Ll»t »• kartell d«ltv. »keg* l)u«Utva. Delavci mo opravičeni do va»ga kar producira|o. Thla pap«r i« devoted lo the intereate of th« working claae. Work-•re ere entitled to ell whet they produce. Ï'Â^»' ••ooBd-olM. Bitter, D*c. «. »t tli« post offlc« »i Chic»fo III. ubdoi Iba Act of Congrwaa et Marob Ird. 1*7». Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". 81 PAZITE! na številko v oklepafu-ki ae neheje poleg vašega neelove. prilepil«, nega spodaj ali na ovitku. Ako (2l2) |e številka tedal vam e prihodnjo Številko našega lie'a poteče naročnina. Proet-mo ponovtte |o tako|. Stcv. (No.) 211. Chicago, IU., 26. septembra (Sept.), 1911. Kaj je močnejše: milion dolarjev aH milion ! . glasov? Potom postavne«« slepa rstva in postavneara odiranja si človek dandanes lahko pridobi milion dolarjev. Ni mu treba delati. Glavno je, da ima armado delavcev, ki delajo zanj in da je po kapitalistični pameti "dober bu-sinessman''; to se pravi, tla je dovolj zvit, prefrigan in ciganski. In v par letih "pošteno zasluži" milion. Milionar je. Milion dolarjev reprezentira velikansko moč. Milion dolarjev lahko kupi celo posta voda jo, kupi senat, sodnika, škofa in kardinala. Milion dolarjev odpre in zapre trg, ustavi produkcijo, povzroči paniko in krizo; milion dolarjev lahko napove vojno, opu-t stoši eele dežele in pokol je sto- i r tisoče ljndi, tiste, ki — nimajo j milionov! Milionar je vigokoeenjen in spoštovan gospod. Vse se mu klanja — oziroma njegovim milionom. Milionar sme ukrasti drugi milion, a ne bo zaprt. K večjemu pri zaprtih vratih bo malo pokazali. Mftionar srne početi kar ho —če :Jahko je največ j i pijanec, ne-eistnik, bigamigt, ubijalec pri be lein dnevu — baraba nad barabami! Rekli bodo, tla je veseljak, šport, kratkočasuež ali hudomuš než! Za milionarja ni postave — samo zato. ker ima milion dolarjev. Smolo ima le tisti milionar, kteri se do kraja izneveri svojemu razredu — milionarjem. l/kratka: milion dr»larjev v že-' pit jrM.refr« «4nvfkn lahko nad vlada milion ljudi — milion de-lavcev. Nadvlada jjh še. več, a recimo okroglo: milion delavcev. Milion delavcev, zaslepljenih, nezavednih, takih, ki pravijo: 4'Kh, kaj te briga zame! Ti skrbi zase. jaz bom pa zase!" — milion takih je priklenjenih na milion dolarjev. Milion dolarjev lahko odloči, da - li sme milion delavcev živeti po pasje ob revni plači, ali pa stradati na smrt brez tfrla. Milion dolarpev ima to moč. Vprašate-li: Zakaj? Zato, ker dolarji so organizirani, delavci pa niso. Dolarji se organizujejo v milione, delavci pa tavajo kakor slepci vsak zase rekoč: ".Jaz se brigam zase, za druge me ni mar." Milionar je druge misli; vsi milionar j i in kapitalisti so je-olej po metli Oti->ovo kliko iz mestne hiše. Kandidat za župana jo sodrug .1. Harri-in.au, odvetnik, kteri je jeden glavnih zagovornikov bratov Me Namare. Skoro vsak večer imajo socialisti volilne shode v "Labor Teuiple" in agitacija med delavci se vodi s polno močjo. Vsak teden razdele sodrugi nar» 150.000 agi-tatoričnih letakov mod volilci. Delavske unije v Los Angelesri stoje kakor «mi mož za socialistične kandidate. V Chieagu st» črni organizirali svoj socialistični klub pod imenom "South Sido Colored Men's Socialist Club". To je prva organizacija črncev v Chicagn. Crnokožni sodrugi jako marljivo delujejo med svojimi "rojaki" na južni strani mesta za bližajoče so sodniške volitve. Skoro vsak večer imajo shode na ogln .10. i n State ulice. Imajo par dobrih moških in ženskih govornikov. - - Fred II. Merriek. urednik st». eialističnega lista "Justiee" v Pittsburgu, Pa., je bil zadnji te-d en obsojen na globo $100 ali na štiri mesece zapora če ne plača globe. Merriek se je "pregrešil" s tem, da j«- nedavno pisal v o-menjenem listu o tamošiijem sod-niku Marshall Hrownu Rledeče: "Sodnik Brown je dal Rusiča (ali Ružiča?) zadaviti na vešalih. ker DELAVSKO GIBANJE V INO ZEMSTVU, — Dunaj, Austria. — Petsto delegatov, zastopajočih vse železniške organizacije v državi, je sklenilo, da pred lože vladi zahtevo povišanje plače za 20%, Večja plača mora biti zaradi draginja — Liverpool. Anglija. ■ - Stotine dečkov, ki prodajajo časnike na ulicah, je zaštrajfcalo. Dečki zahtevajo dva centa več od tuea-ta prodanih listov. Sedaj imajo 4 cente. Dublin. Irska. - (Jeneralni štrajk železničarjev grozi parali-zirati cel ir*ki otok. V petek je bil Dublin v sledi ustavljenega prometa popolnoma odrezan od osta le dežele. Železničarjem se prit zlijejo tudi ostali dalevci, tako tla bo štrajk splošen, (jre se za večjo plačo. — Pariš, Francija. Velikanski delavski protestni shod pariških delavcev proti vojnem ščuvan-ju in proti tlraginji so je vršil v nedeljo. Policija je motila zborovale. njenih. Razstrelila, ktero je povzročil smodnik, ko jo nastaj o-uenj v oddelku za municijo, se je ponovila trikrat in ogromna oklopnjača, ktera je stala 0 milionov frankov, ge je razletela na kose. ki «o leteli na vse strani s človeškimi trupli vred. Moštvo nesrečne ladiijc je štelo 710 glav; 120 mož je bilo na suhem, a ostali, ki so bili na ladiji, so našli smrt. Rešilo se jih le malo število. Smrti tolikega števila pomorščakov je kriva — vojaška disciplina. Vodstvo ladije je vka-zalo moštvu, ko je nastal ogenj, da moia ostati na svojem mestu in gasiti. Tisti, ki st) odrekli pokorščino in skočilo v morje, .so priplavali na suho in se rešili, a ostali, kteri so se pokorili, st» pa zleteli v zrak. ko je eksplozija razgnala oklopnjačo. Leto (Vol.) VI. Iz polja delavstva. — Ali je to prst božji? V VVau-sau. Wis. se je podrla novo zgrajena katoliška cerkev, ki je stala ."»d tisoč dol. Ko se je pripetila nezgotla, je v cerkvi delalo 18 delavcev. Kn delavec jo vbit. šest pa težko ranjenih. Vzrok nezgodi so nalivi. Zadaje tedne je deževalo in votla je spodjeilia temelj. Mi smo prepričani, ako bi enaka nezerofta dotefeta k;«k delavski" d< »m. tla bi duhovniki vseh ver složno proglasili nezgodo za kazen božjo, ki je zadeta brezbožne delavce. Splošen pregled. Vojna med Italijo in Turčijo? Včeraj (2."». sept.) je počila vest, tla so politične razmere med Italijo in Turčijo skrajno napete in da je krvavi spopad neizogiben. Italija hoče zasesti pokrajino Triptih v severni Afriki, kier jo o-ki *ojr ;>0.000 italijanskih naseljencev. Temu se Turčija seveda upira in hiti z oboroževanjem vojiiš-tva. Italijanska okupacijsko armada štete 25,000 mož in namera va vsak čas vdreti v Tri pol i. Nahaja se na bojnem brodovju, ktero sestoji iz več obklopajač in drugih bojnih ladij. Poleg tega poročajo vesti, tla Italija kliče pod o-rož je 112,000 rezervistov. Italija je hotela nekakšno predpravice v Tripoli, kar je pa Turčija zavrnila. Italijanski patrijotje in bur žoazija seveda hujska navsornoč na vojno. Proti vojni pa protestira razredno zavedno ctelavstvo in socialisti odločno izjavljajo, da bodo proglasili treneralni štrajk po vsi Italiji, akt» v resnici pride do vojne. Komaj je poravnan spor mod Nemčijo in Francijo radi Maroka, že grozi krvavi bog Mart drugje s svojim plesom. Evropski kapitalizem in imperializem hoče res na vsak način človeško klanje na debelo. e • * Strašna eksplozija se je pripetila 25. t. m. na francoski bojni ladiji "Liberte" v toulonskem pristanišču. 