je dobilo metabisulfit.
Dobro naredite, če par dni pred pretakanjem odprete kletna vrata in okna, da se vino p remrazi. Mraz bo stisnil vino in one snovi, ki bi še plavale v vinu, se bodo pogreznile v drožje.
Seveda smete premraziti samo taka vi-ha, ki niso prav nič sladka, ker sladka Premražena vina postanejo rada vlečljiva.
In če je vino še sladko? Ali naj se pretoči tudi to?
Danes še sladko vino je potrebno pre-vreti - dodati kipelnih glivic in kuriti »li pa prodati. Za naše kletarske razmere je svetovati predvsem prodajo. Kdor ima
le malo vina, to je le za lastno porabo in je to vino še nekoliko sladko, naj ga tudi pretoči, a naj mu doda kakšnega sredstva, ki zaustavi razvoj cikanja ali kisanja. Tako vino bo povrelo pomladi in bo potrebno paziti, da se ne bo skisalo.
Zdrava in čista vina pa čimprej ločite od drožja, zato pretakajte čimprej: bolje bi bilo že decembra, kot sedaj januarja!
Sa ženo in dom ^
Gospodinjski nasveti
Škarje nabrusite, če z njimi nekajkrat režete po vratu steklenice.
Zarjavele matice pri vijakih laže odvijete, če jih primete s smirkovim ali steklenim papirjem.
Perilo iz novega blaga morate oprati posebej. Apretura, ki je v blagu, napravi vodo trdo, v tej pa perila ne morete lepo oprati.
Zenske z občutljivo kožo ne prenesejo volnenih oblačil. Pomagate si tako, da volneno obleko znotraj podložite s starimi svilenimi nogavicami.
Belih celuloidnih glavnikov ne smete čistiti v vroči vodi, ker potemne. Najbolje jih očistite v salmiakovi mlačni vodi in jih takoj do suhega zbrišete z mehko cunjo.
Stare ponošene nylon nogavice lahko dobro uporabite v gospodinjstvu. Ce odrežete obnošena stopala, si iz zgornjih delov naredite vrečice, ki ne propuščajo zrak. V nje lahko shranite suhe gobe, suho sadje in podobno in obesite na zračen prostor.
Tudi klobčiče volne spravite v take vrečice in tako bo varna pred molji.
Sedaj je čas, da si ogledate do dobra vse sadno drevje in da ukrenete potrebno.
Raste na drevesih mah in lišaj, ali se ovija debla bršljan? Marsikje je tako. Izkopljite, da ga uničite v korenine. Ni dovolj, da prerežete samo glavne žile. Lišaj in mah morate odstraniti istočasno s štrlečo skorjo, starim lubjem. Za to opravilo si nabavite posebno strguljo, še boljša pa je posebna rokavica iz žice, ki ne zarjavi. Kar ste ostrgali ne smete pustiti pod drevesom in tudi ne vreči na gnoj, temveč na ogenj : v ostrganem je namreč mnogo zalege različnih živalskih in glivičnih škodljivcev.
Ko boste nekako očistili oziroma uredili deblo in glavne veje, oglejte si krono. Marsikatera veja bo nalomljena ali pa že suha. Odžagajte jo z drevesno žago ali s kakšno druga žago, ki ima tanko rez. Ce rabite drugo žago, morate robe narezanega mesta obrezati z ostrim nožem. Tega ne opustite nikdar, če naredite drevesu kakšno rano.
Kako urediti drevesno krono? Mogoče se kakšne veje gulijo, ker se križajo. Vsaj eno odstranite! Poglejte, kako veje rastejo in kako bi krona izgledala, ko bi se veje razvile. Ali ne bo kakšna veja napoti, ali se ne bo gulila v kakšno drugo vejo? Storite prav, da takšno vejo takoj odstranite, ker s tem sedaj naredite drevesu malo rano, pozneje bi ta bila velika.
Vse večje rane morajo biti obrezane in zamazane s cepilnim voskom, da se ne bi drevo na istem mestu začelo sušiti.
Razumljivo je, da morate z drevesa odstraniti vse osušene plodove, ker ti so leglo bolezni. Tudi izpod drevesa odstranite vse plodove; ne pustite jih tam, da se-gnijejo, ker drugače bodo žarišča novih bolezni.
Ko bo drevo očiščeno in krona urejena, potem morate izvršiti zimsko škropljenje.
na ima apno podrejen pomen, mnogo važnejše pa je njegovo posredovalno delovanje. Apno razkisa kislo zemljo, težko zemljo rahlja in pomaga rastlini pri lu-ženju hrane iz zemeljskih delcev. Tudi zimski mraz rahlja zemljo, gotovo pa ste že sami opazili, da takšno zemljo že prvi dež močno zapere, če ni v njej dovolj apna in humusa. Brez humusa torej tudi apno in mraz ne moreta biti učinkovita.
