sLo\)ensk16.00. la Argantino In ■raiüiio pa dogovoru; Angfija. AvatHfa. Avattakfa. Ffanc^a In droga drlava »12.00 U.S. Pa lataiakl paid pa dofovoru. Za podplaana ¿lanka odgovarja pioac. Ml rwilno. da kl aa avtor^ava naiirar^a morala skladati v ca loti I m4|*npm uradnittva In bdafatafa. Slovenska Hranilnica in John E. Krek's Posojilnica Janeza E. Kreka Slovenian Credit Union Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi Canada's first Slovenian Credit Union 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 tel: (416) 252-6527 Monday Tuesday Wednesday Thursday Friday Saturday 10 am - 4 pm 10 am - 8 pm 10 am - 4 pm 10 am - 8 pm 10 am - 8 pm 9 am -12:30 pm 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 tel: (416)'532-4746 Tuesday Thursday Friday Saturday 11 am - 7 pm 11 am - 7 pm 10 am - 8 pm 10 am -1 pm SERVICES • Chequing • Savings • Term deposits • RRSP • RRIF • Loans • Mortgages • Line-of-Credit • Master Card • Banking machine card • Travel Insurance • Travellers Cheques J=K SLOVENIAN CREDIT UNION USLUGE • Čekovni račun • Hranilne vloge • RRSP • RRIF • Hipotečna posojila • Osebna, posojila • Kreditna karta Master Card VELIK KAMEN ZA VRATOM SLOVENCEV Slovensko politično prizorišče se s približavanjem parlamentarnih volitev vedno bolj "zapleta" oziroma megli. To je bilo seveda za pričakovati, saj bodo volilni rezultati na prihodnjih volitvah (te bi morale biti decembra 1996) Slovenijo politično zacementirali za naslednja štiri leta, kar pa, če prištejemo štiri leta, ki se bodo iztekla, pomeni, da bo Slovenijo tudi po letu 2.000 obvladoval tisti politični tabor, ki bo leta 1996 zmagal. Vsi vemo, da so nekdanji komunisti pri tem v veliki prednosti, saj so vladali zadnji mandat, v tem času pa so "prevzeli" (sprivatizirali) vse gospodarstvo, se močno utrdili v veliki večini državnih ustanov, obvladujejo tako rekoč vsa javna občila, poleg tega pa so nas tudi politično dovolj močno zaznamovali. Pa ne le doma, ampak tudi v svetu. Ena od velikih težav je, da razmerje med konzervativnim in liberalnim taborom nikakor ni enakopravno. Podobno je kot leta 1941, ko so "lahko" komunisti počeli tako rekoč vse, meščanski tabor pa je bil zavezan zakonom ter moralnim pravilom civiliziranega sveta. Tudi danes, čeprav je mir, je zelo podobno: na eni strani so liberalci (LDS, ZL in nekatere manjše stranke), na drugi strani pa so tako imenovane stranke slovenske pomladi (SLS, SKD, SDSS in ZS), ki jih zavezujejo moralna načela. To slednje bi bilo seveda nekaj samoumevnega, ni pa več tako preprosto, ko smo v položaju, ko ima politični tekmec neprimerno večji maneverski prostor, ki si ga lahko veča tudi z nemoralnimi potezami. To je torej poleg monopolnih položajev v gospodarstvu in državnih ustanovah še druga odločilna težava oziroma problem. Že večkrat sem zapisal, da bo vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov zaradi svoje vloge po letu 1993 nosilo pred slovenskim narodom breme velike odgovornosti. Problem seveda je v tem, da zato te stranke njeni volilci na naslednjih volitvah (še) ne bodo kaznovali, saj se večina prevar, ki so se v tem času dogajale, sploh ne zaveda. Zaveda pa se jih tudi zato ne, ker zanje sploh ne ve, saj je za sedanje slovensko politično prizorišče značilna skoraj popolna medijska blokada. Ljudje informacije sicer dobivajo, vendar je problem v množini informacij in ne toliko v primanjkovanju. Ta množina pa povzroča nenehno zamegljenost in zmedo, saj ljudje ne zmorejo ločevati zrnja od plev, poleg tega pa nimamo političnih analiz o obnašanju najpomembnejših političnih faktorjev. Nimamo zato, ker jih nihče ne želi objavljati. Občila so namreč pod skrbno kontrolo. Mag, ki zdaj o tem edini kaj napiše, berejo predvsem tisti, ki razmere poznajo. Zdaj pa k eni izmed pobud, ki povzročajo to zamegljevanje političnega prizorišča. 20. novembra je SKD sporočila, da se zavzema za to, da bi bile spomladi prihodnje leto predčasne volitve. Sprva je kot razlog za to navedla, da naša zunanja politika ni sposobna zadovoljivo urediti razmerij s sosedami in Ivo Žajdela ne doseči premika v približevanju Evropski zvezi. K temu je skromno dodala splošno mnenje, da se slabšajo tudi razmere v gospodarstvu. Predlog je mnoge presenetil, saj dosedanje izjave predstavnikov SKD niti malo niso nakazovale česa takšnega. Celo nasprotno, doslej so izjavljali, da za predčasne volitve ni nobene potrebe. Junija, ko so na ljubljanski prireditvi ob obletnici osamosvojitve Slovenije nastopili glavni akterji osamosvojitve, je predsednik SKD Lojze Peterle ponovno dejal, da vlada v kateri sodeluje SKD, dosega pozitivne rezultate. SKD takim izjavam ne pozabi dodati, da k tem uspehom veliko prispeva tudi sama z gradnjo avtocest, ki spadajo pod resor prometnega ministrstva, tega pa zaseda krščanski demokrat. Podobne izjave je Peterle velikokrat dajal tudi prej in tudi še kasneje. Seveda pa jih je izjavljal vedno v položaju, ko mu ni nihče ugovarjal, češ da so mnogi, ki so zadolženi za gradnjo avtocest, za to svoje delo tudi dobro plačani in da je to pač njihova služba. Pri tem ga seveda ne zanima to, da če ne bi bili "zaslužni" oni, bi pa bil kdo drug. Peterletovo pobudo o spomladanskih predčasnih volitvah je pospremila izredna pozornost občil in seveda tudi strank. Sprva sta se LDS in ZL glede predloga v svojih izjavah nekoliko izmikali, s čimer je SKD dobivala zelo zaželen maneverski prostor, da svoj predlog čim večkrat ponovi, nato pa so njuni predstavniki začeli izjavljati, da za predčasne volitve ni nobene potrebe. Poleg tega pa bi do njih tudi težko prišli, saj so bili razlogi, ki jih je SKD navajala za predčasne volitve, zelo piškavi in niso nobenega prepričali. Ne nazadnje je glede kritike zunanje politike tu še vedno grenak priokus Peterletove avanture v Ogleju, ko je Italijanom na veliko obljubljal rešitev njihovih zahtev. Italijani namreč že nekaj časa zahtevajo, da Slovenija vrne lastnino nekdanjim ezulom (povojnim pregnancem), poleg tega pa mora spremeniti ustavo, tako da bo ta dovoljevala nakup napremičnin (zemlje) tujcem. S tem Italijani pogojujejo svoje soglasje za našo priključevanje Evropski zvezi. Peterle je takrat izpadel malodane kot narodni izdajalec, saj je tudi po svojem odstopu z mesta zunanjega ministra septembra 1994 na veliko govoril, da se Sloveniji piše slabo, če ne bo čimprej sprejela pogojev za priključevanje k Evropski zvezi. Ti pogoji pa pomenijo pokleknitev pred zahtevami Italije po slovenski zemlji in lastnini. Pri tem je Peterle šel celo tako daleč, da sem se na primer sam ves čas spraševal, ali so ga Italijani podkupili ali kaj, da se tako žene za njihove nesramne zahteve. Poleg tega nikoli ni niti omenil, da Italijani po vsem tem, kar so nam naredili po prvi svetovni vojni in še posebej kot okupatorji med drugo svetovno vojno, nimajo prav nobene pravice od Slovenije česar koli zahtevati. Zahtevati bi kvečjemu morali mi. 30. novembra je evropski parlament izdal resolucijo, da mora Slovenija, če želi sporazum o pridruženem članstvu, prilagoditi zakonodajo (ustavo) z zakonodajo EZ, po kateri bi tujci lahko kupovali napremičnine v Sloveniji. Veliko je k tej godlji, v kateri smo zdaj, pripomogel prav Peterle, ki je Italijanom s povsem nerazumljivim popuščanjem ponudil roko, Italijani pa so to izkoristili in svoje apetite nesramno