Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70'
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Wi
Leto XXXI. - Štev. 4 (1537)
Gorica - četrtek, 25. januarja 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Problemi sodobne družbe SOOČenje Z IMSO StvamOStlO
erjetno ni človeka, ki ni prepričan, da stusa. Celotna skrb za najmanjše bi mo-	J	J
Verjetno ni človeka, ki ni prepričan, da je od trdnih temeljev odvisno, da varno stoji neka stavba, da varno stoji domači doni. Družina je tak temelj celotne družbe, na katerem bo družba varno stala ali pa bo shirala in se zrušila.
Koliko je trdna današnja družina, o tem je vredno razpravljati. Vplivi od zunaj, ki ji jemljejo trdnost, ki jo razdirajo, postajajo vedno vidnejši. Težko si je predstavljati družino, ki bi ne imela skrbi, težav, problemov. Nikoli niso vsi tečaji tako dobro namazani, da bi nikjer ne škripalo.
Skrbi, problemi, žalost, križi, se zdi, spadajo v družino tako kot kruh, obleka, stanovanje, varnost. Vedno je nekaj, kar nas teži, kar nam leži na srcu, pa si ne moremo pomagati. Govorimo o razkroju družin, o težkočah pri vzgoji, o odtujevanju otrok, pa še o nadlogah kot so nezvestoba, zanemarjanje dolžnosti, osamelost, bolezni in še in še...
Zato upravičeno govorimo o razkroju družine ali se vsaj zanjo bojimo in se vprašujemo, kaj bo z nami, če se bodo tudi naše družine razkrojile, če ne bo otrok, če ne bo trdnih zakonskih zvez, ki bodo zgrajene na zvestobi, predanosti dani besedi in poklicu. Potrebno je, da o vsem tem razmišljamo. Pa ne samo razmišljamo, ampak da se zavemo dolžnosti in odgovornosti, ki jo ima vsak izmed nas pred vsako oz. za vsako slovensko družino.
RAZKROJ DRUŽINE
Izraz »razkroj družine« nam gotovo ne ugaja. Toda: ali niso tudi naše družine in vsi mladi ljudje, ki bodo družino prej ali slej ustanovili, izpostavljeni raznim mikom, skušnjavam, zunanjim pritiskom javnega mnenja, ki kvarno vplivajo na ves ustroj dobre, poštene in seveda krščanske družine?
Ženin in nevesta, ki želita skleniti krščanski zakon pred božjim oltarjem, pred poroko slovesno izjavita, da se zavedata odgovornosti, ki jo sprejemata s sklenitvijo zakonske zveze. Da poznata namene zakona. Eden od namenov je rojstvo in vzgoja otrok, da ne omenjamo medsebojne ljubezni, katere sad so prav otroci. Nadalje, da je krščanski zakon nerazvez-ljlv. Da jc dana beseda, dana za vse življenje. Zakonca se zavedata, da je krščanski zakon zakrament in da to zahteva v zakonu ljubezen in zvestobo. V zakon morata stopiti prostovoljno in ju v poroko ne sme nihče siliti. Zakon je lahko neveljaven, če ob poroki stavita določene pogoje, kakor na primer, da nočeta otrok, da si ne bosta zvesta, da se poročata samo za določen čas, da se bosta torej razpo-ročlla, »napravila divorcij«, kakor nekateri pravijo. In tako dalje. Iz dosedanje prakse pri cerkvenih sodiščih vem, s kakšno lahkoto nekateri sklepajo zakonsko zvezo brez čuta odgovornosti za zakonsko zvezo, za družino, za otroke, za zakonske, in družinske dolžnosti.
In kako naj potem svet gre naprej? In kako naj naš narod še naprej živi in se krepi? Kje so trdnost družine in sadovi medsebojne zvestobe in ljubezni? Kako naj pride do večjega spoštovanja in resnične ljubezni do otrok, kakor lo želi doseči mednarodno leto otroka, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov? Kako bomo gradili boljši svet za današnje in bodoče otroke, če pa teh ni?
NASILJE NAD OTROKOM
Otrok je najčudovitejše bitje ustvarjenega vidnega sveta. V njegovih neskaljenih očeh se zrcali najgloblje dno veselja. Otrok je znanilec večne mladosti, neuničljiva pesem mladosti, glasnik premoči življenja nad smrtjo. Vsak novorojenček Je znamenje neizrekljive božje ljubezni do človeka. Vedno nov dokaz, da Bog ni obupal nad bedo in samozavrženostjo človeka. Človeštvo je vedno občudovalo, oboževalo in ljubilo otroka.
Kristjani smo dediči otroka Jezusa Kri-
stusa. Celotna skrb za najmanjše bi morala biti ena najosnovnejših drž Kristusovih učencev. V slehernem malčku se na poseben način vnovič rodi betlehemsko Dete. Dovolj velik razlog, da se vprašamo: Ali mu — kot Herod — strežemo po življenju, ali pa mu — kot Marija in Jožef — zagotavljamo rojstvo, varno zavetje, rast, razvoj in vzgojo? Naš odnos do o-troka je izpit našega krščanstva. To se pravi: Vsak drugačen pogled na otroka, vsako drugačno zadržanje do otroka ni krščansko gledanje, ni krščanski izraz ljubezni do Boga in bližnjega, pa še tako bližnjega, kakor je otrok v naročju svojih staršev.
Od prave drže lahko pričakujemo, da bo družina rastla, se krepila in prepuščala potomcem ne samo živ zgled lepega in poštenega družinskega življenja, ampak trdno oporo za obstoj in razmah.
NAUK CERKVE NI NAZADNJAŠKI
Kdor se vsaj tega zaveda, se ne jezi ne na papeža in ne na škofe ali duhovnike, celo na Cerkev samo, če zagovarjajo življenje otroka že v materinem telesu in jasno izjavljajo, da splav ali umor še nerojenega otroka in zagovarjanje splava nista izraz krščanske miselnosti in krščanskega življenja. Kristjani ne moremo preprečiti drugim, da bi ne zagovarjali drugačnega stališča. Imamo pa sami vso pravico in dolžnost, da zagovarjamo krščansko načelo in branimo otroka in s tem tudi družino, in da zaradi tega nismo ne-napredni ali celo nazadnjaški.
Kot verniki moramo napraviti še več. Z bratsko vzajemnostjo moramo spoštovati tudi neporočene matere. Nikar govoriti, da tega ne zaslužijo! Vsi živimo v upanju na večno odrešenje zato, ker ravna Bog z nami kot s svojimi otroki. Gotovo, da ne odobravamo seksualnih odnosov izven zakona, vendar moramo spoštovati človeka, ki kljub svoji slabosti pokaže čut odgovornosti, ko sprejema posledice svojega dejanja. Kdor prezira neporočene matere in zapostavlja nezakonske otroke, pospešuje skušnjave za splav.
Zaključujem z besedami celovškega tednika »Nedelja«: Srečne bi se morale šteti družine, katerim je Bog zaupal nedolžna srca otrok, da vanje polagajo seme božjih naukov. Posebno matere naj bi ne zamudile zlate dobe, ko je srce otroka kot mehka zemlja, zrahljana, da sprejme zlato zrno, ki ga samo mati zna vsejati v to zemljico. Ne učitelj, ne duhovnik in nihče drug na svetu ne more nadomestiti, kar je zamudila mati.
Zato, drage matere, ne zamudite te zlate dobe pri svojem otroku. Pripravite se na veliko nalogo biti prva učiteljica svojemu otroku.
L. ŠKERL
Ko so na duhovniškem svetu goriške nadškofije obravnavali vprašanje dušnega pastirstva med Slovenci in .posebno še v jezikovno mešanih župnijah, je prišlo na dan, da se pravzaprav Slovenci in Italijani premalo med seboj poznamo. Zlasti velja to za tiste italijanske duhovnike, ki so zrastli po zadnji vojni in niso imeli priložnosti, da bi se učili slovenščine in po-bliže prišli v stik s 'Slovenci.
Zaradi tega je bil postavljen predlog, naj bi en mesečni študijski dan posvetili duhovniki vprašanju slovenskih vernikov v go riški škofiji, da se seznanijo z njih bližnjo preteklostjo, zlasti za časa fašistične diktature, in pa z njih dušnopastirsko problematiko. Ta predlog je bil sprejet in izpeljan v četrtek 18. januarja. Da spregovorita duhovnikom sta bila povabljena dr. Oskar Simčič in prof. Alojz Rebula.
Duhovniki so se v zelo lepem številu odzvali vabilu; prišli so tudi nekateri z onstran državne meje; predsedoval je g. nadškof Cocolin, ki je tudi imel uvodno besedo.
Za njim je dr. Simčič obravnaval temo »Za boljše spoznanje slovenske skupnosti med nami: dušnopastirski vidiki«. Pri tem je najprej poudaril, kako sodobna pasto-ralka potrjuje razliko med »vero« in »verstvom«. Verstvo pomeni naravni odnos človeka do božanstva, vera pa je milost, ki prihaja od Boga v razsvetljenje in v pomoč padlemu človeku. Kljub temu ima veliko važnost vsaka religijozna vernost ali versko izkustvo, ki pomeni temelj, na
katerem gradi milost, kot so učili že stari sholastiki. V religioznem izkustvu ima svojo vlogo tudi narodnost kot vsota kulturnih, socialnih, estetskih in drugih vrednot, ki se na njih mora vcepiti božje razodetje oz. evangeljsko oznanjevanje. Od tod važnost »narodnih vrednot« pri oznanjevanju, sprejemanju in doživljanju razodetih resnic in dobrin. Če so v preteklosti slovenski duhovniki branili narodne vrednote svojega ljudstva, ni bil to noben nacionalizem, temveč Je »zvestoba Sinu človekovemu, ki trpi med nami (preganjanimi slovenskimi verniki), kot trpi med bolniki, zatiranimi in zavrženimi« (A. Rebula).
Po referatu dr. Simčiča je spregovoril prof. Alojz Rebula. Ta je gimnazijske študije opravil v goriškem malem semenišču in je zato imel med poslušalci tudi nekaj nekdanjih sošolcev. Poudaril je, da Sipeci-fičnih razmer na Goriškem sicer ne pozna od blizu, da pa so bolj ali manj slične tistim na Tržaškem. Zato se je odločil, da bo prebral referat, ki ga je imel v Trstu na zaključnem zasedanju škofijskega zborovanja. Ker je to predavanje zbudilo veliko pozornosti že v Trstu in ker ni bilo še nikjer objavljeno, bomo tu podali nekaj glavnih misli. Začenja se takole:
»Slovenski katoličan, ki stopa na ta govorniški oder, ima vtis, da prihaja iz puščave: iz puščave, ki se spušča na katolicizem te škofije pod imanentističnim sijem Marksove zvezde.« Za tem nekoliko pesimističnim uvodom utemeljuje svojo črnogledost: moški svet je ipraktično zapustil
Južni Tirolci in Ladinci ter Avstrija
Trije avstrijski poslanci so predložili zakonski predlog, po katerem naj se Južni Tirolci ter Ladinci izenačijo v vseh pravicah z Avstrijci. V Avstriji naj bi se zaposlili brez posebnega dovoljenja, to dovoljenje ne bi bilo potrebno niti za bivanje.
