gpcdlzlone In abfooaamento postale — Po«tnlnn plačana v gotovim Leto XXV. Ljubljana, 29* maja 19JVXXI Posamezna Številka Štev. DOMOVINA in KMETSKI LIST UpravnlStvo ln uredništvo »UOMOVLN&v Ljubljana, Pucclnljeva ulica St. 6, EL nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun PoStne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletna 12.— L, celoletno 24.— I*. — Posamezna Številka 00 cent Nova vlada Kraljevine Italije Vladar je osebno prevzel poveljstvo nad Oboroženimi silami — Maršal Badoglio je sestavil novo vlado Rim, 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade ln prvega mlnistra-tajnlka, ki jo je podal Nj. Eks c. Benito M u s s o 11 n 1 ter Je za predsednika vlade imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra B a d o g 1 i a. Proglas Kralja in Cesarja italijanskemu narodu Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic: »Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben kurak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj so prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrlji-vost domovine. Podpisan VIKTOR EMANUEL. Sopodpisan: Pietro BADOGLIO. Oklic maršala Pietra Badaglia Run, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italija.ioni dal naslednji oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo ln sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si uinišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. živela Italija! živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro BADOGLIO. Prve odredbe novega šefa vlade Rim, 26. julija s. Sef vlade Badoglio je izdal naslednji ukaz: Prostovoljna Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sli naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine. — Podpisan: Šef vlade BADOGLIO. Rim, 26. julija ?. šef vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv: Italijani! Po proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu, naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. NI trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost, disciplino ln patriotizem, poln vdanosti najvišjim interesom naroda. Prepovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da jih brez obotavljanja razprši. — Podpisan: BADOGLIO. Novi mažje v novi vladi RIM, 26. julija s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval naslednje ministre državne tajnike: ZUNANJE ZADEVE: Eksc. RAFFAELE GUARIGLIA, Kr. veleposlanik; NOTRANJE MINISTRSTVO: Eksc. dr. BRUNO FORNACIARI, Kr. prefekt; ITALIJANSKA AFRIKA: Eksc. MELCHIADE GABBA, senator Kraljevine; PRAVOSODJE: Eksc. dr. GAETANO AZZARITI, generalni direktor ministrstva za pravosodje! FINANCE: Eksc. DOMENICO BARTOLINI, generalni oskrbnik države, senator; VOJSKA: Eksc. general ANTONIO SORICE, državni svetnik; MORNARICA: admiral divizije RAFFAELE DE COURTENNE; LETALSTVO: general letalske brigade RENATO SANDALU; NARODNO VZGOJSTVO: dr. LEONARDO SEVERI, državni svetnik; JAVNA DELA: dr, DOMENICO ROMANO, generalni direktor ministrstva za javim dela; POLJEDELSTVO IN GOZDOVI: prof. ALESSANDRO BRIZI, senator Kraljevine; PROMET: general FEDERICO AMOROSO; KORPORACIJE: dr. LEOPOLDO PICCARDI, državni svetnik; LJUDSKA KULTURA: Eksc. dr. GUIDO ROCCO, Kr. veleposlanik, generalni direktor za Inozemski tisk; VALUTE IN DEVIZE: Eksc. dr. GIOVANNI ACANFORA, generalni direktor Bance d'Itallaj VOJNA PROIZVODNJA: Eksc. general CARLO FAVAGROSSA; Nj. Vel. Kralj In Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika Imenoval tudi za PODTAJNIKA PRI PREDSEDNIŠTVU MINISTRSKEGA SVETA Eksc. doktor-ja PIETRA BARATONA, državnega svetnika. Maršal Badoglio Novi šef vlade vitez Pietro Badoglio je bil rojen 28. septembra 1. 1871. v kraju Grazzano del Mon-ferrato. že zelo mlad je stopil v vojaško akademijo v Turinu, iz katere je izšel z 19. leti kot topniški podporočnik. Po obiskovanju praktične šole je napredoval v poročnika. Kot tak se je udeležil afriške vojne v letih 1886/87. Leta 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zanzuru se je tako odlikoval, da si je zaslužil prvo izmed vseh sedem povišanj za vojne zasluga, ki jih je dosegel v svoji vojaški karieri. Ob izbruhu vojne 1. 1915/18 je bil podpolkovnik glavnega stana in kot tak dodeljen poveljništvu II armade, 1. 1916 pa je bil kot polkovnik poveljnik 78. pehotnega polka. Dne 6. avgusta istega leta je zavzel grozni Monte Sabotino, ki je bil polnih 14 mesecev nezavzetna postojanka ztt obrambo Gorizije, mesta, ki ga je dva dni na to II. armada zmagovito zasedla. Badoglio je bil tedaj za vojne zasluge povišan v generalnega majorja. Pri važnih bojih na Kuku in pri Vodlcaii je bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917 je bil določen za podšefa glavnega stana Armanda Diesa in je kot tak prispeval k reorganizaciji vojske ter k pripravam in uresničenju odločiln-zmage. Nato je imel naročilo, da se s premaganim sovražnikom pogodi v Villi Giusti o premirju. L. 1920 je bil odposlan v Venezio Giulio kot izredni komisar, da bi našel rešitev vprašanja Fiumeja, ki ga je zasedel d'Annunzio, nato pa je odšel v posebni misiji najprej v Rumunijo in zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu je podelil naslov sabotinskega markija. Leta 1924 je bil veleposlanik v Braziliji in po svojem povratku od tam je bil povišan v maršala Italije, že dne 24. februarja 1919 je bil imenovan za senatorja Kraljevine in v novembru istega leta mu je bilo podeljeno odlikovanje ovratnika reda sv. Annunziate. Leta 1927, ko se je izvršila radikalna reforma višjega poveljništva vseh oboroženih sil v državi, je bil imenovan za šefa generalnega glavnega stana, januarja leta 1929 pa je prevzel enotno vlado v Libiji, kjer se mu je posrečilo izpopolniti zasedbo in doseči pomirje-nje. Dne 15. novembra 1935 je bil pozvan na polof tj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Kot vrhovni poveljnik v Abesiniji je zmagovito zaklju Ml tedanjo vojno in izsilil pohod v Adis Abebo. Bil je prvi podkralj Abesinije in ko je zaprosil n dosegel razrešitev s te funkcije, da bi se vrnil v domovino in prevzel delovanje šefa generalne glavnga stana, mu je Kralj in Cesar podelil n >.