spremenili v zahteve po naši zemlji. Sicer pa je bilo takratno Peterletovo rohnenje le predvolilna igra za lokalne volitve. Da bi lahko razumeli sedanje dogodke in predvsem to, kar nas čaka v predvolilnem času, je dobro, da nekoliko natančneje pogledamo dogodke lansko jesen, ko je potekala volilna kampanja za lokalne volitve. Na samem začetku volilne kampanje, septembra 1994, je Lojze Peterle kot strela z jasnega odstopil z mesta zunanjega ministra. Čeprav je odstopil, je kasneje še nekaj dolgih tednov opravljal ministrske posle, čeprav mu to, če je z odstopom mislil resno, ne bi bilo več potrebno. S svojim odstopom je namreč odprl fronto za napade na politiko LDS in Janeza Drnovška, s čimer je pomembno mobiliziral svojo volilno bazo. Poleg tega, da je odstopil tudi zato, da se je kot predsednik stranke lahko nekoliko več posvetil stranki (prej jo je namesto njega skoraj v celoti vodil tajnik Edvard Stanič, tisti človek torej, ki je s svojim obnašanjem in predvsem rezultati svojih ravnanj koristil izključno komunistom), je bil glavni razlog prav predvolilna mobilizacija volilne baze. Na LDS, še posebej pa na predsednika vlade (in LDS) Janeza Drnovška, je izlil neverjetne količine gnojnice, pri čemer pa Drnošek ni ostajal dolžan. Rezultat Peterletovega "odstopa" ter besedne "vojne" z Drnovškom je bil več kot uspešen, saj je SKD na lokalnih volitvah dobila največ glasov. Volilci so torej nasedli pozi in "podprli" Peterleta v njegovem spopadu s peklenščkom Drnovškom. Že takrat je bilo jasno, da bo podoben obrazec za volilne manipulacije uporabljen tudi na parlamentarnih volitvah. Razlika bo le v večji intenzivnosti in v paleti izmišljenih situacij. Zato, da bi SKD svojo volilno bazo do volitev dobro obdelala, je morala s teatrom začeti dovolj zgodaj. Njihov predlog za predčasne volitve torej ni nič drugega kot začetek velike igre, s katero bo SKD poskušala povleči vse pomembnejše politične faktorje, glavni partner, ki bo to igro pravzaprav omogočal, pa bodo nasledniki komunistov, LDS in ZL torej. SKD ima tako svoje "soigralce" za veliko manipulacijo svojih volilcev in ne nazadnje celotne Slovenije že izbrane. Glavna bosta nedvomno LDS in ZL, ki jima je čimboljši volilni rezultat SKD, pa naj se navidez to sliši še tako nenavadno, najpomembnejša stvar, VELIK KAMEN ZA VRATOM SLOVENCEV nadaljevanje s str.0. ki jo bosta morali opraviti. Volilna baza tako imenovane levice (postkomunistov) je tako ali tako izoblikovana in notranja razdelitev fevda ni pomembna. Vse pa ostaja v družini. Za nekdanje komuniste je zato nejpomembriejša volilna baza tako imenovane desnice. Zato ji je tako rekoč življenjsko pomembno, da ta desni politični prostor čimbolj razcepijo in vanj zmečejo čim več dimnih bomb, ki bodo volilcem oteževale jasne odločitve. Zato je potrebno na vsak način doseči, da bo SKD, kot ena najpomembnejših strank desnega tabora, ki je doslej pokazala vso svojo pripravljenost in "sposobnost" za sodelovanje v postkomunistični Sloveniji, taki torej, ki ji bodo vladali nekdanji komunisti, pobrala na tem desnenm volilnem polju čimveč glasov. Čimveč jih bo pobrala SKD, tem manj jih bo ostalo za SLS in SDSS. Ker že od leta 1990 naprej vsi volilni rezultati in med njimi tudi vse javnomnenjske ankete kažejo, da sta tako imenovana levi in desni politični tabor razdeljena na skoraj enako močni polovici in da bo razmerje tudi leta 1996 zelo tesno, je nekdanjim komunistom tudi v primeru, da tako imenovane stranke slovenske pomladi (SKD, SLS, SDSS in ZL) vendarle dobijo večino, v interes, da znotraj desnice zmaga SKD. Zakaj ? Tudi, če bo desnica zmagala in bo sestavila vlado, bo njena večina v parlamentu tako krhka, da se jo bo, kot se je to že zgodilo pri razpadu Demosa leta 1991, dalo zelo hitro izdolbsti. Nenazadnje ima levica za ta primer že pripravljen adut, to pa je državni svet. Ta se voli tako, da bodo tudi po prihodnjih volitvah imeli v njem večino postkomunsiti, s čimer bo lahko v parlamentu ves čas (tako kot v skupščini po letu 1990 z zborom združenega dela) močno oteževal, če ne celo onemogočal sprejemnaje zakonov. Zakon, na katerega namreč da veto državni svet, potem rabi v državnem zboru absolutno večino, to pa je zelo težko dosegljivih 46 glasov (državni zbor ima 90 poslancev). Druga politična sila, ki bo pomagala SKD, je krščansko socialna unija, ki jo vodi Franc Miklavčic, nekdanji podpredsednik SKD. Ko je bila pred nekaj meseci ta nova stranka (pravzaprav še ena izmed krščansko socialnih /socialističnih strančic) ustanovljena, smo se lahko vprašali, zakaj, glede na to, da stranke nima smisla ustanavljati, če ta ne pride v parlament. Za krščansko socialno unijo je povsem jasno, da zaradi visokega praga ne bo prišla v parlament, zato je ključno vprašanje, zakaj so jo potem ustanovili. Odgovor nanj dobimo, ko pogledamo, kaj je doslej njen predsednik javno povedal. Ena od glavnih tem, ki jih izpostavlja, je kritika SKD (na primer, da SKD ne priznava narodnoosvobodilnega boja in preveč zagovarja domobranstvo). Toda ta kritika je takšna, da z njo pravzaprav SKD pomaga, saj lahko potencialni volilci SKD rečejo, da "če pa Miklavčič kritizira SKD na tej točki, potem pa je z SKD vse v redu. Volimo jo!" Poleg nekdanjih komunistov in Miklavčičeve SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Komenskega 11 61000 Ljubljana Tel. 061 314 086, Faks 061 301 143 10. november 1995 TEDENSKA. INFORMACIJA socialne unije bodo volilce begali in mobilizirali tudi številni prosti strelci v pismih bralcev. Odločilno vlogo pa bodo odigrala seveda občila. Eno izmed njih je sicer te dni objavilo karikaturo, ki prikazuje Peterleta, kako (bralcem se opravičujem) prdi, za njim pa stojita Drnovšek in Janez Kocijančič in ovohavata, kaj Peterletovi "prdci" o predčasnih volitvah pravzaprav pomenijo. Toda to je le eden od redkih drobnih kritičnih pogledov na zadevo, ki so izrazito naklonjeni Peterletu saj njegovi ideji posvečajo veliko "pozornost", v množici ostalih prispevkov ne pomenijo nič. Tisto, kar je najbolj zanimivo pri pobudi SKD o predčasnih volitvah, pa je zahteva oziroma pričakovanje nekaterih, ki SKD pozivajo, da če s pobudo misli resno, naj izstopi iz vlade, kajti šele to bi dalo nekaj realnih možnosti za predčasne volitve. Seveda so v SKD hitro pohiteli in izjavili, da zaenkrat iz vlade (koalicije) ne bodo izstopili, saj "v času pomembnih gospodarskih projektov" to ne bi bilo smiselno in morajo nekatere stvari "speljati do konca". Za zmedene in povsem "slepe" volilce je to še dodaten argument, da je SKD zaupanja vredna stranka, saj je poleg predloga po predčasnih volitvah, s katerimi bi poskušali preprečiti vladavino komunistov, tudi odgovorna stranka, ki mora "pomembne projekte speljati do konca". Razumi, kdor more! Rezultat medijske blokade pač. Tudi če bi bile volitve spomladi, za kar pa ni skoraj nobenih možnosti, saj ima v državnem zboru levica večino, bi bil izstop SKD iz koalicije prehiter in bi se učinek te geste prehitro razkadil, zato je potrebno ta korak pustiti za veliki finale predvolilne kampanje. Naj omenim še nekaj zadev, ki so zaznamovale letošnjo jesen. Tako imenovana skrajna desnica (tisti poslanci - nacionalisti - ki so po razkritju Jelinčičeve velike goljufije izstopili iz SNS), je dala pobudo za zbiranje podpisov (40.000 jih je potrebnih), da bi