Pričakovati je, da bo zakonski osnutek v avstrijskem parlamentu brez kakih težav sprejet. V Rimu in celo v Bocnu so presenečeni nad avstrijsko zavzetostjo. Odgovorni rimski krogi so našli samo to pripombo, da bi se morala Avstrija v takih primerih vsaj posvetovati z Italijo.
Občinske volitve na Koroškem
25. marca bomo podprli samostojne liste povsod, kjer bo to mogoče, v zavesti, da zastopajo na teh listah izvaljeni rojaki, ne samo socialne, gospodarske in komunalne, ampak tudi narodne interese
Stolnica v kraju Puebla de los Angeles (Mehika), kjer se bo prihodnjo nedeljo 28. januarja pričelo tretje zasedanje škofovskih konferenc Latinske Amerike. Zasedanja se bo udeležil sveti oče Janez Pavel II.
nas vseh najibolj učinkovito, ker so neodvisni od direktiv večinskih strank. Ne lastim si pravice in tudi nočem odpisati tistih Slovencev, ki mislijo, da morajo dati svoj glas katerikoli večinski stranki ali dati svojo osebo za kandidaturo na razpolago, vendar moram kritično pripomniti, da bi moral biti pogoj take kandidature svobodno odločevanje v narodnostnih vprašanjih. Če tega ni, potem nehote podpirajo tisti rojaki protimanjšin-sko politiko večinskih strank. — Je izjavil med drugim dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v novoletni številki celovškega »Našega tednika«.
Osimo in EGS
JugosJovanski predsednik vlade Djura-novič je ob obisku italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji poudaril, da gledajo Jugoslovani z veliko zavzetostjo na uresničenje Osimskega sporazuma, bodisi glede gospodarskih dogovorov v njegovem okviru, bodisi kot na povezavo Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS). Osimo naj bi bil za Jugoslavijo kakor odprto okno v EGS. Forlani je poudaril italijansko podporo zahtevam Jugoslavije nasproti državam EGS t.j. po sklenitvi novega sporazuma, ki bi uravnovesil izvoz in uvoz med temi državami in Jugoslavijo.
Lefebvre v Vatikanu
Nadškof Lefebvre, ki je znan po nasprotovanju reformam, zlasti liturgičnim, zadnjega koncila, se je mudil te dni v Vatikanu, kamor je prinesel natančno poročilo o svojih stališčih v vprašanjih discipline in verskega nauka. Le-te je predložil kongregaciji za verski nauk, ki ji načeluje kardinal Seper. Opazovalci sodijo, da bi lahko prišlo kmalu do pomiritve med tradicionalisti, ki jim nadškof načeluje, če bi bili pripravljeni znova podrediti se papežu in prenesti na apostolski sedež odločanje glede semenišč, ki jih je nadškof Lefebvre odprl po Evropi in Ameriki, v katerih imajo še star bogoslužni obred, v nasprotju z bogoslužno reformo Pavla VI.
cerkveno življenje, zvestih je ostalo le nekaj žensk in še te so bolj v letih; duhovniškega naraščaja ni; kulturna dejavnost katoličanov se nahaja med dvema mlinskima kamnoma, med asimilacijo in marksizmom, ter vztraja le po zaslugi peščice izobražencev, ki so pripravljeni žrtvovati božji stvari čas, živce in denar.
Nato na kratko prikaže zasluge Cerkve in duhovnikov v slovenski preteklosti do današnjih dni, od Primoža Trubarja, ki je končno bil duhovnik, do danes, ko vsaj na filozofsko-psihološkem področju še vedno prvačijo prav duhovniki (Janžekovič, Trstenjak, Stres). »V slovenski literaturi so se odprla vrata blasfemiji in razvratu šele v tretjem desetletju marksistične ere: vendar gre za dela, ki so brez prave kulturne vrednosti.« Pokaže še na Slovenijo, kjer je še vedno velik obisk nedeljske službe božje, kjer ima »Družina« 130.000 naklade in kjer je precej duhovniških poklicev.
Tostran državne meje, komaj nekaj kilometrov vstran pa je verska podoba tako zelo drugačna. Vzroke vidi prof. Rebula najprej v marksizmu, ki si je že pred prvo svetovno vojno in po njej osvojil slovensko delavstvo tako v Trstu kot na Krasu. Potem so tu posledice raznarodovalne politike fašizma, o čemer priča tudi knjiga dr. Klinca »Slovenski duhovniki pod fašizmom«. Končno ima svoj del krivde tudi cerkvena politika v času fašizma, ki je privedla slovenskega človeka do tega, da je v višjih cerkvenih predstojnikih videl bolj režimske predstavnike kot pa Kristusove namestnike. Po zadnji vojni je svoje doprinesla tudi stranka, ki se sklicuje na krščanske ideale, tki je pa bila skrajno nestrpna do katoliških Slovencev, tako da je skovala zanje sramotno oznako »slavi bianchi«.
Kot opravičilo za takšen prezir do Slovencev prinašajo na dan zadevo kraških jam (foibe. Prof. Rebula stvarno dokaže, da kraške jame po zadnji vojni niso bile plod narodnega sovraštva Slovencev do Italijanov, temveč le sad ideološkega sovraštva, ki je vzniknilo med zadnjo vojno in se končno izdivjalo v »foibah«, kamor niso zmetali samo Italijanov, temveč prav tako demokratične Slovence, tudi take, ki so prišli iz fašističnih ječ in konfinacije.
Ko je opravil s preteklostjo, se prof. Rebula vprašuje o prihodnosti. Potrebno je, da italijanski verniki bolje spoznajo svoje slovenske sovernike, saj so jim ti v svoji kulturi in tudi jeziku bolj neznani kot Mau Mau v Afriki. Toda poznanje ni dovolj: potrebno je, da postanemo pristni kristjani. Prvi škof v Trstu po vojni 1914-18 msgr. Bartolomasi in škof A. Fogar nista znala kaj prida slovenski, morda deset besed, sta pa ostala v najlepšem spominu pri Slovencih, ker sta bila pristna dušna pastirja. Potrebno je torej, da verniki drug drugega spoštujemo v naših kulturnih, etničnih in jezikovnih posebnostih. Da gradimo mostove eden do drugega.
Po obeh referatih je sledila debata. Vanjo so od slovenske strani posegli g. M. Komjanc, ki je osvetlil položaj v Beneški Sloveniji, g. Stanko Žerjal, ki je potrdil Rebulovo tezo, da so tudi Slovenci bili žrtev »kraških jam«, in msgr. I. Kretič, ki je pokazal na dušpopastirsko stvarnost v Devinu, ki je izrazito dvojezična župnija. Izmed italijanskih duhovnikov so se oglasili dr. Guido Maghet, ki je omenil tudi problem Furlanov, ki so »ljudstvo brez zgodovine«, ter ravnatelj dušnopastirske-ga urada dr. Lo Cascio, ki je poudaril, da mlajši duhovniki niso obremenjeni s fašistično preteklostjo in da zato laže razumejo preteklo in sedanjo stisko slovenskih vernikov v škofiji, zato so pripravljeni pristopiti k njenemu reševanju z vso odprtostjo.
Srečanje je zaključil nadškof Cocolin, ki se je zahvalil obema predavateljema in zagotovil, da se bodo zastavljena vprašanja še nadalje študirala in se jim bodo skušale najti primerne rešitve.
K. H.
Nova podoba slovenske zgodovine Slovenci po svetu
kaloliSlii tisk
Letošnji koledar celovške Mohorjeve družbe prinaša tudi zanimiv članek pod naslovom »Grbi slovenskih dežel v slavnostnem pohodu cesarja Maksimilijana I.«, ki ga je napisal Vinko Mirt, slovenski rojak, bivajoč v Braziliji. Vinko Mirt se že leta posveča grboslovju (heraldiki), zbira in preučuje zlasti grbe slovenskih dežel, mest, plemstva. Skupaj z univ. prof. Eni-jem Fonda je osnoval v Sao Paulu heraldično društvo, med slovenskimi edino te vrste z imenom »Archivum Heraldicum Brasiliense Slovenicum«. Raziskovanje grbov in tistega, kar ti predstavljajo, nam odkriva precej drugačno podobo slovenske preteklosti, kot smo je vajeni iz šole ali iz slovenske književnosti. 2e v uvodu svojega članka pravi Vinko Mirt med drugim: Naj omenimo samo zlasti tisto škodljivo podajanje zgodovine, ki izvira iz kompleksa manjvrednosti, morda prirojenega, še večkrat pa iz egoističnega oportunizma, vedno pa v službi tujih gospodarjev, ideologij in političnih mitov (avstrijaikantstvo, ilirizem, jugoslovenstvo, unitarizem in podobne sodobne variante).
Za nas Slovence in za našo prihodnost je zato največjega pomena, da študiramo slovensko preteklost, da objektivno analiziramo slovensko zgodovino in to v luči slovenstva in slovenskega stališča... Histo-ria vitae magistra, zgodovina je učiteljica življenja. Da, učiteljica življenja in narodov. (Heraldika, ki je pomožna veda zgodovine, pa nam v podobah in simbolih kaže slovensko preteklost in zgodovino.
Tudi heraldika nam dokazuje, da Slovenci nikdar nismo bili »narod hlapcev in pastirjev«, trditev spredaj analiziranih zgodovinarjev in pisunov. Prapori in grbi slovenskih dežel ponosno plapolajo v slavnostnem sprevodu cesarja Maksimilijana
I.	skupaj s prapori flamskih, nizozemskih, burgundskih, švicarskih, nemških in drugih dežel. Ljudje slovenskega rodu in iz slovenskih dežel delujejo tudi v tej dobi na najvišji državni ravni in cerkvenih položajih.
Nekaj desetletij kasneje izda Megiser pomembno delo »Dictionarium quattuor linguarum«, kjer je slovenščina prvič tv zgodovini za nemščino in latinščino slovarsko v vsem obsegu polnopravno uveljavljena, in to še pred italijanščino. Nekaj let kasneje izda Megiser svoj Thesaurus poly-glotus, kjer je slovenščina enakopravna s številnimi svetovnimi jeziki.