5f»8 pomorščakov je usmrčenih in veliko število ra- Vabilo k vinski trgatvi ji ki jo priredita Jugosl. soc. kluba št. 1. in št. 52. V SOBOTO, DNE 30. SEPTEMBRA 1911 v IMarodrii Dvorani ; 1802 So. Centre Ave.f Chicago, III. Pofaf druge izvrstno Itbttt, je na programu tudi igra ! o t eoeni dejanju: » *4F*0 PREPRIČANJU". ;: Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji15c. pri blagajni 25c j Danic v spremstvu moških so vstopnine proste, ODBOR. — S krojaškim štrajkom v Cle-velantlu, kteri traja že štiri mesece. se bo sedaj pečala ameriška tlelavska federacija. - Izmed o(KH) delavcev v zve-zini ladjedelnici v Hrooklynu jih je bilo letos od 1. jan. 3045 pobitih pri delu. — Komluktorji in motormani eestoželezriiške družbe v Detroi-tu. Mich., s<» pretečeni tetlen štrajkali samo IS ur in zmagali na celi črti. Plača jim je povišana od 2-1 do 2'» .'{() centov na uro kakor st» zahtevali. Prentogarska tlružba v Terre Haute. Ind., je pred kratkim od-retüla, da ne sprejme več nobenega premoga rja v tlelo, kteri prizna, tla pije opojne pijače. Vsak nov prosilec je moral odgovoriti na vprašanje: Piješ-li opojne pijače? Pretnogarska unija v dotie nem distriktu je takoj dala družbi ultimatum, da mora zavreči vprašanje gletle pijače, ali pa nemudoma zaštrajkajo vsi premo garji. In družba je potllegla ; otl 17. t. m. nikogar več no vpraša, če kaj pije ali no. — Organizirani mašinisti st» na s.mü_ konvencij i v I >m vonp^pt n, Ia., 21. sept., sklenili, da povišajo mesečno članarino od 4.'» do 75 centov, kar pomeni Jf'800.000 več dohodkov v letu. Tlanarina je povišana vsled te^a, ker nameravajo mašinisti najkasneje v IS mesecih pričeti z generalnim štrajkom za osemurni delavnik in zato je treba, da je blagajna v do brem stanju. Mednarodna zveza mostov-nih. iti ¿^leio stavbnih tlelavcrv je zatViji teden zborovala v Milwaukee. Delegatje so dva dni razpravljali o obrambnih sredstvih za tajnika njihove organizacije i. d. Me Nama rt» in njegovega brata, ktera sta zaprta v Los Angelesii. — Sklep pekovske unije na konvenciji v Kansas City, Kans.. glede kooperativnih pekarij se bo kmalu uresničil. Prvo tako peka-rijo bo unija odprla v Pittsburgh Pa. Sta Irr bo +7.V000. Unija ima dovolj denarja, tla lahko odpre šest pekarij v večjih izločnih mestih. Kooperativne pekarije, ki bodo lastnina organiziranih pekov, s<» najboljše orožje proti tru-stu za kruh. Produkcija premoga v državi Iowa 1. 1010 znaša 7,928,120 ton v vrednosti $13,903.913. Vseh premogarjev vposlenih lansko leto v Iowi je bilo 16.MC». Delali so povprečno 218 dni. Povprečno je vsak premogar produciral 476 ton. Osemurno tlelo je v večini iowiških premogokopov. Številke dfllje dokazujejo, tla se je lansko leto v Iowi produciralo več premoga in z manjšim številom delavcev, kakor pa v prešnjem letu. — Trije finski rudarji so bili živi pokopani 57 ur v Morning Star-rudniku, Leadville, Colo., nakar so jih li). sept., srečno rešili. — Zastopniki od "Industrial Workers of the World" so zadnji teden zborovali v Chieagu. 500 steklarskih delavcev v mestih Windehcster, Upland, Su-mitville, Shirley in Fairmont, Ind., j,, zaštrajkalo vsled zagroženega znižanja plače. Družbe nameravajo znižati tedensko pla čo povprt čno otl $7 na delavca. New Vorkn je zaštrajkalo blizo 10.000 k roja če v in krojaeic vposlenih v S motlnih ženskih krojačnicah. Strajkarji iu štraj-kariee izdelujejo obleko .večinoma za takozvane 44 višje 400", družabne dame, milionarke in o-stab» bogataško lenuharijo, ki se po fle.sctkrat na dan preoblači v nova krila. Štrajkarji zahtevajo večjo plačo, odpravo podhišnih ali kletnih delavnic in odpravo pogodbenega sistema. 2 PROLKTÀREC PDAl CT A R EC Rockefeller»! »»noži njegovo Pre" ■ w nk>|6njc 0ui delajo in umirajo za njega. Istim potom, ko je Rockefeller prišel do premoženja, »o prišli tudi drugi ameriški miliarderji in multomilionarji. Izaeaall so naravne sile in delovno človeško moč. Zdaj. ko ne morejo doma tako ob-restuostno naložiti millone, ki ao jih iapreiali iz ameriškega ljudstva, hO jih pričeli nalagati v pre-komorskih naselbinah: Srednji in o%m«d«nd published evkmy Tuesday by | Južni Ameriki, Zapadni Indiji, na So« t h Slavic Workmen's Publishing Compaay Kitajakein, v Afriki in celo v Ma Chicafo. ¡iliaoii. UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in UdajaUlj: Jafotlovaaska delavska tiskovna družba v Chicafo. III. Naročnina: Za Air.«rico II M) novili še iVuigi znani in veliki ameriški državniki, ki so s strahom in gnje-vom opazovali, kako peščica ameriških.mtiliarderjev osredotočuje narodni itnetek v svojih rokah, na-drugi strani pa čimdalje širši sloji ameriškega ljudstva propadajo gospodarsko, se bližajo beraški palici. Vsi ti državniki «o prišli do zaključka, da so i.hubo/anje ameriškega ljudstva, po največ zakrivili danes obstoječi /akoni. ker priznajo pravo, tla sme človek izkoriščati človeka. Ako človek ne izkorišča človeka, ne živi o delu druzega. ali mu ne vzame obe tretjini ali še več od njegovega zaslužka ne more postati milionar. Za zgled naj nam služita dva moža v ameriški republiki. Prvi je Abraham Lincoln, umorjeni predsednik, najbolj plemenita iti dobrosrčna duša. ki se je kedaj rodila v ameriški republiki in katerega še danes ljubi in občuduje vsakdo, ki se bori za ljudsko dobro. Drugi je pa John D. Hocke-feller. (Jospod Rockefeller je pravi tip modernega osretkrtočevalea narodnega bogatstva v rokah posameznika. Ne navajamo ga tu, ker je baje potom zakona osredotočil največ narodega bogatstva v svojih rokah, marveč radi tega, ker je po značaju najbolj oddaljen od plemenitega Lincolna med vsemi Američani. Naš največji državljan je živel po Kristusovih naukih. naš najbogatejši državljan pa te zlate in vzvišene nauke priporoča- drugim. Zadnji se je prilastil bilion dolarjev. Vsaj narodni ekonomi trdijo, da so njegova neizmerna zemljišča, oljnati stiuVnci, rudni.-ki, plavži, tvornice itd. vredni toliko. Koliko otrok je moralo v naj-nežnejši mladosti v tvornico, koliko deklet je bilo prisiljenih za-* pustiti pot poštenosti radi tega bi-liona. Tisoči delavcev so morali dati svoje zdrave ude ali pa celo svoje življenje, da se jo ta ogromni imetek osredotočil v rokah enega človeka. Njrh nepokopnita trupla t rohnijo v rudnikih, rekah in morjih. Vzemimo za merilo, da bi se plemeniti Lincoln, ki je bil nasprotnik razk.)