državni zbor razpisal referendum za odvzem državljanstva tistim, ki so ga dobili po 40. členu zakona o državljanstvu. S tem členom je leta 1991 večina "južnjakov" (okoli 170.000 ljudi) pridobila slovensko državljanstvo. Kot vemo, so ti novi državljani večinoma volilna baza nekdanjih komunistov in odločilen jeziček na volilni tehnici. Gre za enega največjih slovenskih nacionalnih problemov , s katerimi se bomo ubadali še zelo dolgo. Danes je povsem jasno, da je takratna oblast zaradi čim lažje osamosvojitve tem ljudem pogledala skozi prste in jim podelila slovensko državljanstvo, s čimer smo si Slovenci kot nacija obesili okrog vratu velik kamen. Komunistična večina v državnem zboru je pobudo poslala v oceno ustavnemu sodišču, to pa je se je znašlo v velikih težavah in je podleglo pritisku sedanje politične večine. Ustavni sodniki so soglasno (!) sprejeli odločbo, da je pobuda za odvzem državljanstev pridobljenih po 40. členu protiustavna. Nekateri ustavni sodniki so v svojih ločenih mnenjih sicer opozorili na spornost svoje odločitve, dva pa sta celo zapisala, da bi bilo leta 1991 najbolj modro, če bi "južnjakom", ki so takrat živeli v Sloveniji, podelili začasno državljanstvo, ki bi ga potem reševali z reševanjem ostalih problemov razpadle Jugoslavije. Na primer, ti ljudje bi se morali odločiti samo za eno državljanstvo, zdaj pa jih ima večina dvojno. V tem procesu pa bi se lahko mnogih, še posebej tistih, ki so sprti z zakonom in ki se nočejo vključiti v slovenski način življenja, znebili. Tako pa nam danes zvonijo zvonci, ko nam statistika kaže, da nataliteta Slovencev pada, nataliteta teh novih državljanov pa strmo narašča. Ne bo odveč, če omenim, da se je proti pobudi za revizijo podeljenih državljanstev odločno izrekla, poleg LDS in ZL, seveda, tudi SKD. Tista SKD, ki hoče slovensko nacionalno vprašanje reševati na takšnih projektih iz enoletne porodniške na triletno in uvedba univerzalnega otroškega dodatka. Poglejmo le slednje. Otroški dodatek je zdaj urejen po socialnem načelu, tako torej, da ga prejemajo tisti iz revnejših družin, tisti iz premožnejših pa ne. SKD se že dalj časa bori (to je po predlogu o rigoroznem podaljšanju porodniške tudi edini projekt te stranke, na katerem gradi svojo politiko), da bi pri podeljevanju otroškega dodatka uvedli uravnilovko in ga podeljevali vsem, neglede na premoženjsko stanje (nenazadnje tudi "južnjakom" ker so pač slovenski državljani. Takšnih idej v zadnjih letih še komunisti niso imeli več. Že nekaj časa je v ospredju tudi interpelacija proti ministru za gospodarstvo Maksu Tajnikarju (ZL), ki je za mariborski realsocialistični gospodarski gigant Tam podpisal izjavo, s katero jamči poroštvo države za sklenitev nekega večjega posla. Sporno je to, da je s podpisom pristal, da bo Tam z davkoplačevalskim denarjem plačal nekemu srbskemu posredniku v tem poslu astronomsko provizijo in da bo Tam izdelke prodal občutno pod ceno. Tam rešujejo že več let. Medtem so število zaposlenih zmanjšali za več tisoč, zdaj pa je povsem jasno, da industrijski gigant nima nobene več prihodnosti in je zadnja leta pravzaprav tovarna za proizvajanje izgub. Toda, ker se bližajo volitve, se vlada hoče izogniti delavskim nemirom v Mariboru in si poskuša za čas do volitev z državnim denarjem kupiti socialni mir. Tako je državni zbor pred časom dodelil Tamu velika sredstva, za tako imenovano "sanacijo", čeprav vsi vemo, da ta "sanacija" pomeni le kupovanje časa do volitev, po njih pa naj se s Tamom (s tečajem in nemiri) ukvarja prihodnja vlada. Toda na primeru Tama si svoje volilne glasove kupuje predvsem Združena lista, ki je v Mariboru vedno dobila največ glasov. 30. novembra (ko to pišem) je Združena lista izrekla tudi naslednjo izjavo: "Slovenski krščanski demokrati so politično popolnoma nezanesljiv partner, saj se na njihove obljube ne da zanesti niti za en dan." S takimi in podobnimi izjavami bomo v prihodnjih (predvolilnih) mesecih naravmost zasipani. Na eni strani bo tisti, ki jih bo izgovoril, mobiliziral svoje volilce, hkrati pa bo mobiliziral tudi volilce tistega, katerega bo izjavo "kritiziral". Sloveniji oziroma vsem tistim, ki so bili pod komunizmom pol stoletja praganjani in zasramovani, se torej, kot že nekaj let ne, ne piše nič dobrega. 4. JANEZ JANŠA V VELIKI BRITANIJI Janez Janša se je pretekli teden mudil na večdnevnem obisku v Veliki Britaniji, kjer seje srečal tudi z britanskim zunanjim ministrom Malcolmom Rifkindom. Med številnimi srečanji se je Janša po nedavnem srečanju s predsednikom britanskih laburistov g. Tonvem Blairom sestal še s člani vodstva stranke, med drugim tudi z g. Douglasom Hovlom, predsednikom poslanske skupine Laburistične stranke. V okviru obiska se je udeležil tudi konference Atlantskega sveta Velike Britanije in kot edini govornik izven NATA udeležencem spregovoril o vlogi Partnerstva za mir pri iskanju odgovorov na varnostna vprašanja v Evropi. V drugem delu se je srečal s številnimi rojaki, ki živijo v Veliki Britaniji, obiskal slovensko dopolnilno šolo in Slovensko katoliško misijo, kjer sta mu ga. Slava Miler in g. župnik Cikanek predstavila delo in življenje slovenskih ustanov v tej državi. __ Ljubljana. 5. december 1995 TEDENSKA INFORMAC IJA 2.ALI BODO V SLOVENIJI PREDČASNE VOLITVE? Slovenski krščanski demokrati (SKD) so predsednikom Vlade, države, parlamenta in vseh parlamentarnih strank poslali pismo, v katerem pojasnjujejo svojo pobudo o predčasnih volitvah. Po njihovem mnenju naj bi eno leto zavlačevanja in predvolilnega taktiziranja, predvsem na 1. REDNE MOŽNOSTI ZA SODELOVANJE SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV NA VOLITVAH Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) je pretekli teden vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah. Doslej veljavni zakon je namreč neprccizcn in povezan z različnimi formalizmi ter roki, ki praktično onemogočajo glasovanje slovenskim držav ljanom v tujini. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bi omogočili uresničevanje z ustavo zajamčene volilne pravice tudi tistim državljanom, ki so na dan volitev v tujini, kjer stalno ali začasno bivajo. SDSS tako predlaga, da se rok, v katerem se kot veljavne upoštevajo glasovnice, ki prispejo iz tujine po pošti, podaljša na četrti dan po volitvah do 12. ure. Predlagane spremembe naj bi omogočile tudi praktično izvedbo določila o volitvah na diplomatsko-konzulamih predstavništvih (DKP). Volilne komisije DKP-jev bi po predlogu imenovala državna volilna komisija, člane volilnih organov pa naj bi imeli možnost predlagati tudi društva in organizacije, ki združujejo Slovence po svetu. Predlagani zakon določa tudi volilni prag v višini petih odstotkov7. nadaljevanje s str.3 področju zunanje politike in gospodarstva, samo škodovalo državi. Predlog o predčasnih volitvah ni nekaj novega, saj to že dolgo časa zelo odločna zagovarja Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), ki je z pozdravila pobudo SKD. S predčasnimi volitvami se strinja tudi Slovenska ljudska stranka, ki je tako kot SDSS pozvala krščanske 'demokrate, da čimprej izstopijo iz vladne koalicije in s tem tudi dejansko omogočijo predčasne volitve. Drugi dve stranki vladajoče koalicije, Liberalna demokracija Slovenije (LDS) in Združena lista (nekdanji komunisti) predčasnim volitvam nasprotujejo, saj se po njihovem mnenju ni.nič tako drastično spremenilo, da bi do njih moralo priti. V zadnjem tednu sta predsednika LDS. dr. Janez Drnovšek in SKD. Lojze Peterle na tiskovnih konferencah stvari še zaostrila. Dr. Drnovšek je dejal, da so vrata za tiste, ki želijo iz koalicije oditi, vedno odprta in da krščanskim demokratom zameri predvsem to. da se obnašajo, kot da so opozicijska stranka, čeprav so zaenkrat še v Vladi. Očital jim je tudi, da se v pogovorih vedno v se vrti okrog kadrov skih vprašanj, g. Peterle pa je ponovil številne očitke in kritike na račun dela koalicije. Ta teden je bil napovedan sestanek predsednikov koalicijskih strank, vendar do njega ni prišlo. 