-slov vojvode Adis Abebe. Rim mu je dne 3. julija 1936 podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 19337 je bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučevanje. Dne 5. novembra 1939 pa je bil navzlic temu, da je dosegel starostno mejo, nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar je ostal v prvi dobi vojne proti Franciji, Angliji in Grčiji in je bil na svojo prošnjo razrešen šele 5. decembra 1940. * Imenovanje civilnih komisarjev. Visoki komisar je odredil naslednje izpremembe: dr. Emilio Casanego je premeščen :z Črnomlja v Kočevje, Lodovico Maffei pa lz Ljubljane v Novo mesto za naslednika Giuseppeju Mannu-Ricciju, ki je poklican pod orožje. General prostovoljne milice Michele Pallotta je postavljen za okrožnega civilnega komisarja v Ljubljani. Dr. Anto>-nio Aliutl je imenovan za okrožnega civilnega komisarja v Črnomlju. * Nov poveljnik Kr. Karabinjerjev. Pri letalskem napadu na Rim je padel poveljnik Kr. Karabinjerjev general Hazon z načelnikom glavnega stana polkovnikom Barengom. Na njegovo mesto je bil poklican divizijski general Angelo C e r i c a, rojen 30. septembra 1885 v Alatriu, večkrat odlikovan za hrabrost. Nadaljnje borbe na Siciliji in na Vzhodu DomaČe novice * Novi Izredni komisar Prevoda. Na mestu dr. Karla Scale je bil imenovan za izrednega komisarja pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu v Ljubljani g. Covone Giovanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč g. La Grassa Francesco. * Nove uradne ure. Pričenšl z 26. julijem je določen delovni čas za vse urade Visokega koini-sariata v Ljubljani in za ostale pokrajinske urade od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, izvzemši v soboto, ko bodo uradne ure od 8. do 13. * Občinska uprava v šmarjetl na Dolenjskem je bila razpuščena. Za izrednega komisarja občine je bil imenovan g. Florijan Zorko. * Nov opat v Celju. Po odhodu celjskega opata g. Petra Juraka v Zagreb je prišel v Celje za opata duhovnik Klobasa, ki je doslej služboval v 6t. Jurju ob Ščavnici. * Za izrednega komisarja občinske uprave v Ajdovcu je bil imenovan g. Josip Vidmar, v Kočevski Reki pa g. Josip Lesar. * Potresni sunek v Ljubljani. Preteklo soboto ob 3.47 zjutraj smo čutili v Ljubljani po.resni sunek, prihajajoč v smeri od vzhoda proti za-padu, nekako proti Krimu. Potresni val je trajal komaj dobrih 5 sekund, bil pa je precej izdaten. Čutili so ga tudi v vsej ljubljanski okolici in v Triestu. * Oddelek finančne kontrole v Trebnjem se je preselil iz Oparove hiše v nove prostore v žup-nišču. Tako imajo v Trebnjem zaradi pomanjkanja stanovanj v župnišču kar dva važna urada, kakor menda-nikjer drugod v Ljubljanski pokrajini. * Pri Mestni hranilnici v Kočevju je Visoki komisar razrešil upniški odbor ter je nadaljnjo likvidacijo tega denarnega zavoda poveril z dnem 1. avgusta t. 1. Hranilnici Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, podružnici v Kočevju. * Višek poletja smo menda dosegli pretekli teden, ko smo 19. t. m. zabeležili 30° Celzija, naslednji dan pa celo 31° C. Odtlej je vročina po-malem upadala. V presledkih imamo vedno kaj deževja, hude nevihte pa nam zaenkrat — hvala-bogu — prizanašajo. Čeprav je žito po letošnjih ujmah v juniju poleglo, so dolenjski kmetje zadovoljni z žetvijo pa tudi z ostalo letino, želeti je samo še, da bi ujme in bolezni prizanesle vinogradom, ki se ponašajo tudi letos z obilnim grozdjem. * Ljubljanica je zahtevala novo žrtev. Zadnje dni je vroče sonce venomer izvabljalo Ljubljančane na Ljubljanico in Gradaščico. Med kopalci je bil tudi 22-letni sin železničarja Ludovik Ilija, po rodu z Jesenic. Slaboten, se je kmalu začel potapljati. Tovariši so mu priskočili na pomoč, voda pa ga je skrila in so truplo našli šele naslednjo jutro. Hudo prizadeti družini velja tudi naše sožalje. * Nova žrtev Krke. Zelena in nevarna Krka Je nedavno zahtevala novo žrtev. 23-letni Ivan Jurič iz Stopič pri Novem mestu je lovil ribe. Po nesreči je padel v vodo ter treščil na skalo, ki je bila skrita v vodi. Takoj se je začel potapljati. Truplo so našli šele čez nekaj časa in ga odpeljali v Stopiče, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Pokojnik je bil prijazen fant in vsi obžalujejo njegovo nesrečno smrt. * Smrt družine v Vintgarju. Zaradi večkratnih neurij je Radovna na Gorenjskem močna narasla. In prav takrat je rmpravila v Vintgar izlet neka tričlanska družina z Bleda. Vsi trije so našli smrt v dercči vedi. Ženo je voda kmalu naplavila, moža in hčerko pa so našli šele čez nekaj dni. * Huda toča je napravila nedavno veliko škodo v mariborski okolici in v Slovenskih goricah. Zlasti sta bili prizadeti župnija Kamnica in okolica sv. Urbana, kjer ni ostalo niti listje na trtah. Nadalje so bili hudo prizadei kraji Svečina, Sv. Jakob, Sv. Jurij ob Pesnici tn Sv. Ana pri Krem-bergu. V teh krajih tudi ne bo sadja, dočim kaže na Posavju in v Savinjski dolini zelo lepo. * Krave so ga ubile. Na svojem domu na Gorenjskem se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosec. Ko je puščal krave iz hleva, da bi jih gnal na pašo, so ga na dvorišču podrle, pohodile in mu zlomile hrbtenico. Naslednji dan je podlegel. Bil je dober gospodar in skrben družinski oče. Zapustil je vdovo in štiri otroke. * Smrt poti vozom. 