šnosti in sijaja, v vsaki predsedniški dobi prihranil polovico svoje plače, tedaj bi moral bit» osemdeset let predsednik, ako bi hotel laatovati en tnilion dolarjev. Naobratno je pa Rockefeller — tako pravijo narodni ekonomi — v manj kot polovici te d (Vit e vzel tisočkrat več. Ali je Rockefellcr res vreden za ameriško republiko dva tisočkrat več kot plemeniti Lincoln! Ali je Rockefeller "zaslužil" avoj bilion s svojimi možgani in rokami? — --Ne! Za Rockefe.llerja je delalo in dela še danea na tisoče de- ma napačen je današnji proizvajalni sistem, ki omogoči. «la si en človek v kratki dobi 4(1. let prisvoji en bilion dolarjev vrednosti, radi česar tisoči delavskih družin živijo v bedi in pomanjkanju, ni vreden, piškavega oreha. Tak sistem mora pasti,- se mo.a .strmoglaviti iti nadomestiti z tVugim in boljšim. Sistem, ki dovoli, da lahko človek ukrade postavnim potom drugemu človeku dve tretjini ali pa še več od njegovega potite nega zaslužka, ne more roditi za ljudstvo druzega kot gorje in zlo. Tak sistem se ne da popravljati. marveč ga je treba zrušiti, na njegovi groblji pa sezidati druzega. ki bo temelj vesoljnemu bratstvu, enakosti in svobodi. ZategatVdj pa delavci v socialistične vrste! V današnji kapitalistični družbi trpite največ vi — delavci. Za zgubiti nimate «Irtize-ga kot suženjske ukove. pridohi-te pa lahko celi svet, ki je danes last vaših izkoi išeevalcev. mezdne sužnoati ue samo v Ame- uil in pehal za delom, pojdi rajši riki temveč po celem svetu." Da- i k vojakom in boš z vsetu preskrb-Ije apelirajo delegatje na vse Ijett; imaš prosto stanovanje .11 unijske delavce v 1'tahu, da štu-j hrano, povrh pa še primerno pla-dirajo socialistično filozofijo in j čo in ni kakega opravila. Na moje da pri vsakih volitvah glasujejo prijatelje so napravile te besed« za socialiste. * ( nekak povoljeti vtia in si je mislil: Kakšna sprememba v par letih! "Res je, kako naj bi živel kqrist-Na prejšnih zborih Delavske fe- 1 no in pošteno življenje, če pa ni-deracije v 1'tahu je bilo izključeno sploh vsako politično vprašanje in se ni smelo politike niti o-meiiiti. Omenjena federacija šteje čez 10.000 članov. Majhen dokaz, da ao delavske unije v Ameriki zrele za soeiali- mam sredstev zato. Javil se bom k vojakom ; en delavec — en socialist (?) več ali manj, svet se za to ne bo podrl", Ogorčen vsled teh besed, dejal sem prijatelju: "Dolgo vrsto let sva že iskrena prijatelja. Ako pa storiš to. kar zetu. Malopomalo bodo ena za ti je svetoval Koleuc. .si pritisn« drugo prikorakale v socialistične j na čelo pečat nazadnjaštva. ki t« vrste. Razmere, potreba jih bo prignala. Zato je neumnost, kar Na Dunaju je bilo zadnjo sredm razglašeno obsedno stanje prvič po revoluciji 1. 1848, Vlada je to storila vsled nemirov radi silne draginje živil. Aretiranih j«* 175 oseb radi demonstracije 17. sept. ko je bilo šest delavcev, ubitih. ne bo v nobenem oziru dičil; nas protno — vsak zaveden dela vet besedic i jo nekteri vročeglavi fa-1 te bo preziral. Veruj mi na icuniČ natiki (n. pr. pri S. L. p), da bi nost mojih besed: Ako se javiš k morali socialisti ignorirati unije vojakom, se odpove* dostojnemu radi njih atarokopitnih naforov ! človeštvu, ka jti iz tebe bo postala in koruptnih vodij. Pridobimo prava zver v človeški podobi unije za socializem, pa se bodo že ,Svoj naravni nagon boš pokopa otresle atarokopitnih nazorov in , materialno in duševno v močvirje ničvrednih Ikvssov. In kakor vi- i gnjilega sistema. Pri vsaki dani ti linio. ta proces se ž»» vrši. Drugega izhoda ni kakor piiliki, kar» r ti bo višji mesar za povedal streljati na nas, ko bomo mednarodno socialistično stranko, lačni iti zahtevali več kruha, boš ------i pripravljen to takoj storiti, (►po ROJAKOM V PREVDAREK .Med nekaterimi, v Washingto-tut živečimi rojaki, s»* je pričela že prava gonja za "l'nele Samo v " jopič. Zadnji čas >e je že precejšno število naših rojakov javilo v tukajšno mornarico 1N a \v v Yard minjam te, ne izneveri se delavs komu razredu. Militarizem je naj večja ovira socialističnega napredka in ako si it/iš kot prostovoljec je ziuik, da si že duševno pro-pal, ko se segrevaš za moralo kapitalistični' sužnoati. med tem. ko kakor tudi h pehoti na Kort Lau- tj vzvišen ideal socializma span- UNIJSKO DELAVSTVO PRE POJENO 8 SOCIALISTIČNIM DUHOM Na zborovanju železoata vbite organizacije v Milwaukee, ki se je vršilo pretekli teden, je pred sednik Frank M. Rvan v svojem poročilu delegatom gorko priporočal, da naj člani omenjene or ganizacije naročajo in čitajo socialistične rasopiso. Ohenem si je v imenu mednarodne ekseku-tive železostavhne unije zahvalil socialistični. stranki za tnoraino in gmotno pomoč v slučaju Me Natnare. Mednarodna zveza pekov in slaščičarjev je na svoji konvenciji v Kansas Citv preti par dnevi sprejela več resolucij, v kterih izraža priznanje in zahvalo socialističnim poatavodajnikom v Wisconsin. Maisaachusesttsu. >Ti 11 -nesoti. N Da kot i in Pennsvlvani-ii. koiigrcsnikii Victor Bergerju in socialistični stranki vobče za niiino delo in trud v korist delavstva. Konvencija je dalje naročijo eksekutivneinu odboru, da naj o«! Časa do časa na drobno poroča lokalnim unijam o zakonodajnem gibanju socialističnih legili-la t or je v potom letakov; sklenjeno je tudi, da se mora zadnji govor socialističnecra poslanca Arthur Kahna v wisconsinski zakonodaji v celoti natisniti v glasilu unije "Makers' Journal". Najvažnejši je pa korak delavske federacije v državi 1'tah. Na zborovanju v Ogdenu. ki se je zaključilo 20. sept., je omenjeno delavsko telo po svojih delegatih zaključilo v dolgi resoluciji, da priznava in odobrava socialistično stranko kot jedino delavsko politično stranko, kfero mora vae delavstvo podpirati in ji slediti v boju za industrialno demokracijo. Resolucija dalje glasi: "Že neštetokrat je vlada pokazala svoje sovraštvo napram Virurani-ziranemu delavstvu. Vlado pa ima v rokah ena ali druga stara stranka, kfero podpirajo kapitalisti. Na političnem polju je danes samo ena stranka, ktera se v resni-ei bori z delavstvom proti kapitalizmu in za končno popolno o. svOboditev delavakega razreda. Ta stranka je socialistična stranka in mi, zbrani delegatje na da- ton. Ne veni kaj privede rojaka do tega, da se odpove svojemu delavskemu poklicu in se poda v suž-nost — za orodje kapitalističnemu molohii. Rojak, ki se /.tli na ta način postaviti kot ameriški «lr-žavljen. tla gre prostovoljno v službo roparjev. «ia s tem podpre že tako sVozTn^-o/ glitljl k H pil lil i- T ^^^^ J^"10!(,H je takemu po« •lvjanemii človeku smrt «Iruzega le v zabavo in veselje. ki nima cela tri l«'t:i «Iruzega opravila, kakor «la se uri v klan- ! ju?" ska vas. Od kod prihaja toliko ropov in umorov? Vprašaj tega ali onega zločinca, ki je storil ta ali oni umor. kaj je bil njegov pokli« v preteklosti ? Vojak! — Vprašaj zopet družeča, kake znanosti si je pridobil v t«*ku treh let pri vo jakih. odgovoril bo: ropati, poži jrati. sistematično ljudi pobijati. stični sistem, je siaheji od divjaka tam v daljni Indiji. Divjak, ki mu je civilizacija še takorekoč tuja. je še vendar «losle«V»n v ntor-jeojti, me l tem, ko kakšna napol civilizirana bara! a ni dosledna v izvrševanju svoje civilizacije. t'u- l\o je opazil vojaški pajac, «la sem z vso silo zoper miltarizcm. e tiudîî za «Iruiri diti se temu seveda ni; kajti kte- | je postal nekoliko redkobesednej-rega ims enkrat "kranjski far" na svoji " ,iagi ', ta mora biti ali divjak ali pa analfabet v pravem državljanski papir, a ni mi ga bilo |K)me!!tt besetie, Cerkev je bila še ! mogoče dobiti. Sklenil sem, da vedno in od nekdaj za umor. \a- grem k vojakom, «la si na ta navidezno sicer priznava, tla ,ie u- čin pridobim državljansko pravo, mor greh. da bi pa kje javno na- Ampak taki izgovori *o piškavi. stopila proti umoru, pa š«' do da-; \ajprvo bi moral toraj človek po-nes nismo nikjer našli zapisane-' hiti krdelo nedolžnih človeških ga. Taka farška eksistenca prizna- bitij, potem še le hi «\>hil dipl«»-va sama. da je umor vreli a mori nio «lohrega državljana. To je slapa vsejedno. Torej mori v imenu ho znamenje za vsakega, ki si ne greha. (Jreh *«• torej sam znači. upa drugače pridobiti državljan-da je nekje pomota. -- Tnla f»re- *kega papirja, kakor z granatami iditno na vsebino, katero sem se in