4. PRIZNANJE ZVEZNE REPUBLIKE JUG OS LAM JE Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o priznanju ZRJ in se odločila za čimprejšnjo navezavo diplomatskih in gospodarskih stikov. Na seji parlamenta, ki naj bi po hitrem postopku odločal o predlogu vlade za sprostitev trgovine z ZRJ, pa se je zapletlo. Medtem, ko je vladna koalicija podpirala odločitev Vlade, pa so poslanci"večjega dela opozicije opozarjali na nevarnost, da bo prezgodnje priznanje Sloveniji poslabšalo pogajalske pozicije pri delitvi nekdanjega skupnega premoženja bivše Jugoslavije. Opozicija je ravno tako zavračala razpravo o tako pomembnem vprašanju po hitrem postopku in pozvala, da v imenu Vlade odločitev pojasni njen predsednik dr. Janez Drnovšek, ki pa je zavrnil zahtevo poslancev in ni hotel priti v parlament. Zaradi obstrukcije opozicijskih poslancev je bilo odločanje o tem vprašanju prenešeno na ta teden. EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA AMBASSADE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE 150 Metcalfe Street, Suite 2101 Ottawa, Canada K2P 1P1 Tel.: (613) 565-5781 Fax: (613) 565-5783 5. deceraber 1995 Spoštovani, v tem prečudovitem predprazničnem vzdušju in veselem pričakovanju Novega leta, želim pozdraviti rojake širom Kanade, njihova združenja in ustanove ter se jim zahvaliti za njihovo sodelovanje, podporo in pomoč. Vsem, ki delajo za dobrobit slovenske skupnosti in ki s svojim delom, sredstvi in prostim časom prispevajo k delovanju slovenskih združenj in ustanov, ohranjanju kulturnega izročila in slovenskega jezika, gre moje priznanje in zahvala. Zavedam se, da zaradi nastopa novih generacij ta naloga postaja vse težja in da se prizadevanja za ohranitev materinega jezika in vezi z domovino pogosto srečujejo s težavami, ki jih brez ustrezne vzgoje v družini ne bi bilo mogoče premostiti. Dosežki slovenskih organizacij in ustanov kažejo, da vsa ta prizadevanja niso zaman. Nova vprašanja, zlasti kako pritegniti zanimanje mlajših generacij kanadskih Slovencev za domovino svojih staršev, ostajajo odprta'. Sodobni tehnični razvoj, študij v Sloveniji in odnosi med državama dajejo obilo možnosti za to, a potrebna je tudi spodbuda, ki jo lahko nudijo združenja, ki se prilagajajo potrebam mladih. Odnosi med Slovenijo in Kanado dobivajo vse konkretnejšo In bogatejšo vsebino na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Posamezni dogovori med vladama, kot so dogovor o ukinitvi vizumov in povabilo najvišjim predstavnikom Slovenije, da uradno obiščejo Kanado, pričajo o zaupanju, ki ga je v Kanadi deležna Slovenija. Prepričan sem, da je k naklonjenosti, ki smo jo deležni v Kanadi, izdatno prispevala tudi tukajšnja slovenska skupnost. Dovolite mi, da vsem Slovencem v Kanadi, vsem slovenskim združenjem in ustanovam, njihovim predsednikom in vodstvom, ter vsem njihovim članom voščim vesel Božič z željo, da bi ga prijetno preživeli v krogu svojih družin in prijateljev. Prav tako vsem želim srečno in uspešno Novo leto 1996, kakor tudi uspehov pri dejavnosti v okviru slovenskih združenj. S spoštovanjem, Marijan Majcen VELEPOSLANIK VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE OTTAWA 1. decembra 1995 OBVESTILO O OPRAVLJANJU KONZULARNIH ZADEV Uradne ure za stranke, ki žele v Veleposlaništvu Republike Slovenije urediti posamezne konzularne zadeve, so od ponedeljka do petka od 10.00 - 12.00 ure in od 14.00 - 16.00 ure v prostorih veleposlaništva na naslovu: 150 Metcalfe Street, Suite 2101 Telefon: (613) 565- 5781 Telefaks : (613) 565- 5783 Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu so od 13.00 - 19.00 ure konzularne uradne ure tudi v Torontu v prostorih Slovenskega informacijskega centra na naslovu: 770 Browns Line, Etobicoke, Ontario, M8W 3W2. Konzularni dnevi v Torontu v letu 1996: in 17. in 21. in 20. in 17. in 15. in 19. januar februar marec april maj junij in 17. in 21. in 18. in 16. in 20. in 18. julij avgust september oktober november december Na dva meseca so konzularne uradne ure tudi v prostorih Župnije Sv. Vladimira v Montrealu, 3470 Boul. St. Joseph E, od 15.00 do 18.00 ure ob za to določenih dneh. Konzularni dnevi v Montrealu v letu 1996: 5. januar 1. marec 3. maj 5. julij 6. september 8. november SLOVENIJA NA INTERNETU Veleposlaništvo pogosto prejema vprašanja povezana z informacijami o Sloveniji na Internetu. To področje v Sloveniji doživlja zelo hiter razvoj. Glede na splošno zanimanje in uporabnost vam posredujemo nekatere najbolj uporabne naslove: Najrazličnejši slovarji, med njimi tudi agleško -slovenski in slovensko - angleški. http://www.sigov.si/slovar.html Telefonski imenik Republike Slovenije 1995/56 http://tis.k2.net/ Pravne in poslovne informacije (Gospodarski vestnik in podjetje IUS) http://www.ius-software.si/ 4. Članki iz časopisa DELO in revije MLADINA http://mavericO.uwaterloo.ca/RP 5. Članki iz časopisa DNEVNIK http://www.k2.net/~dnevnik/index.html 6. Teletekst TV Slovenija http://www.abm.si/egi-bin/teletekst.pl/ 7. Gospodarska zbornica Slovenije http://www.gzs.si 8. Univerzi v Ljubljani in v Mariboru http://www.uni-!j.si/ http://www.uni-mb.si/ S FORUM FOR. '< CANADIAN SLOVENIAN RELATIONS OBJAVA ZA MEDIJE: prosim objavite v SLOVENSKI DRŽAVI, FORUM FOR CANADIAN SLOVENIAN RELATIONS - F.C.S.R. (Forum za kanadsko slovensko sodelovanje } obvešča, da je na letni skupščini 2.decembra 1995, v Torontu Kanada sprejel predloge objavljene v MEMORANDUMU 1995 in pismu vabljenim gostom z dne.2.novembra 1995. , kjer so med drugim omenjeni naslednji cilji: 1 - uveljavljanje "Novih smernic FORUMA". 2 - Izboljšati profil slovenske državnosti in ekonomskih zmogljivosti Slovenije v Kanadi. 