Apno trosite zdaj pozimi 1 do 3 kg na 10 kv. metrov. Kompost, apno, pravilno izbrana umetna gnojila in rastline v nekaj letih vsako zemljo odlično popravijo. Vendar pa dosledno popravljajo zemljo le rastline, ki jih zaseje narava. Prav tako je treba pravilno izbirati umetna gnojila. Gnojila, ki vsebujejo apno, bodo uporabljali predvsem na zakisanih tleh in narobe.
Na vse to morate misliti sedaj, ko vrt počiva, da boste spomladi laže in uspešneje opravljali vrtna dela. Pognojite in poapnite vrtne gredice ter pravočasno sestavite vrtni kolobar za prihodnje leto.
CE GOJITE LONČNICE, POMNITE:
— da žive vaše lončnice kot vi Pazite na njihove potrebe —. imele boste z njimi veselje!
— da bodo uspevale le, če bodo na pr -memem prostoru; svetel, prijazen prostor večini cvetic najbolj ugaja;
— da potrebuje za svojo zdravo rast svetlobo in zrak, rodovitno zemljo in pravo mero vode;
— da mnoge cvetice potrebujejo direktno sončno svetlobo, nekatere vendarle u-spevajo v senci;
— da nekatere vaše lončnice pozimi potrebujejo hladne prostore, druge zopet tople. Ne prezrite tega!
— da morate zalivati le takrat, kadar cvetlice res potrebujejo vodo, ne pa kadar slučajno utegnete. Ce so v suhem zraku, poškropite liste in cvetove s postano vodo.
— da jih morate presaditi, kadar potrebujejo novo zemljo; presadite Jih po potrebi v večje, ne pa prevelike cvetlične lončke.
— da morate zatreti škodljivce, ki so se razpasli na vaših lončnicah;
— da uspevajo le tam, kjer lahko Ugo dite vsem njihovim zahtevam za uspešno rast v dovoljni meri;
— da je bolje, da gojite manj lončnic, a tiste s potrebno skrbjo in ljubeznijo; skrb in ljubezen vam bodo vračale s svojo lepoto in toplino, ki jo bodo vnesle v vaš dom.
l|ll<lllll<llllMlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllM>lil!llll|i|l|i|llllili|i|i|>lllill|!|i|l|iri'|l|i|l»l:|l|ll!|i|'|i||!|it<|i|'llH11|1rH1if111,,l il uti 11111 ! n 1111 |l||n
SEOAJ GNOJITE PŠENICI S SOLITROM
Pozimi je čas, da zboljšate zemljo
Zemlja je zelo občutljiva materija, ki se v rokah nevednega človeka hitro skvari. Zaradi tega je danes na svetu nešteto ustanov, ki proučujejo zemljo in na osnovi zaključkov dajejo pridelovalcem praktične nasvete za ohranitev njene rodnosti. Rodna zemlja je zdrava in je prijetno rastišče vrtnim rastlinam. Ako je zemlja zakisana in zbita ni od nje dosti koristi, ker so pridelki kljub skrbni negi nizki. Zato si morate nenehno prizadevati, da bo zemlja ostala zdrava in v dobri moči. Predvsem je treba zemlji vračati hranilne snovi, ki so se kakorkoli iz nje izgubile.
Zelo važno izboljševalno sredstvo za težke zemlje je apno. Kot rastlinska hra-
Naši kmetje zelo cenijo soliter, pa naj si bo to čilski (nitrato di soda) ali pa a-pneni (nitrato di calcio). Više cenijo prvega, ker ga že več let poznajo, a enako vreden je tudi drugi.
Tudi pšenici naši kmetje prav radi pognojijo s solitrom, samo da ga trosijo mnogo prepozno, to je komaj konec februarja ali pa šele v marcu. Izkušnja pa pravi, da se s solitrom ne sme gnojiti prepozno, ker pospešuje dušik rast zelenih delov in s tem ustvari nagnenje k polegavanju in tako pšenico tudi rosa ra-u- >	iemu se izognemo, če trosimo
soliter bolj zgodaj, in sicer med zimo, najbolje v januarju. Ce je količkaj vreme ugo dno, pšenica izkoristi nudeni ji dušik (soliter daje rastlinam nujno potrebni dušik), si okrepi koreničevje ter nastavi močno podlogo za stebla.
Najbolje bo, da za gnojenje določeno količino solitra razdelimo na dva enaka dela. Enega raztrosimo v prvi polovici, drugega pa konec januarja.
Tudi z gnojnico lahko sedaj polijemo pšenico, kar v nadaljnjih mesecih ne bo več priporočljivo. Učinek gnojnice je zelo podoben solitrovemu.