šrapnelami. Priporočil hi omen-namenil po«lati Čitateljem " Pro- jeiteniu vojaku, da bi se predzad- letarca ' nji teilen udeležil socialističnega Ko je bila v Seattle znana slav- govora, ki ga je ohdržaval tukaj nost 4*(roltlen Potlach* , luli s«» k , eden najboljših govornikov. Cel tej slavnosti poklicani vsi hli/nji govor je. bil posvečen lc mllitariz- aktivni vojaki. Pri paradiranju so mu. Z razprostrtimi rokami in kazali v so best i ja I nost 111 neotesa- miloprosečim glasom ]e dejal* nost. Po naključju sem naletel na "My boy's, don't be a soldier" krdelo slovenskih uniformirancev. — Te besede je trikrat zaporedo- Najbolj se je odlikoval v svoji ne- ma ponovil, katere so rodile vi- vednosti France Kolčne. (Jako- harno «ulobravanje metV poslušal- binov ir St. Martina na Štajers- ei. Priporočal bi pa tudi vsem o- kem). Ta prazna glava se je obna- stalim rojakom, kjer koli imate šala, kakor «la bi bila polovica /a- socialistične govornike, da se u- padtie Amerik«* njegove; mislil je deležujte pogosto socialističnih odmevi draginje v evropi Prejeli smo in objavi jamo il«^. Slavno uredništvo " Proletart*" ( bicajfi) I r«»siin, «la objavite sledeč«-. Pojasnilo in prošnja. V zadevi spisa "Amerika in Amerikam i" se obračam ponovno na vse slov. amerikansko javu0«t s- pojasnilom, «la je namen Kpi«a nad 200 pa ranjenih. (Joatilue in ,H- K,4/nH,,iii »taro domovino z kavarne morajo biti po i» uri zve- merHfIli v Ameriki in z okoliščina. č«*r zaprte. Socialistični poslamu m}> v katerih živijo rojaki v no-v državnem zboru izjavljajo, «la yi ^»»«vini. Vez med staro in je za krvave izgrede v nedeljo 17. novw (l<),n(,vi,'° j«' brezdvomno sept. odgovorna edinole vlatia, Prola,,ka» «ko sploh obstaja, h kteta neče odpraviti raznovrstne ohJ«vljcnega načrta (to so objavili carine z iinportirauih živil. Socia- ''m listi. op. ured.) vidi vsakdo «» čem razpravljam v spi. su. Izjavljam, «la nikakor ne Kina. tram svoje sodbe za pravo, ker vsaka sodba .je subjektivna, in pri kratkem bivanju v Ameriki sem lahko pregledal marsikatero važno okoliščino. Prav rad hi slišal listi zahtevajo prost uvoz živil zlasti mesa iz inozemstva, kar bi znižalo cene. Vlatla se pa temu brani. Draginja v A ust ri ji ji» ž«1 uprav neznosna in posledice ist«» bodo tlalekosežne. Nazadnjaške stranke, posebno klerikalci, pa^HH podpiraj«, razbojniško vlado, da ' f°<,be 0 obJav,ienih točkah tudi 1 jiulstvo strada. Draginjo trdo ob- lz ust moi'\ ,{i H<> Prtv» Ameri- kanci. Dasi je spis že itak pre«-ej obširen, bom skušal važnejše raz- Vjj prave objaviti v celoti, ako se mi j iste dopošljejo v kratkem. Železniški štrajk na Irskem je! . Ako Si' seda' nih''e ne ogla-posledica pddražanih živil. I)clav-|KIt. l>r0K,m' (,a n«J kritika jH.zneje čutijo tudi na Kranjskem; si »venski socialdemokrati vo«!»ijo mogočni boj zoper visoke cene ži vežu. ei zahtevajo večjo plačo, da za morejo zmagovati visoke «»ene vsakdanjenrtt živežu. Draginjski izgredi na Franc«)s-kem se nadaljujejo. Socialisti v parlamentu «lelajo odločilne korake za znižanje živežnih cen. Draginjo tibčutijo tudi v Nemčiji. Sotlr. August Bebci izjavlja da vprašanje živežnih cen je sc-daj svetovno vprašanje. Kakot povsod tako tudi v Nemčiji zahte vajo s«M'ialLstični poslanci, «la mora vlada skrbeti za cenejši živež V Belgiji je ljudstvo silno nezadovoljno ia«li «Iragega mesa in zahteva uvoz argentinskega mesa. A gram. kteriktftei in druga na-zadnjaškn sodrga. ki ima vlado v pesteh, pa nasprotuje uvozu tu-jezeinskih živil. Vprašanje kruha — temeljno vprašanj«» — pretresa ves prole tarski svet. pač. «V.i je pol boga. ako je oble- govorov, čen v barbarski jopič. "Vidiš, ta govornik napravi na vas boljši ko salntiram. kadar gre haupt- 1 vtis, kak«»r des«»t socialističnih ča-man mimo inenc." je re kel. Ohna- snpisov. kdor nima izrednega ve-šal se podobno klovnom v <-ir- selja do čitanja. Ne izgovarjaj s«', kusu. Dejal je tmli, «la s«> v ame- n«» razumem govora; do pičice vse riški armadi sami lepi vojaki, «la je res težko razumeti: ali kar ne razumeš, znaš si. lahko po svoje raztolmaeiti. DRAGINJA V AMERIKI. Zadnji teden je zopet poskočila •ena kavi. sla«Ikorju in moki na ncvvvorškem triru V Iloustonu. Te\.. so gospodinje organizirale bojkot proti sla«l-torju. kteri je š<- enkrat «Iražji «akor lansko let«». Tajnik vladnega agrikulturnega oddelka. Wilson, grozi s preiskavo živežnih cen. Največja nezadovoljnost vlatla vsled po« 1 razi t ve mesa in sladkorja. Sladkorni trust je prešnja leta imel nizke cene dokler je kradel vladi milione vsled goljufive vage v carinskih uradih. Ko je pa lada lansko leto saj deloma prenočila tj\ rop, se je pa sladkorni ;rust spravil nad ljutistv«), «la nadomesti svoj plen. Sla«lkor je v treh mesecih podražil o«l na "C. centa funt. To pomeni 210 mi-ionov dolarjev več profita na leto za sladkorne handite. In ameriško ljudstvo vse to mirno prenaša ! — Voliva, naslednik verskega Kn «lober socialistični hm,,b»i*«pj» Aleksander Dowie-a. ustano\ itelja apostoljske katoliške vere in mesta Zion Zitv, bo se-daj z veliko meti jo pometcl v svo-jem kraljestvu. V mestu smejo bivati le pristaši sijonske sekte. Gledališča, prešieje mesto, pušen-je. ostrige in zdravila so strogo prepovedana v meatnem okrožju. Voliva b«i njemu podrejenim verskim fanatikom kmalu prepovedal š«1 misliti. Ljudje, ki nič ue mislijo in slepo vbogajo, so naj boljši špekulacija k i predmet za vsakesra, ki dela z vero kupčijo. Apeliram pa tudi na vse slov. rojake: Proč od militarizma! 1M- kdor ni lep, ni sprejet k vojakom O ti predrzna samohvala. Nasproti»«» s«1 m tnlil jaz, «la so v ameriški armadi najbolj posuroveli judje, navadni trampi in izvrž««n- ei človeške «Iriižbc. Nadalje «Vi lw,j 8e to tiče" rojakov v služijo "Cncle Sama" le tisii po- ,k ,,I,,moni|. Kompani, stopači. ki so zgubili veselje do v,Hln,>k I>ian.ond,„ je pričela poštenega «l«da in zamenjali'svoje Za,lM.l«' večje število S|«,ven- prepričanje za bodalo in kanon. ? PIT. °T,*r',,tl Navadno Sploh pa še kdo,- prostovoljno slu- P^o^potem tak, rojaki v Seat-' tlZi ži vojaštvu, nobenega pr« pričanja imel ni. Avstriji ški jopič, pa tudi n«» na zunanjo lepoto, ka milostno sodii! V «Irugi vrsti pa pridem z is-kreno prošnjo, da me vi "Ameri-kanci podpirate. Delo je ogromno. V zadnjih mesecih sein razposlal okoli 2000 razglasov in na stotine osebnih pisem. Do danes se.ni prejel — «Iva odgovora! Spi* naj bi bil "Zlata knjiga Ameri-' kancev", a gradivo rni je le v mali meri na razpolago. Tudi gola statistika je mogoča le, ako mi vsi, kateri morejo, po možnosti ust režejo s potlatki. Jaz «»sebno ne morem obiskati vseh naselbin, ker stroški so pre-računjeni samo za tisek 2000 h-vodov. Ako se bo slov. — ameri-kanska javnost za spi.s bolj zanf-"" mala. in bo mogoče razprodati več izvodov, naj dobi nekaj naš tužni Korotan! Jaz pri spisu ne iš«"em dobička, ker vsakdo lahko raz-vidi iz od borovega razglasa. Za sedaj bi mi bilo odvzeto težko breme skrbi, ako bi razna drutt» va, cerkvene občine, duhovniki itd. izjavili, «la v slučaju nepo-voljnega vapeha ako se namrcl ne proda 2(XM> i/vodov 1 plačajo stroške za klišeje objavljenih slik sami. Menda mi ni treba posebno povila r,jati. «la spis ne presoja razmer iz kakega strankarskega stališča. Knjiga naj bi bila pravo in res-nično zrcalo atnerikanskih Slo-vencev. Zat«» naj sodelujejo vsi. «la bo slika popolna. Vsi potlatki in dopisi naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Rev. J. M. Trunk e/o Rev. A. L. Blaznik, Haverstraw. N. Y. POZOR SODRUGI AGITATORJI! J! Jugoslovanska delavska tiskov, na družba, ki izdaja "Proletar-ca , je izdala posebne naročilu« karte (subseriptio« cards) za na-ročanje lista. Pet takih kart te proda za $6.00. Vsaka karta v». Ua za celoletno naročnino na liit "Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak naroči po sest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t-j . z naročbo je treba obenem po-slati tudi denar.. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki že nimajo našega lista. Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že priprav, ljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem kar. to samo vreči v poštni nabiralnik. Popust pri naročbi kart ■ naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet $150, je namenjen agitatorjem za eventualne stroške. «s,v„ no^noir» nr,nr„a„m « 'l"l».n. Xo. »-lelu naravno " !' k«>«""« "" Hit.ka. IVmier, Sodrugi! Pričakujemo, da se i 7,™ ,^ O, o"in v v S""nl" '»«i «»vorn ni. p» " "" J" P"«vetov«l z vojnim odzovete v polnem številu. Vsak ¡¡i Tnni mora; „Mori , » ; vi,,w vs"!l v«ir«lili »ImlkovHh-: 'nlm!rtro'"- Ren-ralom Hpin«r.ii- zaveden sodrug, kteremu je "Pro-11, i j'. ' ; r: »-«j»5^ ^....tur,, M „Wj„. '» <<y>eha. V Chicagi so ljudje organizirani in imajo na razpolago vse kaj boljega kakor je elevelandski "trombihl". Ti ljudje imajo tamkaj troje dobrih, delavskih listov, katerim v A^meriki ni noben kos. To bi bil lahko vedel sam že dolgo preje iu bi si bil lahko kar prihranil vožne stroške in druge izdatke, ki si jih imel s Chicago, "('lev. Amcr." jemljejo in mogoče pohvalijo le v naselbinah« kjer *>e spe rojaki spanje pravdnega. kjer ljubijo še vedno iu se drže tudi še vedno starih, preživelih nazorov. Za razredno zavedne delavec ima 44(1. A." aamo eno vrednost — in ta vrednost se zrcali v toaletnem oddelku stanovanj. Čudno se mi tudi zdi, da si tako naiven, pa misliš, da se bodo čikaški sodrugi s teboj prepirali o tem in onem. ko imajo vendar svoj čas odmerjen za važneje stvari nego tvoje klepetanje. Vedeti bi moral sani, da čikaški sodrugi niso take klepetulje, ki bi s posamezniki klepetali in zgubljali po nepotrebnem čas. (V bi vse to vedel, potem bi tudi ne bla-miral na ta način sebe in 4'C. A." do kosti. Kar se 44Projetarca" in njegovega obstoja tiče bodi pa le brez skrbi; jaz delam in bom delal kolikor bo v moji moči za njega razširjanje v Clevelandu. 'Proletaree" je v Clevelandu potreben in ljudje ga znajo tudi ceniti, to najjasneje priča to. da ga rit a j.t Jaz se čudim, kako se more člo vek tako pozabiti pa iti za par borih centov v službo delavstvu sovražnem listu. Kje je tu karakter? List "Proletaree" je res reven list. ali reven je zato. ker ga reveži proletarci lastujejo in ker se bori neustrašeno proti največjemu sovražniku r— kapitalizmu. Ako bi 44 Proletaree" dobival podporo iz starega kraja, kakor je dobiva elevelandska pavlihari-ja. potem bi bilo kaj druzega. — Trda na lov Stiglieev. Oni dan sem jih vi»iel vse polno okoli hlaznice. To bo imenitna zabava! Rudi. vzemi se vkup! Z«!#rav pa čil l T.- pozdravlja Tvoj prijatelj. A. Kužnik. — Po računu baptistovskega pridigarja Dood v Lonisville, Kv. bi moral vsak duhovnik spreobra-ean.je duš obesiti na klin. Kaj p.i-maga pridobivati ljudi za nebesa. če n»» bo tam prostora za nje. Dood je pri svojem računu vzel za podlago zaključke druzih svetopisemskih "učenjakov", ki so izračunih, da nebesa merijo le 1 500 kubičnih milj. Po računu Dodda. se na tem prostoru lahko zgradi velikanski nehosež s 792-(MM) nadstropji. Ako se za vsako celico Vzame le 10 kubičnih čevljev. tedaj bo v prvem nadstropju f>72,2t>4.000 celic. Ako pomnožimo t»> številko s 702.000, tedaj dobimo ogromno število celic, v katerih bodo tyhko bivale duše. Seveda velja ta račun, ako pridigar Dodd natančno p»»zna velikost prostora v nebesih. Vzlie temu je pa stvar zelo kočljiva ! Ako pomislimo, da je v nebesih že na miliarde duš in »la duše še vedno prihajajo v nebesa, tedaj nismo sigurni., da jih bo že v najkrajši dobi — ako jih že danes ni preveč. Bojni klic v Nemčiji in Franciji zopet narašča. Volitve se bližajo v Nemčiji. Iu nemška vlatla bi rada s patriotičnim 'ivindlom' omamila nemško ljudstvo, da bi če enkrat glasovalo za veteindu-strielne ro|*arje, agrarne oderuhe iu kolonialne pustolovce. • • * Junaki razrednega boja. Pod tem nasbivom je 44Rudar", glasilo strokovno organiziranih slov. rudarjev v stari domovini priobčil članek o junaškem boju rudarjev v west mor. okraju. CMa-nck dokazuje, da je junaški boj ameriških rudarjev pri vseh evro-pejskih narodih obudil občudovanje. Le malo takih bojev pomni zgodiovina v delavskem razrednem boju. Članek se glasi: 44Amerikansko delavstvo ni iz-lepa izvojevalo večjega gospodarskega boja, kakor je bila pravkar končana stavka rudarjev v Westmoreland County v državi Pennsylvania. In retlko se je kapital posluževal hujšega terorizma in surovejših nasilnosti — pričenši z metanjem delavcev iz stanovanj pa gor do hladnokrvne moritve — kakor se j»' to godilo v tem gospodarskem boju. »la bi se stavka ubila in da bi se jamski sužnji zopet prisilili k »letu. Državni bi-riči, ti slavnozuani pennsylvanski '4 Kozaki" in zasebna policija jamskih baronov so uganjali največje nasilnosti proti rudarjem, pri tem delu je pomagala tudi razredna justica in pa duhovniki katoliške cerkve. Tem združenim sovražnikom so rudarji končno podlegli, toda njih boj ostane slavnega spomina v zgodovini proletarskih bojev. Saj j»1 ta boj sijajen dokaz občudovanja vre-den .požrtovalnosti in žilave \ /trajnosti. kakor jo >e nismo opazili pri amerikanskih delavcih. Westmoreland County, pozoriš-če boja leži v zahodnem delu države Pcunsvlvauija : vsega skupaj je tu zaposlenih kakih 20.000 d-lavcev. Pre»! 20 leti so delali tu večinoma Irci, Angleži in Nemci. Ker pa so se ti delavci zavedali svoje razrednosti in so družbo porazili v uspešni stavki, so si podjetniki iskali cenejših delavskih moči. ki bi se dale rajši izkoriščati. Zategadelj so sprejemali Ogre, Ruve. Poljake in Slovake, ker se ti še niso zavedali pomena in moči strokovne organizacije ter so se torej dali izkoriščati. Rudarska organizacija se j»» sicer trudi-la, »la bi zanesla me»l te ljudi organizacijsko miael, to»la brezuspešno. Rudarji so ostali topi in brezbrižni: roko v roki pa je šlo tudi vctlno silnejše poslabšanje njih položaja. Toda končno je vendar bila potrpežljivost rudarjev pri kraju. Cstanovili so si organizacijo ki je sicer bila še majhna, a je vsaj prevzela vodstvo gibanja. Meseca marca lanskega leta so stavili svoji» zahteve, katerih najvažnejše so bil»»: plača po teži premoga ; premog naj vagajo ljudje, ki jih nastavijo in plačajo rudarji sami (ra»li goljufije pri vaganju premoga !); osemurni delavni Čas. Na te ponižne in skromne zahteve so odgovorili podjetniki kratko-malo: ne! Nato se j»' sklenila dnt 10. marca 1010 stavka; dm konca meseca je stavkalo že IS.000 rudarjev. Takoj po izbruhu stavke so pričeli podjetniki s ''pripravami". Najpreje so morali grmeti proti organizaciji in vodstvu duhovniki. ki so jih biLi pod jetniki pridobili zase s tem, »la so jim podarili zemljišča za cerkve in župnisča. Nato pa se je dvignila združena vojska policajev in oblasti, da bi pognala stavkujoče iz stanovanj. V kratkem j<> bilo vrženih 10.000 družin ^fc cesto. Noč in dan so mlirnli ti nasilneži v stanovanja rudarjev, metali so ljudi iz postelj, podili jih od miz in jih gnali s sabljami in korobaei na prosto.