3 - Pripraviti Simpozij v letu 1996. Temo Simpozija bo pripravil Upravni odbor v sodelovanju s strokovno ekonomskimi instituti Slovenije. Izvoljen je bil novi Upravni odbor F.C.S.R. za dobo 1996-1997. KREKOVA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o. Slomškov trg 18, Maribor, k! |o zastopa Milan Gerič, dipl. oec. POOBLAŠČA na podlagi pogodbe o delu Ludvik Staj CM (lm« In prllmeK. naitov) VzJttjl St.lOKOVVtO da v njenem Imenu opravlja vpisovanje In vplačevanje delnic v Lokalnem uradu it. TORONTO , naslov L Pr. Predsednik poslovodstva: C . MIlan Gerlč Upravni odbor F.C.S.R. dr. Zlatko A. Verbic g. Milan Bajt ga. Victoria Colby g. Robert Tunderman g. Tone Vedlin Zobozdravn i k Gradbenik Pravnica Consultant General direktor gradb, družbe predsednik podpredsednik podpredsednica S. korp. sekretarka blagajnik svetovalec Upravni odbor za kanadsko slovensko sodelovanje , zeli vsem znancem in prijataljem Slovenije zadovoljne praznike in uspeha polno Novo Leto 1996. Toronto 2. december t995. Pooblastilo velja do preklica! Pooblaščenec je dolžan delovati v skladu s Pravilnikom o vpisovanju in vplačevanju delnic Krekove pooblaščene investicijske družbe. Pravice in obveznosti pooblaščenca: - organiziranje lokalnih uradov, - organiziranje vpisovanja in vplačevanja delnic, - delo opraviti vestno in strokovno kot dober gospodar, - podatke pridobljene pri delu obravnavati kot poslovno tajnost. MINISTRANT fiirfco Seratic V cerkev sem rad hodil. K temu me je privadila gotovo najbolj babica. Z velikim zanimanjem sem sledil mašnim obredom. Večkrat sem doma, kadar sem mislil, da me nihče ne vidi, "bral" mašo. Nekoč me je gospod župnik vprašal, če bi hotel biti ministrant. Hitro sem bil pripravljen. Dal mi je drobno knjižico z molitvami. "Ko se boš to naučil, pa pridi". Molitvice mi niso delale preglavice. Moj bratranec Vinko, ki je bil nekoč ministrant, mi je povedal, kako se ta ali ona beseda izgovarja. Prav za 1. maj leta 1912 sem začel ministrirati. Bil sem seveda zelo majhen. Komaj sem spravil veliko mašno knjigo na oltar. Preglavico mi je delalo le zgodnje vstajanje. Majnika so bile šmarnice že ob 5. uri zjutraj, da so lahko ljudje prišli še pravočasno domov in na delo. Zato sem moral vstati že ob 4. zjutraj. To je bilo zame dosti prezgodaj. Pa kaj, če sem hotel biti ministrant, sem moral vzeti tudi to breme na svoje rame. Večkrat sta me morala mati ali oče pošteno stresti, da sem zlezel iz postelje. Maše so bile končane ob pol 7. zjutraj. Šel sem domov, se nazajtrkoval, potem pa v šolo, ki se je pričela ob 9. uri. V zimi je bilo seveda še bolj neprijetno. Majhen možiček sem bil in sem večkrat le za ped gledal iz debelega snega. Ko je zapadel debeli sneg, mi je moral oče delati gaz do vasi, da sem lahko prikobacal do cerkve. V zimskem času sem po maši ostal kar pri cerkvi. Domov hoditi ni kazalo. Z menoj je ministriral sošolec Jožek Žunec. Ni bil daleč od cerkve. Njegov oče je bil graščinski nadzornik. Šel sem z njim, tam dobil zajtrk, potem DNEVNIK PRVEGA UREDNIKA SLOVENSKE DRŽAVE pa sva z Jožkom mahnila v šolo. Žal, Jožek je zbolel, ko je bil v tretjem razredu. Bolezen mu je pustila nepopravljive posledice. Popolnoma je oglušel in zgodaj umrl. Takrat, ko sem bil ministrant, smo imeli dva duhovnika: župnika Franca Bratkoviča, ki je bil doma iz sosedne Kapelske fare in pa domačina Karla Vidmajerja, ki je bil v pokoju. Gospod Vidmajer je bil star, dobrosrčen mož. Njegove sestre prav tako, zlasti sestra Mimika. Večkrat me je povabila v kuhinjo da bi se ogrel in spil skodelico kave. Le eno napako je imel gospod Vidmajer. Maševal je zelo počasi. Hudo je bilo zlasti v zimi. Večkrat mi je kar med mašo zanohtalo. Drgnil sem roke pa ni mnogo zaleglo. Gospod kaplan se je obračal tako zelo počasi. Maševal je je vsaj 45. minut. Ko je pridigal, tudi ni znal pravočasno končati. Ko so bili pogrebi, smo morali iti včasih z gospodom na dom po mrliča. Po leti je bilo kar prijetno. Lep sprehod. V zimi pa presneto kislo. Ministranti smo se vedno skregali pri tem, kdo bo nosil kadilnico v rokah. Tisti, ki je nosil kadilnico, si je vsaj malo ogrel prste, oni, ki je držal škropilnico, ali pa nosil križ, pa je zmrzoval. Polagoma smo začeli svoje mašne molitve krajšati. Konfiteor je bil znatno krajši kot v knjigi. Gospod župnik in kaplan sta nam to krajšanje hitro ustavila. Morali smo moliti lepo počasi, razločno in glasno. Drdranja in požiranja stavkov nista marala slišati. Tudi na lepo vedenje sta zelo gledala. Na Novo leto smo šli redno voščit župniku in kaplanu. Vsak se je naučil primerno voščilo, ki je bilo večkrat kar pesniško sestavljeno. Gospoda sta nas zato seveda primerno nagradila. Nekoč se mi je pa le zgodilo, da mi je neki verz ušel iz spomina in sem bolj klaverno končal. Rimalo se ni prav nič. Pa gospoda nista bila zato nič užaljena. Le gospod župnik, Prlek po rodu, mi je v šali rekel: "Pje, drugič pa se bolje navčil"... Ministranti smo imeli svojo tarifo: za peto mašo smo dobili dva krajcarja, za tihe maše skupno ob koncu meseca po 25 krajcarjev, za črno mašo 4 krajcarje, za pogreb 10 krajcarjev; če smo šli na dom po mrliča, so nam dali 15 krajcarjev. Za križev pot smo zaslužili 4 in pol krajcarja. Nekaj se je le nabralo. S temi prihranki sem si lahko oskrbel skromno obleko, pa tudi za časopis sem lahko poskrbel sam. Ministrirali smo štirje, menjavali smo se. Vsak drugi dan sta prišla druga na vrsto. Ob nedeljah dva pri rani maši, dva pa sta mrala priti tudi popoldne k litanijam. Druga dva sta stregla pri pozni maši ob pol 10. Ob velikih praznikih smo imeli pa "veliko asistenco". Takrat smo bili pri vseh mašah vsi štirje. Ministrant sem bil skoraj do zadnjega dneva ljudske šole. Ko sem dobil odpustnico, sem predal moje posle nasledniku. Dva prijatelja sem uvedel v strežniško službo. Alojzija Bratuša in Franca Jančarja. Oba sta danes duhovnika. IZ DOMAČEGA TISKA ZAKAJ KOMUNISTI NE MARAJO ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA? Ni treba posebej dokazovali, da slovenski komunisti oziroma, bolje rečeno, slovenski boljševiki nočejo kaj dosti slišati o škofu Slomšku.' To je znano, niso pa znani tehtni razlogi za to. Ne gre namreč samo za predsodke komunistov do škofa Slomška zaradi njihovega bogotajstva ampak predvsem za to. da je škof Slomšek prav dobro vedel, za kaj pri komunizmu oziroma pri komunistih "gre". Vede! je namreč, da si prizadevajo predvsem za to, da ne bi manjkali pri delitvi oziroma "talanju" in da ne bi bili "izkoriščani" oziroma da ne bi za koga kaj dobrega storili. V nasprotju z njimi je škof Slomšek vedel in učil, da je treba predvsem ustvarjati in drugim dati, česar imamo več! Takšno njegovo razumevanje stvari je razvidno ludi iz naslednje njegove pesnitve, za katero bo prav, da jo preberejo tudi bralci Slovenskih brazd. Od komunistov Svet misli si zlo premeten. Od vsih strani Jako učen Že vsak lenuh gospod če bit Vsak potepuh starino pit Kar pridni so pridelali. Se Jtoaunistoa lastno zdi Saj pravijo, vsi bratci smo. Kar glejtamo jc vsih blago. Kar si pocrbal, tvoje ni to sliši (ud med vse ljudi. Kar ti v darilo si dobil, l>oš ravno lak med nas delil. Tak vbožnih ljudi več ne Ihj Vse lehko tako bogati smo. Kur si prihraniš, pridobiš, zopet med druge razdeliš. Posestva tvojiga več ni, kakor dozdaj pod klufami; Razločka staniv več ne bo. Tak komunisti hočejo. Vsi so gospodje in gospe kaj iz liga bo, vsak lehko vi: Kedar požerto vse blago Po tlm sromak tud vsaki bo. Lenuh ni sjal, tudi nima žret' Kar jc pridelal pridni kmet; Pokaj bi potepuh zapil Kar je gospod si pridobil? Mestlan, terian d ost truda 'ma Ki rokodcli, baranta; Naj vliva kar pridelal je, Ne potepuh, ki kraiem gre. Na kmete sc zanašajo. I)c tumpci z njim' potegnejo, Alj Bog je kmetu glavo dal, De bo golfijo berš spoznal. Katoisša vera nas uči, I)c Bog talente razdeli. Da cn'mu dva, pa drug'mu pet Ne vsakemu cng'ga, ne deset. C) komunist |x»beri se! Tvoj nauk slepar i/, peki« je. Ljubezni Bog od nas želi. Ne pa oropati ljudi. I a.' pridno, radi delamo in vlmgini |>;i pomn/iiuu: BALINT Hb DELI BAKERY HUNGARIAN STYLE We are at 564 Bloor Street West, across from Honest Eds We carry a huge selection of quality products 1 Wiener Schnitzel 1.59 pc Black Forest Ham 4.45 lb 1 Bacon chips 1 Cevapcici 1 Huge selection of sausages 1 Home-made