67 letni posestnik Ferdl-nad Maček iz Reke pri Laškem je hotel pridržati svoja dva splašena vola, vprežena v polno naloženi voz. Pa je siromak padel pod kolesa in dobil tako hude poškodbe, da je izdihnil nekaj ur po prevozu v celjsko boln'šnico. * V Slanini vasi pri Metliki je umrl komaj 33 let stari ugledni posestnik France V r a n i č a r. Zapustil je vdovo, 5 letnega sinčka ln 3 letno hčerko ter 70 letnega očeta, ki je s Francetom izgubil v zadnjih treh letih že tretjega sina in na- Se nadalje se razvijajo silni boji na Siciliji ln na vzhodni fronti, zlasti pri Orlu. O tem nam govorijo uradna poročila zadnjih dni: NA SICILIJI 24. julija: Zaradi ojačenega pritiska močnih sovražnih oklopnih množic je postala na Siciliji potrebna nova razmestitev osnih čet in kot posledica tega izpraznitev mesta Palerma. Na vsej fronti so italijanske in nemške enote zapletene v hudo borbo. 161. in 163. motorizirana topniška skupina sta se pretekle dni bojevali z izredno hrabrostio in zaslužita čast posebne omembe. Na vzhodnem delu otoka so naši torpedni letalci potopili 2 parnika. skupaj 15 tisoč ton. Razen tega so zadeli in poškodovali 2 nadaljnji trgovski in eno petrolejsko ladjo. Sovražno letalstvo je močno bombardiralo kalabreško-sicil-sko obalo med rtom Pelorom in Villo San Giovanni. Pet sovražnih letal je bilo pokončanih. Tudi v Salernu, na otoku Ventotene in davi v Bologni so letalski napadi povzročili žrtve in škodo v doslej še ne ugotovljenem obsegu. 25. julija; Na Siciliji so bile tudi včeraj hude borbe. Sovražni sunek, zadržan v vzhodnem in osrednjem odseku fronte, se je ponovil posebno živahno na severnem krilu naše fronte. Naši bombniki so zadeli v luki v Augusti parnik srednje tonaže. Lovci in manjše nemške pomorske enote so v zadnjih dveh dnevih sestrelili 11 letal; nadaljnje letalo je uničilo naše lovsko letalstvo ob kalabreški obali. Letalski oddelki so bombardirali Livorno; škoda ni velika, žrtve se ugotavljajo. Dve letali sta se zrušili zadeti od protiletalskega topništva. 26. julija: Na Siciliji so bili v srednjem odseku bojišča zavrnjeni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki; nadaljuje se na severnem krilu silovit sovražni pritisk. Nad pristaniščem Sira-cuso so nemška bojna letala potopila tri parnike s skupno 20.000 tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno 61.000 tonami. V zraku nad otokom je letalstvo Osi uničilo tri letala, dve pa so uničile obrambne baterije. V zadnjih dneh so med napadi na naše konvoje sestrelile poinorske edinice v spremstvu 10 letal. Naša protipomorniška sredstva pod poveljstvom ladijskega poročnika Giuiia Pellia iz Bonassole (La Spezia) so ootopila na odprtem Tirenskem morju sovražno podmornico. 27. julija: Nespremenjen položaj na Siciliji, kjer se je bojno delovanje razvijalo pretežno v severnem odseku razvrstitve. Nemški bombniki so z uspehom napadli trgovske in vojne edinice v bližini severne in vzhodne obale otoka ter hudo poškodovali 4 prevozne ladje, 2 križarki in 1 rušilec, 5 trgovskih parnikov pa je bilo zadetih v pristanišču La Valletta. Sovražno letalstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja in na pokrajino ob Mesinski ožini; škoda ni huda, žrtve pa so ugotavljajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 letal. V dvobojih z našimi lovci s Sardinije so 2 letali tipa »Curtis« in eno torpedno letalo strmoglavili v morje. slednika na domačem posestvu. Njegova smrt pa je hudo zadela tudi preostale tri brate in sestro. Naše sožalje! * V šmartnem pri Litiji je umrl upokojeni nadučitelj Makso Kovačič, star šele 53 ;et. Zadela ga je kap. Bil je znan daleč naokoli. Svojčas je ustanovil več gasilskih društev, bil je tudi vnet pevec in se je po svojih močeh trudil za ljudsko prosveto v šmartnem. Pod novo upravo je bil vodja krajevne skupine. Ob grobu se je od njega poslovil okrožni gasilski načelnik Tomaž H omar iz Kamnika. * Vinagora je znan božjepotni kraj. Tu so pričeli pred kratkim graditi vodovod. Dela bodo še letos končana in bodo tako Vinagorci poleg dobre kapljice, ki se jim letos spet obeta, uživali tudi zdravo pitno vodo. * S srpom si je prerezalo žilo. Na Pohorju se je vračala 22-letna delavka Marija Peričeva s tovarišlcaml z njive, kjer so požele pšenico. Mahala je z rokami in nenadno zadela z desnico ob srp, ki ga je imela tovarišica v roki. Prerezala si je žilo in je domala izkrvavela. Pripeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. * Bivši jugoslovanski knez Pavfe je obolel. Agencija Štefani poroča: Angleški zunanji minister Eden, ki je govoril pred kratkim v spodnji zbornici v Londonu, je potrdil glasove, ki že nekaj časa krožijo glede zdravstvenega stanja bivšega jugoslovanskega regenta Pavla. Knez Pavle, ki se je po svojem begu ustavil v Keniji v Afriki, kjer so ga Angleži držali kot ujetnika v pričakovanju navodil iz Londona, je močno trpel zaradi zdravja. Ker se je njegovo zdravje še bolj poslabšalo, ga je bilo treba premestiti v Južno Afriko, kjer je ugodnejše podnebje. NA VZHODU 23. julija: Sovražnik razširja svoje velike napade na vzhodnem bojišču na nove odseke. Kljub temu so ostali tudi včeraj brez uspeha vsi njegovi poskusi, da bi, ne glede na izgube, vdrl v naše bojne črte. Navzlic vsej sovražni propagandi stoje armade nemške vzhodne vojske trdno in neomajno. V tesnem sodelovanju z letalstvom prizadevajo sovražniku velikanske krvave izgube. 24. julija; Na kubanskem predmostju in na fronti ob Miusu se je izjalovilo več krajevnih napadov sovražnika, ki so bili deloma zavrnjeni v protisunkih. Ob srednjem Doncu je delovanje Sovjetov vidno popustilo. Močni sovjetski pehotni in oklopni oddelki so skušali spet zaman prodreti na področju Bjelgoroda. Na bojnem področju pri Orlu trajajo menjajoči se boji dalje. Sovjeti so bili na več mestih v uspešnih protinapadih vrženi nazaj. Krajevni vdori so bili zajezeni. Južno od Ladoškega jezera so se tudi včeraj razbili vsi z močnejšimi oddelki uvedeni napadi ob posebno hudih izgubah za sovražnika. 