Česnik in čebula
Cesnik ne trpi od mraza in zato ga lahko že sedaj sadimo. Nekateri so ga tudi že davno posadili.
Kdor hoče pridelati lep Česnik, ga mora zgodaj saditi v globoko obdelano in pognojeno zemljo. Posamezne stroke za-
rij emo v zemljo le toliko, da so z zemljo popolnoma pokriti. Ni treba se bati, da bi ga pojedel krt, ker Česnik je za krta strup.
Cesnik je zdrava začimba k hrani: zmanjšuje krvni pritisk; če ga uživamo s kruhom prežene gliste; pospešuje prebavo; preprečuje nalezljiva obolenja in zaustavlja gnojenja; stolčen surov Česnik kot obliž lajša oblečine od revmatizma, itd.
Premrzla voda Škodi
živini
Ce dobiva živina v zimskem času predvsem suho krmo - seno in deteljo - in ne dobiva pese, repe ali kakšne druge krme z visokim odstotkom vode, potem rabi za prebavo mnogo vode. Ce pa krava daje poleg tega še precej mleka, rabi še več vode.
Navadno napajamo živali dvakrat dnevno in odrasla, goved spije vsakikrat 7 do 8 litrov vode.
Napajalna voda naj bo nekoliko bolj mrzla, kot je živalska toplota, a ne sme biti ledena. Zato pa dolijte nekoliko mlačne vode, če napajate iz škafa. Ponekod imajo v hlevih posebna korita, kamor nalijejo vode nekaj ur pred napajanjem, da se voda nekoliko ugreje: na toploto, ki je v hlevu. To je tudi priporočljivo. Seveda moramo korito po vsakem napajanju izprazniti, ker drugače bodo na dnu smeti in blato in se bi lahko razširila še kakšna bolezen.
Izidor predan:
Usodni intermezzo
Ljubezenska zgodba iz življenja bene kilt Slovencev
Irena Potokarjeva in Ciril Hulminu iz I*aznice sta si bila že od otroških let dobra prijatelja. Ko so se otroJ’1 »S™11 111 l0" vili po bližnjih travnikih, sta bila vedno skupaj. Kako sta bila srečna i:n vesela, ko sta na travniku pod klancem trSala oiarjetice in druge cvetlice ! Vse jag ode’ ki jih je kdaj koli nabral Ciril, jih je pr '1' hesel Ireni. Bila sta pridna in ubogljiva, sreča in veselje svojih staršev. Ce je stepla učiteljica v šoli enega izmed njiju, Je bil drugi bolj užaljen kot tisti, ki je bil tepen. Otroci so včasih potegnili ire-ho za kite, da bi užalili in razdražili Cirila. Tisti pa, ki se Je drznil storiti nekaj takega, je bil vsakikrat tepen od njega. Zmerjali so ju, da sta ljubček in ljubica, a za to se nista sramovala, kakor bi se bili, morda, drugi otroci.
Končala sta osnovne šole in začela de-ati, kot drugi, m gruntu. Pridno sta pomagala svojrm pii v^akodanjem delu. Ko ‘SO kmetje iz vasi potrebovali mladince, da bi jim nosili gnoj po njivah, sta bila gotovo med njimi tudi Irena in Ciril Sku-
paj sta hodila, skupaj počivala, ko jima je bilo težko, se moško pogovarjala in se nedolžno smejala, Ciril ji je vsakikrat pomagal naložiti z vilali gnoj v koš. Bi-i mu je hvaležna, Rada ga je imela. Leta io minevala. Tudi Ciril in Irena sta pustila otroška leta za seboj in stopila v do-rastlost. A skozi in skozi ju je vezalo nekaj čudnega, nevadnega. Nista še znala odkriti drug drugemu svojih čustev, a nj ‘ime oči se se že prav dobro razumele. p^Mca ljubezni je bila že oba zadela.
le bilo osemnajst let, nji pa šest-
Njemu
najst.
aja meseca. V tem času '~vna poljska dela
Zgodilo se je nu. imajo pridni kmetje gia že za seboj. Okopali so kro, okrog trt in opleli žito. Ostalo ko mesec dni časa, da bi pripra za poletje. Mladina je v velikih hodila pod hrib Sv. Martina, nosila
•npir, okopali
jim je več vili drva gručah i ter z d ni-
vlakami(l) vozila drva v vas. Tisti. 1	,	,,
prali
so imeli posekanih drv, so pa nal j ^ dračje. Med te sta spadala tudi Ciri
Irena. Ko sel jih je več zbralo na počivališču na Laznah, so zapeli lepe naše pesmi, da je odmevalo v zadenjsko in re-čansko dolino. To je trajalo ves maj vsak dan. Nekega popoldneva je tudi Ciril nesel s seboj vlako. Težko jo je nesti v hrib. a potem gre laže navzdol, kakor če bi moral nesti drva na hrbtu. Mislil je tudi, da bo pripeljal Irenino breme vsaj do Kresa, ki je duzu vasi. Sel je zdoma takoj po kosilu. Za vasjo pri debeli hru-ški Pokalci, kakor sta bila dogovorjena, ga je čakala Irena.