Sauerkraut ' Large selection of European fine chocolates Bakery • Home-made Croissants • Burek • Bacon Chips Bun • Apple, cherry or cheese Pies • Freshly baked Breads • Buns, Bagels • Cakes OPEN 7 DAYS A WEEK 8:00 am to 8:00 pm Restaurant • Breakfast special with coffee only $2.99 • Free home-made soup with the daily lunch special i Free home-made soup with 1 your choice of hamburger i or sausage on a bun for j only $3.49 with this coupon Monday to Thunday atlar 3pm. ^ THE RESTAURANT IS OPEN Sunday to Thursday 8:00 am 10 10:00 pm Friday and Saturday S:00 am to 3:00 am KNJIGE Predstavitev nove knjige prof. Jožka Šavlija V petek, 13. oktobra, je bila v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici predstavitev nove knjige goriškega prof. Jožka Šavlija, ki je poznan tudi po tem, daje poleg pokojnega pesnika Bora in pata Tomažiča eden od utemeljiteljev t. i. vcnetske teorije o izvoru slovenskega ljudstva. Slovenija-poiloba evropskega naroda je naslov knji- m S10V6NIJA PODOSH CVnOPUHOA MAAODA HD ge, ki jo je izdala založba Humar, katere vodja Radi-voj Humar je bil prisoten na predstavitvi. Po pozdravu prof. Franke Žgavec je najprej spregovoril založnik, ki pa jc besedo takoj prepustil prof. Jožku Šavliju. Avtorje dejal, da gaje pri pisanju te knjige vodila predvsem misel, kako je mogoče, da je zgodovinopisje o slovenskem narodu tako negativno do Slovencev. Od ve- dno nas namreč v šolah in vseh zgodovinskih knjigah učijo predvsem to, da smo Slovenci narod hlapcev in dekel, kar pa ne odgovarja resnici. Prof. Savli se je namreč že med študijem na Dunaju veliko posvečal zgodovini slovenskega naroda in predvsem državo-tvorno-sti Slovcncev; prav o tem govori knjiga. Če so nam.eč Hrvati in Italijani, ki imajo tudi šele kratek čas lastno državo, lahko svojo zgodovino napisali tako, da so na svoje korenine še kako ponosni, lahko po mnenju dr. Šavlija to storimo tudi Slovenci, ki imamo svoje državotvorne korenine že v Karantaniji. Res je, da imata tako panslovanska teorija kot velikonemška teorija o nas slabo mnenje, a to je potrebno z argumenti razbiti, napisati novo zgodovino, ki gleda na dejstva in ne na nekatere koncepte, ki so se prevečkrat zgledovali in se še zgledujejo po trenutni politiki, je dejal dr. Savli, ko je govoril o različnih gledanjih na zgodovino Slovencev. Predvsem pa se mi je zdelo pomembno dejstvo, ki gaje na petkovi predstavitvi izpostavil avtor, da ni namreč vedno samo jezik tisti, ki »dela narod», ampak daje to državotvornost, kije pa Slovencem v zgodovini ne državotvoren narod vse od Karantanije sem. Savli je rad odgovarjal tudi na vprašanja velikega števila zbranih ljudi. O knjigi je dejal, daje nastajala zelo Prof. Jožko Savli (desno) in vodja založbe (Fotostudio Reportage) naroda je zelo berljiva, ker je tekoče napisana. Vidi se, da je avtor na tem področju doma, saj obvlada snov suvereno in svojega znanja po-zersko ne razkazuje. Prijetno branje nam bo gotovo dalo razmišljati o naši zgodovini, na katero bi gotovo morali biti veliko bolj ponosni, kot pa smo. manjka, saj smo bili Naročiti:Librería Cattolica Piazza Delia Vittoria 6. 34170 Gorizia, Italy Radivoj Humar počasi, ker je pazil tudi na njen harmonični izgled. O knjigi lahko zapišemo zares veliko dobrega, saj gre za izredno zanimivo delo, ki na interdisciplinarni način govori o Slovencih in slovenskem narodu; dr. Šavli se ne zaustavlja samo ob zgodovinskih dejstvih, ampak v knjigo uvršča tudi sociološka, heraldična, etnografska, antropološka in druga znanstvena spoznanja o Slovencih. Gre za zelo bogato ilustrirano knjigo, ki bo prišla prav vsakomur, ki bi rad kaj več vedel o naših koreninah. Zagotovo pa bi jo morale naše šole uvrstiti med obvezne dopolnilne učbenike pri poučevanju slovenske zgodovine. Avtorjev jezik je sočen, predvsem pa vsem razumljiv. Knjigo bogatijo številne fotografije, risbe, zemljevidi in nasploh zanimive ilustracije, ki dopolnjujejo tekst in se z njim lepo usklajujejo. Knjiga Slo-venija-podoba evropskega Velika odlika knjige je njena svežina in gotovo tudi pravi čas izida, saj se ob sedanji slovenski državi gotovo tudi več Slovencev skuša poglabljati in zavedati svojih korenin. Prav. zato njen izid zelo toplo pozdravljam in jo svetujem vsem, ki jim strokovno in v lepi slovenščini napisano branje ni mučno. Dr. Šavli je namreč poskrbel tudi za zelo svež slovenski jezik, ki ga ne obremenjuje z nepotrebnimi tujkami. To pa je tudi ena od lastnosti, ki je večina slovenskih zgodovinarjev, žal. še danes ne pozna. jp Naslednje pa. lahko objavite v S.D., ce se Vam zdi primerno in vredno: Leta 1992 je izšla v Mariboru zelo zanimiva in obširna knjiga: KLASIČNA GIMNAZIJA V MARIBORU ki jo je založil: Kulturni Forum Maribor. Profesor Dr. J. Planinšič nam takole sporoča: Pravkar sem dobil iz Maribora naroeeno knjigo KLASIČNA OIMNAZIJA V MAKIBOHU kjer t« med drugim tudi tudi njena kratko zgodovin« od nje začetka lata 1770 do ukinitve lata 1059 ko je nova oblast ukinila vae klasiine gimnazije. Dala .o Je namrei klasi'cno izobraienih di, ki bi želeli misliti tudi a avojo glavo iu na bi bili vdani uniformiranim direktivam planiranega življenja in razvoja. Po ugotovitvah profesorja Šedirjja se more mariborska klasična gimnazija pobahati kot edina gimnazija na svetu, ki so Je zunaj grškega jezikovnega ozemlja ukvarjala tudi s srednjeveško in novo grsaino. Klasična gimnazija v Mariboru je imela od vseh gimnazij v bivši Avstro-Ogrski nunarhiji najveo takih dijakov, ki so z odliko koniali vse osnovnošolske, gimnazijske in univerzitetne študije z doktoratom. Ti so nato j.romovirali "Sub auspieiis imperatoris". Cesar Fran« Jožef jih je nagradil z zlatim prstanom 7. briljanti. Dobitniki te nagrade i mriborik« gis>-nazije so bili razon enega Nemca sami Slovenci. SLOMSEKOV SKLAD (za popravilo rojstne hiše) /! UR USO KOROSAK OFM ESEJ O KRŠČANSKI ESHATOLOGUI BRAT FRANČIŠEK Ljubljana 1995 Do sedaj smo prejeli 4,200.00 kanadskih dolarjev.Prispevke se vedno sprejemamo. Darovali so: Prof. Ehrlichov Fond n 2,000.oo Marija in Avguštin Kuk 600.oo Kuk's Ginsgng farm 520.oo Dr.Rudolf Cuješ 250.oo Slov.Država,Slov.Nar.Zveza in Slov.Državno Gibanje 250.oo Dr.in ga.France Porovne Ludvik Jamnik g.in ga.Frank Stražar Vera in Lojze Gregoric 200.oo 200.oo 100.oo i.oo Skupno do 12.12.1995.n 4,200.oo Za darove se lepo zahvaljuje Marija Kuk. KARMEL V PRIPRAVI V MIRNI PEČI POZDRAVI SESTER KARMEllCANK IZ MIRNE PECI NA DOLENJSKEM Sestra Agneza se ponovno zahvaljuje tudi v imenu s. Cirile in s. Mihaele za vso poslano pomot iz Kanade in iz Zdrulenih drlav Amerike. Vsako pa naj bo le tako majhno darilo sprejmejo z veseljem in hvale2nostjo. Poiiljajo vam pozdrave in njihove molitve nas spremljajo kjer koli smo. Sestre delajo, molijo, skrbijo po svojih moCeh. toda potrebujejo pomot od nas vseh, v domovini in v zdomstvu pri ustanavljanju in gradnji karmelitanskega samostana v Mirni pati na Dolenjskem. Darove lahko poSliete na siedete naslove: Ela Miklavc- Almassv 84 Laune Cfesc Owen Sound. Ont. N4K 6C3 Canada Ga. Mara Osredkar 16 Glen Murray Dr. Toronto. Ont. M8Y 3H3 Canada Sestra M. Agneza Saje Karmelitanke Rogovila 1. 68216 Mirna pet. Slovenija PREKMURSKA SVETA NOČ nadaljevanje s str.l je sedel pre jaslicami in si zakrival obraz z dlanmi. Morda so mu mu po licih polzele solze... Po cesti se je iz vasi vijugala vrsta lučk. Ljudje so šli k polnočnici. V daljavi pa so peli zvonovi, toplo in mehko... Kaj jih niste slišale, ve Kriste...in Mariče... in... mame v tujini ?. Tine Duh THE CATHOLIC REGISTER 23 PEACE ACCORD — Serbian President Slobodan Milosevic. left, Bosnian President Alija Izetbegovic and Croatian President Fran jo Tudjman sign the initial peace accord for the settlement of the war in Bosnia-Herzojiovina. revspiwta/< om Reuters) nadaljevanje s str.S T« nas uči kerVanski nauk To jc srečnih ljudi opravk. Napisal Anion Martin SlomSek v Drobtinicah /a novo lom 1X50 v Celovcu! l.cio ilni po Marxovcm nianile-slu komunistične parti je v l.oiulo-mi. februarja IK-1K! Devetnajst let pred Leninovim rojstvom (22. h. IK7II)! OseiniiKesldesel lei pred oktobrsko revolucijo <7. II. 1917)! Slo štirinajst lei pred uradno uvedbo samoupravljanja v Jugoslaviji (I <)6.1)! Slo enainšlirikleset let pred padcem berlinskega /iilu in gospodarskega /.loma svetovnega komunizma! ' Danijel Malfniek, Ljubljana Marko Jamnik Creative Director MARKO CRCATIVC PRODUCTIONS INC. 101 DUNCAN MILL ROAD, SUIT6 104 DON MILLS, ONTARIO, M3ß 1Z3 (416) 449-8113 FAX (416) 449-8789 V« V cmem Motetimi uiznmem Í to 3 to 4 t i to 3 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ter ZDRAVO NOVO LETO Vam želi £/iin ^yL/omeiuctc PRESIDENT to tí to 45 TOP HAT CLEANERS Vsem svojim prijateljem in odjemalcem voščiva vesel in blagoslovljen BoiiČ in srečno Novo teto 1996 Nudiva kvalitetno SiŠtenje in popravljanje vseh vrst oblačil in se se nadalje priporočava. JOŽE IN STEFAN RITLOP 830 Brown's Line Etobicoke, Ont. M8W 3W2 Tel. (4 16) 259-7533 to t to t to: % to STAN KLEMENCIC BUILDER LTD. 499 OUNDAS ST. WEST PM , (6l3) P.O. BOX 506 392-7839 OFFICE , TRENTON. ONT. 392-1976 HOME 1 1613' K8V 5R6 to to to to KU KS* to <3 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO GINSENG (Panax quinqucfolium) ^ g PUnio» Ranch ¿J MusLoU, Canada ij*" 439 — 830V i Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto iefi vsem dclavccm in manccm CnADDENO PODJETJE Jože Kastelic Ltd. 770 BROVVNS LINE, Toronto, Ont., ¿P M8W3W2 255-2085 I 4 to « to FAMILY MEAT PROCESSING AND DELICATESSEN 278 Brown's Line Zeli vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen BoziČ ter sreSno in uspehov polno Novo leto 1996. Za razna praznovanja naročajte pri Family Meat tí na raznju peceño in vse vrste mesa in delikatese. Priporočata se Tel. (416) 255-1098 Mary in Richard ZAMBIJS1Œ MISIJONARJI VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISUONOV IN NJIM DOBROTNIKOM BLAGOSLOVLJEN BOZIC IN MILOSTI POLNO NOVO LETO I + DR. FERI BUKVJČ Z žalostjo v srcu je odjeknila vest. da je nenadoma, en dan po svojem 72. rojstnem dnevu, 2. septembra, umrl dr. Feri BukviC, pisatelj in profesor nemSčine in ruske literature na jezuitski univerzi v Fairfieldu. Conn. U. S. A. Življenje je vodilo profesorja Bukviča iz rodnega kraja Puconci pri Murski Soboti preko Madžarske. Avstrije in ga privedlo v U.S.A. Tu si je ustvaril družino s soprogo Elizabeto Lesjak iz KoroSke. V Gradcu je leta 1951 promoviral za doktorja pravnih ved. Doktorat iz nemike literature pa je dobil 1964. na newyorSkl univerzi. Napisal je precej knjig, novel, črtic in razprav. Lotil se je tudi dramatike. Njegov prvi roman BREZDOMCI opisuje odporniiko gibanje proti okupatorju v Prekmurju. Druga njegova knjiga LJUDJE IZ OLSNICE pa nakaže usodo Zidov in njih razmerje med ljudmi v Murski Soboti. Njegov roman VOJNA IN REVOLUCIJA poda podrobno doživetja od leta 1941 do konca druge svetovne vojne. Za novelo OČE IN SIN je dobil literarno nagrado od argentinskih Slovencev. V romanu BREZDOMCI opisuje svojo trnjevo pot. Njegova zadnja knjiga -potopis - AVTOBUS NORCEV je izSla lani v Ljubljani. O sedanjih razmerah v domovini je razpravljal v lokalnem Časopisu in po radiju v Fairfieldu. Zapustil je dva neobjavljena romana v rokopisu. Bog naj mu bo bogat plačnik in naj tolaži ženo pokojnega, družino in sorodnike. Na pobudo prijateljev iz Prekmurja sem priredila ta opis v poklon in spomin na znanca in prijateja Ferija. Cvetka M. Jakus SARAJEVSKI NADŠKOF IN KARDINAL VINKO PULJIČ O SPORAZUMU V DAYTONU: "Sporazum je krivičen in negotov", ker se z njim priznava "pravica močnejšega". Seveda je tudi krivičen mir boljii kakor vojna. Zahvalil se je ZDA za prizadevanje za mir. vendarle je dejal, da je to prišlo zelo pozno. Kar se tiče NATO čet, ki gredo v Bosno, je Puljič dejal, da bi bilo pravilno, če bi bile poslane v Bosno najprej čete NATA in Sele potem mirovne čete OZN. Stojimo pred veliko negotovostjo, ali je res dovolj volje za mir. Sicer je pa pozdravil daytonski sporazum. Po celovški NEDELJI. Blagoslovljene božične praznike in milosti polno Novo leto zeli vsem Slovencem Blaz Potočnik z družino VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOZICNENOČ1 TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ioli vsem prijateljem in znancem JOE JEREB CONSTRUCTION LTD. 1460 Venta Ave., Mississauga, Ontaiio L4X 1E1 K, Tel: (905)848 - 5731 \ JÇ AJB C Fir c Door Testing & Manufacturing Ltd. Mm OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM DRUŽINA LUDVIK STAJAN Ttl.: 891-16E0 Fox: 891-1630 0 920 LAKESHORE KD. H. MISSISSAUGA, ONTARIO L5E IEJ Obilo blagosloua za Bo2ic ter zdrnuja - miru - zadouoljstua ter uspehou polno Nouo Leto želi usem čitateljem "SLOUENSKE D R 2 R U E " Pruoboriteljice Neoduisne Suuerenc In Mednarudno Priznane Republike Slovenijo Enako tudi usem sorodnikom - prijateljem in znancem Družina G rak ali C iz 0 r e ž I c: PrimarIJ Dr. Uesna Profesor Jurlca Marin - Ljubljanska Uniuerza luana - Duquesne Uniuerslty Pittsburgh - Pn - USn r^M&ifŠ.'?) zsseatm. '..i j.aui.ij, ai ^ ^^Mjt^a^Bj^tF^jPviiPv *" tv i fc Prijetne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želita Tone in Violet Seljak vsem znancem in prijateljem. POGACAR REALXY .LIMITED VESELE BOZI&NE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LEIO Želita vseh klijehtom in prijateljem IH .se se v naprej priporočata EMA IN JOŽE POGACAR VSEM PRIJA TEUEM IN SO DELA VCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SLOVENSKO KANADSKI SVET j New Tech Iron Works Inc. Blagoslovljene božične praznike in vso srečo v Novem letu želi in se priporoča IZIDOR CIMPRJČ Z DRUŽINO 606 Rivermede Rd., Unit 13 CONCORD, ONT. (905) 738-1989 il- , nenr. * ~n—' — -»' Î BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM iN ZNANCEM Vojko in Slavka Dr. Bratina ar^ jj.-i >ii J\p vm\ «^a* Wiq^ui.411;^ JI.HW j up.nuAiJi.nui.ii «A ■ * »..* ».IU n Wj;n LP;U ^ HP.U !»..< tU Win 't!