Nato Vinko Mirt preide k opisu dobe cesarja Maksimilijana I., ki je znal slovensko. iZa učitelja mu je bil Tomaž Pre-lokar iz Celja, doktor teologije in stolni prošt pri Sv. Štefanu na Dunaju. V tistem času je bil dekan artistične fakultete in rektor .univerze na Dunaju Bernard Per-ger iz Ščavnice v Slov. goricah. In za prvega dunajskega škofa je prav v tem času imenovan spet Slovenec, Jurij Sladkonja. Njemu je tajnik Avguštin Černe iz Laškega, zbiralec in komentator latinskih napisov in arhitekt. Profesor na artistični fakulteti je Matija Hvala iz Vač. Med prvimi glasbeniki Brikcij Preprost iz Celja, trikrat dekan artistične fakultete in trikrat rektor univerze. Itd.
Nato opiše Vinko Mirt zgodovinsko delo »Triumphzug« (slavnostni sprevod), v katerem so opisani in upodobljeni dogodki iz cesarjevega življenja in vladanja, prelepo renesančno umetnino, polno lesorezov, ki so jih izdelali takrat najslavnejši umetniki. Knjiga je izšla šele po cesarjevi smrti 1526 (cesar je umrl 1519). Danes je delo eno največjih redkosti in je neprecenljiv vir za študije oblačil plemstva, viteštva, vojaštva in ljudstva iz tistih časov, kot tudi glasbil, grbov in orožja. Cesarjevo spremstvo je številno, glasnik (herald), vozovi z lovci, gonjači, sokolarji... dvorni točaj, čevljar, krojač in brivec, muzikanti in zbor dvorne kapele, na katerem je Jurij Sladkonja. Pri Sladkonju so grbi dunajske škofije, pičenske škofije, novomeške ter ljubljanske proštije. Sledijo drugi vozovi. Na 57. listu pa se pokažejo konjeniški prapori in grbi dežel, prvi so prapori Avstrije, Spodnje Avstrije, Štajerske, Koroške, Kranjske. Za njimi konjeniki Alzacije, Habsburga, Tirolske, Goriške itd. Na 68. listu grbi Trsta, Slovenske marke in Pordenona (stara habsburška posest).
Zanimiv je grb Slovenske marke (območja Dolenjske). iNa njem je upodobljen klobuk. Ta klobuk je že star simbol slovenske imenitnosti. Slovenski kmet v Karantaniji pred lastnim vojvodom ni snemal klobuka, saj ga je on sam umeščal. Pa tudi vojvoda ni snemal klobuka pred rimsko-netmškim cesarjem. Klobuk pa je v srednjem veku pomenil prostost in plemenitost. Kronist Otokar zagovarja vsled tega koroškega vojvodo pred javnostjo, da se naj mu to ne šteje v zlo, ker da je to njegova pravica.
Vinko Mirt opozarja nadalje, da so v slavnostnem sprevodu upodobljeni tudi cesarski glasniki posameznih dežel, med redkimi tudi kranjski glasnik (herald). V tem čudovito lepem umetniškem delu mojstrov nemške renesanse, v tem bogatem in nenavadnem likovnem spomeniku — pravi nadalje Mirt — smo navzoči tudi Slovenci, toda ne med sužnji in hlapci, temveč s prapori in grbi slovenskih dežel, ki so izšle iz Karantanije, svobodne slovenske države. Ni čudno, če so na čelo konjenikov postavljeni prapori Avstrije, Koroške, Štajerske in Kranjske, ki so zgodovinsko nasledstvo Karantanije.
Da, Slovenci smo bili državotvoren narod. In smo zgodovinski narod! Strašna zgodovinska škoda in krivica pa se je zgodila, ker v prejšnjem in zdajšnjem stoletju nismo imeli na odgovornih mestih ljudi, ki bi imeli to spoznanje in mentaliteto. Na nas vseh, ki hočemo našemu narodu lepšo prihodnost, leži skrb in odgovornost za pravilno interpretacijo slovenske zgodovine.
Iz Rima
Slovenska skupnost v Rimu je obhajala božičnico 17. decembra. Zbrali so se v Slo-veniku v tako velikem številu, da je bila obednica premajhna. V kapeli je bila najprej maša z božičnimi melodijami, nato pa prijateljsko srečanje v obedniei. Tu so se zvrstile pesmi in deklamacije; recitirali so tudi najmlajši, ki obiskujejo 1. in 2. razred slovenske šole v Rimu. Navzoč je bil tudi ljubljanski nadškof Pogačnik, ki je malo prej dospel v Rim.
Naslednji torek, 19. decembra so se pa zbrali ob grobu Pavla VI. v vatikanskih grobnicah, kjer so imeli mašo za pokojnega papeža. Somaševanje s 13 duhovniki je vodil nadškof Pogačnik. Med mašo se je ljubljanski metropolit spomnil pok. Pavla VI. in njegovih zaslug za Cerkev na Slovenskem: ustanovitev slovenske cerkvene pokrajine ali metropoli je, ureditev meja posameznih škofij, obnovitev koprske škofije, sprejetje Slovenika med papeške zavode ter imenovanje njega samega za prvega slovenskega metropolita.
ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TRST:
Kristjani iz oči v oči
Besnica In rešitve
Na javnem slovesnem zaključku škofijskega zborovanja tržaške Cerkve je v nedeljo 9. decembra 1978 slovenski zastopnik prebral zaključke celoletnega posvetovanja IV. komisije, v kateri so sodelovali slovenski in italijanski zastopniki. Proti koncu ,te listine smo slišali naslednje: »Vsi Slovenci, pa naj živijo kjerkoli, imajo pravico do celotne dušnopastirske oskrbe v materinem jeziku. Da bi to dosegli, predvsem v mestu, kjer v večini župnij zanje sploh ni poskrbljeno, je treba ustvariti nova sredstva, ki naj upoštevajo tako potrebe vernikov kot pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Odobrena je že bila ustvaritev dušnopastidskega središča za Slovence tistih župnij v središču mesta, kjer je položaj najslabši. Z različnih strani se predlaga, naj bi se razvilo v osebno župnijo. Predlaga se tudi, da bi podobne rešitve našli tudi za ostale mestne predele. Na vsak način je treba najti za slovenske kaplane tako ureditev, da bodo .mogli delovati brez birokratskih ali hierarhičnih omejitev pri svoji dušnopastirski oskrbi, ne glede na župnijske meje. Rešitev je tudi nujna v tistih župnijah, kjer slovenski duhovniki še danes delajo v položaju, ki je z uradnega stališča začasen in neurejen.«
V	Trstu je sedaj pet slovenskih kaplani j: pri Novem sv. Antonu, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in v Skednju. Samo nedeljsko mašo imajo v slovenskem jeziku tele župnije: Barkovlje, Sv. Vincencij, Sv. Avguštin (Podlonjer), Sv. Marija Magdalena (Kolonkovec), Sv. Janez Bosco (salezijanci), Žalostna Mati božja (serviti), Žavlje.
Nič slovenskega pa nimajo: Sv. Just (stolna cerkev), Marija Snežna (S. Maria Maggiore), Devica Pomočnica - Stari sv. Anton (Vergine del Soccorso), Rožnoven-ska Mati božja (B. Vergine del Rosario), Mati božje Previdnosti i(Madonna della Provvidenza v ul. Besenghi), Sv. Rita in sv. Andrej (Ss. Andrea e Rita da Cascia v ul. Locchi 22), Morska Zvezda (Madonna del Mare, piazzale Rosmini 6), Bolnišnica (S. Giuseppe aU’Ospedale), Brezmadežno Srce Marijino (Immacolato Cuore di Maria - klaretinci v ul. Ruggero Manna 6), Srce Jezusovo (jezuiti v ul. Ronco 12), Sv. Peter in Pavel v ul. Cologna 59, Grinjan (Ss. Eufemia e Tecla), Karmalska Mati božja (karmeličani na Greti), Sv. Frančišek (minoriti v ul. Giulia 70), Jezus Delavec v ul. Benussi 13, Sv. Sergij v ul. S. Maria Maddalena inf. 1689, Sv. Hieronim v ul. Lussinpiccolo 2, Milje (Muggia v ul. sv. Frančiška 12), Milje - sv. Matej, Mati Milosti v ul. Chiadino 2, Sv. Družina v ul. Va-sari 5, Mala Terezika v ul. Manzoni 22, Sv. Alojzij v ul. Civrani ,12, Rocol - Pij X. v ul. Revoltella 130, Sv. Paskval v ul. Mar-chesetti 29 in Sv. Katarina v ul. sv. Martina 28.
Iz tega pregleda je jasno, da je v 5 župnijah slovenski kaplan (zdaj eden opravlja službo božjo pri Novem sv. Antonu in pri Sv. Jakobu), v 7 župnijah je ob nedeljah samo ena maša in v 26 župnijah ni nič slovenskega. (Nič tudi v okolici Trsta: Marija Kraljica sveta na Opčinah v ul. Carsia 9, Sv. Kvirin pri Sv. Križu in Sv. Nazarij na Proseku (begunsko naselje).
Prve župnije v Trstu, ki so izključile slovenski jezik iz cerkve so bile ustanovljene v letih fašizma po redovnikih: frančiškanska župnija Matere Milosti v ul. Ros-setti (ust. 1927), .župnija klaretincev v ul. Ruggero Manna (1933), župnija karmeličanov na Greti (1936) in salezijanska župnija Janeza Boška v ul. dellTstria (1940), .kjer so pa pozneje vpeljali samo mašo in nič drugega. Druge samo italijanske župnije (nad 20) so bile ustanovljene po končani zadnji vojni.
Slovenci so naseljeni po vsem mestu, bivajo po vseh župnijah. Kdo bi mogel pokazati samo na eno župnijo brez slovenskih prebivalcev? Po vseh jih je na stotine, po večjih župnijah tudi po več .tisoč, a nimajo nič v materinem jeziku. Po čigavi krivdi ne? Jasno je, da po krivdi tistega, ki je župnije ustanovil. Upajmo, da ni pri tem soodločal tudi kak slovenski duhovnik.
V	Apostolskih delih beremo o začetku Cerkve: »Bili pa so v Jeruzalemu Judje vsakega naroda pod nebom... Vsi so strmeli in se čudili ter govorili: Glejte, ali niso vsi ti (apostoli), ki govore, Galilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili...?« (Apd 2, 5-8). Prvim ljudem, ki se jim je oznanjalo krščanstvo, se je oznanjalo »v jeziku, v katerem so se rodili«.
Pri nas pa se to ni godilo in se še ne godi. Več kot polovici Slovencev v Trstu se krščanstvo nudi v nematerinem jeziku. Če ga kdo na ta način noče sprejemati, mu ne preostaja drugega, kakor da versko življenje opusti. Nekaj naravnega pa je, da tak človek polagoma pozabi na Boga in prav lahko zaide v brezbožne ideologije, ki se mu ponujajo in ne delajo nobenih težav glede jezika.