25. julija: Ob kubanskem mostišču, na bojišču ob Miusu in Doncu, pri Bjelgorodu in južno od Ladoškega jezera so bili krvavo zavrnjeni neprestani sovjetski poizkusi za prodore. Sovražni oklepni naskakovalni oddelek, ki je v skupini 50 oklepnikov vdrl v naše postojanke, je bil uničen. Menjajoče se borbe na področju pri Orlu trajajo dalje. Močni napadi sovražnih pehotnih in oklepnih oddelkov so bili tukaj ustavljeni v hudih bojih V protinapadu je uspelo popolnoma uničiti sovražno bojno skupino. Vseh je bilo včeraj uničenih 357 oklepnikov. 26. julija: Sovjeti so tudi včeraj ob kubanskem mostišču v prostoru pri Orelu in južno od ladoškega jezera nadaljevali svoje brezuspešne poskuse, da bi prodrli skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azov-skega morja do Bjelgoroda so njihovi napadi zaradi dosedanjih izgub nasproti prejšnjim dnem znatno popustili. 27. julija: Težišče bojev na vzhodu je ležalo tudi včeraj v prostoru pri Orelu. Po sprememb polnih bojih in ob uničenju številnih oklopnih vozil, so nemške čete, podpirane od močnih oddelkov letalstva, krvavo odbile več sovražnih poizkusov za prodor južno, vzhodno in severno od Orla. Na ostali vzhodni fronti je prišlo do trdovratnih obrambnih bojev na kubanskem mostišču, ob Miusu in južno od Ladoškega jezera, med tem ko je bilo od Doncu in v prostoru pri Bjelgorodu samo krajevno bojno delovanje. Severnozapadno od Krimskaje in severnozapadno od Kujbiševa je nastopil sovražnik z močnimi silami, podprtimi od oklopnih sredstev, bojnih letal in topništva, k novim napadom. V trdh bojih, deloma v uspešnih protisunkih, so bili odbiti. Tudi južno od Ladoškega jezera je povedel sovražnik svoje sile k napadu proti nemškim postojankam, podprt od močnih letalskih sil. Sovjeti so bili v ogorčenih bojih iz bližine in ponovnih takojšnjih protisunkih s težkimi izgubami vrženi nazaj. * Drvnrks Marija je naslov nove mladinske povesti, ki jo je napisal Jože Tomažič, s slikami pa opremil Beranelt. Snov te ljubeznive mladinske povesti je zajeta iz ljudske pripovedke na Pohorju. Zelo lepo nam opisuje romantično krasoto Pohorja in je že zaradi tega vredna vse pozornosti mladih in starih. Pripovest sama je mično razpletena, k temu so pa tudi slike zelo učinkovite. * Otroci, nabirajte sadne pečke za ptice! Prav zdaj, ko se veselimo sadja, je treba misliti na naše drobne krilate prijateljčke, katerim dolgujemo zahvalo, da nam različni mrčes ne uničuje sadne letine. Ce ne bi bilo drobljancev, tudi ne bi imeli sadnega drevja, vse bi bilo uničeno. Da bomo imeli pozimi kaj pokladati ptičkom, nabi-rajmo za največjo stisko. In spet nam bodo ptički prihodnjo pomlad hvaležni za pomoč v najhujši sili. * Poklic otroške sestre negovalke je zelo potreben med Slovenci. Sestre negovalke se izobražujejo v enoletni strokovni šoli, ki je v sestavu Higienskega zavoda v Ljubljani. Za sprejem v to šolo je zaželjena dovršena meščanska ali nižja srednja šola. Poklic je zelo lep, saj Ima taka sestra ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do "!ega je prirojena skoraj vsakemu dekletu In tako najde večina v tem poklicu svoje zadovoljstvo. Dekleta, Ie v šolo! Prošnje sprejema Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipičeva ulica 3 (Dečji dom.) * Sadje sveže stalno kupuje O t r i n, Rakek. * VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki izdeluje lično in solidno foto BEM, LJUBLJANA, Wolfova 6. Amand: Tat Ludvik še nikoli ni kradel. Oče mu je dajal redno nekaj denarjev za cigarete; hrano in stanovanje je Imel doma in to je bilo vendar dovolj za dijaka, ki lenuhari na počitnicah. Sinoči pa je bil zašel v kavarni v družbo starejših fantov, ki so kvartali. Poznal jih je, kakor se poznajo vsi ljudje v manjših krajih, ne da bi si bili prijatelji ali tovariši. Ludvik je prisedel in nekaj časa molče zasledoval igro, ki je bila lahka za pamet, a žarka kot dražilo živcem. In ko je eden izmed kvartopircev moral odložiti karte, je prevzel Ludvik njegovo mesto in kmalu so ga imele hudičeve podobice vsega v oblasti. Tresel se je in s potnimi prsti grabil in odrival dobiček in izgubo. V nekaj urah je bil zaigral ves svoj drobiž in še dva desetaka na up. Fej! Kam bi z dobrimi sklepi, pa dasl so še tako trdni! Dolg je treba plačati, sramotni dolg. Povsod je bil že poizkusil, a nikd6 izmed tovarišev ni imel, da bi posodil. Očetu reči za denar je nemogoče in do večera mora imeti dva desetaka, dva ušiva, borna desetaka, sicer... da, kaj sicer? Saj res, kaj mu pa mora oni? Ne, ne, plačati mora in nikdar več kvartati. Torej krasti! Vedel je, kje ima oče spravljen ključ od omare ---tam je denar v listnici pod papirjem. »Kradeš ? ... glej no, že kradeš ... lepo je to, da kradeš, kako oprezno odpiraš omaro, lump si, navaden falot!« Tako mu je tolklo v sencih iz globine srca in vsa kri se mu je v mravljincih razlezla po telesu, ko je hlastno izdrl listnico iz škatlje in se s tresočimi prsti sklonil nad njo. Bila je prazna. Sesedel se je na posteljo ln bridko zajokal od jeze in sramu. Nekaj minut pozneje je mirno izbiral med očetovimi klobuki in se slednjič odločil za svetlo-rjavega, k! ga je oče le redkokdaj nosil. Z njim je šel k starinarju. »Koliko date ? — Skoraj nov je še — zadnja cena?« Zavaljani dedec je premeril fanta, potem klobuk, si ga poveznil na debelo okroglo glavo, skomignil z rameni in dejal malomarno: »Naj bo — tri desetake!« »Dobro!