** ** f Glass Mirrors Store Fronts vošči vesel Božič Curtain Wall in Supplier and installers srečno 24-Hour Service Novo leto | |. . « RENÉ VLAHOV1C Ul IQ j (416) 749-2777 4 3 to S ä) A % V 4 % i 9 4 A ij ti*1 £ ¡5 0 M » VtmeJ Mli ta laferalja« mt« Itf ¿•le Somilljenifcl slovenske drlavne Wcjc v Ctevetandu. USA. Vesel Božič iu zadovoljno novo leto ZELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. VoSčila za BOŽIČ in NOVO LETO ler najboljše želje za uresničenje slovenskih $ ciljcv pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. EMiLlAN JEWELLERY LIMITED BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IH SREČNO NOYO LETO ¿ELITA DRUŽINI: EMIL IN STEYEN SLOKAR fi 1964 Wilson Ave. pri Keelc 638-1888 g 1700 Wilson Ave. pri Jano 249-3240 g Nova lokacija: f$ 2225 Erin Mills Parkway, 55 EATON's Sheridan Placc, Mississauga, g Tel. 855-2477 g ? & KOMPAS EXPRESS Slovciuka Potniika Accncija 741 Bloor St, W. Terqnto Ol.: MGG 1KB Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANAOI V jf jgi V 'f -> J? V ^ V- -i- '> •■• Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1996 želijo vsem znancem i n^p r ij ate Ij e m. ZDENKA ZAKSEK TOM IN EVA LAGAN BLAGOSLOVA ZA LEP BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA Rjko in Francka Ziemfeld VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO žali vsem Slovenccm r<(eJ. xjrbaj\c Dr. Karel Žuiek Tel.: 534-8801 AiJ Ä BLAGOSLOV UOŽIČNIi NOČI in SKEČNO NOVO LETO 2 B JE Andrej Markeš odvetnik in notar zeli božičnega miru in blagoslova v Novem letu A C H H JS P B U K ISf 36 Toronto St., Suit 1000 svojim članom iu prijateljem 1er uicm i" (oucuccm, ki 10 dobre uolje, v cioiuot:iii< iu po jrelu. želi GLAVBI ODBOR IH KRAJBTNI ODBOR Z. S. P. B. ..TABOR" v Torontu Oi^l.MI JU:)I'.:! J Nadškoff> Šuštar -75-letnik Celovcc (ur) - Že letos aprila. lik pred veliko nočjo, je jasno napovedal: ko bo izpolnil 75 let življenja, bo ponudil papežu svoj odstop. Prejšnji teden, 14. novembra, je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar obhajal 75. rojstni dan. To pomeni, da se čas njegovega službovanja ¡/.teka, četudi je mogoče, da bo papež nadškofa prosil, naj še za kakšno leto ostane. Nad 15 let je nadškof Šuštar vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit dajal pečat katoliški Cerkvi na Slovenskem (škofovsko posvečenjeje prejel 13. aprila 1980). Če se ozremo nazaj, so bila ta leta res prelomna - ne samo za Slovenijo. temveč tudi za velik del Evrope. Nadškof Šuštar se je v tem dokaj usodnem času izkazal modrega in jasnega vodnika Cerkve na Slovenskem. Cerkev je poudarjala legitimnost zahtev slovenskega naroda po samostojnosti, vse do izoblikovanja lastne države. Cerkev je podpirala prizadevanja za pravo demokratizacijo slovenske družbe. V zadnjih letih pa je posebno poudarjala spravo v slovenskem narodu. Zdaj si Cerkev prizadeva za dokončno pravno ureditev razmerja med seboj in državo. V notranjccerkvencm pogledu jc nadškof Šuštar poleg mnogo drugega izvedel Pastoralni zbor ljubljanske nadškofije (nekakšna mini sinoda), dosegel pa je tudi samostojno Slovensko škofovsko konferenco. Gledano iz avstrijskokoroškega zornega kota, pa ga imamo v lepem spominu kot prijatelja koroških Slovencev in kot enega tistih treh škofov sosedov, ki so zasnovali Romanje treh dežel. Upati smemo, da bo pomembno obdobje nadškofa Šuštarja kronano s papeževim obiskom v Sloveniji maja 1996. Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel.(416)350-3655 n Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo Iclo želi prijateljem po vsem svetu družina PETER PAVLIN Vesel Božič in srečno Novo Leto želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA PEPEVNAK S SVITANJE Ali boli Zemljo -v! porajanje Sonca, kot je nekoč i bolelo Sonce ' porajanje Zemlje? i Ali mar ne joče Zemlja vsako jutro ¿S r bisernimi kapljicami rose Jlj v očeli cvetja, medlem ko po zelenih vejah (Cp polzijo potoki kristalnih solza, ^ in prebuja se dan •vj neslišno s* kot tiho veselje, ¿i ki izvira iz prsi matere, it obsijane s prvim nasmehom } komaj rojenega otroka? ij to <3 to 43 3 to Blagoslovljene božične praznike in mirno, zdravo Novo leto zeli vsem znancem in prijateljem po «rvetu r a to to «J 3 DRUŽINA AUGUSTIN KUK 8 Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi to « «a VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želita VSEM PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM « <3 UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D. ANSAMBEL KARAVAN * l KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 ^ 00-1 Olh STnECT. TORONTO. ONTARIO MOV 3MG a « » •S Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto teli vsem prijateljem in znancem J. W. PLATNAR PLUMBING AND HEATING INC. Residential - Commercial - Industrial 43 Algie Avenue TORONTO, ONTARIO MXZ 5JO Mclrn I k cm t l'l I HIV VG5CLE 002'CnC PnAZNIKE in SHECnO NOVO LETO zcli vsrm prijah-ljcm in xnanccm JOSE OS AN A CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731 Brown's Line, Toronto fS? Tel.: 250-01H2 — 255-3550 .¿S&J ofräoukafei BLAGOSLOV BOZ1CNE NOCI SREČNO NOVO LETO &li JjjiSei] 'MJTAVKAMT Is SleaK A Sea Food ruUv «I l\m»t NELLIE In ANTON BAUDEK Iskreno voščila vsem prijateljem in znancem blagoslovljene boiiČne praznike in jim i elit a zdravja, sreče in veselja v Novem letu. Lastnika: Frank in Paul Tomšič 1574 The Quccn«w«y & Atomic Ave. Tel.: 255-1411 Blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto zeli družina ŠUŠTERŠIČ, Grimsby, Ontario BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ In ZADOVOLJNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znanccm DRUŽINA L. JAMNIK II W: 5 * (416) 255-6144 £ fr t t ) 1 ALDERWOOD MEAT MARKET 880 Brown's Line Toronto, Ont. M8W 3W2 V Z EI I S V O j i M odjEMAlcEM ¡N VSEM R0JAk0M bUqOslovl JENE boiiČNE pRAZNike ¡N USpESNO? SREČNO NOVO IETO Vsem zadovoljnim Odjemalcem se še v nadalje priporoča DRUŽINA IVAN KODRlČ Z USLUŽBENCI. APPLEWOOD CHEVROLET Tel. 905-828-2221 3000 Woodehester Dr. Mississauga, Ont. L5L 2R4 Blagoslovljen Božič in srečno ter uspehov polno Novo leto 1996 zeli vsem Slovencem in Hrvatom PETER LUCIC to <5 to % m ti 4 s- o S^J^a^a, ¿ri uôfieAa fiolno novo /elo- vaan že/t SLOVENIAN CREDIT UNION John E. Krek's Slovenian Credit Union Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka Canada's first Slovenian Credit Union Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi OFFICE HOURS / URADNE URE 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M59 3V7 (416) 252-6527 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 (416)532-4746 Monday Tuesday Wednesday Thursday Friday Saturday 10 am - 4 pm 10 am - 8 pm 10 am - 4 pm 10 am - 8 pm 10 am - 8 pm 9 am- 12:30 pm Tuesday Thursday Friday Saturday 12 am 12 am 10 am 10 am 8 pm 8 pm 8 pm 1 pm SERVICES Chequing Savings Term deposits RRSP RRIF Loans Mortgages Line-of-Credit MASTERCARD Banking machine card Travel Insurance Travellers Cheques USLUGE Čekovni račun Hranilne vloge RRSP / RRIF " Hipotečna posojila Osebna posojila Kreditna karta MASTERCARD To serve you even better in 1996 we have implemented INTERAC Member Card. 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario M8W 3V7 Tef: 416 255-1742 Fax: 416 255-3871 Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday..........................9:30a.m. -7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon. 618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6C 2V9 Tef: 416 531-8475 Fax: 416 531-8535 Monday.....................................12:00 noon -4:00 p.m. Tuesday, Wednesday...............10:00 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.......................10:00 a.m. -7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon. Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578-5130 Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m. Friday......................,¿..12:30 p.m. -7:30 p.m. Saturday........................9:00 p.m. - 12 noon. Don Lip«, Efobietfce Onhri« (For residents only) Wednesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m.