Vsako govorjenje o verski prenovitvi med Slovenci v Trstu je brezpredmetno, ker se položaj ne more izboljšati, dokler se ne prizna vsem Slovencem svoboda uporabe jezika in ne preuredi dušno pastirstvo tako, da se ne bodo od njih zahtevale prevelike žrtve.
Četrta komisija je jasno povedala, kaj je treba narediti: 1. vsem Slovencem zagotoviti krščanske dobrine v domačem jeziku; 2. slovenski dušni pastirji naj postanejo samostojni in naj dobijo oblast nad vsemi slovenskimi verniki. Kaj takega pa bo mogoče doseči le, če se ustanovi več slovenskih dušnopastirskih središč ali se to preuredi kako drugače.
Robert Petaros Boris Slama Livij Valenčič
Nezadovoljstvo v Vidmu
Vedno širši furlanski krogi nasprotujejo odločitvi vlade, da bi pri deželni bolnišnici v Vidmu obstajal triletni odsek medicinske fakultete, podrejen ne videmski, ampak tržaški univerzi. Furlani terjajo odločno, da naj se ustanovi medicinska fakulteta pri novi videmski univerzi, ki da ne sme biti pogojena po tržaški, t.j. imeti le one fakultete, ki jih tržaška nima, ampak da mora biti popolnoma samoupravna v pogledu števila fakultet. Kar pomeni, naj videmska univerza ima vse one fakultete, ki so potrebne za socialni in gospodarski razvoj Furlanije.
SKRB ZA NAŠ TISK
Razmere danes niso enake kot v preteklosti. Poleg tiska imajo ljudje na razpolago še radio in televizijo, tako da marsikdo res nič več ne bere. To pa ni napredek, kajti gledanje človeka poleni, odvzame mu možnost razmišljanja in presojanja in ga s teni napravi za sužnja tujih idej. Posledice so že vidne, ker mladi vedno slabše pišejo, slabše berejo in dejansko zmeraj manj znajo.
Vsled tega tisk ostane še vedno tisto sredstvo, ki more človeka najbolj duhovno in umsko obogatiti, seveda, če znamo izbirati dober tisk, časopise, revije in knjige. Slovenci v Italiji imamo ene in druge. Naš časopis je Katoliški glas, naše revije so Mladika, Pastirček, naše knjige so tiste, ki jih izdaja Goriška Mohorjega družba.
To je NAŠ TISK, ki ga moramo podpirati vsak po svojih močeh. Pravimo, da je tisk naš, in sicer zato, ker izhaja pri nas v zamejstvu, ker izhaja s pomočjo bralcev in sotrudnikov, ker skuša pisati za potrebe naših ljudi v Italiji.
im mi""! mn »minil   minulimi   m   im..........................................................
besedami ga vse stranke v Italiji obsojajo, v resnici pa človek sumi, da ima nasilje na levi in desni svoje skrite privržence v raznih strankah. Podobno kot mafija v južni Italiji, To lahko sklepamo iz dejstva, da nekatere stranke drugače reagirajo, če je nasilje »rdeče« obarvano, in drugače, če je »črno« obarvano. To velja na žalost tudi za sindikate, ki radi pozabljajo, da bi se morali boriti za pravice vseh delovnih ljudi brez razlike na ideološko prepričanje.
Tretja zanimivost je ta, da se spričo novega nasilja vse stranke sklicujejo na vlado in na policijo, naj naredita red. Toda vsi ti pomislijo kdaj, kaj so počeli s'policijo leta 1958? Ali pomislijo, kaj so počeli v naslednjih letih, da bi policiji vzeli kredit in jo spolitizirali? Kako so s svojimi zahtevami po »demokratizaciji« policije, to slednjo popolnoma razorožili in dezorganizirali?
Gotovo so mislili, da bo nasilje ubralo samo eno smer. Toda »brezno kliče brezno«, nasilje rodi novo nasilje. To je splošno pravilo, ki ne pozna izjeme. Zato bi danes morale vse stranke brez izjeme vpričo novega nasilja moliti svoj »mea culpa, moja krivda«; in tudi sindikati z njimi, saj žanjejo, kar so deset let in več sejali.	(r+r)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je prof. Jožko Tischler
Ob zaključku te številke našega lista smo zvedeli, da je na Koroškem umrl prof. dr. Jožko Tischler, prvi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu in ugleden politik. Prihodnjič objavimo daljši članek o tem zaslužnem možu.
Umrl je Anton Požar st.
iNa praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 1979, je v frančiškanskem samostanu na Kapeli pri Gorici umrl starosta duhovnikov koprske škofije biseromašnik Anton Požar. Rodil se je 13. junija 1892 v Trstu. Po končani nemški gimnaziji je stopil v bogoslovje v Gorici. Bogoslovne študije je končal leta 1916 v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika.
Potem je opravljal službo kaplana: najprej v 'Sežani, nato v Dolini in nazadnje pri Sv. Ivanu v Trstu. Leta 1922 je prišel za župnika k Sv. Antonu (Pridvor) v Kopru, kjer je ostal tri leta. Nato je prevzel župnijo Marezige, ki jo je upravljal 30 let vse do upokojitve leta 1955. Kot upokojenec je živel najprej v Kolumbanu (Sv. Brida) nad Ankaranom, nato pa na Kapeli pri frančiškanih, kjer so mu redovnice ves čas, zlasti pa v zadnji bolezni, potrpežljivo stregle.
Pokojni je bil blaga duša, skromen, pobožen, zelo preprost duhovnik. Vse življenje je trpel zavoljo slabega vida. imel pa je dober posluh in odličen spomin. Pogrebno mašo z nagovorom je imel ob soma-ešvanju duhovnikov in udeležbi vernikov, ki so ga poznali in zarad njegove preprostosti ljubili, koprski škof Janez Jenko. Pokopan je na novem pokopališču v Stari gori. Blagega pokojnika ohranimo v hvaležnem spominu.
Božičnica na Mirenskem gradu
Tudi letos so nekateri cerkveni pevski zbori iz goriške okolice priredili na Mirenskem gradu božičnico — koncert božičnih pesmi. V nedeljo 14. januarja popoldne ob treh je bila najprej sv. maša, pri kateri so vsi pevci zbrani v prezbiteriju o-krog oltarja prepevali ljudske božične pesmi.
Takoj po sv. maši so nastopili posamezni zbori, ki so se letos udeležili koncerta. Kot prvi je nastopil cerkveni pevski zbor iz Doberdoba, ki je bil povabljen, da zastopa cerkvene pevske zbore iz zamejstva. Predstavil se je s Tomčevo »Zvezde gorijo« in Gržinčičevo v Filejevi priredbi »Marija, daj mi Jezusa«.
Nato so nastopili še zbori iz Branika, Dornberka, s Kapele, iz Mirna, Vrtojbe in Vogrskega.
Številni pevci in ljulbitelji božične pesmi so napolnili prostorno romarsko cerkev Žalostne Matere božje na Mirenskem gradu. V lepem zimskem nedeljskem popoldnevu smo se povzpeli na Grad in nam ni bilo žal, najprej, ker smo lahko z Gradu uživali prekrasen razgled na Julijske Alpe in zasneženo zimsko pokrajino, nato pa v cerkvi poslušali dobro uro lep koncer vedno lepih novih in starih božičnih pesmi.
Kamenčki
Brezno kliče brezno
Sv. Pismo pravi: »Brezno kliče brezno.« Ali danes v Italiji: Nasilje izziva novo nasilje. Temu smo priče posebno v teh zadnjih tednih. Nasilje rdečih brigad in sličnih skupin je izzvalo nasilje črnih oz. fašističnih skupin. Prej so bili cilji »rdečega« nasilja sedeži DC, sodniki, policisti, časnikarji. Sedaj so cilji »črnega« nasilja sedeti PCI, feministk, anarhistov. To v Rimu in tudi v Trstu. V lem slednjem mestu se črno nasilje izživlja tudi na škodo slovenskih ustanov.
Nasilje je nedemokratičen, to je človeka nevreden način boja za ideale in cilje. Z
Z GORIŠKEGA
Romanje v Čestohovo
Kakor znano je preteklo jesen Katoliški glas napovedal devetdnevno lomanjc-lzlet v Čestohovo. Potovanje naj bi se vršilo od petka 20. julija do sobote 28. julija. Točke potovanja: Bratislava na Slovaškem, Trnova na Slovaškem, Krakov in njegova okolica, taborišče Ausvvitz. Dva polna dneva v Čestohovi. Povratek: v Vroclavv v Šleziji na Poljskem, dva polna dneva v Pragi, nato odhod proti Gorici.
Čeprav smo potovanje samo javili in niti povabili k vpisovanju, so se že javile 105 osebe. Naj večja možnost je 110 oseb v dveh prostornih avtobusih. Sedaj nam je potovalna agencija IOT iz Gorice sporočila, da so potrjeni vsi hoteli, kjer se bomo ustavili. Zato sedaj uradno odpiramo vpisovanje. To pomeni: vsi, ki so se začasno vpisali morajo do 28. februarja la vpis potrditi in plačati 50.000 lir vpisnine ter prinesti v pregled potni list. Celotna vsota znaša 310 tisoč lir na osebo. Vso vsoto je treba poravnati do 15. junija. Kdor bi do 28. februarja ne potrdil svojega vpisa, bo njegovo mesto dodeljeno prvemu pogojno vpisanemu. Ko namreč dosežemo število 110, bomo vpisovali le pogojno, ker je interesentov še mnogo.
Za potovanje na Češkoslovaško in Poljsko je potreben veljavni potni list in vizum za Poljsko in dvakratni prehodni vizum za Češkoslovaško. Ti vizumi bodo sl ali okrog 16.000 lir in jih je treba posebej plačati.
Predložiti je treba tudi 6 fotografij. Vsi udeleženci bodo dobili na upravi lista posebne obrazce, da jih izpolnijo. Vizume pa bo preskrbela potovalna agencija IOT.
Točen spored potovanja objavimo prihodnjič.
★
Nova slovenska trgovina v Trstu
V	soboto 20. januarja so v Trstu v ulici Casale odprli novo trgovino; gre za podružnico trgovine Terpin, ki ima svoj sedež v Gorici v ul. D.uca d'Aosta. Nove prostore je blagoslovil škofov vikar dr. Lojze Škerl ob navzočnosti zastopnikov Slovenskega gospodarskega združenja, predstavnikov tovarn, ki z njimi posluje trgovina Ter-pi ni n drugih oseb. Podjetje Terpin je znano kot solidna trgovina s kmetijskimi stroji in nadomestnimi deli. Bolj .kot pri nas jo poznajo širom po Jugoslaviji, saj dobiš v njej kupce celo iz daljne Srbije. Do sedaj je bil sedež in skladišče strojev samo v Gorici, odslej pa bo trgovina Terpin imela podružnico tudi v Trstu.
Po odprtju prostorov je sledila zakuska v Lipici v hotelu Maestoso.
Ekumenska nedelja v Trstu
Uspel večer orgelskih sonat
Sklep Tedna krščanske edinosti. Že nekaj let se Teden krščanske edinosti na Tržaškem podaljša za eno nedeljo. Tudi letos ni drugače. Sicer bi se moral res nadaljevati skozi vse leto in še ne bi izčrpali vseh možnosti, da se vsaj nekoliko spoznamo z vprašanji, !ki so v zvezi z ekumenskim gibanjem.
Višek našega letošnjega Tedna edinosti bo torej v nedeljo 28. januarja, ko bosta v naši sredi dva odlična slovenska ekumenska delavca: dr. Stanko Janežič iz Ma ribora, ki je več let deloval na Tržaškem in razgibal ekumensko delo pri nas, ter evangeličanski pastor iz Bodencev v Prekmurju, g. Ludvik Jošar ,ki je urednik Evanegl-ičanskega lista in rad sodeluje pri ekumenskih srečanjih v Sloveniji.
Že v soboto zvečer ju bomo slišali po radiu Trst A pri oddaji »Vera in naš čas«. Nato se bosta v prostorih Slovenskega kulturnega kluba v ul. Donizetti srečala z našimi študenti. V nedeljo zjutraj ju bomo spet slišali med mašo po radiu ob 9. uri. Končno bo v nedeljo ob 15.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu ekumensko molitveno srečanje, pri katerem bodo zastopani katoličani, protestanti in pravoslavni Srbi jz Trsta. Skupaj bomo molili in peli ter že s tem pokazali našo željo po edinosti.
Med nami bo tudi tržaški škof, ki se je hotel pridružiti našemu ekumenskemu slavju v cerkvi, v kateri so naši predniki postavili na sam glavni oltar kipa svetili bratov Cirila in Metoda.
Seveda bo pozneje v dvorani Marijinega doma priložnost, da še tam kaj slišimo o tem cerkvenem vprašanju, ki mora zajeti vsakega kristjana in vso našo skupnost. Sodeloval bo ekumenski zbor pod vodstvom dr. Zorka Hareja.
'Nekakšna krona teh ekumenskih prizadevanj pri nas bo v ponedeljek 29. januarja zvečer, ko bo v prostorih Društva slov. izobražencev (ul. Donizetti 3) predavanje dr. Stanka Janežiča o temi »Bog v katoli-cizmu, protestantizmu in pravoslavju«. Pri razgovoru bo sodeloval tudi pastor Ludvik Jošar.
Velika pridobitev za naša ekumenska prizadevanja bo tudi nova kapela bi. p. Leopolda Mandiča pri Domju, ki je bila blagoslovljena preteklo nedeljo in bo lahko postala novo versko središče pa tudi žarišče ekumenskega delovanja na Tržaškem.
Naj se ob tej priložnosti zahvalimo vsem dosedanjim dobrotnikom. Po njihovem namenu bo odslej vsak četrtek ob 17.30 sv. maša v čast našega novega zavet-mka p. L Mandiča. Prva sv. daritev bo v četrtek 1. februarja v novi kapeli pri Domju.
ACM v Trstu
Prizadevanja za izpopolnitev šolskih organov še vedno živa
Delegacija, ki so jo ravnatelji vseh slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem izvolili na skupnem sestanku, dne 30. oktobra 1978 v Jamljah, z namenom, da pre-doči strankam, ki so doslej pokazale večje zanimanje za vprašanja izpopolnitve mreže šolskih zbornih organov za slovenske šole, je v dneh 18. in 28. novembra 1978 m 4. januarja 1979, imela razgovore s predstavniki KPI, PSI, Slov. skupnosti, KD in PSDI .in z deželnim odbornikom za prosveto in šolstvo inž. Carpenedom. Za stranke so sodelovali pri razgovorih gg. Rossetti, Iskra, deželni svetovalci: Ren-zulli, Zanfagnini, Štoka, Bra-ncati in Ve-spasiano.
Predstavniki ravnateljev .so obvestili zgo-iaj omenjene politične predstavnike o stališču, ki -so ga ravnatelji enoglasno sprejeli na že omenjenem sestanku po ugotovitvi, da je delovanje slovenskih šol otež-kočeno zaradi Pomanjkanja okrajnih svetov za slovenske šole. V skladu s tem so ravnatelji pooblastili delegacijo, da predoči o-menjenim strankam naslednja sprejeta stališča:
Ravnatelji so mnenja: a) da je nesprejemljivo dejstvo, da se slovenskim šolam zanika piavica po ustanovitvi lastnih šol-s ih okrajev in šolskih pokrajinskih svetov ) da je v okviru sedanje zakonodaje možna ustanovitev dveh pokrajinskih šol-
i okrajev, c) da bi ustanovitev avtonomnega deželnega okraja nujno zahtevala izglasovanje novega zakona, kar pa bi zakasnilo to vprašanje v nedogled.
Zato se ravnatelji obračajo na stranke, na deželni svet in deželni odbor, da se P°	jo čl. 7 zakona štev. 477-1973 in čl.
9 DPR štev. 416-1974, ki dopuščata, da po ustanovitvi okrajev dežela predlaga spremembe — tako ukinitev že obstoječih o-krajev kot ustanovitev novih šolskih o-krajev. V skladu s tem -naj deželna uprava podvzame vse potrebne korake za ustanovitev slovenskih šolskih okrajev.
Po stikih in po izjavah že zgoraj omenjenih političnih dejavnikov je delegacija ugotovila, da obstaja splošna politična volja za ugodno rešitev postavljene zahteve.
Da se vprašanje premakne z mrtve točke je nujno potrebna večja zavzetost vseh šolskih in izvenšolskih slovenskih dejavnikov, da se za vprašanje bolj živo in konkretno zavzamejo tako v šolskih organih kot v krajevnih upravah, v političnih, kulturnih, prosvetnih in drugih organizacijah.
Dolina
Seja Slovenske skupnosti. V četrtek 18. t. m. se je na redni seji sestal pod vodstvom predsednika Zobca odbor dolinske sekcije SSk. Občinski svetovalci Tul, Gombač ter Petaros so v posameznih posegih orisali delovanje dolinske uprave ter še posebno podčrtali neznosno stanje avtobusnih povezav v občini sami ter z mestom.
V	razpravo, ki se je razvila, so posegli vsi odborniki ter izrazili zaskrbljenost glede na sedanji politični položaj in ožigosali italijanske stranke, ki nasprotujejo dokončni uzakonitvi naših pravic.
Odbor se je nadalje zavzel za čim širše sekcij sko delovanje ter je sklenil navezati stike z obmejno SZDL ter dati pobudo za dvostranska srečanja strank dolinske občine.
Odbor je nato še sprejel vabilo krajevne sekcije PCI ter odločil, da bo prisostvoval kongresu z dvema predstavnikoma.
Vprašanje dr. Lokarja
Občinski svetovalec SSk v Trstu dr. Aleš Lokar je vložil na župana vprašanje o ulici Panzera v Barkovljah. Cesta je namreč v zelo slabem stanju in poleg tega tudi nevarna, ker po njej pogosto divjajo mladi motoristi s svojimi težkimi motocikli. Svetovalec Lokar predlaga tudi, naj bi se ulici vrnilo njeno nekdanje domače ime »Na klancu«, kot jo poznajo vsi domačini.
Čestitke
Pevski zbor »Marij Kogoj« od Sv. Ivana v Trstu izreka svojemu še vedno aktivnemu članu in bivšemu šmarskemu organi-stu-pevovodji Matiji Hrvatinu in njegovi ženi Jofani ob 50-letnici njune poroke prisrčna voščila in jima kliče na mnoga leta.
Šmarje pri Kopru, 27.1.1929 Trst, Sv. Ivan, 27.1.1919
Cerkvena odlikovanja
Izseljenski dušni pastir Ciril Lavrič, duhovnik ljubljanske škofije, je bil imenovan za duhovnega svetnika škofije v Linzu. Enako odlikovanje je dobil g. Vinko Zaletel ,-ki je bil imenovan za duhovnega svetnika celovške škofije. Tudi Vinko Zaletel je še vedno duhovnik ljubljanske škofije. Čestitamo!
ASSISI - CASCIA - LORETO
Romanje traja pel tlni in sicer od ponedeljka 25. junija do petka 29. junija.
Potujemo z udobnimi avtobusi.
PRiBLIŽNI PROGRAM ROMANJA
1. dan: zjutraj odhod iz Trsta in Gorice. Kosilo pri Bologni. Prihod v Assisi. Razdelitev po sobah. Sv. maša. Večerja.
2. dan: Romarska sv. maša v baziliki sv. Frančiška. Dopoldne in popoldne o-gled mesta: San Damiano, sv. Klara, Car-ceri, stolnica, itd.
3. dan: Po zajtrku z avtobusi v Norcio, rojstni kraj sv. Benedikta, in v Cascio, kjer je živela sv. Rita. Romarska sv. maša in kosilo. Na povratku se ustavimo v Perugi.
4. dan: Po zajtrku se odpeljemo proti Loretu. Romarska sv. maša.
5. dan: Proti domu. San Marino (kosilo), Padova, Mestre (večerja), Trst.
Stroški: 112.000 lir. V tej vsoti je vklju-
★
Operna predstava iz abonmaja bo v Trstu
Letošnji koncerti abonmajske sezone žal ne morejo steči tako kot so organizatorji predvidevali. Težave so nastale tudi z uprizoritvijo ljubljanske Opere v Gorici. Tehniki iz Ljubljane so ugotovili, da je gledališče Verdi v Gorici premajhno za tak ansambel.
Da bi tudi ta predstava ne odpadla, je Glasbena matica odločila, da bo ta predstava v Kulturnem domu v Trstu in sicer v soboto 3. februarja ob 20. uri. Iz Gorice bo za abonente vozil brezplačen avtobus. Abonenti naj si že ta teden rezervirajo sedež pri organizatorjih. V naslednjih dneh bo GM i(ul. Malta 2, tel. 2459) sprejemala tudi prijave neabonentov. Na programu je opera Evgenij Onjegin«.
★
Srečanje slovenske mladine
Doživel si že nešteto srečanj, poskusi še tega. Nekoč si želel govoriti in so ti dovolili, vendar si se naveličal. Danes je treba hiteti, redkokdo se zaustavi in ti prisluhne. Ni časa — pravijo — in gredo mimo. Mi smo v istem položaju kot ti.
Želimo, da bi nam kdo pomagal. Dovolj je beseda, nasmeh. Prijateljski pomenek in diskusija večkrat veliko pripomoreta k zbližanju. Doprinesi tudi ti svoje izkušnje.
Poskusi z nami to novo pot, saj te nič ue stane. Pridi v Skedenj v nedeljo 4. fe-brurja ob 11. uri v Dom Jakoba Ukmarja (ul. Soncini 112, tel. 810285 ali 815905), pripravili bomo tudi kosilo. Popoldne pa bomo nadaljevali s pogovorom, ki ga bomo skupaj usmerili.
Kaj misliš, kako bi zaključili?
Skupina mladih
Nabrežina
Revija božičnih in drugih pesmi v ekumenski osmini za krščansko edinost. Takšen naslov je imela cerkvena prireditev v nedeljo 14. januarja. S prelepimi pesmimi — še ob jaslicah — smo hoteli bolje razumeti bogastvo božje ljubezni ter jo-ponesti s seboj v današnji svet, ki je še vedno žejen pravega bratstva in edinosti.
Mojstrsko pritrkavanje je privabilo številne vernike od blizu in daleč, ki so napolnili župnijsko cerkev. Po pozdravnih župnikovih besedah je domači cerkveni mešani zbor lepo zapel štiri božične pesmi. Verniki so izkazali priznanje in pohvalo požtrvovalni ge. Almi, zboru in zlasti moškim, ki so s svojimi glasovi obogatili prelepe melodije.
Nato so otroci pod vodstvom ge. Vlaste Legiša ljubko zapeli »Angelčki stopajo«. Na vrsti je bil g. Rudi Bogateč, ki je v kratki in jasni besedi razložil dolžnost vsakega kristjana, ki naj najprej v svojem okolju ustvarja prijateljstvo, dobroto, toplino božje ljubezni.
Mešani zbor »Marij Kogoj« od Sv. Ivana v Trstu se je nato razporedil pred glavnim oltarjem in napovedovalka je prebrala naslove prvih treh pesmi: Resonet in laudi-bus, Sepulto Domino in Gavisi sunt. Pod vodstvom Nade Žerjal-Zaghet smo versko-umetniško doživljali poleg naštetih še drugih deset pesmi, ki jih je zbor izvajal z vso sigurnostjo in zlitostjo. Dolg aplavz je dal priznanje in čestitke dirigentki, solistu, zboru, organistu; cvetlični dar pa je to še lepše poudaril.
Po blagoslovu smo še vsi zapeli — kot ena velika družina — v slovo božičnemu času »Sveta noč«, številni ljubitelji naše pesmi so z zadovoljstvom zapuščali prijazni in sveti kraj z željo po podobnih srečanjih.
Oba pevska zbora pa sta se podala v bližnji Sv. Križ, da sta skupno zaključila praznik v gostilni »pri Vereni«.
čena vožnja 7. avtobusi in vsa oskrba od kosila prvega dne do večerje petega dne in romarska knjižica.
V	Assisiju prenočujemo trikrat v romarskem domu pri Maria degli Angeli (Cenacolo Francescano) v sobah z dvema posteljama. V Loretu prenočujemo enkrat v romarskem domu v sobah z dvema, tremi in štirimi posteljami.
Ob vpisu se da na račun 40.000 lir. Preostali znesek mora biti plačan do 25. maja, lahko v obrokili.
Kje se lahko vpišete?
Na Tržaškem pri vseh slovenskih dušnih pastirjih, pri g. Arturju Koshuta, via Ma-meli, 8.
Vpisovanje traja do 28. februarja.
Tehnično skrb za romanje ima agencija Aurora.
Romanje organizira v dogovoru z gori-škimi duhovniki odbor Duhovske zveze v Trstu.
V okviru delovanja SKPD M. Filej v Gorici je bil prejšnjo sredo 17. januarja v stolnici koncert orgelskega mojstra prof. Huberta Berganta. Umetnika že dobro poznamo po njegovih zelo uspelih koncertnih nastopih v našem mestu. Bergant stalno nastopa tudi v matični domovini in v inozemstvu. Lansko jesen je gostoval v Sovjetski zvezi, poleg tega pa tudi v raznih italijanskih mestih.
Program zadnjega goriškega koncerta je bil stilno zelo enovit in posrečen. Slovenski orgelski mojster je namreč predstavil štiri sonate in tako dal celotnemu nastopu lepo zaključeno vsebino in obliko. Na sporedu so bili skladatelji Mendelssohn, Bach, Hindemith ter Guilmant.
Sonata je že sama po sebi stroga in točno oblikovana glasbena zvrst, ki so ji seveda razni skladatelji v različnih dobah dali lasten pečat. Gre pa vedno za delo, ki sestoji iz različnih stavkov, ki jih navadno veže osnovna glasbena misel. Hitremu stavku sledi počasen, zmernemu spet razgiban. Seveda ima Scarlattijeva sonata malo skupnega z Bachovo ali Haydnova z Men-delssohnovo. Vsekakor pomeni sonata eno izmed temeljnih instrumentalnih oblik, ki so se je skladatelji vseh časov radi oklepali.
V Mendelssohnovi sonati v c-molu je prišla do izraza prekipevajoča nemška romantika, polna bogate in sveže melodike, obenem pa se v njej kaže tudi velik Bachov vsaj formalni vpliv (fuga). To ni čudno, sa je je prav Mendelssohn odkril Bacha glasbenemu svetu 19. stoletja!
Sledila je znana Bachova sonata v d-mo-lu (triosonata), kjer nemški baročni mojster v samostojnem polifonem razpletu treh melodičnih linij vodi kompozicijsko igro. čudoviti »Adagio« že anticipira romantično ustvarjalnost.
Hindemith predstavlja v glasbi našega stoletja povratek k neoklasičnim -idealom; v njih pa je veliko osebnih glasbenih prijemov in velika invencija, kjer se intelektualna plat marsikdaj stavlja nad čustveno. Njegova sonata je stilno in muzikalno — polna je še pastoralnih vplivov — bogat doprinos orgelski glasbi moderne dobe.
Koncert je zaključila Guilmantova sonata. pravi primer francoske pozno romantične šole in zato polna bleska, zvočnega efekta, melodije in ritma. V skoraj simfonični zasnovi smo tako lahko okusili vse karakteristike (pozitivne in negativne) tedanjega francoskega glasbenega ustvarjanja.
Hubert Bergant je v svojem izvajanju zelo precizno sledil tekstom, ki jim je nato vlil veliko umetniško vitalnost. Z izbrano in kar se da pestro registracijo je v posameznih avtorjih skušal vemo ponazoriti glasbeni svet ustvarjalcev. Stolne orgle so v tem glavnem dobro odgovarjale, saj pridejo med vsemi v našem mestu za koncertne nastope najbolj v poštev.
Občinstvo je ob koncu nagradilo umetnika z zasluženim ploskanjem.
BgsI
UTRIP CERKVE
• 7. januarja, ko je bil v Italiji praznik Gospodovega razglašen ja, .je sv. oče uporabil svoj opoldanski nagovor vernikom na trgu sv. Petra v Rimu za razmišljanje o verski svobodi. Dogaja pa se, je dejal, da že več kot sto let obtožujejo Cerkev, da vera odtujuje človeka, da mu odvzema nekaj bistveno človeškega. Zato bo treba še veliko storiti, da bo načelo verske svobode prevladalo v javnem življenju, v državah in mednarodni skupnosti.
• Mesto Krakov na Poljskem ima novega škofa. Je to Frančišek Macharski. Star je 51 -let, duhovnik od leta 1950. V Friburgu v Švici je doktoriral iz teologije, nato pa predaval v krakovskem semenišču. Leta 1970 je postal rektor semenišča in tajnik poljske škofovske komisije za laiški apostolat. Sedanjega papeža je ponovno spremljal na njegovih potovanjih. Ta ga je 6. januarja posvetil za škofa v baziliki sv. Petra. Pri obredu posvečenja je bilo navzočih kakih dve sto Poljakov, vsi krakovski pomožni škofje in 30 kardinalov.
• Letos se bo nemški Katoliški shod (Katholikentag)) vršil od 4. do 8. junija v Zahodnem Berlinu. Bo že 86. po vrsti. Za geslo shoda so izbrali misel: »Ljubezen spreminja življenje, spreminja svet«.
• Katoliški škofje Francije so leto 1979 razglasili za «Leto sv. Bernardke«. Ta je umrla 16. aprila 1879. Tako v Neversu, kjer je sv. Bernardka pokopana kot v Lurdu bodo tekom leta številna srečanja in kongresi, ki se bodo bavili z osebnostjo svetnice. 16. aprila bo v Newersu mladinski kongres, v Lurdu pa bodo vse leto razstave v spomin lurške videnke.
• Janko Glinšek, Toni Jemec in Fredi Žitnik, sinovi slovenskih staršev iz Argentine, so tri leta delali kot laični misijonarji v slovenskem misijonu na Madagaskarju. Sedaj je njihova pogodbena doba potekla. Ob povratku so se za nekaj časa ustavili tudi v Sloveniji in v Gorici.
• Ob 30-letnici podpisa Listine o človekovih pravicah so v londonskem Hyde Parku postavili in prižgali šest metrov visoko svečo, ki naj bi človeštvo spomnila na nad pol milijona ugotovljenih primerov hude kršitve človekovih pravic v današnjem času.
•	45	let	je	izhajal	kot	tednik »L’Osserva-
tore della Domenica«. Z letošnjim 1. januarjem pa je prenehal izhajati. Delno ga bo nadomestila sobotna izdaja vatikanskega dnevnika, ki bo imel ob sobotah posebno prilogo na osmih straneh.
OBVESTRA
Tečaj za prvo pomoč se bo začel 29. januarja v Kulturnem domu v Sovodnjah in bo obsegal 13 lekcij. Lekcije bodo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure. Vpisnina 5.000 lir.
Komedija »Nergač«. SSG bo to delo uprizorilo v soboto 27. januarja ob 20.30 v Boljuncu. V Gorici pa bo isto komedijo uprizorilo v gledališču Verdi v sredo 31. januarja ob 20.30 (goriški abonma).
V goriškem Avditoriju bo v soboto 27. januarja ob 18.30 instrumentalni koncert za flavto, fagot in klavir. Vstopnina tisoč lir.
V okviru tedna krščanske edinosti bo
v Društvu slovenskih -izobražencev v Trstu govoril v ponedeljek 29. januarja dr. Stanko Janežič na temo »Bog v katoličanstvu, protestantizmu in pravoslavju«. Razgovora se bo udeležil tudi metodistični pastor Ludvik Jošar. Večer bo v ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.15.
V Slovenskem kulturnem klubu v Trstu bo sobotni večer posvečen ekumenskemu razgovoru, ki ga bosta vodila dr. Stanko Janežič in metodistični pastor Ludvik Jošar. Začetek ob 19.15.
Cecilijanka 1978. Tržaški radio je posnel vse zbore, ki so nastopili na Cecilij anki 1978. Prva oddaja bo 25. L, nato bodo vsak četrtek ob isti uri.
Pustovanje v Katoliškem domu bo v nedeljo 25. -februarja ob 16. uri. Nastopile bodo razne skupine. Kdor želi nastopiti, naj javi svoje sodelovanje do 15. februarja Zvezi slov. katol. prosvete.
Bralci pišejo
Pismo o Radiu Trst A
Upam, da dogodek, na katerega nameravam opozoriti, nima nobene zveze z novim šefom na programskem oddelku Radia Trst A, sicer pomeni, -da bo slovenskim demokratom v Italiji v bodoče precej »slaba predla«. V soboto 13. januarja zjutraj sem namreč ponovno moral poslušati celo uro programa, ki ga je pripravil tržaški Primorski dnevnik. No, moram priznati, da je zadnje čase vedno več takih oddaj, kot bi jih pripravili člani uredništva Primorskega dnevnika. Lahko bi to izjavo dokumentiral z dokazi, pa si to prihranjujem za kdaj drugič. Tokrat bi rad opozoril le na omenjeno oddajo Primorskega dnevnika. Seveda vsakomur ni dano, da bi lahko prišel solit pamet na radio celo uro. To ni dano ne Katoliškemu glasu, ne Novemu listu, ne Mladiki ne komu drugemu. Je pa dano Primorskemu dnevniku! Bi lahko vedeli zakaj? In še nekaj: Je Katoliški glas ponudil tako obliko sodelovanja? Saj, kot sem nekje bral, navsezadnje niti ni zastonj, ampak za lep honorarček. No torej, 13. januarja, je v omenjeni oddaji med drugim tudi Marko Kravos -na dolgo (kakih 10 minut) govoril v samih superlativih o pretekli in bodoči dejavnosti Slovenskega kluba. Vse lepo in prav. Toda kot da ne bi bilo dovolj, je naslednji dan v nedeljo isti Marko Kravos, ob isti uri in enako dolgo spet razkladal, uganite, o čem! O Slovenskem klubu! Vprašujem se, če je to res posledica nove nastavitve, če ni morda to posledica prevelike vneme nekaterih, ki bi radi pokazali, da stoje na pravi strani plotu. Vsekakor znak kake pretirane vneme za deklarirani PLURALIZEM (kdo še o njem govori?) to -pa le ni. In če to ni, čemu plačujemo naročnino na RAI. Morda zato da poslušamo radio Koper na tržaškem valu?
(Podpis)
imiiniNiiimiiMMMiimMHiiiminiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Skmm trMo-soriško pume
Prof. Alojz Rebula v goriškem Avditoriju
V četrtek 18. januarja je bilo v goriškem Avditoriju napovedano srečanje s prof. A. Rebulo. Srečanje je bilo v okviru tovrstnih prireditev, ki jih prireja goriška občinska uprava. Teh je bilo do sedaj že 15. Poleg župana in nekaterih odbornikov je prišlo k temu večeru precej občinstva, predvsem so bili to slovenski dijaki in drugi Slovenci; .prišli pa so tudi italijanski someščani, čeprav v manjšem številu. Ker je bilo srečanje namenjeno predvsem Italijanom, je vse potekalo v italijanskem jeziku.
Prof. Rebulo je predstavila kot pisatelja prof. Diomira Fabian-Bajc. Predstavila je vsa njegova dosedanja dela in se posebej ustavila ob romanu »V Sibilinem vetru«. Govorila je v brezhibni italijanščini in zvedeli smo, da je pravzaprav prevajalka Rebulovih del na italijanski jezik, predvsem da se je lotila prevajati roman »V Sibilinem vetru«.
Za profesorico Diomiro Bajc je spregovoril pisatelj sam, ki je predvsem prebral odlomek iz Sibilinega vetra. Odlomek govori o srečanju učitelj a-filozof a Okeama s svojimi učenci v Atenah. Prevod je napravila že omenjena profesorica in je izzvenel v zelo bogatem jeziku. Zatem je profesor Rebula odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih navzoči zastavili. Pri tam se je znova pokazala naša slovenska lastnost, da pri javnih debatah nimamo kaj vprašati ali povedati, za hrbtom pa imamo nič koliko .kritik. V debato so namreč posegli le redki in še najbolj zgovoren je bil neki italijanski poslušalec.
Prof. Rebulo je na začetku pozdravil goriški župan De Simone, ki je podčrtal, da je to prvič, da se v Avditoriju predstavi avtor, ki ni italijanskega rodu in jezika. To dejstvo je pozneje omenil tudi pisatelj sam, ki je omenil, da je Gorica bolj »mitteleuropsko« mesto kot pa Trst, ki še ni prišel do tega, da bi poslušal neitalijanske pisatelje. Srečanje v Avditoriju je vsekakor bilo zdrava pobuda go-riške občine, ki se v nekaterih stvareh res odpira do Slovencev, v drugih pa je še vedno zaprta.
* * *
Naj v zvezi s tem omenimo še, da je v Attemsovi palači odprta razstava slikarja Zorana Musiča. Ta je po rodu Goričan, uveljavil se je pa tudi v mednarodnem svetu. Razstavlja motive iz Toskane, Umbrije in Dalmaoije.
Problemi Slovenske skupnosti
Na pokrajinskem sedežu v Gorici se je sestalo na skupni (razširjeni seji pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, odbor mladinske sekcije in -tajniki posameznih sekcij.
Namen sestanka je bil ta, da se poglobijo nekateri politični problemi, 'ki zadevajo v tam času Slovence na Goriškem m se udejani volja vodstva Slovenske skupnosti, da je tudi mladina preko svojih predstavnikov pri tem soudeležena. Pred kratkim je bil namreč občni zbor mladinske sekcije Slovenske skupnosti, iz katerega je izšel novi odbor, ki se v tem času seznanja z določenimi problemi, ki jim lahko naša mladina najde ustrezno rešitev. Prav je tudi, da mladinci sodelujejo in soodločajo pri sklepih vodstva stranke in s tem dejansko dokažejo življenjsko silo slovenske stranke, ki se ne bo v prihodnje krhala ob odnosu mladi-stari, kakor se je dogajalo v nedaljni preteklosti.
Razprava je tekla o nedavnem skupnem sodelovanju mladinske sekcije z mladino SSO, SKGZ, PSI in PCI ob priliki tedna za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Izrečene so bile tudi nekatere kritike na
določeno površnost, ki smo ji bili priča, kar bo ob podobnih prilikah treba odpraviti.
V debato so posegli predstavniki mladih Jarc, Bukovec, Sirk, Rustja, Košič.
Seja se je nadaljevala z razpravo o stališču naše stranke na goriški pokrajini, o katerem je podala podrobno poročilo Marija Ferletič. Slovenska -skupnost je po nesrečnem sklepu o prepovedi uporabe slovenščine v tem organu prešla v totalno opozicijo sedanji večini, ki jo tvorijo DC, PCI, PSI, PRI, PDSI. Tudi ta večina u-pravlja pokrajino z neuspehom, ker ni med njimi nobene enotnosti in skupne volje, pač pa so stalno na programu medsebojni prepiri in nerazumevanja SSk bo zato nadaljevala z bojem proti taki večini.
V naslednjem so, na predlog organizacijskega tajnika Karla Brešana, sklenili, da se bo redni pokrajinski kongres stranke vršil v goriškem Avditoriju dne 3. marca. V ta namen bodo po vseh sekcijah SSk izbrali kandidate in se na sestankih pogovorili o različnih pdoblemih naših vasi in občin; vse to 'bo -moralo biti prisotno na tem kongresu.
Sejo je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin. V razpravi so sodelovali še Gra-dimir Gradnik, Marko Brajnik, Damijan Paulin, Božidar Tabaj, Jožko Sir-k in Emil Valentinčič.
Umrla je Ivanka Simčič
Pretekli mesec nas je zapustila Ivanka Simčič por. Leopoli. Bila je zvesta naročnica našega lista in verna obiskovalka slovenske maše v stolnici, odkar je bila v Gorici in dokler so ji moči dopuščale. Ustavil je ni noben mraz in nobeno slabo vreme. Dolgo je bila bolna in ni mogla z doma. Zadnje čase je v bolezni veliko trpela, a je bila vedno vdana v ibožjo voljo. Za življenja se je tudi rada udeleževala naših romanj in bila kar štirikrat v Lurdu. Podpirala je naše ustanove, za -kar naj ji Bog v večnosti obilo poplača. Naj počiva v miru.
Sindikat slovenske šole - Gorica
Sindikat slovenske šole - Gorica je sklenil, da se pridruži celodnevni stavki v petek 26. t. m. Stavka je povsem utemeljena, ker vlada ne namerava izpolniti obveznosti do šolnikov v smislu izboljšanja njihovega ekonomskega položaja.
»Voce Isontina« ima novega urednika
Goriški škofijski tednik Voce Isontina je menjal glavnega urednika. Dr. Maffeo Zambonardi je namreč pustil to mesto zaradi drugih obveznosti na škofiji; na njegovo mesto je g. nadškof imenoval don Renza Boscarola. Ob zamenjavi urednikov je bila primerna slovesnost, ki so se je udeležili številni člani uredništva in g-nadškof.
Naj povemo še, da je don Renzo Bosca-rol bil izvoljen za zastopnika katoliških tednikov treh Benečij v vsedržavni zvezi katoliških tednikov. Čestitamo!
Srečanje Gorica-Nova Gorica
Na goriški občini je bilo srečanje ju-goslovansko-italijanske tehnične komisije, k-i mora vsklajeva-ti razne tehnične probleme, ki se tičejo obeh obmejnih občin. Razpravljali so o plovnem kanalu Jadransko morje-Donava. (O tem bodo gotovo razpravljali še desetletja). Bolj praktičen je problem novega mejnega prehoda za pešce v ul. sv. Gabrijela. Dela za ta prehod bodo z italijanske strani financirali iz sklada za izvrševanje osimskih sporazumov. Končno so se pogovorili še o čistilnih napravah za mestno kanalizacijo. V Gorici je ta naprava že skoro končana, v Novi Gorici pa izdelujejo načrte.
NAROČILNICA
Pošiljajte mi, prosim, vaš list štiri tedne brezplačno in brez obveznosti na ogled. Moj naslov:
(ime in priimek)
(ulica in številka)
(kraj in država)
Ko ste razločno izpolnili naročilnico, jo izrežite, priložite pismu in pošljite na upravo lista
KATOLIŠKI GLAS
Riva Piazzutta, 18
34170 GORIZIA - GORICA, Italia
V nedeljo 7. januarja so združeni pevski zbori in solisti izvajali v stolnici sv. Justa »Slovenski božič« skladatelja Matije Tomca. Ta zbor bo v nedeljo 4. februarja ob 16. uri nastopil v Katoliškem domu v Gorici in podal omenjeni biser slovenske nabožne glasbe. Obhajali bomo namreč
DAN ZA KATOLIŠKI TISK
Med odmorom bo srečolov.
Že danes vabimo vse prijatelje na ta izreden tudi kulturni dogodek.
Skavti na snegu
V nedeljo 21. t. m. so SGS organizirali izlet na sneg za svoje člane in -prijatelje. Napolnili so dva avtobusa. Smučali so se v Ovčji vasi in imeli še precej ugodno vreme. Ob vrni-tvi so zvečer ob 19.30 imeli skupno nedeljsko mašo v Zavodu sv. Družine, kjer so jih po maši sestre postregle tudi s čajem in pecivom. Udeleženci so bili z izletom zelo zadovoljni.
Občinska gradbena komisija v težavah
Goriška občinska gradbena komisija je v krizi, ker združenje arhitektov noče imenovati dveh članov ,v to komisijo, kakor zahteva pravilnik. Tega pa nočejo iz protesta zoper občinsko upravo, ki ni še uslišala njih zahteve, da bi -posodobila občinski gradbeni pravilnik, ki je še iz leta 1886.
Slovansko-bizantinska maša v goriški stolnici
A-postolstvo sv. Cirila in Metoda je v nedeljo 21. januarja pripravilo mašo v bi-zantinsko-slovanskem obredu. Somaševala sta p. Roman žužek iz Rima in dr. Joško Markuža; pri maši je pel goriški ekumenski zbor pod vodstvom Z. Klanjščka. Ta zbor sestavljajo pevoi zbora Mirko Filej. Maša je bila v stolnici in se je je udeležilo še dokaj ljudi; številni so prejeli sv. obhajilo pod obema podoboma, kot je pri vzhodnih kristjanih v navadi.
DAROVI
Za sklad Katol. glasa; ob 90-letnici Gi-zele škof poklanja družina Terčon-Širca, Mavhinje, 10.000; Ana B. ob obletnici -moževe smrti 10.000; Antonija Toroš 5.000; Olga Troha 2.000; T. S. 2.000; iz akcije Slovenija ARS Kanada 150 -dol.; C. A. 10.000; Amalija Černe 10.000; za objavljanje -darov župnija Opčine 15.000; Marija Kerševan, Opčine, 5.000; v blag spomin Justine Hrovatin 10.000; Marija K., Bazovica, -10.000 lir.
Družina Leopoli v spomin preljube mame Ivanke Simčič za misijonarja Kosa, za Alojzi j evišče in za Zavod sv. Družine po
50.000 lir.
Za Alojzijevišče: dr. Jože Vrtovec namesto cvetja na grob Milki Rupnik 30.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: C. A.
10.000 lir.
Družini De Giorgi in Pernarčič namesto cvetja na grob Jožefa Tommasi za sklad Katol. glasa 10.000 in za Alojzijevišče ter Zavod sv. Družine po 20.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: Slovenka i-z Kanalske doline 100.000; N. N. 50.000; Hilarija De Vetta 50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: vnuka Verenka in Vasja v spomin pok. nonota dr. Mirka Legiša 20.000; svojci v spomin Olge Legiša ob tretji obletnici smrti 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda: Marija S., Gorica, 5.000 lir.
Za socialni center v ul. Carducci v Gorici: kolegi sina Radivoja v spomin Bernarde Komjanc 30.000; družina Veronese v spomin dragega prijatelja G. Poletta
10.000 lir.
Za skupnost Družina - Opčine: Marija od Sv. Ivana 10.000; župnija Boršt 90.000; Marija Živic v spomin pok. bratrancev Pinota in Franca 10.000; Štefanija Guštin ob 48. obletnici poroke 20.000; Zofija Gorup in Marija Ban v spomin pok. sestrične Marije Guštin 5.000; Zora in Silko Ražen v spomin -Pine Marc 10.000; v s,pomin iste Silvestra Ražem 10.000; Marta in Rafaela iz
Bazovice v spomin pok. staršev 10.000; Anica Danev 17.875; zbrani na štefianovanju v skupnosti Družina prijatelji in člani pevskega zbora »Marij Kogoj« 141.500; sestre v blag spomin Justine Hrovatin 50.000 lir.
Za cerkveni zbor v Sv. Križu: ob tretji obletnici smrti moža in očeta Marija žena Slava ter sinova Edvin in Robert Sedmak
10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Miche-luzzi Giovanni 1.000; družina Hrovatin 15.000; Danica, Brišoek-Dolenc, v spomin dragih staršev 3.000; družina Planinšek v zahvalo Materi božji 20.000; Angela Gu-štin-Sosič v čast Materi božji 30.000; N. N. 8.000; družina Vidau ob rojstvu vnuka Boruta 10.000; Slava Škabar v spomin moža Josipa 1.000; družina Sosič 10.000; Ana Hrovatin za ogrevanje cerkve 10.000; Lilijana Čok v spomin očeta Ivana 8.000; B. in R. Franco, Avstralija, 23.900; Nino in Silva De Bernardi v spomin pok. Emila Badalič 5.000; Nino in Silva De Bernardi v spomin pok. staršev 5.000; Milja Hrovatin 20.000; N. N. namesto cvetja na grob Rože Simčič 10.000; N. N. v isti namen 1.000; N. N. v spomin Juste Hrovatin 1.000; sestre v blag spomin Justine Hrovatin 50.000; sorodniki -pok. Rože Podberšček-Sosič 10.000; Marija Dolenc-Holstein za ogrevanje cerkve namesto cvetja na grob sošolki Justini Hrovatin 20.000; Angela Škerlavaj v spomin na svoje pokojne 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: družina Ban v spomin -pok. strica Emila Badalič 30.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Hrovatin 5.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor na Opčinah: Pep-ka Dolenc, Marija Sosič-Nussdorfer in Viktorija Sosič namesto cvetja na grob Pepija Sosič (Šemolinov) 50.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Anton Mirošič 8.000; N. N. 5.000; Pina Mahnič v spomin Pine Marc 5.000; Mah n ič-S m otl ak 10.000; Marija Križmančič (Truskotova) 5.000; Andrej in Ema v spomin mame Ančke 10.000; družina Križmančič ob prvi obletnici mamine smrti 15.000; Franc Mahnič 10.000; družina Talkner ob smrti Huberta 6.000; Pina Kocjančič od Sv. Ivana 5.000; Marc-Totnovi 3.000; Renni 7.500; Svetka Marc
10.000 v spomin očeta Vinkota in Marija Marc 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: verska skupina iz Trsta 20.000; Ivanka Knez iz Barko vel j 10.000; Igor Križmančič v spomin na nono Ančko 10.000; N. N. 5.000; N. N. 35.000 lir.
Za lačne po svetu: Cilka Kovač v spomin sočlanice stolniškega pevskega zbora Milke Rupnik 10.000; Marija De Vetta
10.000 lir.
Za misijonarja Kosa: Zora Brandula 20.000; N. N. 15.000; za misijonarja Rudeža N. N. 50.000; za misijonarja Štanta 50.000 lir.
Kadili M H
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 28. januarja do 3. februarja 1979 Nedelja: 9.00 Sv. -maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Utripi prosvetnega življenja. 11.00 Kratka -poročila in novice iz Furlanije-Julijske krajine. 11.05 Mladinski oder: »Turi in njegovi godci*. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov, vmes 14.00 Kratka poročila in novice iz Furlanije-Julijske krajine. (Neposredni) prenosi z naših prireditev. 19.00 Poročila, novice iz Furlanije-Julijske krajine.
Ponedeljek: 8.00 Novice iz Furlanije-Ju-lijske krajine. 9.30 Vroči svinec. 10.00 Kratka poročila. 11.00 To je bila zabava, preizkušena razvedrila ponujamo. 11.35 Radi smo jih poslušali. 12.00 Kdo je na vrsti — prizori iz zdravniške ambulante. 13.15 Slovenski samospevi. 13.30 Socialna problematika. 14.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 14.10 Kulturna beležnica. 16.30 Žive povestice. 18.05 Čas in družba. 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. 19.00 Poročila, novice iz Furlanije-Julijske krajine.
Torek: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes (7.45 cca): Pravljica za dobro jutro. 8.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 8.05 Ženska stran neba. 9.30 Filološki utrinki.
11.00 »Postaja na severu« - 1. del. 13.15 Zborovska glasba. 14.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 14.10 Literarni utrinki. 14.20 Od -prvih uspehov do danes. 15.00 Mladi izvajalci. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
19.00 Poročila, novice iz Furlanije-Julijske krajine.
Sreda: 7.45 cca: Pravljica za dobro jutro. 8.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 8.05 Koder teče, ondot moči. 9.30 Kaj nam pomenijo danes? Nekdanji av-torij, -kakor jih vidi Boris Pahor. 9.40 Iz zborovske zakladnice. 11.00 Ljudje in dogodki. 13.15 Naši zbori. 14.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 14.10 Mladi pisci. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Mesečnik«. Satirična oddaja za konec meseca. 18.25 '2,a ljubitelje operne glasbe. 19.00 Poročila, novice iz Furlanije-Julijske krajine.
Četrtek: 7.45 cca: Pravljica za dobro jutro. 8.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 8.05 Jutranji almanah. 11.00 »Postaja na severu« - 2. dol. 13.15 Zborovska revija »Cecilijanka 1978«. 13.45 Gospodarska društva v deželi. 14.00 Novice iz Furlanije-Julijske krajine. 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Glasbene oblike in izrazi. 16.30 Kje je napaka? 18.05 Epigram kot literarna oblika. 18.20 Operna glasba.
Petek: 8.05 Zenska stran neba. 9.30 Iz zapiskov Josipa Tavčarja. 11.00 Drugorazredne narodnosti v Italiji. 12.00 V starih časih. 12.30 Iz operet. 13.15 Primorska poje. 1978. 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci.
14.20 Gremo v kino. 15.00 Jugotonov ex-press. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Mi in glasba. 18.05 Po sledovih izumrlih živali.
18.20 Operna glasba.
Sobota: 8.05 Radijski trim. 9.05 Kulturno pismo. 10.05 Koncert. 11.35 Na goriškem valu. 13.15 Slovenske ljudske -pesmi. 14.10 Slovenske -povojne revije v Italiji. 14.30 Vse lepo, vaš -Peter! 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Prisega opolnoči«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: nisgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
Justine Hrovatin
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovalcem cvetja, sosedom, g. župniku Žerjalu in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Opčine, 12. januarja 1979
Tončka, Viktorija, Francka In ostalo sorodstvo