« V delavnico je nesel Ludvik onemu dolžni denar. še tretji desetak ga je žgal ln zbadal v žepu — na cesto bi ga vrgel, da bi se iznebil teh misli, teh neumnih, neprestanih klicev: »Kradeš--glej no, saj si tat...!« »Nisem — vrag, ali mi ne daš miru?!« »Bolje bo, da mu odgovoriš ti, Helena! Edini človeški in osebni stavek v tem pismu velja tebi. Piši mu in mu povej, da se nadejaš, da se bo strinjal s svojimi profesorji in da bo prekrasno uspel v vsem,« je jezno govorila Joyce. Helena je molčala. Njena sodba o Merricka je slonela edinole na tem, kar ji je bila Joyce pripovedovala o njem; razvajen mladenič/ širokih navad in preveč denarja. Dovolj jasno je bilo, da je Joyce gojila do njega čuvstva, katerih ji mladenič nikakor ni skušal nagraditi. Helena je bila zadovoljna s tem. Ni ga želela spoznati. Lahko se je le bala tistega dneva, ko ju pride obiskat. Dovolj je bilo, da je bil kriv smrti njenega moža... (Dalje.) SEDMO POGLAVJE Neke noči je mladi Merrick razrešil uganko, ki ji je skoraj dva meseca posvečal ves svoj prosti čas. Ko je delal že teden dni, je pisal Nancy Ash-fordovi: »Ko bo posijala luč v to uganko, ne bo podobna svitanju v dolini. Zvezek bo ostal v temi do nekega trenutka, potem pa bo na mah vse svetlo ln jasno, kakor junijski dan. V delu, kakršno je to, ni polovičarstva. Bodisi lahko prebereš ln razumeš vse, bodisi ne moreš prebrati. niti enega zloga!« Nenadno mu je prišla nova misel: nekaj, česar še ni bil poizkusil. Zapisal je nekaj prvih besed nerazumljivega rokopisa v dve vrsti, ne da Ob palici je prišepala starikava ženica. Culo je nosila v eni roki, z drugo se opirala ob palicp. Počasi je lezla. Razoran ko njiva je bil njen veli, bolehni obraz. Ludvik jo je srečal in šel mimo nje, a moral se je ozreti za njo. Naenkrat se je okrenil in stopil k njej. »Ali ste bolni?« Nezaupljiv, truden pogled je zastrmel vanj. »Kam pa greste?« je vprašal v zadregi. »V mesto,« je nejevoljno zamrmrala starka. Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raz-iskavanja mnogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Toda ti malčki so izredno plašni, tudi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se je šele v novejših časih posrečilo posameznim odpravam ali ekspedicijam stopiti med nje, pregledati njihovo zunanjost in način življenja. Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko otroci devetih do dvanajstih let. Imajo globoko potisnjeno čelo, štrleče lične kosti in globoke pod-očne jame; nos imajo sploščen, s širokimi nosnicami. Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo. žive v skupinah in se selijo iz kraja v kraj; hišice iz vej pa si grade le ponoči. Možje so na lovu zelo spretni in se lotijo celo velikih zverin, čeprav uporabljajo le sulico in lok. Urni so celo v gostih pragozdovih; po drevesih plezajo in se previjajo kot opice. Hranijo se z mesom, kupijo pa si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva jc njihova trgovina. Ker se boje priti v stik z močnejšimi sosedi, imajo v rabi, tako zvano nemo trgovino. To se pravi: žene črncev prineso na določeno mesto sulic, lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo strupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in se vrnejo. Tako si kupujejo in prodajajo ti ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemen1, ki so v bojnem stanju. Njihove žene so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem ozemlju trgujejo. Sicer niso pritlikavci ljudožrci kakor njihovi sosedje Azandi, vendar so precej hudobni. Maščujejo se nad sovražnikom jako zvito Ba! sem se,« je dejal mehko, »a bil sem tako trdno prepričan, da boste začutili potrebo po razgovoru z menoj, da ...« »Prav to hočem vedeti. Kaj ste storili?« Nasmehnil se je in z zadovoljnim izrazom na obrazu dejal: »Vroče sem želel, da bi prišli sem in kakor sem vam že povedal danes zjutraj, se zgodi vse, kar si vroče želim! Hotel sem, da bi prišli sem! In prišli ste!« Ponudil mi je stol v okusno opremljeni sobi. Njegov hči, ki mi je bila predstavljena, se je hitro oprostila in naju pustila sama. Ponudil mi je cigareto in si sam počasi natlačil pipo. V svoji hiši je bil v dolgi domači halji resnično podoben pravemu umetniku. Nosil je kratko pristriženo brado, kakor Van Dyck. (Dalje.) PKAVICNOST Nekoč Je bila velika lakota v deželi. Tedaj je emir zapovedal svojemu upravniku, naj odpre skladišča in razdeli med ljudstvo žito tako modro in pravično, kakor da bi žito Belil sam Alah. Ko so čuli, da je dal emir odpreti zanje svoje zakladnice, so prihajali v velikih množicah od vseh strani, iz najoddaljenejših krajev dežele, ubožni in bogati. In upravnik je delil žito, bogatim s polnimi velnicami, revnim po zrnih. Ko je emir to zvedel, je dal poklicati upravnika predse. Strogo ga je vprašal: »Kaj ti nisem ukazal razdeliti med ljudstvo žito tako modro, kakor bi žito delil sam Alah?« Tedaj je upravnik odgovoril: »Tako je, gospod, kakor si rekel. Kar stori Bog, je dobro in prav. In Alah, Najmodrejšl in Najpravičnejši, je podelil bogastva tega sveta bogatinom; in kdor ima veliko, temu da še več. Ubogim pa je dal toliko, da si uteše glad. Ali naj bi bil drugače stori!, kakor Alah?