* Rudniškemu kapitalu prijazni so»lniki so metali stavkujoče v zapore in jim prepovedali shode. Sprevo»li so bili prepovedani: ko je šla nekoč tropa žen z otroki mimo rudnika, so jih ob-lili z vrelo vodo. tako'da so dobili velike opekline, krajtega so bile žene }>rez slehernev,* vzroka prijete. Se nasilnejše se je postopalo z možmi. Veliko število je bilo mučenih in težko ranjenih, dvajset pa so jih podjetniški krv- niki hladnokrvno umorili. In samo nekteri izmed morilcev ho prišli na zatožno klop, pa še ti so bili večinoma oproščeni, samo par je bilo obsojenih na lahko kazen, k večjemu do šest mesecev. Tod« kljub vsem tem nasilnostim so stavkujoči vztrajali. S pomočjo javnih prispevkov so si postavili šatore in skupne kuhinje. Po leti je bilo nivanje v ša-torih prijetneje kakor v zaduh-, lih stanovanjih, ko pa je zapadel sneg. je prišla beda. Rosi so hodili delavci in njih družina po snegu. Vsa pogajanja so se izjalovila, kakor tudi da bi višje oblasti nastopile proti rudniškim podjetnikom radi očividnih protipostavnostij. ( Slednje ni preostajalo stavknjo- j čini nič diruzega, kakor stavko končati. Toda njih boj bo ostal v živem spominu. Dasi so morali brezpogojno zopet na delo, vendar so ostali nerazcepljeni. In v tej vztrajnosti je velik pomen boja junakov v Westniorelandskeni okraju." MODERNI GOSPODARSKI RAZVOJ. IV. Kapitalizem na vrhuncu svoje moči. (Dalje prih.) V t t Cim bolj je ktera država indu-strijalna. tem lažje se razvija popisana kapitalistična organizacija. Tiuli v Avstriji imajo že mogočne kartele. izmed kojih se je železarski že skoro povspel do trusta. Kapitalisti se pa ne za»to-voljijo samo s svojo organizacijo, to bi jim bilo premalo. Njihov vpliv na zakonodajo je tako močan. da se potom visoke carine prepreči uvoz tujih iz»lelkov v dr žavo. In sedaj so kapitalisti go-spodarji situacije. Oni so proizvaja t »d ji (monopolisti) kakega iz-delka in diiktirajo odjemalcem lahko poljubne eenc Le en primer naj služi v pojasnilo: Pred par leti (100$) je dunajska občina rabila železne cevi za napravo novega vodovoda. Dobila je »Ive ponudbi, eno od avstrijskega, drugo o»l francoskega železarskima kartela. Za francosko blago bi se moralo plačati na državni meji carine 1.050 000 kron. Vkljub temu je pa bila francoska ponudba le za 700.000 K. višja od avstrijske. Ako bi torej ne bilo carine hi dunajska občina prihranila 1.2W.OO kron. Tak»» pa je šla ta svota v blagajno avatrijske-ga železarskega kartHa kot čisti ekstraprofit njegove podjetniške organizacije in kapitalistične carinske politike. Podobno vlogo kakor v indu-striji. kapitalisti igrajo v i>olje-delstvu veleposestniki in velea-grarci. S pomoč jo svojih organizacij in carinske politike, ki brani prihod cenili živil iz tujih »Iržav. le še poostrujejo internacionalne vzroke obstoječe draginje. Be»1a in pomanjkanje »hdavnega ljud^-va je njihov dobiček. Za to so ljudstvu ravno taki sovražniki kot kapitalistični tovarnarji. Rekli smo, »la so banke nekake posredovalnice za »l»do kapitalizma. In res, banke so tiste zakladnice. iz kojih črpa kapitalistično podjetništvo svoje moči. Za to pa »lobe banke odločilni vpliv na kapitalistično gospo»larsk»> gibanje. Samo štiri dunajske banke imajo tak odločilni vpliv po celi Avstriji, t»> s»» 1'nion. Landcrhanka, dunajsko bančno društvo in kre»lit-ui zavod. Lansko let») so imele te banke 2423 milijonov kron prometa. 73* j milijonov bruto in 41 in »-na desetinka milijonov čistega dobička. * temi deharei se »la že nekaj napraviti! Kako s»> kapital koncentrira, vidimo dalje pri naslednjih vzgledih: Po statističnih podatkih iz leta 1002. je le 451 podjetnikov v Avstriji imelo vposlenih *89.000 industrijskih delavcev t. j. V/, vseh avstrijskih, (ki teh 451 podjetnikov je 113 ob enem posedovalo 2V« milijona ha. zemlje t. j. ena dvanajstinka dela vsega avstrijskega ozemlja. Na Nemškem j-e imelo pred kratkim le 214 bailk f>11 milijonov mark čistega dobička. 0 berlinskih bank razpolaga s premoženjem 10.605 milijonov mark. V Ameriki, v tej kapitalistični j državi prve vrste je koncentracija kapitala najbolj razvi»lna. V Združenih državah zuaiia vrednost vseh železnic 18 milijard dolarjev. 82% teh železiiic je lastnina 03 kapitalistov. Amerikanski kapitalisti, ki tvorijo po številu le 1% vsega prebivalstva, so posedovali 1. 1854. tudi 1% narodnega premoženja, 1. 1890. pa že 56% in-1. 1900. pa že 90% vse^a narodnega imetja. Samo Rockefel-ler razpolaga z 1 štiridesetinko vsega amerikanskega premoženja, , Na teh vzgledih vidimo jasno, kako se v rokah čimdalje manjšega števila ljudi j koncentrira kapital, kako ovladuje nekaj bančnih kapitalistov in bančnih ravnateljev gospodarsko življenje celih narodov. V. Nujni prehod k socializmu. Podlaga kapitalističnega gospodarskega reda je zasebna lastnina proizvajlnih sredstev. Lastnina teh sredstev, ki je prvotno usposabljala lastnika, da si je z njihovo pomočjo sam prislužil svoj kruh, je postala sedaj sredstvo za izkoriščonje drugih. Nasprotje med posedujočimi in neposedujo-čiini se čimdalje bolj poostruje. Kdino mogoča rešitev je socializem, t. j. družba sama se polasti proizvajalnih sredstev in namesto bančnih direktorjev postavi zastopnike dalvnega ljudstva, da bodo urejevali pnshikeijo in celo gospodarsko življenje. Kapitalizem je ustvaril sam gospodarske predpogoje za socializem. Od kapitalistov podružablje-na proizvajalna sredstva so godna, da jih družba razlasti. "Kapitalistični monopol postane veriga za umno produkcijo, ki je z njim vzcvetela. Centralizacija proizvajalnih sredstev in podru-ža bi jen je dela dosežeta eno točko, ko postaneta neznosna s svojo kapitalistično skorjo. Ta p»>-• * i t i. I'ra kapitlllatičnega zasebnega lastništva je odbila. Ra/lašče-valci ImmIo razlaščeni". Marx in Kngels sta povedala te besede ž<* pre»l 112 leti v 44komunističnem manifestu". Pokazala sta delavstvu pravo pot. Socialna demokracija kot zastopnica delavstva tudi razume Svojo nalogo ter organizira razredni boj za uresni-eenje socialističnega cilja. CILJI SOCIALIZMA f I. Razredni boj. Kakor smo videli, stremita politični in gospo»larski razvoj k enemu cilju, k socializmu, oba skleneta svojo pot z zmago socializma. Ta zmaga se pa doseže edl-n»» potom razrednega boja. Kaj j»4 razredni boj? Nasprotniki soeialne »lemokra-»•ije ji očitajo, da je ona tista, ki je iznašla in provzrocila razredni boj. To očitanje izvira ali iz zlob-nosti ali pa iz nepoznanja zgodovinskima razvoja. Razredni boji so tako stari kakor civilizirana 4o.v;spnfj 'pojn^ '(*qznjp mfsoAoj.) to sti gesli, o kojih se misli, da imajo njuni pripadniki vsi popolnoma enake interese. In vendar temu ni tako. Kakor opažamo, da so nekoji interesi pripadnikov e-nega in istega naroda med seboj popolnoma različni, tako vidimo, da imajo m^oje skupine iz pripadnikov različnih narodov vsled posebnih skupnih znakov tudi popolnoma enake interese. Le poglejmo na enem vzgledu: (Dalje prihodnjič.) I)V Listu v podporo. Jugosl. soc. klub št. 2f> Neffs, O.: 30c. Hvala! Listnica urednižtra. J o. I ¿a Salle. — Dopis pošljite A. S., ki je glasilo omenjene •le»lnote — Pozdrav! Clan peč. trusta. Panama. — 1)»> p is je preveč lokalnega pome-' na. — Pošljite ob priliki kaj druzega. —- Pozdrav! M. S Virden. — Stvar jc pre-malenkostna za javnost, poročali so mogoče p.nnotoma tako. — Drugi dopisi dobrodošli. — Pozdrav! * Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarea" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Curtís St. Chicago, 111. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletaree", "Radni-čka Straža", "Svjetlo", "Narodni Olaa". .............. I Stranka. I! o __________' ! »♦♦♦♦»»»♦OOP«»«**01000»' • chicaski sodrugi, pozor! V nedeljo dne 1. oktobra t. 1. »e vrši v Narodni dvorani, vogal Centre ave. in ISte ceste VELIK JAVEN LJUDSKI SHOD Dnevni red «hodu je: REVOLUCIONARNO GIBANJE PO SVETU. Shod se vrši ob 9 uri dopoldne. Vai jugosl. socialisti in delavci v Chicagi, se vabijo na ta shod!! Sklicatelji. « Za Youngstown. O. Nu do v o ustanovljen jugosl. noeiali-»tiiiii klub *t. 62 J. H. Z. im» *vojo prihodnjo aejo dne S. oktobru t. 1. ob 2 uri popoldne (Standard tirne) pri Tony Kikel, 111« Franklin A v«. Vabijo ae moAki in ženske. Odbor za tekoče leto j« *led*M:— John Petrieh, tajnik; Anton Drobnich. zapisnikar; Matt Habe, organizator; Gottfried Planina in Josip Kos —nad /omika. — Socialistični pozdrav! John Petrieh, tajnik. Za Virden, 111. Jugosl. socialistični klub Itev. 50 J. S. '¿. v Virden ima svojo redne mesečne soje vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu zjutraj ob osmi uri v Union lialli. — Socialistični pozdrav! Fr. Štempihar, tajnik. Za Superior, Wyo. Jugosl. socialistični klub At. 44 v Superior ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mpsecu v Halli "C" Karla Peruska. Socialistični pozdrav! Lukas Grosser, tajnik. Za W. Mineral, Kans. Jugosl. socialistični klub At. 31 \ W. Mineral ima svoje redne mesečne wje vsako prvo nedeljo ob 4 rih popoldne (kje!) v W. Mineral. Socialistični pozdrav! Pongrac Jursche, tajnik. Za Waukegan. Jugoslovanski socialistični klub št. 45. v \Vaukeganu ima svojo prihodnjo sejo dne 30. septembra ob osmi uri zvečer pri sodr. l»la/ Mah-nicu na Market Str. Na dnevnem redu so važne stvari, vsled tega naj ne manjka nobenega člana! — Na svidenje torej! Pozdrav vsem sodrugom! Jakob Pouboj, tajnik. Za Adamsburg, Pa, Jugosl. socialistični klub št. 43. v Adamsburg ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih Andreja Steha. Socialistični pozdrav! Josip Mostar, tajnik. Nov socialističen klub. se je ustanovil v Herminie, Pa. Seje novega kluba so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v prostorih John Piria na Herminie No. 2. Uradniki za tekoče leto so sledeči: — Jos. Bric. tajnik, Ciril Forlan, zapisnikar, Frank Nemec, organizator. Tiskovni fond. Preje izkazano .......... 237.93 Jug. soc. klub št. 50, Virden, 111................... 7.00 Ant. Skofer, Primrose, Pa. .20 J. Pogorelec, Pueblo, Colo. .35 Natakar Skrjanc " John Zbašnik „ ,r Jos. Peček, „ „ Oče Pavlovec ' „ „ John Marhar, „ „ Anton Softič, .25 .10 .10 .10 .10 .10 Nabrano na veselici Jugosl. soc. kluba št. 4. LaSalle, 111.: Val. Potisek..............$1.00 F. Kuhar.....:...........50 John Krnic............. .50 John Puček.............25 Ignac Faleskin...........25 Frank Dernač...........25 John Golobic............25 Mary Potisek.............~,r> John Bučar ..............25 L. Zevnik..............25 J. Kalanti ..............10 J. Dongi.....;.......... Deržč..................10 M. Zoran.................1° A. Bučar............... Klunek.................. I^a va uda le ............... SetrašiiČ................. Komačer................10 Neimenovan............ 10 Rozi Puček . ..............10 Paul Zupančič..........10 Dom. Petrieh, Durango. Colo. 2.28 Skupaj do danes ... $253.66 MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Ali je ona opazila? Pavel je molčal. — Kaj misliš o tem? — je vprašal Malorus s pritajenem g'a-som. — Da. opazila je, — je odgovoril Pavel. - To je vzrok, da ne prihaja na naše sestanke. Malorus je težko premikal svoje noge po tleh, in zopet je zatrepetalo p«) izbi njegovo tiho žvižganje. Potem pa je vprašal: — • Pa če ji povem. — Kaj? — — Da ... — je tiho zaječal Malorus . . . — Čemu? — ga je prekinil Pavel. Mati je slišala, da se je Malorus ustavil in je slišala njegov bridki nasmeh. — Glej, če ljubiš dekleta, ji moraš povedati, če ne stvar nima smisla ! Pa vel je glasno zaloputnil knji-go; Za?-uk> se je njegovo vprašanje : — Kaj pa hočeš? Oba sta dolgo časa molčala. — No? — je vprašal Malorus. — Andrej, ti si moraš biti na jasnem, kaj da hočeš ... — je počasi začel Pavel. —- Recimo, da te ona ljubi . . . jaz tega ne mislim, ampak recimo, da je tako! In vidva — poročita! Hode se vama otroci ... in delati bo»* moral sam ... in — mnogo. Vajino življenje postane navaden boj za košček kruha; za otroke, za stanovanje ... za našo stvar — sta izgubljena. Obadva. Postalo je tiho. Potem je Pavel nadaljeval nekaj mečje. — Pusti vse to, Andrej ... Iti molči, ne moti je . . — Ali se spominjaš, da je Nikolaj Ivanovič govoril o dolžnosti človekovi, da živi polno življenje ... z vsemi silami duše in telesa ... ali se spominjaš? — To ni za nas! — je dejal Pavel. — Kako doseže to polno-to? Zate jc ni. Če ljubiš bodočnost — se odpovej vsej, vsej sedanjosti . . . brat moj! — To je težko človeku! — jc zašepetal Malorus. — Kako pa je drugače mogoče — kar pomisli! Tihota. Ravnodušno je tiktakalo nihalo na uri in odsekavalo sekunde življenja. Malorus je dejal : — Polovica srca — ljubi, polovica srca sovraži, kpkšno srce je to ... a? — Vprašam te kako naj bi bilo drugače? Listi knjige so zopet zašumeli, Pavel je začel zopet citati. Mati je ležala s sklenjenimi očmi in se ni ganila. Do solz ji je bilo žal Malo rusa, in še mnogo bolj sina. Premišljevala je o njem. — Mili moj . . . »Izgubljeni (Dalje prih.) "Look Out! You'd better take care of >burself - IM Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po-sledie, èe bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na •motu. 25c. in 50c. steklenice. V'uvajte se ponaredi) in pazite na sidro in naše ime. F. AD RICHTER A CO.. t1ft P«rl St., Nt« Ya*. N. Y I»r. Rlchtarj.ra Con^o IM I ule olaMaio. ali 500.) ................""I"1 «».J«.; Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220^ Orove St.. MILWAUKEE, WIS. carl strover Dober Advokat Attorney at Law ftt. sobe 1009 140 E. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Drugače sedaj. Stari ljudje nam pripovedujejo, kako so bili vsi zdravi, kako krepki in polni življenja, iu kako se niso brigali za uiala oboleuja. Njihova dieta je bila drugačna, kakor je bil tudi njihov način življenja ; živeli so bolj v svežem zraku in so imeli prav malo raz-dražbe. To je vse drugače sedaj. Mi živimo v veku živčnega vznemirjanja in razburjanja, mi jemo in pijemo, česar naš ustroj ne more prebavljati in mi pokvarjamo svoje zdravje prerano. Svoj u-stroj bi morali ohraniti čist s tem, da uživamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince očisti telo, pa je tudi okrepi, uredi prebavo, očisti ^ri. ozdravi zapeko in vse njene posledice. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. VAB I L O na veliko jesensko veselico katero priredi JUGOSL. SOC. KLUB 4 MLADI VRH'' št. 13. J. S Z. NA SYGAN, PA. V SOBOTO VKrKK DNE 30. SEPT KM BKA T. L. Na veselici im» igrala godba na lok s spremijevaujem gla-sovii ja. — Za dobro zabavo in postrežbo bo sploh poskrbljeno. Vstopnica je 50c za osebo. Ženske vstopnine proste. Ker je čisti dobiček namenjen v prosvetne svrhe kluba, se nadejamo, da posetijo veselico vsi naši sodrugi in prijatelji! ODBOR. »♦••••»•••••»»»♦»»»•»♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦»»Me»»»»»»»»»»»»»»» Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In najfinejše slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 blie 1sland ave., chicag0. NA VOOALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287. USTANOVLJENO 1SS1 tmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmtmmmmmtt Zdravljenje v 5 dneh ¡¡2| ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ brez no?. a Ozdravim v*aecga, kdor trpi na Varicoceli, Strueturi; dalje ozdravim, nalezljivo zajtrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moSkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili j zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz] edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili] boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti. v Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE I ^ . moške bolezni iP^^k Zastrupl|enje Zfuba nsfona. lwleini v t UTVI lediesh in jctr.h fv vseh drugih kožnih zdravim hitro za stalno |C5| »»oler.ni, kakor prišče.l in tajno. 2ivčene one- 1 ' P IB lucije, onemoglost itd. moglosti, slabost, napor, l ^^¿^ zastrupljenje in zguba \ v^gjjfr» jj^ ZeilSke bolezni 'vode- A beli tok, bolečine v oza- PLJUCA jmMFm^k ture, garje, otekline, po- naduho. Bronchitis. srč- ¿J&g^JZZgfiG (lju in (lru.,e orKanskc ne bolezni in pljučne . . . . * . . zdravim Po moji najno- ^^^ bolezni zdravim za stal-] vejši metodi (Preiskovanje brezplačno) no Zdravljenje za stalno, Je. kar želi v>^kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi. zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram na J tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečin«« (Nasveti EaetonJ.) • N. Clark Str. med Kandolph in Clark Odprto; 8 zjutraj do 8 zvačer. Ob n«d«ljah od 8 zjutr. do 4 pop. DR. ZINS, 183 4 NATURALIZACIJ S KI ZA KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence §o čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct, s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-Cu, 1830. So. Center Ave., Chicago, III. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lin-portirane cigare in cigarete. Vse priatno in po zmernih cenah. vac. kroupa, 11 J225 W. 18th St. Chicago, m. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago. Pi Itn« večjo zalogo ur, verižic, prm nov in drugih drago t in. Ievršu.k M. 4 vsakovrstna popravila v tej stroki r zelo niskl mik. ObiMite ga 1 Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim M Pain ExpeHer". Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri I kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Fiak St. Te J. I'a n al 14(»i» di . A i étk I Ok Slovencem in Hrvatom priporočam Kvoje moderno brivnico, FRANK ZORNJAK. 1837 So. Centre ave., Chicago, HI AVSTRO-AMERIKANSKA črta. Najpripravnejša in najceuejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med Nen-V or kom, Trstom in Reko. Itrzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura. Alice, Argentina in Oceania I>n;ge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Vorka ob sredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, elektri-čno razsvetjavo in so moderno urejeni, j—ITrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše ' zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0 6en'l Agt's, 2 Washington St., New York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi. cago, 111. L Hranitev denarja. Nihče neve. kako lahko je hraniti denar, dokler tega ne poskusi. Mi imamo armado odraslih ljudi, ki so začeli hraniti z malimi vlogami in vsi so naredili dobro. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. rr Vlog čez pol miljoni dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. Na|več|a trgovina z žganjem, vinom in smodkauii na debelo. Vse blago prve vrstet Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 K in Princenton 2002. Blago po&iljamo tudi izven Cleve-landa. Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! ROJAKI r Waukcoanu! _________Ce kočete piti dobre pijače in se zabnviti po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Market Street, Haukfflan. • Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalr ave to^l vino, pivo In *(r»nj«- prv«. *nt*>. Srnorlk* prve kvalitrtr »n na prodaj. Za mnorobrojan • po*t m» priporoma roj»krmi y Clav«>landu, pa potnikom Laatnik. Sodrugi 1 Naš list je ^ močnejše oroijel Njegujmo »i Podpirajmo in širimo rajmo, da bo ' PROLETA^bc'» še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kak* življenje brez solnca. ^^ # a • Delavci fce verjamejo v tolika stvari, a vedo pa le malo stvari. Jako važno vprašanje? "Ali aero že poslal Zaostalo a*, ročinno na "Troletarca"! d« ne I — Podpirajte socialistično feat pis je! Naročajte, čitnjte in širite 'Proletarca'! Priporočajte hmt skim delavcem 'Radničko Stražo', JESEN IN ZIMA 1911 —1912 Popolna /.aloga novih, najmodernejUl krojev Obleke za odraslo in mladeniče NaA<> obleke so dobro krojene in u-šite z vso vsebino, ki »pada v Dobre Obleke od $25.00 po dol do $7£| Površnike za odrasle in madeaife imamo v zalogi najnovejega "Preste*» kroja. IAWNDAle iwlothing house SW Corner 26- (/Central liirlubt Rudolph Layer, lastnik. ^ prva slovenska Vinarna in Gostilna - v Kaliforniji, kj*r »e to/-i dobra vina in innortirum. t pivo. 1'rodaja vin» nu Raloiif in ni» iroboeT? Ant. Schnabl, cor. Trumbull ave. in 26. Str., Chicago. II. Dr. W. C. Ohlendori, M. D.j Zdravnik za noUanje bolesni in ranocelcilc. Iziravniika preiskava brez^j^no—ni*, ^ati je le »davila, 1924-26 ¿lue isiias Ave., Chicago. Za dne ure. (XI 1 1® • pof»ol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chic* tiv^i bolniki naj pifelo aiitvanafei. Dolžnost vsakega socialista podpirati svoje časopisje. Agifc rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. = POZOR! SLOVENCI! POZOIM S A L O O N s modernim kerlji&en Sveie pivo v aodftkih in bntaljM in druge raenovretne pijade teT unijAl •modke. Potniki dobe «edno prm ¿ittv za niako eaao Postrežba točna in is borna. Vsem Slovencem in drugim 31oi •e toplo pri porote MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr« Ave. Chic«|» Valentin Poti sel GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. IU Toii nr, nntilni p,>dr»j«i. pijril » pripora«. roj.kojii u obtt« M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldna in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 47fí Chicago. Ill J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, íi^ti, lik» ¡n popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lanwclale 1761. Chlca|*- LOUIS RASSEL moderno urejen nalun M 460 GRAND AVE., KEROSNA, Vil Telefon 1199.