157
Naše slovstvo.
Nova šolska knjiga. Občna zgodovina. L del. Stari vek se zove nova knjiga, ki jo je prof. J. Jesenko ravnokar poslal med svet; na čelu pravi sicer, da je le drugi popravljeni natis, a ko smo knjigo nadrobneje pregledali, prepričali smo se, da jo je spisatelj vso pre-snoval in popravil. Ker se bode jeseni tudi v 11. razredu naših gimnazijev jela zgodovina slovenski poučevati, prišla je ta naučna knjiga naši slovenski mladini ravno o pravem času na svetlo. Učivo je v vsej knjigi jako pregledno razdeljeno, kar bode gotovo močno olajševalo nalogo učencem in učiteljem. Beseda jej je gladka in povsodi lehkoumevna, tako da skoro zavidamo naši mladini, ki si bode po tej knjigi prisvajala zgodbe starega veka, ko pomislimo, s koliko težavo smo se mi sami o svojem času po nerazumljivih nemških knjigah, po toliko suhoparnem Piitzu učili občne zgodovine. Da je spisatelj gledal pred vsem ravno na šolske potrebe, pričuje nam tudi pisava lastnih imen; piše namreč tuja lastna imena po tuje. Od ene strani se nam zdi to načelo prav naravno, ker se učenci v istem razredu uče latinščine ter v tej nahajajo lastna imena pisana po latinskem kopitu. Pouk v vseh predmetih se bi pač imel vjemati. S tem smo zadeli na načelo, ki pri nas, v našem slovenskem slovstvu še nikakor ni rešeno. Tega rešenja pa nam je treba kot ribi vode. Sapienti sat. Profesor Jesenko je v tej novi knjigi pisal tuja imena po dasični obliki, narečivna imena (;;appellativa^O P^ po domače. Mnogim je s tem zadel pravo, zlasti pa onim, ki bi radi vsa tuja imena fonetično pisali. Stvar je vredna resnega prevdarka —- in dobro bi bilo, da bi jo naši jezikoslovci korenito jeli preiskavati; treba nam je, da jo končno doženo. Pri tej pravdi, pri tem raziskovanji se pa naši jezikoslovci ne smejo ozirati le na latinščino in grščino, ampak na razne .slovanske jezike,
pa tudi na druge evropske jezike. Le s tako razglednega stališča je mogoče to imenitno prašanje resiti.
Ce omenimo še, da je cena knjigi, ki obsega osem in pol pole, samo 55 kr., priporočili smo jo dovolj našim bralcem. Ugajala bode gotovo ne le učenem, ampak tudi drugim čitateljem, ki iščejo zgodovinskega pouka ali pa ga znova hočejo oživiti. Knjigo občinstvu priporočamo tem bolj, ker nje spisatelj uže leta in leta neprestano spisuje nam naučne knjige in jih tudi sam zalaga. In to zalaganje šolskih knjig je pri dosedanjih in naših razmerah skoro še veča zasluga nego njih spisovanje.
Abecednik za slovenske šole, sestavil Andrej Pra-protnik, nadučitelj in ravnatelj 1. mestni peteroraz-redni deški ljudski šoli v Ljubljani —imenuje se ravnokar na svitlo prišla šolska knjižica. Ime pisateljevo nam je uže dosti poroštva, da je knjižica dobra, ker zajemal je iz lastne priznano bogate skušnje. Bodi tedaj knjižica gorko priporočena vsem slovenskim ljudskim šolam.
Narodne biblioteke prišel jena svitlo v Novem mestu tretji snopič.