« svetu| X Skrivnostni klici iz vsemirja. že nekaj časa se dogaja, da nemške radijske postaje tu pa lam kdaj vjamejo skrivnostne radijske znake, o katerih nemški tehniki — in med njimi pvof. Gerus-back, ki velja za enega največjin strokovnjakov na polju radijske tehnike — trdijo, da prihajajo od nekje iz vsemirja, iz medzvezdnega prostora. Omenjeni nemški učenjak sicer ničesar ne pove o izvoru teh skrivnostnih radijskih znakov, vendar pa je mnenja, da ti zagonetni signali prinajajo vsi iz tistega svetlega dela vsemirja, ki so mu bili zvezdoslovci dali ime »Rimska cesta*. Odkar sta prof. Gerusback in pozneje tv.di ravnatelj radijske postaje v Bratislavi, fizik Sternberg, sporočila to nenavadno in sila presenetiji/o novico, ju tako rekoč kar zasipajo s pismi in najrazno-vrstnejšimi vprašanji. Toda niti ta dva učenjaka niti kdor koli drugi doslej še ni nogel povedati vsaj malo zaneljivo. če -as živi v vesoljstvu kdo, ki bi rad na razdaljo več st") svetlobnih iet s posebnimi radijskimi znaki ooklical 51oveka na zemlji in vzpostavil med seboj in njim stalno brezžično zvezo. Omenjena tennična strokovnjaka t ta doslej povedala ali pa nugia povedati le, da sta vjela radio-električne tresljaje, ki brez dvoma prihajajo od nekje iz vsemirja in ki imajo valovno dolžino 14.6. Ti valovi naj bi se bili po njunih trditvah redno ponavljali ves teden, po svoji mo'M oziroma jasnosti pa ;!a se ti zelo malo razlikujejo. Tem neznatnim razlikam so po vsej verjetnosti krivi različni pogoji v zemeljskem ozračju, še več! »Skrivnostni znaki iz vsemirja« ;majo vre svojstvene značilnosti valov, ki jih oddajajo radio-fonske pcstaje na naši zemlji. Namigavsjo torej na to. da tudi še kje drugod v svetovnem prostoru živi najmanj ta>.co razumno bitje, kakor je človek, da je njegov tehnični napredek tudi celo na višku in da si je bil njegov iznajdljivi um zamislil vsaj nekaj podolnega, irakor je raolo pri našem človeku nn ^-»'-"."lodbitnlh i oknzov, da bi še kje na kakšni drugi zvezdi živeli ljudje, seveda še ni in je to za nas še vedno vsaj tako velika skrivnost kakor ona čudna znamenja, ki 60 jih zadnjič »od nekje iz vsemirja« vjele nekatere nemške radijske postaje. X Kdo bo imel francosko državno zlato? Francosko državno zlato, spravljeno na otoku Marti-niqueu, grozi, da bo še bolj zaostrilo hud spor med pristaši generala De Gaullea in generala Girauda. Francoski odbor v Alžiru je imenoval za Antilske otoke komisijo, ki jo vodi Hoppenot in ki jo sestavljajo degaulleovci, za vojaškega poveljnika te starodavne francoske kolonije pa Obalni topovi nekega sredozemskega otoka streljajo je imenoval generala Jacomya. Vojaško odposlanstvo, ki je zdaj z generalom Giraudijem v Wa-shingtonu, pa naznanja, da je bil za izrednega komisarja na Antilskih otokih imenovan kapitan Robert Lambert in mu je posebej zapovedano, naj se polasti francoskih vojnih in trgovskih ladij, ki so na Martiniqueu, ter slovitega francoskega zlatega zaklada. Treba je torej pričakovati, da bo v tem prepiru med dvema tekmecema bogati plen ostal Združenim državam, bi, kakor kaže, prav nič ne mislijo na to, da bi se mu odrekle. X Otok, ki plava v masti, človek kar verjeti ne more, da bi bil na svetu otok, ki plava v masti, če pa že verjamemo to, se nam bi ž porodi želja, da bi nas usoda zanesla na tak otok. Gre za otok v Severnem morju, znan po svojem zdravilišču Wyk. Imenuje se Fohr. In ta otok dobesedno plava v masti. Več dni so plavale okrog otoka debele kepe maščobe in otočani so jo lahko pobirali iz vode, kolikor so hoteli. V večjih in manjših kepah je plavala mast brez vonja okrog otoka. Žal pa ni bila užitna, če je niso očistili. Čiščenje pa zahteva precej zamotan proces. Naj- brž gre za maščobo iz potopljenega tankerja, ki jo je morje zaneslo daleč k otoku. Zadnje dni so potegnili iz morja toliko te masti, da so jo odvažali kar z vozovi. Pri tem delu je pomagala tudi šolska mladina. u X Čebele so zaman iskale matico. Ko so prekladali na kolodvoru Freilassing (Gornja Bavarska) pakete, se je slučajno razbil ulj, iz katerega so zletele čebele, ki so potem spremljale vlak, vozeč proti Berchtesgadnu. Na vmesnih postajah so vedno znova obletavale dotičnj vagon in nadlegovale tudi potnike. Vlakospremno osebje je bilo brez moči proti nadležnim čebelicam, ki so zaman iskale svojo kraljico. Spremljale so tudi v nasprotni smeri vozeče vlake precej daleč, dokler niso utrujene popadale na tla. X Ameriški kaznenci zaposleni v oboroževalni industriji. Graški dnevnik poroča, da je od maja bilo pri severnoameriških kaznilnicah naročenih za 7.8 milijona dolarjev potrebščin, ki se rabijo za oboroževanje. 160.000 oseb v sto kazensk h zavodih izdeluje 250 različnih predmetov. Oj, prelepa Dolenjska s svojimi bogatimi polji, s svojimi vinogradi in veselimi kmetiči, kako jo pogrešam! Vedno močneje se mi vračajo veseli spomini na dni, ki sem jih preživel na stričevem posestvu, ko sem poleti zapustil prašne ljubljanske ulice in se prosto oddahnil od vsakdanjosti, ki zdaj pa zdaj leže vsakemu človeku težko na dušo :n si zlasti poleti želi spremembe. Kdo ne razume želje in slasti onega, ki pride iz mesta v prosto naravo z gugajočim se žitom v lahkem vetercu in bi se rad vrgel med žito in povaljal v sproščenosti po njem kakor mladi kužek ali 'pa skočil na kopice sladko dišečega sena ln se zaril z glavo vanj, da mu ovenča glavo s posušenimi bilkami, ki se globoko zajezč v lase? Ob takih prilikah se ti spočije duša in telo. Nič ni torej čudnega, da sem tako spočit rad dražil kmetiče in užival, kadar se je primerilo kaj prav »ribniškega«. Moj stric je dokaj imovit in zelo spoštovan med Dolenjci, ki ga poznajo kot poštenjaka in dobrega svetovalca. Ko sva se nekoč po vročem, soparnem dnevu hladila v lopi ob potoku, sva imela priliko opazovati in poslušati dve sosedi, ki sta bili po vsem kraju znani kot zelo hudi klepetulji. Jezik jima je drdral ves čas med oko-pavanjem krompirja in če bi delale roke tako hitro kakor jezik, bi okopale vso njivo v eni uri. »Oj, gospa špančkova, ko bi vedeli, kaj se ml je pripetilo včeraj...!