»Ali me že dolgo čakaš?« jo je prijazno nagovoril.
»Ne ravnokar sem prišla,« mu je odgovorila z vabljivim nasmeškom na ustnicah. Molče sta šla dalje. Srce je močno utripalo i njemu i njej, kot da bi bila čutila, da se ima ta dan zgoditi med njima to, kar se še ni bilo zgodilo. Prišla sta do počivališča na Laznah. Nobenega ni bilo še tu. Ciril je pristavil vlako k grmu in se oddahnil. Potem je razgrnil staro jopo pod senco debele košate bukve. Nato je sedel. Pred njim je stala Irena. Se nikoli ni bila tako lepa in očarljiva. Vanj so se uprle njene modre oči. Bile so kakor jasno nebo. Z rokavom si je obrisal pot s čela. Lica so se Ji rdečila kot zrelo jabolko. Okrog lepo oblikovanih ustnic se
je poigraval nedolžen nasmeh. Ko se je smejala, je bila še lepša. Cez bujne prsi sta ji ležali kiti vransko črnih las. V pasu je bila tenka. Noge je imela tako lepe, kot da bi jih naredil sam Michelangelo. Ponudil ji je desnico in jo pritegnil k sebi. Sedla je k njemu. Držal ji je roko in ji gledal v oči. Tresel se je po vsem telesu. Bil je preveč plašen in boječ. Manjkalo mu je poguma. Pustil je njeno roko in se sramežljivo obrnil v stran. Hladen vetrič je zapihal od Sv. Martina, dvignil in zvijal Cirilove kodraste lase. Oba sta molčala. Irena je zamišljeno gledala, kako se vetrič poigrava z njegovimi lasmi. Vedela je za Cirilovo misel in željo. Ne, tudi če bi jo bil objel in poljubil, bi se mu ne branila. Preveč ga je imela rada. Sedaj je premišljevala, kako bi ga rešila iz zrdrege. Hotela je 'pregovoriti, toda beseda ji ni šla iz grla. Stisnila je pesti in pogledala proti Matajurju. »Matajur ima klobuk, dež bo.« je rekla polglasno.
»Lahko da bo,« je glasneje odgovoril Ciril, »pojdiva v Globočak, tam je poln® suhih drv, jih bova hitro nalomila.«
Molče sta vstala in odšla. Do Globo-čaka je kakih deset minut hoje, a mlade noge kadar se denejo na pot, hitro tečejo. V hipu sta bila tam. Po sredi Globočaka teče potok ; tostran in onstran je bilo
mnogo suhih vej.
»Poglej, leskove in bukove so, kako so lepe. Takšnele so prave za kuhanje »štrukljev,« je rekel Ciril in z veseljem pogledal po suhih vejah.
»A so prave tudi za kuhanje krompir ja«, je v smehu odvrnila Irena. Začela sta jih lomiti. Skladala sta jih za gabrov grm. Kup je hitro rastel. Se malo, pa bo dovolj za oba. Na desni strani potoka je bila debela bukev baba(2), ki je imela mnogo lepih osušenih vej. Irena se je spustila kakor veverica čez potok, splezala na skalo in prišla do bukve. Prijela se je za vejo, splezala nanjo ter se prijela za drugo. Ta pa je bila pri deblu trhla, odlomila se je in padla v potok. Sreča, da je bila Irena hitra kot blisk, zagrabila se je za spodnjo vejo in obvisela nad potokom.
»Ciril, Ciril, na pomoč!« je prestrašeno zaklicala.
Se z očesom bi ne utegnil treniti, ko Je bil Ciril že pri njej. Hitro Je splezal na skalo. Pod skalo je bil prepad, pod bu-kvo, za skalo pa mehka črna zemlja pokrita z listjem ; z vrha skale je Ciril se-, gel Ireni komaj do pasu. Krepko Jo Je prijel. Ona je zatrepetala. Potegnil Je, a ni mogel obdržati ravnotežja. Oba sta padla vznak na listje pod bukev. Ko se
USPAVANKA
Od Sesljana do Devina miška nese vedro vina: nana — nina, nana — nina.
Od Devina do Stevana spremlja mucka jo zaspana: nina — nana, nina — nana.
V Doberdobu psiček Kuži se za stražo še pridruži: nana — nina, nana — nina.
Vsi trije zdaj: copi, copi v temi padajo kot snopi: nina — nana, nina — nana.
V Mirnu daleč pri Gorici tam doma so naši strici: nana — nina, nana — nina.
Psička, mucko, miš vlovili, vedro vina pa popili: nina — nana, nina — nana.
muhi 11'inimi'n .m.. immiti i ti im mn mn m mn mn iiiniinii ihimi mu tm 11i1 n 11 mm iiiiiii ■mulinimi FRAN MILČINSKI
BUTALCI PIHAJO KAŠO
Butalci niso kar za pečjo čepeli, neg® je marsikateri s škornjem stopil v svet in prinesel marsikaj koristnega iz tujine.
V onem času, ko Butalci še niso poznali prosa, se je zgodilo, in se je vrli butalski prvak vrnil z zadnje poti, čez ramo mu je visela bisaga, v tprednji malhi je imel proso, vzad pa kašo. In je razodel začudenim Butalcem: »Možje, ali veste kaj je proso? Proso bomo sejali, iz prosa bomo delali kašo - in boljše jedi na svetu od zabeljene kaše ni! Dajte prepričajte se!«
Ukazal je doma, naj hitè in skuhajo kašo. Sredi trga pa je dal prinesti mizo, nanjo so postavili skledo s kašo, ki je bila prekrasno zabeljena, da se je daleč svetila v soncu. Zraven sklede je ležala žlica in so bili povabljeni vsi Butalci, da bo vsak enkrat zajel in poizkusil neznano dobroto.
Pa so prihajali Butalci in se vrstili in gnetli, da drug za drugim zajame in nese v usta, in je vsak moral hitro oddati žlico drugim rokam, ki so se že steza-le za žlico. In je hodila žlica kakor blisk svojo pot iz rok v usta, iz ust v roke, in ni poteklo časa za očenaš - že je bila skleda prazna in so imeli vsi Butalci opečena usta.
Kajti je bila kaša silno vroča, pa je nihče ni utegnil pihati, ker se je mudilo za žlico. Zapomnili pa so si Butalci vročo lastnost kaše in ko so bili vsejali proso in jim je lepo vzklilo in z bogatim latjem budilo najlepše nade, so se zbrati ob njivi in od daleč pihali v latje, da ne bo kaša prevroča.
Imajo pa Butalci nevšečne sosede, Te-pančane, in je mimo njive prišel Tepan-
čan Jaka in se radovedno ustavil. Pa so ga kaj hitro napodili z besedo in dejanjem: »Ne boš kaše pihal, Jaka, kaša je naša!«
Kralj Matjaž je bil dober vladar. Dajal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali, zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajah. Bil je Kralj Matjaž slovenski kralj, naše tore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v strmem krnskem gradu je i-mel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak siromak si je mogel izprositi milosti in pravice. Ker pa je bil Matjaž bogat vladar, so mu drugi
Pripovedujejo, da so nekdaj po planini ob Triglavu prebivale bele žene. Bile s® dobrosrčne. Večkrat so se prikazale v dolini in pomagale ljudem v stiskah in nadlogah. Pastirje so učile spoznavati zdravilne moči raznih zelišč; po golih skalah je rastla po njihovi volji sočna trava, da se je napasla siromakova koza. Niso pa imele rade hvalo. In nihče ni smel v kraje, kjer so prebivale - prepodile so ga s hudo nevihto.
Po sončnih rebrih so se pasle njihove divje koze, ki so bile bele kakor sneg. če se je kdo približal nepozvan, so te koze nanj nalomile skale z gorskega roba. Vodil jih je močan kozel. Ker je imel zlate rogove, so ga imenovali Zlatorog. Bele žene so ga bile začarale zoper vsako poškodbo — njegova kri je imela čudn« moč. Ako ga je zadela lovčeva krogla, je zrasla iz vsake kaplje krvi, najsi je padla tudi na skalo ali sneg, čudovita triglavska roža, ki mu je takoj vrnila zdravje, ako je použil le en sam list. še večjo moč pa so imeli njegovi zlati rogovi. Komur bi se posrečilo dobiti Zlatorogov rog, ta bi imel ključ do vseh zakladov zlata in srebra, ki jih straži mnogoglava kača v gori Bogatinu.
kralji zavidali. Kakor gosenic na repišče je nekoč iz onega kraja, kjer zahaja sonce, prišlo sovražnikov nad Matjaža. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko. Ostalo mu je le še sto zvestih junakov. Ko jih je sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala pod Peco in jih skrila pred sovražnikom. Tam počiva sedaj Matjaž s svojimi junaki. Kadar mu bo brada devetkrat zrasla okoli mize, ga bo gora vrnila svetu. Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Ljudska
želja po tem bogastvu je napotila tudi lovca iz Trente, da se je odpravil v gore lovit Zlatoroga, ker ga je zasmehovala lepa hči krčmarja. Globoko užaljen je odšel iz krčme, da bi dobil Zlatoroga. Na poti ga je srečal »zeleni lovec«, o katerem so govorili, da je že marsikaterega vrlega fanta spravil v večnost. Zalotila sta Zlatoroga že dopoldne. Lovčeva krogla ga je zadela ravno v srce. Težko ranjen se je splazil kozel na ozko skalo, pod katero je bil strašen prepad. »Za menoj !« je zaklical zeleni lovec, »ključi od Bogatina so najni!« Pot so kazale čudne rože, ki so zrasle iz Zlatorogove krvi.
Ali Zlatorog je že použil list triglavske rože in se z novo močjo obrnil proti sovražnikoma. Njegovi rogovi so se svetili kakor sonce. Omamljen od bleska je pogledal trentski lovec v brezdno — zavrtelo se mu je v glavi. Zlato :og je skočil proti njemu in ga pahnil v globino, kjer se je ubil. Zeleni lovec pa je izginil.
Bele žene so se po tem dogodku podale v druge kraje. Z njimi so odšle tudi bele koze. Zlatorog je z rogovi razril cvetoče livade — lepi pašniki so izginili in sedaj so tam skalnate puščave. Še dandanes se vidijo v skalnatih tleh vtisi njegovih zlatih rogov.
V. JERAJEVA:
KRALJ MATJAŽ junak slovenski
Kralj Matjaž, junak slovenski, Kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri.
Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so, radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so.
Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to in pocukam Kralj — Matjaža za muštace in brado!
Takrat je bilo hudo
Takrat je bilo hudo naši mami, ko je vso noč šivala hlače za fante in sešila par zelo lepih, novih in jih še po polnoči izlikala in se kar z veseljem zagledala, vanje. Pa jih ni bil fant zjutraj nič vesel. Cmeril se je, repenčil in topotal z nogami, češ da so okorne in predolge. In je stopil skrivaj po škarje in jih odrezal prav visoko gor nad kolenom. Pa kako odrezal! Mamin trud ene noči je prerezal.
M. Kmetova
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
msa
m
IIIIIIIIIIIIIIIII111111111111111 i l i l i l ili 11 lili lili mili lil i m i i niiiiiiiiiaii iinn 1111 n ||||M i i iim i i i l I I I 1 1 l i 11 i i
KRALJ MATJAŽ
Polh je
Jesen prihaja v deželo. Po pokošenih travnikih jo naznanjajo jesenski podles-ki. Po vrtovih jo pričakujejo jablane in hruške s sklonjenimi vejami, obloženimi s sladkimi rumenimi in rdečimi plodovi.
Tudi gozd se je pripravil na njen prihod. Preoblekel se je. Zeleno obleko je zamenjal z zlatorumeno. Stare, mogočne bukve pa so pripognile veje, saj zlepa niso nosile toliko žira kot letos. No, teh p!c-dov so bili najrazličnejši gozdni prebivalci nadvse veseli. Vsak dan so se gostili z njimi — eni podnevi, drugi ponoči.
Veverice so čez dan pridno glodale okusni žir in ga spravljale v dupla in razpoke. Pozimi jim bo prav prišel. Tudi šoje so bile vsak dan v bukovju. Letos so poskrile tega plodu v razpoke in za lubje kot malokdaj.
Ko pa je gozd objela noč, so se prebudili stari stanovalci — polhi. Ves dan so i respali v starih bukvah, kjer so imeli ležišča. Sele ko se je povsem znočilo, so prilezli iz skrivališč. Takoj so si šli iskat hrane. Eni so se spustili kar na zemljo, drugi pa so zlezli med veje. Oprezno so se splazili do žira in ga luščili iz ježic.
Pri tem so s sprednjimi nožicami držali robati plod in ga, sede glodali.
Nekje je bilo starih, izkušenih polhov, veliko pa jih je to leto žir okusilo prvič. Močno jim je teknil. Vsako noč so bili bolj rejeni, bolj okrogli. Vsako noč pa jih je tudi nekaj zmanjkalo in nikdar več se niso vrnili. Največ so jih polovile sove. Tudi velika uharica je vsako noč priletela po debele, sive živalce. Kuna in dihur sta se redno gostila s polhi. Pa tudi v pasti, ki so jih nastavljali polharji, se jih je nemalo ujelo. Vse bolj po se redčile njihove vrste. Tako je od sedmih mladičev, ki so prišli na svet med koreninami stare bukve, ostal le še en sam. štiri je pobrala lesna sova, dva pa kuna Neke hladre jesenske noči pa še tega ni bi'o več na spregled. Ko se je znočilo, se
Kaj je slava
Nekoč so vprašali Viktorja Hugoja, kdaj je svojo slavo najbolj občutil. In veliki pesnik je povedal:
»Ko sem se nekoč po izdatni zabavi v zgodnjih jutranjih urah vračal domov, me je nenadoma zgrabila silna potreba, ki sem jo moral utešiti takoj, čeravno sem bil že pred vrati lastne hiše.
Tisti trenutek je prineslo mimo preprostega delavca, ki je bil namenjen na svoj posel. Pogledal me je in zaklical:
»Pacek. Ravno pred hišo Viktorja Hugoja moraš....!«
»Nikdar nisem bil tako ponosen! Ta vzklik mi je pomenil več kot sedež v Ak i demi ji«
je Ciril obrnil, so bile Irenine ustnice tik pred njegovimi. Srečala sta se z očmi. Nji so zadrhtele prsi. Obema je zavrelo v glavi. Njune ustnice so se združile v dolg in strasten poljub. Takšne sladkosti nista še uživala v življenju. Oba bi bila rada ostala za večno v tem divjem, a hkrati nedolžnem objemu. Prva se je zresnila Irena. Izvila mu je glavo in skrila ustnice tako, da jih je pritisnila na njegova prsa.
»še, še, Irena, še« je divje ponavljal Ciril.
»Počakaj, da pridem do sape, saj si me skoraj zadušil,« je zadovoljno odgovorila Irena. Povedati je hotela še nekaj, s ni utegnila. Rahlo ji je dvignil glavo in jo še enkrat hlastno poljubil.
»Oh, Irenica moja, kako sem vesel, kako te ljubim. Oh, če bi se bila že zdavnaj obesila na vejo... Ali si moja? O draga... Ali me imaš rada?« Vse to je govoril kakor v snu.
»Tvoja sem, za večno sem tvoja,« je šepetala ona. »Rada te imam bolj ko vse na svetu. Ako bi ne bilo tako, bi se ne bila pustila poljubiti, kakor se Inisem pustila drugim.«
»Ali si res moja? Pokaži kako in koliko si moja... Pokaži kako me imaš rada ..«
»Na, poglej, vsa sem tvoja,« je rekla in ga objela; »a ti, ali me res ljubiš, ali
zaspal
je še predramil, zlezel po duplu do odprtine in pokukal v noč, toda takoj je spet zlezel nazaj na mehko, z mahom postlano posteljico. Nekaj z njim ni bilo v redu: nič lačen ni bil, pa kar spal bi še. Nekajkrat se je še zasukal na mehkem mahu, potem pa se zvil v klobčič, položil košat repek čez glavo in spet zaspal. Spal je vso noč in. ves dan. In ko se je spet znočilo, se naš polh ni nič več prebudil. Srce mu je začelo prav počasi biti in tudi dihal je le rahlo in počasi.
Ko je začelo odpadati listje, so ga jesenski vetrovi zanesli nekaj tudi v duplo na našega polha. Pod listjem bo prespal vso dolgo zimo. šele toplo pomladansko sonce ga bo zbudilo iz zimskega spanja.
Anton Polenec
pa sedaj, ko si okusil sladnost poljubov, ne boš maral več zame? Vedi, da si bil prvi ti. Tebe sem pustila, ker te imam rada, a vedi, da ne smeš hoditi za drugimi dekleti. Ne smeš nikoli pozabiti name !«
»Nikoli te ne bom pozabil,« je svečano obljubil Ciril in kar naprej poljuboval Ireno. Stiskala sta se, objemala in poljubov ala, ne da bi se zmenila za blisk in grom, ki sta divjala nad njima, črni oblaki so se vili nad Matajurjem in se zaganjali grozeče proti Sv. Martinu, šele prva kaplja dežja ju je prebudila iz sladke omame. Skočila sta pod skalo, ki jima je nudila prijetno zavetišče. Vsula se je ploha. Bila je silovita, a ni najala dolgo. Nad Kukom se jima je zopet nasmejalo sonce. Hitro sta nabrala drva v šope, jih zvezala in jih položila na vlako. Ciril jo je prijel za držaje in odpeljal. Vlaka je hitro tekla po namočenem klancu. Irana ga je komaj dohajala. Pol ure potem sta bila že doma..
Od tistega dne je zahajal Ciril bolj po-gostoma h Potokarjevim. Potokarjeva Vanča, Irenina mati, je takoj uganila, zakaj je pospešil obiske. Nič ni nasprotovala, saj je Cirila poznala vsa okolica kot pridnega in poštenega fanta. Tudi Hulmi-novi starši, ki so zvedeli za sinovo namero, so bili zadovoljni.
Tako sta sedaj Ciril in Irena živela drug za drugega. On, če je le imel nekaj časa, je tekel h Potokarjevim. Ko ga ni bilo pri kosilu ali večerji,- so vedeli, kam ga iti klicat. Ker je bila Cirilova družina zelo poznana in je imela mnogo sorodnikov v okoliških vaseh, je izvedela kmalu vsa občina, da se ženi pri Potokarjevih. Mladima snubcema je šlo vse prav in gladko. Ona se 'ni ogledovala za drugimi in on je bil zadovoljen z njo. Toda zgoditi se je moralo nekaj, česar nista pričakovala, življenje pač je takšno : ima svoje skrivnosti in nikoli ne pove, kaj bo jutri. Okoliščine, razmere in usoda je ločila tudi ti dve mladi srci, ki sta utripali drugo za drugo.
Pred poroko si je želel Ciril popraviti hišo. Med drugim je bilo treba podreti ognjišče in postaviti štedilnik. Za vse to pa je potreben denar. Ni ga imel. Kje naj ga vzame? Odločil se je, da pojde delat v belgijske rudnike kakor drugi fantje. Ko bo zaslužil dovolj denarja, si je mislil, se bo vrnil, popravil hišo in se poročil. Prijavil se je, da bi šel v Belgijo. Potokarjevi pa so odločili, da bo Irena šivilja. Hodila se je učit v dolino, v Ravnico, že pred Cirilovim odhodom. Ko se je vračala, ji je Ciril hodil naproti, da bi je ne bilo strah.
Nekega večera jo je nestrpno pričako-
val v Ovčjem potoku. Ko jo je zagledal, da gre po poti navzgor, je vrgel kamen v vodo, da bi ga opazila. Voda je pljusknila in oškropila Irenino krilo. Ni se u-tegnila prestrašiti, kajti, ko je dvignila glavo, je zagledala svojega dragega, ki jo je čakal sedeč na okroglem kamnu. Zasmejala se je in takoj je bila pri njem.
»Dober večer.« je rekel, »zakaj si tako pozna danes?«
»Imeli smo dosti dela,« je odgovorila Ovil ji je roko okrog vratu, jo ljubeznivo pogledal in poljubil. Nato sta molče nadaljevala pot. Irena je videla, da njen dragi ni tak, kakor druge dni.
»Kaj mi boš povedal lepega?« je ona spregovorila, »kaj ti je danes, da tako trmasto molčiš?«
»Premišljeval sem, kaj naj začnem povedati ti moram nekaj, kar te go^vo ne bo razveselilo, če me imaš ra ja ((
»Kaj, morda je prišlo. je vprašala s tresočim se glaso"’^
»Da sporočili t'M ml> da moram jutri na pot. Upam 4> da me zdravniška komisija v Milanu ne bo odklonila.«
Cirilove h ^asede s0 tako zadele Ireno, da se je mor aja ustaviti. Vsa tresoča se ga je oklen da z vs0 ljubeznijo ga je objela in dr: 4a]a> jj^or da bi ga ne hotela več izpustit NeItaj jt
je pravilo v srcu, da če ga e rikra-t izpusti, ga ne bo nikoli veC
imela.
»Stisni me, stisni me! Poljubi me, Ciril,« je prosila, »Oh, Ciril! V Belgiji je mnogo deklet in... in so razvajene .Tiran boš hitro pozabil name,« je tihio šepetala.
»Ne, ne! Jaz te ne bom. nikoli pozabil. Morda boš ti mene, 'ko me ne boš videla več pred očmi.«
»Ne, nikoli te ne bom pozabila,« je obljubila Irena, spet sta šla molče naprej, Bil je lep v,ečer. Luna je jasno sijala, obsevala br> jžine in dolino. Pri Devici Mariji se je < jglasil zvon. Zvonilo je uro noči. Prišl a sta do Potokarjeve hiše. Sla sta po sto .pnicah in se ustavila na balkonu.
»Ne govori tako, ljubček moj ! Se bova skupaj, še,« je odgovorila ona in se privila k njemu. Prijel jo je za kito in, rahlo ovil okrog svoje roke, ter še enkrat strastno poljubil njene vlažne ustnice. V orehu, pred hišo, je zaskovikala sova, a se nista zmenila zanjo. Poljub je bil dolg. Na njunih zdravih rdečih licih se je poigraval mesečni svit. V tem zadnjem in strastnem poljubu sta oba zaprla oči, a zaprte veke niso mogle zaustaviti solz, ki so jima tekle po licih. Sele ko so se odprla hišna vrata, sta sprevidela, kje sta. Vrata je bila odprla mati,, ko je vrgla vodo na gnojišče, a jih je hitro za seboj zaprla, ko je videla, kar ni bilo več za njene oči.	(Se	nadaljuje)