« je vzkliknila gospa Da-earjeva, ki je dobro poznala radovedno naravo gospe Špančkove in zato nalašč pomenljivo utihnila, da bi še podžgala slabo stran svoje sosede. »No, no, kaj pa takega? Saj menda niste zvedeli v spovedniol, da bi ne mogli povedati. Kar na dan s tem, ker tudi jaz vam Imam mnogo povedati. Pa še vas se tiče. Da, da, opravljali dO vas in vse vem, kdo vas je ln zakaj vas Je. No, pa da veste, gospa Dacarjeva, jaz tem besedam nič kaj ne verjamem, saj vas dobro poznam in že marsikaj sva si zaupali in povedali, da ne morem verjeti, da bi bilo res, kar sem slišala slabega o tako dobri sosedi, kakršna ste vi.« »O, mene so opravljali?« je zaječala Dacarka in od presenečenja ji je padla motika iz rok. Ki jih je uprla s krepko stisnjenimi pestmi ob bok. »Torej mene so opravljali, mene, ki nisem nikomur nič žalega storila! O, to imam od svoje dobrote, da hod'm tolažit in svetovat vsem, ki mislim, da si sami ne morejo pomagati. O, že vem katera je bilš., ki me je vzela na jezik! Tista, veste, tista, ki se je lansko leto sukala za našim sinom. Seveda, kmetija ji je dišala, capi leni. Primožila bi se rada iz bajte na grunt; tja, tako kar hitro postane gospa. Ali sva z možem zato garala, da nam bo takale na stara leta rezala kruh! Da veste, gospa špančkova, moj sin je še ne pogleda ne, zato sem že jaz poskrbela. Ne bo ga ne dobila! Moj sin je pa tudi pameten, saj ne boste zamerili, gospa špančkova, če pripomnim, da je tudi vašemu sinu pomagal v šoli in pisal namesto njega naloge. Ko sta bila skupaj pri vojakih, vam je tudi nšš domov p'.3al, ker vaš Tone ne zna sestavljati pisem. No, da, saj zato ne mara nobenega plačila. Bo že Bog povrnil, saj bi pa bilo tudi grd<5, če bi kaj vzeli od vas, ki živite zadnje čase itak že tako težko. Uboga gospa, da vam je moral vaš mož toliko zapiti...« Gospej špančkovi so se usta čedalje bolj pove-šale, a oči so stopale lz jamic. In ko je njena užaljenost dosegla višek osuplosti, se je namah sprevrgla v lavino besed, ki so bile vse prej ko umirjene ln ki so se sukale med živahnim govoričenjem gospe Dacarjeve kakor kita trnja in osata. »Hu, kaj pa Je potem, če je vaš sin pisal našemu naloge! Naš pa je hodil zato na telovadno vežbališče ln kar poglejte ga, kakšen dečko je! Za dva vaša sinova je močan. Kdo pa mislite, da je prenfligal v tekmi za uteži vašega Franceta 1 zadnjič, ko je bila veselica? Vaš še >oi tega ne more dvigniti kakor naš. Tista oegata županova pa tudi rajši pogleda za našim Tonetom kakor za vašim šepavim Francetom.« »Kaj pa je potem, če šanta! Ima pa grunt in kdor ima grunt, je gospod, naj ima krajšo ali pa daljšo nogo, vi, nevoščljivka! Min ki pa bomo dali doto, ste slišali, poleg bale še doto! Kje boste pa vi vzeli pri zadolženem gospodarstvu doto za svojo dondo?« Onemogla jeza, ki je pograbila gospo Dacar-jevo, jo je popolnoma spremenila v furijo. nič manj gospo špančkovo. Prav nič nista zapaziii kmetov, ki so prihajali od dela s polja domov in ki jih je živahni tok prepira cčividno zabaval. Zadovoljni, da vidijo prizore tudi izven odra domačega društva, so se naslonili na plot in se imenitno zabavali na račun hudih cpravljivk. Marsikoga izmed številnih gledalcev sta imeli že v zobeh ln je zato tem bolj škodoželjno opazoval, kako sta si ženski skočili v iase in vlekli rute s pleč. Tepež med ženskama je postajal čedalje hujši kakor tudi njih vpitje, toda nikomur ni padlo v glavo, da bi jih motil. Otroci so pritekli in hodili klicat matere, da si pridejo ogledat tesno prijateljstvo dveh znanih klepetulj ln ne-razdružljivih prijateljic. Bogve koliko časa bi to še trajalo, da n! stari domači hlapec končal komedije, še zapazil nisem, da je segel po gumijasti cevi, ki jo je rabil za škropljenje vrta, ln jo pritrdil na vodovod. Njegove kretnje so bile tako mirne la stvarne, da se mi še sanjalo ni o tistem, kar se je nekaj trenutkov za tem zgodilo. Močan curek .ode ie onemll obe amaconki, jima zaprl sapo ln učinek mrzle vode je opravil svoje, fiele zdaj sta bojevnici zapazili znane obraze, ki so viseli na plotovih. Politi in osramočeni sta se kar hitro oddaljiti s pozorišča. Pozneje so mi povedali, da Je stari hlapec vnet pristaš Kneipovih metod. Groga. r BTRAN 8 | smeSnice STARA RESNICA »Ali so v nebesih zakoni?« »Ne!« *Zakaj ne?« »Zato, ker na zemlji nI nebes v zakonu.« ŽENSKE IN POLITIKA Napoleon je rekel gospe Staelovi: »Ne maram žensk, ki se vtikajo v politiko m6ž.« »Toda v državi,« je odgovorila Staelova, »kjer so ženam sekali glave, bi ženske smele vprašati politike, zakaj so možje to dovolili.« Napoleon je umolknil. BESEDA O MOŠKIH »Rada imam moške,« je rekla švedska kraljica Kristina, »a ne zato, ker so moški, pac pa zato, ker niso ženske.« LEPO PETJE — Gospod ravnatelj, ali bom smela sodelovati na koncertu pri grofu? — Seveda, gospodična, toda ne -ia prvem, temveč na drugem. — Saj bo prirejen samo en koncert, po njem pa prosta zabava s plesom. — Vem, toda gostje radi pozabyo, kdaj se je treba posloviti in vas sem izbral, da jih s svojim petjem opozorite na to. NESPORAZUM »Boste, gospod, kaj pili?« »Dve desetlnki vina, samo neko gospo čakam.« »Svetlo aH črno?« »Kaj vas pa to briga!« SREČEN ZAKON »Pisatelj Kumara se je zopet sprijaznil z ženo.« »Seveda se je. Ona bere, kar on napiše, on pa Jč, kar ona skuha.« Križanka št. 22 Vodoravno: 1. evropsko glavno mesto, 9. izločiti vplivu svetlobe, sonca, zraka, 15. pesem, 17. riževo žganje, 18. nepremakljiv, trajen, 20. ne-gladka, hrapava, 22. cerkvena ustanova, 24. belež-nica (tujka), 20. bolezen (tujka), 27. žensko ime (množina), 28. samo, 29. domača žival, 31. groza, strah, preplah, splošna zmešnjava C tujka), 32. otočje med Azijo in Ameriko pri Aljaski, 35. enota časa, 36. stalen, neizrabljiv, 39. pripadnik izumrlega slovanskega plemena, 40. z veseljem pripravljene, 41. glavna oseba, kralj v Shakespearovi drami, 42. predlog, 43. v doti, 45. kali, poganjki, 47. živalski naraščaj, 50. medmet, 51. nazivi, označbe, 53. torba za puščice, cevka, 54. predramljeno, zbujeno, znova začeto, 58. omamilo, 60. kapitalistično-gospodarska zveza (tujka), 62. olepševalen, lepotilen, 63. vrtnina, 65. hlevski delavec, 66. fant ima na koncu, 67. moško ime, 68. okence, špranja, 70. tuje žensko Ime, 71. veznik, 73. gora v sev. Grčiji z znanim samostanom, 75. del roke, 78. razsvetljavaIno sredstvo, 79. gospodarsko poslopje, 80. zapovem, 83. veznik, 85. Obri, 87. pritok Urala, 88. pesmi, 89. sledi strelu, 92. evropska država, 94. italijanski spolnik, 95. bivša denarna enota, 96. bivša denarna enota, 97. v presledkih, z odmori (tujka). Navpično: 1. pevski glas (množina), 2. državna poslovalnica (dvojina), 3. velika četvaronožna žival, 4. podredni veznik, 5. človek dobrega okusa, umetniško izobražen (tujka), 6. kaj (srbohrv.), 7. oklopni voz (tujka), 8. okrajšao veznik, 9. še enkrat od začetka, 10. žensko ime (množina), 11. je prijeten, če je kratek, 12. vas pri Ljubljani, 13. krajevni prislov, 14. španski pisatelj (umrl 1. 1928), 15. prav tak, 16. vojaška svečanost, 19. jezero na Finskem, 21. očetova, 23. domnev, im, pričakujem, 25. kazalni zaimek, 30. podzemsko bogastvo, 31. prebivalci evropskega glavnega mesta, 33. planinska rastlina, 34. tuje žensko ime, 86. okrajšano tuje žensko Ime, 37. rumunska poročevalska agencija, 38. moralna vrednota, 41. 3 enaki soglasniki, 44. drevo, 46. moham. sveto mesto, 47. kraj na Dolenjskem (Jurčič!), 48. snažen, lep, 49. srbohrvatsko moško ime (Štefan), 62. francoska narodna junakinja (fonetično), 53. športna Igra, 55. osebni zaimek, 56. cvet, izbrana družba, 57. na drugI strani, 59. lepega vedenja, 61. orožje, 62. vrsta svinjskega mesa, 64. sukno, s katerim prekrivamo mize (tujka), 69. del k£>-lesa, 72. označba smeri ln položaja predmeta ŽIVA DOBROTA »Sklenila sem, da se ne bom nikdar omožila.« »Gospodična, vi ste živa dobrota.« DEDNOST Učitelj razlaga učencem o dedovaaju, ki se prenaša iz »oda v rod. »Mislim, da ste razumeli. Glavan. povej mi, kakšen primer podedovanja.« »Moje hlače.« VINO »Koliko litrov vina je l idelal tvoj oče?« »Sto litrov!« »In koliko ga je že prodal?« »Dve sto litrov. « glede na nas, 73. hunski vojskovodja, 74. slovanski narod, 76. arabski poglavar, 77. čutilo, 79. del telesa (v=u), 81. kos lesa, 82. del obleke, 84. nerabljen, 86. grška boginja krivice, 87. del voza, 90. C&iralni zaimek, 91. pritrdilnica, 93. v lipi. * REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 21 Vodoravno: 1. svati, 5. prokura, 11. prožen, 17. lani, 18. brokat, 19. veselice, 20. ara, 21. geo, 22. opora, 24. Izid, 25. fosfor, 26. polt, 28. ak, 29. mo, 30. evo, 32. Ane, 33. Nil, 34. Ala, 36. Aden, 38. Laba, 40. Oslo, 42. je, 43. ananas, 45. dleto, 47. oo, 48. pe, 49. očak, 50. nos, 52. ok, 53. Epir, 55. poni, 56. at, 57. kiji, 58. ravnik, 60. mere, 61, snop, 63. Cer, 64. resor, 66. kocen, Stev. 80 ^■■■■■■■■■■■■■■■■«8.1':" a* TAKO PAC! »Oča, vi Imate pa prevelika ušesa!« »Ti pa glavo ln veš: moja ušesa in tvoja glava, skupaj, to bi bil kapitalen osel.« Določila za letošnjo tnlačev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se ugotovi in nadzoruj« množina strojno omlačenega žita, odreja; Kdor koli mlati žita s stroji na kakršen koli pogon (na ročni pogon, s hidravličnim motorjem. na elektriko, z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, mora imeti vpisnik z ošteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbovalnl urad in v katerega mora vpisovati vse množina žita, ki jih omlati. V vpisniku se morajo navesti: 1. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2. vrsta žita (pšenica, ječmen, oves. rž, soržica); 3. ime občine in seiišča, od koder je pridelek; 4. množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine. Navedba podatkov iz prednjega člena je obvezna tudi za mlatev žita, ki ga je pridslal gospodar mlatilnice. Če mlati pridelke drugih, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da se podpiše v vpisniku tisti, za čigar račun mlati. Vpisnik se mora hraniti pri mlatilnici in se mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim organom. Če se vpisi iz prednjih členov ne bi opravljali ali bi ne bili resnični, ustavijo organi sodne policije. funkcionarji občinskih preskrbovalnih ura^ dov ali kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, če gre za mlatenje za lastni račun in le v obsegu lastnega gospodarstva Za dovolitev tekočega goriva, kuriva in maziva za motorje, ki poganjajo mlatilnico, je potrebna potrditev ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe Visokega komisanata. kateremu se morajo predložiti v vpogled vpisniki iz te naredbe. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom do dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba mlatilnice 68. ml, 69. Edl, 70. duh, 72. ano, 73. eč, 74. panike, 77. ej, 78. oh, 79. stabilen, 82. že, 83. opica, 85. ab, 87. ar, 88. noji, 90. zlog, 91. vnuk, 93. staja, 95. Oto, 97. oholi, 100. sirote, 101. ki, 102. edino, 103. Aron. Navpično: 1. sla, 2. varovalka, 3. Ana, 4. ti, 5. profesor, 6. ro, 7. okorno, 8. kap, 9. utopljenec, 10. Avala, 11. psi, 12. Reza, 13. olikan, 14. Žid, 15. ec, 16. Neron, 18. besno, 21. Goa, 23. ro, 27. tlačan, 29. mesojedec, 30. eldorado, 34. obe, 35. anatomi, 37. Danice, 39. Atene, 41. lo, 44. ak, 46. opisati, 48. poročena, 51. Sirija, 54. ikona, 55. pekel, 59. vrh, 61. snažitl, 62. plkolo, 65. robat, 67. ep, 71. uhani, 75. ne, 76. epoha, 80. Irak, 81. no, 84. Igor, 86. Bur, 89. jod, 91. vs, 92. ko, 93. se, 94. jI, 96. se, 98. lo, 99. in. izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner Urejuje: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran