gpcdlzlone In abfooaamento postale — Po«tnlnn plačana v gotovim
Leto XXV.	Ljubljana, 29* maja 19JVXXI
Posamezna Številka
Štev.
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
UpravnlStvo ln uredništvo »UOMOVLN&v Ljubljana, Pucclnljeva ulica St. 6, EL nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun PoStne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletna 12.— L, celoletno 24.— I*. — Posamezna Številka 00 cent
Nova vlada Kraljevine Italije
Vladar je osebno prevzel poveljstvo nad Oboroženimi silami — Maršal Badoglio je sestavil novo vlado
Rim, 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade ln prvega mlnistra-tajnlka, ki jo je podal Nj. Eks c. Benito M u s s o 11 n 1 ter Je za predsednika vlade imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra B a d o g 1 i a.
Proglas Kralja in Cesarja italijanskemu narodu
Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic:
»Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben kurak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj so prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale sveta tla domovine.
Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig.
Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrlji-vost domovine.
Podpisan VIKTOR EMANUEL.
Sopodpisan: Pietro BADOGLIO.
Oklic maršala Pietra Badaglia
Run, 25. julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italija.ioni dal naslednji
oklic:
Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo ln sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si uinišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen.
živela Italija! živel Kralj!
Podpisan: maršal Italije Pietro BADOGLIO.
Prve odredbe novega šefa vlade
Rim, 26. julija s. Sef vlade Badoglio je izdal naslednji ukaz:
Prostovoljna Milica za narodno varnost je sestavni del Oboroženih sli naroda in sodeluje z njimi kakor vedno v popolni skladnosti delovanja in namenov za obrambo Domovine. — Podpisan: Šef vlade BADOGLIO.
Rim, 26. julija ?. šef vlade in maršal Italije Pietro Badoglio je naslovil na narod tale poziv:
Italijani! Po proglasu Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italijanom in mojem proglasu, naj vsakdo vztraja na svojem delovnem položaju in v svoji odgovornosti. NI trenutek, da bi se spuščali v demonstracije, ki ne bodo tolerirane. Ta težki trenutek zahteva od vsakogar resnost, disciplino ln patriotizem, poln vdanosti najvišjim interesom naroda. Prepovedana so zbiranja in javna varnost ima ukaz, da jih brez obotavljanja razprši. — Podpisan: BADOGLIO.
Novi mažje v novi vladi
RIM, 26. julija s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval naslednje ministre državne tajnike:
ZUNANJE ZADEVE: Eksc. RAFFAELE GUARIGLIA, Kr. veleposlanik;
NOTRANJE MINISTRSTVO: Eksc. dr. BRUNO FORNACIARI, Kr. prefekt;
ITALIJANSKA AFRIKA: Eksc. MELCHIADE GABBA, senator Kraljevine;
PRAVOSODJE: Eksc. dr. GAETANO AZZARITI, generalni direktor ministrstva za pravosodje!
FINANCE: Eksc. DOMENICO BARTOLINI, generalni oskrbnik države, senator;
VOJSKA: Eksc. general ANTONIO SORICE, državni svetnik;
MORNARICA: admiral divizije RAFFAELE DE COURTENNE;
LETALSTVO: general letalske brigade RENATO SANDALU;
NARODNO VZGOJSTVO: dr. LEONARDO SEVERI, državni svetnik;
JAVNA DELA: dr, DOMENICO ROMANO, generalni direktor ministrstva za javim dela;
POLJEDELSTVO IN GOZDOVI: prof. ALESSANDRO BRIZI, senator Kraljevine;
PROMET: general FEDERICO AMOROSO;
KORPORACIJE: dr. LEOPOLDO PICCARDI, državni svetnik;
LJUDSKA KULTURA: Eksc. dr. GUIDO ROCCO, Kr. veleposlanik, generalni direktor za Inozemski tisk;
VALUTE IN DEVIZE: Eksc. dr. GIOVANNI ACANFORA, generalni direktor Bance d'Itallaj
VOJNA PROIZVODNJA: Eksc. general CARLO FAVAGROSSA;
Nj. Vel. Kralj In Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika Imenoval tudi za PODTAJNIKA PRI PREDSEDNIŠTVU MINISTRSKEGA SVETA Eksc. doktor-ja PIETRA BARATONA, državnega svetnika.
Maršal Badoglio
Novi šef vlade vitez Pietro Badoglio je bil rojen 28. septembra 1. 1871. v kraju Grazzano del Mon-ferrato. že zelo mlad je stopil v vojaško akademijo v Turinu, iz katere je izšel z 19. leti kot topniški podporočnik. Po obiskovanju praktične šole je napredoval v poročnika. Kot tak se je udeležil afriške vojne v letih 1886/87. Leta 1911. je bil kot kapetan glavnega stana v Libiji. V bojih pri Zanzuru se je tako odlikoval, da si je zaslužil prvo izmed vseh sedem povišanj za vojne zasluga, ki jih je dosegel v svoji vojaški karieri.
Ob izbruhu vojne 1. 1915/18 je bil podpolkovnik glavnega stana in kot tak dodeljen poveljništvu II armade, 1. 1916 pa je bil kot polkovnik poveljnik 78. pehotnega polka. Dne 6. avgusta istega leta je zavzel grozni Monte Sabotino, ki je bil polnih 14 mesecev nezavzetna postojanka ztt obrambo Gorizije, mesta, ki ga je dva dni na to II. armada zmagovito zasedla. Badoglio je bil tedaj za vojne zasluge povišan v generalnega majorja. Pri važnih bojih na Kuku in pri Vodlcaii je bil zopet na čelu svojim vojakom. L. 1917 je bil določen za podšefa glavnega stana Armanda Diesa in je kot tak prispeval k reorganizaciji vojske ter k pripravam in uresničenju odločiln-zmage. Nato je imel naročilo, da se s premaganim sovražnikom pogodi v Villi Giusti o premirju. L. 1920 je bil odposlan v Venezio Giulio kot izredni komisar, da bi našel rešitev vprašanja Fiumeja, ki ga je zasedel d'Annunzio, nato pa je odšel v posebni misiji najprej v Rumunijo in zatem v Zedinjene države Severne Amerike. Vladar mu je podelil naslov sabotinskega markija.
Leta 1924 je bil veleposlanik v Braziliji in po svojem povratku od tam je bil povišan v maršala Italije, že dne 24. februarja 1919 je bil imenovan za senatorja Kraljevine in v novembru istega leta mu je bilo podeljeno odlikovanje ovratnika reda sv. Annunziate. Leta 1927, ko se je izvršila radikalna reforma višjega poveljništva vseh oboroženih sil v državi, je bil imenovan za šefa generalnega glavnega stana, januarja leta 1929 pa je prevzel enotno vlado v Libiji, kjer se mu je posrečilo izpopolniti zasedbo in doseči pomirje-nje.
Dne 15. novembra 1935 je bil pozvan na polof tj Visokega komisarja za Vzhodno Afriko. Kot vrhovni poveljnik v Abesiniji je zmagovito zaklju Ml tedanjo vojno in izsilil pohod v Adis Abebo. Bil je prvi podkralj Abesinije in ko je zaprosil n dosegel razrešitev s te funkcije, da bi se vrnil v domovino in prevzel delovanje šefa generalne glavnga stana, mu je Kralj in Cesar podelil n >.-slov vojvode Adis Abebe. Rim mu je dne 3. julija 1936 podelil častno meščanstvo. Dne 22. septembra 19337 je bil imenovan za predsednika narodnega sveta za proučevanje. Dne 5. novembra 1939 pa je bil navzlic temu, da je dosegel starostno mejo, nadalje potrjen za šefa generalnega glavnega stana, kar je ostal v prvi dobi vojne proti Franciji, Angliji in Grčiji in je bil na svojo prošnjo razrešen šele 5. decembra 1940.
*	Imenovanje civilnih komisarjev. Visoki komisar je odredil naslednje izpremembe: dr. Emilio Casanego je premeščen :z Črnomlja v Kočevje, Lodovico Maffei pa lz Ljubljane v Novo mesto za naslednika Giuseppeju Mannu-Ricciju, ki je poklican pod orožje. General prostovoljne milice Michele Pallotta je postavljen za okrožnega civilnega komisarja v Ljubljani. Dr. Anto>-nio Aliutl je imenovan za okrožnega civilnega komisarja v Črnomlju.
*	Nov poveljnik Kr. Karabinjerjev. Pri letalskem napadu na Rim je padel poveljnik Kr. Karabinjerjev general Hazon z načelnikom glavnega stana polkovnikom Barengom. Na njegovo mesto je bil poklican divizijski general Angelo C e r i c a, rojen 30. septembra 1885 v Alatriu, večkrat odlikovan za hrabrost.
Nadaljnje borbe na Siciliji in na Vzhodu
DomaČe novice
*	Novi Izredni komisar Prevoda. Na mestu dr. Karla Scale je bil imenovan za izrednega komisarja pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu v Ljubljani g. Covone Giovanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč g. La Grassa Francesco.
*	Nove uradne ure. Pričenšl z 26. julijem je določen delovni čas za vse urade Visokega koini-sariata v Ljubljani in za ostale pokrajinske urade od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, izvzemši v soboto, ko bodo uradne ure od 8. do 13.
*	Občinska uprava v šmarjetl na Dolenjskem je bila razpuščena. Za izrednega komisarja občine je bil imenovan g. Florijan Zorko.
*	Nov opat v Celju. Po odhodu celjskega opata g. Petra Juraka v Zagreb je prišel v Celje za opata duhovnik Klobasa, ki je doslej služboval v 6t. Jurju ob Ščavnici.
*	Za izrednega komisarja občinske uprave v Ajdovcu je bil imenovan g. Josip Vidmar, v Kočevski Reki pa g. Josip Lesar.
*	Potresni sunek v Ljubljani. Preteklo soboto ob 3.47 zjutraj smo čutili v Ljubljani po.resni sunek, prihajajoč v smeri od vzhoda proti za-padu, nekako proti Krimu. Potresni val je trajal komaj dobrih 5 sekund, bil pa je precej izdaten. Čutili so ga tudi v vsej ljubljanski okolici in v Triestu.
*	Oddelek finančne kontrole v Trebnjem se je
preselil iz Oparove hiše v nove prostore v žup-nišču. Tako imajo v Trebnjem zaradi pomanjkanja stanovanj v župnišču kar dva važna urada, kakor menda-nikjer drugod v Ljubljanski pokrajini.
*	Pri Mestni hranilnici v Kočevju je Visoki komisar razrešil upniški odbor ter je nadaljnjo likvidacijo tega denarnega zavoda poveril z dnem 1. avgusta t. 1. Hranilnici Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, podružnici v Kočevju.
*	Višek poletja smo menda dosegli pretekli teden, ko smo 19. t. m. zabeležili 30° Celzija, naslednji dan pa celo 31° C. Odtlej je vročina po-malem upadala. V presledkih imamo vedno kaj deževja, hude nevihte pa nam zaenkrat — hvala-bogu — prizanašajo. Čeprav je žito po letošnjih ujmah v juniju poleglo, so dolenjski kmetje zadovoljni z žetvijo pa tudi z ostalo letino, želeti je samo še, da bi ujme in bolezni prizanesle vinogradom, ki se ponašajo tudi letos z obilnim grozdjem.
*	Ljubljanica je zahtevala novo žrtev. Zadnje dni je vroče sonce venomer izvabljalo Ljubljančane na Ljubljanico in Gradaščico. Med kopalci je bil tudi 22-letni sin železničarja Ludovik Ilija, po rodu z Jesenic. Slaboten, se je kmalu začel potapljati. Tovariši so mu priskočili na pomoč, voda pa ga je skrila in so truplo našli šele naslednjo jutro. Hudo prizadeti družini velja tudi naše sožalje.
*	Nova žrtev Krke. Zelena in nevarna Krka Je nedavno zahtevala novo žrtev. 23-letni Ivan Jurič iz Stopič pri Novem mestu je lovil ribe. Po nesreči je padel v vodo ter treščil na skalo, ki je bila skrita v vodi. Takoj se je začel potapljati. Truplo so našli šele čez nekaj časa in ga odpeljali v Stopiče, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Pokojnik je bil prijazen fant in vsi obžalujejo njegovo nesrečno smrt.
*	Smrt družine v Vintgarju. Zaradi večkratnih neurij je Radovna na Gorenjskem močna narasla. In prav takrat je rmpravila v Vintgar izlet neka tričlanska družina z Bleda. Vsi trije so našli smrt v dercči vedi. Ženo je voda kmalu naplavila, moža in hčerko pa so našli šele čez nekaj dni.
*	Huda toča je napravila nedavno veliko škodo v mariborski okolici in v Slovenskih goricah. Zlasti sta bili prizadeti župnija Kamnica in okolica sv. Urbana, kjer ni ostalo niti listje na trtah. Nadalje so bili hudo prizadei kraji Svečina, Sv. Jakob, Sv. Jurij ob Pesnici tn Sv. Ana pri Krem-bergu. V teh krajih tudi ne bo sadja, dočim kaže na Posavju in v Savinjski dolini zelo lepo.
*	Krave so ga ubile. Na svojem domu na Gorenjskem se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosec. Ko je puščal krave iz hleva, da bi jih gnal na pašo, so ga na dvorišču podrle, pohodile in mu zlomile hrbtenico. Naslednji dan je podlegel. Bil je dober gospodar in skrben družinski oče. Zapustil je vdovo in štiri otroke.
*	Smrt poti vozom. 67 letni posestnik Ferdl-nad Maček iz Reke pri Laškem je hotel pridržati svoja dva splašena vola, vprežena v polno naloženi voz. Pa je siromak padel pod kolesa in dobil tako hude poškodbe, da je izdihnil nekaj ur po prevozu v celjsko boln'šnico.
*	V Slanini vasi pri Metliki je umrl komaj 33 let stari ugledni posestnik France V r a n i č a r. Zapustil je vdovo, 5 letnega sinčka ln 3 letno hčerko ter 70 letnega očeta, ki je s Francetom izgubil v zadnjih treh letih že tretjega sina in na-
Se nadalje se razvijajo silni boji na Siciliji ln na vzhodni fronti, zlasti pri Orlu. O tem nam govorijo uradna poročila zadnjih dni:
NA SICILIJI
24.	julija: Zaradi ojačenega pritiska močnih sovražnih oklopnih množic je postala na Siciliji potrebna nova razmestitev osnih čet in kot posledica tega izpraznitev mesta Palerma. Na vsej fronti so italijanske in nemške enote zapletene v hudo borbo. 161. in 163. motorizirana topniška skupina sta se pretekle dni bojevali z izredno hrabrostio in zaslužita čast posebne omembe. Na vzhodnem delu otoka so naši torpedni letalci potopili 2 parnika. skupaj 15 tisoč ton. Razen tega so zadeli in poškodovali 2 nadaljnji trgovski in eno petrolejsko ladjo. Sovražno letalstvo je močno bombardiralo kalabreško-sicil-sko obalo med rtom Pelorom in Villo San Giovanni. Pet sovražnih letal je bilo pokončanih. Tudi v Salernu, na otoku Ventotene in davi v Bologni so letalski napadi povzročili žrtve in škodo v doslej še ne ugotovljenem obsegu.
25.	julija; Na Siciliji so bile tudi včeraj hude borbe. Sovražni sunek, zadržan v vzhodnem in osrednjem odseku fronte, se je ponovil posebno živahno na severnem krilu naše fronte. Naši bombniki so zadeli v luki v Augusti parnik srednje tonaže. Lovci in manjše nemške pomorske enote so v zadnjih dveh dnevih sestrelili 11 letal; nadaljnje letalo je uničilo naše lovsko letalstvo ob kalabreški obali. Letalski oddelki so bombardirali Livorno; škoda ni velika, žrtve se ugotavljajo. Dve letali sta se zrušili zadeti od protiletalskega topništva.
26.	julija: Na Siciliji so bili v srednjem odseku bojišča zavrnjeni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki; nadaljuje se na severnem krilu silovit sovražni pritisk. Nad pristaniščem Sira-cuso so nemška bojna letala potopila tri parnike s skupno 20.000 tonami in poškodovala 14 trgovskih parnikov s skupno 61.000 tonami. V zraku nad otokom je letalstvo Osi uničilo tri letala, dve pa so uničile obrambne baterije. V zadnjih dneh so med napadi na naše konvoje sestrelile poinorske edinice v spremstvu 10 letal. Naša protipomorniška sredstva pod poveljstvom ladijskega poročnika Giuiia Pellia iz Bonassole (La Spezia) so ootopila na odprtem Tirenskem morju sovražno podmornico.
27.	julija: Nespremenjen položaj na Siciliji, kjer se je bojno delovanje razvijalo pretežno v severnem odseku razvrstitve. Nemški bombniki so z uspehom napadli trgovske in vojne edinice v bližini severne in vzhodne obale otoka ter hudo poškodovali 4 prevozne ladje, 2 križarki in 1 rušilec, 5 trgovskih parnikov pa je bilo zadetih v pristanišču La Valletta. Sovražno letalstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja in na pokrajino ob Mesinski ožini; škoda ni huda, žrtve pa so ugotavljajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 letal. V dvobojih z našimi lovci s Sardinije so 2 letali tipa »Curtis« in eno torpedno letalo strmoglavili v morje.
slednika na domačem posestvu. Njegova smrt pa je hudo zadela tudi preostale tri brate in sestro. Naše sožalje!
*	V šmartnem pri Litiji je umrl upokojeni nadučitelj Makso Kovačič, star šele 53 ;et. Zadela ga je kap. Bil je znan daleč naokoli. Svojčas je ustanovil več gasilskih društev, bil je tudi vnet pevec in se je po svojih močeh trudil za ljudsko prosveto v šmartnem. Pod novo upravo je bil vodja krajevne skupine. Ob grobu se je od njega poslovil okrožni gasilski načelnik Tomaž H omar iz Kamnika.
*	Vinagora je znan božjepotni kraj. Tu so pričeli pred kratkim graditi vodovod. Dela bodo še letos končana in bodo tako Vinagorci poleg dobre kapljice, ki se jim letos spet obeta, uživali tudi zdravo pitno vodo.
*	S srpom si je prerezalo žilo. Na Pohorju se je vračala 22-letna delavka Marija Peričeva s tovarišlcaml z njive, kjer so požele pšenico. Mahala je z rokami in nenadno zadela z desnico ob srp, ki ga je imela tovarišica v roki. Prerezala si je žilo in je domala izkrvavela. Pripeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer so ji rešili življenje.
*	Bivši jugoslovanski knez Pavfe je obolel. Agencija Štefani poroča: Angleški zunanji minister Eden, ki je govoril pred kratkim v spodnji zbornici v Londonu, je potrdil glasove, ki že nekaj časa krožijo glede zdravstvenega stanja bivšega jugoslovanskega regenta Pavla. Knez Pavle, ki se je po svojem begu ustavil v Keniji v Afriki, kjer so ga Angleži držali kot ujetnika v pričakovanju navodil iz Londona, je močno trpel zaradi zdravja. Ker se je njegovo zdravje še bolj poslabšalo, ga je bilo treba premestiti v Južno Afriko, kjer je ugodnejše podnebje.
NA VZHODU
23.	julija: Sovražnik razširja svoje velike napade na vzhodnem bojišču na nove odseke. Kljub temu so ostali tudi včeraj brez uspeha vsi njegovi poskusi, da bi, ne glede na izgube, vdrl v naše bojne črte. Navzlic vsej sovražni propagandi stoje armade nemške vzhodne vojske trdno in neomajno. V tesnem sodelovanju z letalstvom prizadevajo sovražniku velikanske krvave izgube.
24.	julija; Na kubanskem predmostju in na fronti ob Miusu se je izjalovilo več krajevnih napadov sovražnika, ki so bili deloma zavrnjeni v protisunkih. Ob srednjem Doncu je delovanje Sovjetov vidno popustilo. Močni sovjetski pehotni in oklopni oddelki so skušali spet zaman prodreti na področju Bjelgoroda. Na bojnem področju pri Orlu trajajo menjajoči se boji dalje. Sovjeti so bili na več mestih v uspešnih protinapadih vrženi nazaj. Krajevni vdori so bili zajezeni. Južno od Ladoškega jezera so se tudi včeraj razbili vsi z močnejšimi oddelki uvedeni napadi ob posebno hudih izgubah za sovražnika.
25.	julija: Ob kubanskem mostišču, na bojišču ob Miusu in Doncu, pri Bjelgorodu in južno od Ladoškega jezera so bili krvavo zavrnjeni neprestani sovjetski poizkusi za prodore. Sovražni oklepni naskakovalni oddelek, ki je v skupini 50 oklepnikov vdrl v naše postojanke, je bil uničen. Menjajoče se borbe na področju pri Orlu trajajo dalje. Močni napadi sovražnih pehotnih in oklepnih oddelkov so bili tukaj ustavljeni v hudih bojih V protinapadu je uspelo popolnoma uničiti sovražno bojno skupino. Vseh je bilo včeraj uničenih 357 oklepnikov.
26.	julija: Sovjeti so tudi včeraj ob kubanskem mostišču v prostoru pri Orelu in južno od ladoškega jezera nadaljevali svoje brezuspešne poskuse, da bi prodrli skozi nemške obrambne postojanke. V vsem južnem odseku od Azov-skega morja do Bjelgoroda so njihovi napadi zaradi dosedanjih izgub nasproti prejšnjim dnem znatno popustili.
27.	julija: Težišče bojev na vzhodu je ležalo tudi včeraj v prostoru pri Orelu. Po sprememb polnih bojih in ob uničenju številnih oklopnih vozil, so nemške čete, podpirane od močnih oddelkov letalstva, krvavo odbile več sovražnih poizkusov za prodor južno, vzhodno in severno od Orla. Na ostali vzhodni fronti je prišlo do trdovratnih obrambnih bojev na kubanskem mostišču, ob Miusu in južno od Ladoškega jezera, med tem ko je bilo od Doncu in v prostoru pri Bjelgorodu samo krajevno bojno delovanje. Severnozapadno od Krimskaje in severnozapadno od Kujbiševa je nastopil sovražnik z močnimi silami, podprtimi od oklopnih sredstev, bojnih letal in topništva, k novim napadom. V trdh bojih, deloma v uspešnih protisunkih, so bili odbiti. Tudi južno od Ladoškega jezera je povedel sovražnik svoje sile k napadu proti nemškim postojankam, podprt od močnih letalskih sil. Sovjeti so bili v ogorčenih bojih iz bližine in ponovnih takojšnjih protisunkih s težkimi izgubami vrženi nazaj.
*	Drvnrks Marija je naslov nove mladinske povesti, ki jo je napisal Jože Tomažič, s slikami pa opremil Beranelt. Snov te ljubeznive mladinske povesti je zajeta iz ljudske pripovedke na Pohorju. Zelo lepo nam opisuje romantično krasoto Pohorja in je že zaradi tega vredna vse pozornosti mladih in starih. Pripovest sama je mično razpletena, k temu so pa tudi slike zelo učinkovite.
*	Otroci, nabirajte sadne pečke za ptice! Prav zdaj, ko se veselimo sadja, je treba misliti na naše drobne krilate prijateljčke, katerim dolgujemo zahvalo, da nam različni mrčes ne uničuje sadne letine. Ce ne bi bilo drobljancev, tudi ne bi imeli sadnega drevja, vse bi bilo uničeno. Da bomo imeli pozimi kaj pokladati ptičkom, nabi-rajmo za največjo stisko. In spet nam bodo ptički prihodnjo pomlad hvaležni za pomoč v najhujši sili.
*	Poklic otroške sestre negovalke je zelo potreben med Slovenci. Sestre negovalke se izobražujejo v enoletni strokovni šoli, ki je v sestavu Higienskega zavoda v Ljubljani. Za sprejem v to šolo je zaželjena dovršena meščanska ali nižja srednja šola. Poklic je zelo lep, saj Ima taka sestra ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do "!ega je prirojena skoraj vsakemu dekletu In tako najde večina v tem poklicu svoje zadovoljstvo. Dekleta, Ie v šolo! Prošnje sprejema Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipičeva ulica 3 (Dečji dom.)
*	Sadje sveže stalno kupuje O t r i n, Rakek.
*	VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki izdeluje lično in solidno foto BEM, LJUBLJANA, Wolfova 6.
Amand:
Tat
Ludvik še nikoli ni kradel.
Oče mu je dajal redno nekaj denarjev za cigarete; hrano in stanovanje je Imel doma in to je bilo vendar dovolj za dijaka, ki lenuhari na počitnicah.
Sinoči pa je bil zašel v kavarni v družbo starejših fantov, ki so kvartali. Poznal jih je, kakor se poznajo vsi ljudje v manjših krajih, ne da bi si bili prijatelji ali tovariši.
Ludvik je prisedel in nekaj časa molče zasledoval igro, ki je bila lahka za pamet, a žarka kot dražilo živcem.
In ko je eden izmed kvartopircev moral odložiti karte, je prevzel Ludvik njegovo mesto in kmalu so ga imele hudičeve podobice vsega v oblasti. Tresel se je in s potnimi prsti grabil in odrival dobiček in izgubo.
V	nekaj urah je bil zaigral ves svoj drobiž in še dva desetaka na up.
Fej!
Kam bi z dobrimi sklepi, pa dasl so še tako trdni! Dolg je treba plačati, sramotni dolg.
Povsod je bil že poizkusil, a nikd6 izmed tovarišev ni imel, da bi posodil. Očetu reči za denar je nemogoče in do večera mora imeti dva desetaka, dva ušiva, borna desetaka, sicer... da, kaj sicer? Saj res, kaj mu pa mora oni? Ne, ne, plačati mora in nikdar več kvartati.
Torej krasti!
Vedel je, kje ima oče spravljen ključ od omare ---tam je denar v listnici pod papirjem.
»Kradeš ? ... glej no, že kradeš ... lepo je to, da kradeš, kako oprezno odpiraš omaro, lump si, navaden falot!« Tako mu je tolklo v sencih iz globine srca in vsa kri se mu je v mravljincih razlezla po telesu, ko je hlastno izdrl listnico iz škatlje in se s tresočimi prsti sklonil nad njo.
Bila je prazna.
Sesedel se je na posteljo ln bridko zajokal od jeze in sramu.
Nekaj minut pozneje je mirno izbiral med očetovimi klobuki in se slednjič odločil za svetlo-rjavega, k! ga je oče le redkokdaj nosil.
Z njim je šel k starinarju.
»Koliko date ? — Skoraj nov je še — zadnja cena?«
Zavaljani dedec je premeril fanta, potem klobuk, si ga poveznil na debelo okroglo glavo, skomignil z rameni in dejal malomarno:
»Naj bo — tri desetake!«
»Dobro!«
V	delavnico je nesel Ludvik onemu dolžni denar. še tretji desetak ga je žgal ln zbadal v žepu — na cesto bi ga vrgel, da bi se iznebil teh misli, teh neumnih, neprestanih klicev: »Kradeš--glej no, saj si tat...!«
»Nisem — vrag, ali mi ne daš miru?!«
»Bolje bo, da mu odgovoriš ti, Helena! Edini človeški in osebni stavek v tem pismu velja tebi. Piši mu in mu povej, da se nadejaš, da se bo strinjal s svojimi profesorji in da bo prekrasno uspel v vsem,« je jezno govorila Joyce.
Helena je molčala. Njena sodba o Merricka je slonela edinole na tem, kar ji je bila Joyce pripovedovala o njem; razvajen mladenič/ širokih navad in preveč denarja. Dovolj jasno je bilo, da je Joyce gojila do njega čuvstva, katerih ji mladenič nikakor ni skušal nagraditi. Helena je bila zadovoljna s tem. Ni ga želela spoznati. Lahko se je le bala tistega dneva, ko ju pride obiskat. Dovolj je bilo, da je bil kriv smrti njenega moža...	(Dalje.)
SEDMO POGLAVJE
Neke noči je mladi Merrick razrešil uganko, ki ji je skoraj dva meseca posvečal ves svoj prosti čas.
Ko je delal že teden dni, je pisal Nancy Ash-fordovi:
»Ko bo posijala luč v to uganko, ne bo podobna svitanju v dolini. Zvezek bo ostal v temi do nekega trenutka, potem pa bo na mah vse svetlo ln jasno, kakor junijski dan. V delu, kakršno je to, ni polovičarstva. Bodisi lahko prebereš ln razumeš vse, bodisi ne moreš prebrati. niti enega zloga!«
Nenadno mu je prišla nova misel: nekaj, česar še ni bil poizkusil. Zapisal je nekaj prvih besed nerazumljivega rokopisa v dve vrsti, ne da
Ob palici je prišepala starikava ženica. Culo je nosila v eni roki, z drugo se opirala ob palicp.
Počasi je lezla. Razoran ko njiva je bil njen veli, bolehni obraz.
Ludvik jo je srečal in šel mimo nje, a moral se je ozreti za njo.
Naenkrat se je okrenil in stopil k njej.
»Ali ste bolni?«
Nezaupljiv, truden pogled je zastrmel vanj.
»Kam pa greste?« je vprašal v zadregi.
»V mesto,« je nejevoljno zamrmrala starka.
Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raz-iskavanja mnogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Toda ti malčki so izredno plašni, tudi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se je šele v novejših časih posrečilo posameznim odpravam ali ekspedicijam stopiti med nje, pregledati njihovo zunanjost in način življenja.
Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko otroci devetih do dvanajstih let. Imajo globoko potisnjeno čelo, štrleče lične kosti in globoke pod-očne jame; nos imajo sploščen, s širokimi nosnicami. Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo. žive v skupinah in se selijo iz kraja v kraj; hišice iz vej pa si grade le ponoči. Možje so na lovu zelo spretni in se lotijo celo velikih zverin, čeprav uporabljajo le sulico in lok. Urni so celo v gostih pragozdovih; po drevesih plezajo in se previjajo kot opice.
Hranijo se z mesom, kupijo pa si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva jc njihova trgovina. Ker se boje priti v stik z močnejšimi sosedi, imajo v rabi, tako zvano nemo trgovino. To se pravi: žene črncev prineso na določeno mesto sulic, lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo strupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in se vrnejo. Tako si kupujejo in prodajajo ti ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemen1, ki so v bojnem stanju. Njihove žene so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem ozemlju trgujejo.
Sicer niso pritlikavci ljudožrci kakor njihovi sosedje Azandi, vendar so precej hudobni. Maščujejo se nad sovražnikom jako zvito <n neusmiljeno. Razumljivo je to, ker se ne morejo braniti proti močnejšim sosedom. Dasiravno jih je na tisoče v gozdovih Belgijskega Konga, niso do danes Belgijci prejeli niti pare davka.
Belgij3ka ekspedicija, Ut je nekoč pred sedanjo vojno prepotovala severovzhodni del države Kongo, je opazovala Pigmejce, ki pa so bili precej drugačni ko v drugih pragozdovih. Možje ?o prav čedni. Glavo jim pokriva kapa iz leopardove kože,
NAPISAL L. DOUGLAS
Roman iz zdravniškega življenja
5
bi pazil na razmak med črkami. Pet dobrih minut je gledal v obe vrstici, dokler se mu niso začele črke mešati. Svinčnik se mu je tresel v roki, ko je zapisoval črke, ki so dale naslednji stavek:
Citateljsmatramtezasvojegaprijatelja
»Našel sem!« je na gias za vpil in se vzhičeno, skoraj histerično smejal.
Kako smešno enostavno je bilo!... Zdaj, ko je odkril ključ! Ko je pet minut mrzlično zapisoval ln zvrščal črke, je dešifriral kratko posvetilo na prvi strani:
»Citatelj, smatram te za svojega prijatelja ln hvalim tvojo vztrajnost. Ker se ti je posrečilo prebrati ta zvezek, Imaš tudi pravico do njega. S čitanjem boš kmalu odkril razlog, zakaj sem ga popisal v šifrah.«
Izčrpan po prebedelih nočeh se je Bobby Merrick spustil na oblazinjeni sedež enega prvih brzovlakov, namenjenih v Detrolt.
Nancy Ashfordova mu je na dolgo brzojavko, katero jI je bil poslal, odgovorila, da ga bo čakala na postaji Centrale Michigan.
Bobbyja je najbolj strašila misel na Nancy, ki ga pričakuje navdušena, s tisoč vprašanji na ustnicah. Nje ne sme žaliti. Sesti bo moral k nji in iskati najprikladnejše besede, s katerimi ji bo povedal, da je bil dr. Hudson, ki ga je smatrala za svetnika, blazen.
A bil je vsaj zanimiv čudak. Kdo bi mogel verjeti!... Odrasel človek... s svojim dobrim po-
»Ali potrebujete denarja?«
»O...?« — V širok, neroden smehljaj so se razlezla usta.
Naglo ji je stisnil Ludvik desetak v roko.
»Gospod,« je še slišal za seboj, zateglo in glasno.
»Prav,« je poklmal in odhitel naprej.
V dnu duše mu je odleglo. Saj oče,---
da, oče ima doma še kakih pet klobukov.
A kart se je Ludvik bal vse svoje življenje. Poslej je kradel kvečjemu le še — poljube.
ki je okrašena z merjaščevimi čekani, repi različnih ptic in perjem papig. Okrog bokov imajo privezano usnjeno vrvico, na katero so obešeni široki listi. Preko trebuha in obraza imajo črna znamenja. Telesnega okrasja ne poznajo.
Tudi v južnem Kamsrunu živi pritlikavi rod, Bekveli. Tu so možje sam6 lovci, ki vzdržujejo dve do tri družine v kakem okraju, žene pa skrb« doma za otroke, nabirajo jagode po gozdovih in iščejo sadja.
To so seveda ljudje, ki spadajo v najstarejšo, najpreprostejšo omiko, če o tem sploh moremo govoriti. Imajo pa vero v eno božanstvo, poznajo zakon enega moža ln ene žene in so po takem zelo blizu prvotni, prirodni uredbi družine in vera.
Štiri telovadne vaje... za oči
Ce hodimo predolgo, nas bole mišice v nogah ... A tudi oči nas prično boleti, če predolgo pišemo ali čitamo. Te bolečine pa lahko odpravimo z vajami, ki nam zrahljajo mišice v očeh, pospešijo kroženje krvi in tako odstranijo strup utrujenosti, ki se je tam nabral.
Najprej sedemo v udoben stol, potlej pričnemo:
1.	vaja. Ozremo se kvišku kolikor mogoče visoko, pri tem pa ne smemo preveč upognlti glave vznak! Nato obrnemo pogled v konico čevljev, se zopet ozremo kvišku in tako naprej — približno dvajsetkrat pogledamo navzdol in navzgor.
2.	vaja. Ravnamo enako, le da se zdaj oziramo kolikor mogoče daleč na levo in na desno, zopet dvajsetkrat.
3.	vaja. Vrtenje oči: najprej pogledamo kvišku v desno stran, nato obrnemo pogled k nogam, nato na levo in spet kvišku, od koder preidemo na desno itd. To ponovimo desetkrat zaporedoma, nato pa ravno tolikokrat v nasprotnem smislu. Ce se hočemo posebno potruditi, potlej bobnaj-mo s konicami prstov v okolici oči po koži — kar se da rahlo in nežno.
4.	vaja. Za zaključek si z zanimanjem ogledu-jemo konice našega nosa, to se pravi: kar poškilimo brez zadrege! Pri tem moramo šteti do dvaj-
klicem, spoštovan in občudovan... kako se neprestano trudi s podrobnimi poročili nemogočih poizkusov, potem pa izlije to mešanico iluzij v šifriran dnevnik — delo, vredno majhnega šo-larčka, ki se igra z lovsko puško.
Takoj ko je Bobby odkril ključ, je skušal de-šifrirati nekoliko strani. Izprva je potrpežljivo čital, s širokim smehljajem pričakovanja. Potem je postal nestrpen, hotel je čim prej končati čudni avtorjev predgovor, da bi lahko začel odkrivati veliko skrivnost dnevnika; kajti skrivnost je morala biti dovolj velika," da bi opravičila to veliko potrpežljivost.
Ali vsaj v tem, kar je prebral, ni bilo nobene skrivnosti. Misel, da bi dnevnik utegnil vsebovati kako veliko skrivnost, je bila abotna.
To razočaranje je bilo največji udarec v vsem Bobbyjevem življenju. Hudson mu je bil ideal, zvezda vodnica, sonce ... Zdaj pa se je na mah vse zrušilo!...
Nancy ga je pričakovala smehljajoča se; bila pa je nekoliko zmedena, ko ga je zagledala. Mu je bilo tako jasno zapisano na obrazu ? ... Skušal se je smehljati, a čutil je, da je to le slab poizkus; ponudil jI je roko. Ne da bi ji pogledal v oči, jo je vprašal, ali je že kaj jedla. Odvrnila je, da še ne. Oddal je kovčke nosaču ln odvedel Nancy v miren kotiček kolodvorske restavracije.
»Dragi moj, nadejam se, da se vam je po e-čilo,« je dejala Nancy. »Prav nič niste pori ni zmagovalcu. Prej ste podobni človeku, ki je /11 metulja, misleč, da je ptič, ko pa mu je s' al krila, je opazil, da je ujel gosenico.«
»Natanko tako,« je odvrnil Bobby. »Teke! n za metuljem, pa sem ujel gosenico!«
»Kdo pa je kriv? .. . Metulj?«
»Glejte, da ne boste padli, Nancy,< je p nal s pridušenim smehom.
»Da ne padem ... zakaj pa? ...«
Bobby se je skušal šaliti, nI hotel razočara«
Kako žive pritlikavci v Afriki
Bet ln nato odnehati. Nič se ne bojmo, da bi nam Škiljenje ostalo, nasprotno, to je vaja, ki zahteva od očesnih mišic nenavadno delo in je zato posebno učinkovita.
Učinek očesnih vaj pa še povečamo, če si takoj nato privoščimo očesno kopel. V ta namen vržemo žlico morske soli v liter prečščene vode, jo prekuhamo štiri do pet minut, ohladimo to slano vodo ter jo izlijemo v nizko posodo. V kopel potlej pomočimo oči. Pri posebno utrujenih, oslabljenih očeh je taka kopel priporočljiva dvakrat na dan, ker uč'nkuje zelo krepčilno in osvežujoče.
nsK? um
• ik
Paradižnik
S JI.":CZ
O paradižnikih pac ac n..fc samo pove, da so rajski sadež. V drugih jez kili jim pravijo zlata j&uolka. Odveč je zatorej, da bi naglašali važnost paradižnikov v naši prehrani. Samo to naj omenimo, da so paradižniki posebno bogati vitamina C (kakor zelena solata, oranžni in limonin sok, maline in repa). In kaj pomeni vitamin C? Kjer ga primanjkuje v hrani, zbolč ljudje za »korbutom. Za to boleznijo so včasih največ trpeli mornarji, ker so moiali prebiti mnogo tednov ali mesecev brez sveža hrane. Skorbut se pojavlja pri odraslih z močno krvavitvijo iz ušes, dlesna v ustih, sklepov in kože. Pri dojenčkih nastane otroški skorbut, ki povzroča popolno pre-kinjenje rasti, krvavitve kostne kože in drugih delov. Privoščimo zatorej sebi in otrokom paradižnikov, kolikor le zmoremo.
Paradižnikova solata je najenostavnejša priprava tega zdravega sadeža. Zrele, a še trde paradižnike operem, obrišem s snažno krpo, zrežem S ostrim nožem na listke in osolim. Ko se je Voda nekoliko odtekla, jih potresem z drobno grezanim peteršiljem in čebulo, dam zraven na tanke rezance zrezano zeleno sladko papriko, kateri izločim peške, popopram ter oblijem z oljem in kisom.
Paradižnikova juha. Za 6 oseb vzamem 1 kg ellh paradižnikov, jih operem, razrežem in vlo-v kožico z 1 žlico drobno zrezane čebule in eteršllja, osolim in jih kuham v njihovem laat-em soku toliko časa, da se popolnoma razkuhajo.
Jato Jih pretlačim. V kožici razbelim žlico masti (Ui presnega masla ln naredim iz ene žlice moke svetlo prežganje, vlijem notri pretlačene paradižnike, zalijem z juho ali kropom še toliko, kolikor potrebujem Juhe in pokuham še pol ure. Na tako Juho zakuham drobne makarončke ali riž; to oboje preizkuham v slanem kropu in odcedim
ter nazadnje malo pred serviranjem vložim v juho.
Paradižnikova rižota. Rižoto napravim kakor po navadi. Na olju pražim že poprej čebulo, česen in peteršilj ter dodam očiščene, na rezine zrezane paradižnike, opopram in dušim 10 minut. V ognja varno namazano skledo položim plast riža, nato dušene paradižnike, jih pokrijem s preostalim rižem. Posujem z drobtinicami, poka-pam z maslom in postavim za nekaj minut v vročo pečico, da po vrhu lepo zarumenl.
Nadevani paradižniki. Na masti prepraženi čebuli, peteršilju in česnu pridenem zmlete mesne ostanke ali svinjino, drobtinice in dobro prepra-žim. Začinim s poprom in vinom ter dodam jajce in zmešani. S tem nadevom napolnim paradižnike, ki sem jim odrezala kapice in jih očistila. Paradižnike pokrijem s kapico, dam drugega poleg drugega v kožico, po vrhi* razdrobim 3 dkg masla in pokrito dušim do mehkega.
Paradižnikov riž z gobami. Riž skuhaj v enem litru vode ali juhe ter mu dodaj pretlačen paradižnik (lahko tudi mezgo). Posebej duši 30 do 40 minut v kozi na maslu drobni zrezan peteršilj, čebulo, gobe (poparjene, v mrzli vodi oprane in ožete) in sol. Namaži kozo; deni vanjo plast riža, nanjo nekaj žlic gob, nato riž, gobe, riž. Sproti lepo poravnaj. Peci v pečici 15 minut in postavi na mizo, potresenega s parmezanom.
Paradižnikove ro/.ine napraviš takole: pretlači presni paradižnik, mu primešaj sol, poper, žlico olja in sok polovice limone. Nadevaj s to mešanico krušne rezine, jih položi na pekalo in speci.
Jajca s paradižniki. Kilogram srednje debelih paradižnikov olupi in jim odstrani pečke. Razgrej v kozi 4 žlice olja, zarumeni v njem prav malo 4 stroke zrezanega česna, prideni paradižnike, žlico peteršilja, ščep popra in soli ter mešaj vse toliko časa, da se voda, ki se je izcedila od paradižnikov, posuši. Nazadnje primešaj 3 razte-pena Jajca. — Lahko pa napraviš tudi po naslednjem receptu: 4 srednje debele paradižnike olupi, jim odstrani seme in jih sesekljaj. Razgrej v kozi 3 dkg masla ali masti, zarumeni v njej majhno čebulo, prideni paradižnike, jih osoli in pokrij, da se voda posuši. Stepi na krožniku 4 jajca, jih stresi k paradižnikom ter mešaj vse skupaj, dokler se jajca nekoliko ne strdijo. Postavi jih s kruhom ali koruzno polento na mfzo.
Drobni nasveti
Posušeni olupki krompirja so dobro sredstvo za ohranitev žerjavice.
Cvetlice ohraniš dolgo sveže, ako jim daš vsak dan svežo vodo in Ji primešaš vselej noževo konico solitra.
Jajca se v toplih dneh ne pokvarijo, če jih položiš v sol.
Kopriva kot zdravilo. Na Švedskem se rabi kopriva kot sredstvo proti slabokrvnosti. Spo-
mladi že ali pozneje naberejo korenine in stebla, jih skuhajo, ta voda se pije. Ako so korenine suhe se vzame na 1 1 vode pest korenin, ki se vržejo v vodo. Od te tekočine vzameš na dan po eno ali več skodelic.
Sukanec postane močan, če ga namočiš v vodni raztopini galuna in potem osušiš.
Zatohel duh jajc, ki so zavita v vlažno slamo ali rezanico, odpraviš, ako jih položiš za 4 do 6 ur v mrzlo vodo, katero večkrat obnoviš. Dobro jih oteri in položi še za par ur na sveži zrak, sem in tja jih obrni.
Utrujene noge si hitro opomorejo v topli vodi, če ji dodamo malo soli. Ko si noge osušimo, jih odrgnemo s kisom.
Uporaba špargljeve vode. Mnogo gospodinj zavrže vodo, v kateri so se kuhali šparglji. To je zelo napačno, špargljeva voda je tako okusna, da jo lahko porabiš za marsikaj. Ako se jedo šparglji pogosto, lahko shraniš vodo dva do tri dni, jo zopet zavreš in skuhaš v njej sveže šparglje, ki so tem okusnejši. špargljeva voda se priporoča za zalivanje pečenke Ih Izboljša okus polivkam. Tudi za različne juhe je izborna.
Domače zdravilne rastline
Kako jib nabiramo in sušimo
14. KUKAVICE ALI MOŠNJICE
Po naših krajih raste več vrst kukavic, ki se razlikujejo po barvi in obliki cvetov, po listih itd. Vendar nam za naše svrhe ni treba razločevati teh vrst, kajti gomolji večine naših kukavic so zdravilni. Vse imajo sočno, okroglo steblo, ki zraste do 30 ali tudi do 60 cm visoko in ima v vrhu bolj ali manj na gosto somerne cvete s šesterolistnim perigonom. V zemlji je nekaj va-ljastih korenin, med njimi pa dva precej velika gomolja. Eden od teh je nagrbančen, izplahnjen in gobast, drugi pa je gladek, nabit in trd. Zdravilno prednost imajo samo gladki, polni gomolji. Te odrežemo od rastline, ko smo jo izkopali, ter jih operemo. Nato jih poparimo z vrelo vodo ln posušimo. Jako pripravno za sušenje je, da naberemo gomolje s šivanko na nit. Tako jih potem laže sušimo, najsi bo na planem, na solncu ali okoli peči. Posušeni gomolji postanejo trdi kot rog, nekoliko prosojni in belkaste barve.
Nekatere kukavice imajo prstasto razrasle gomolje. Tudi taki so dobri za prodaj, vendar naj se obe vrsti gomoljev ne mešata.
Iz kukavičjih gomoljev se pridobiva »salep«, zdravilo proti driski in sličnim boleznim. Tudi izdelujejo iz gomoljev arabskemu gumiju podobno lepilo.
Kukavice cveto meseca maja in junija: rasto po vlažnih travnikih ln ob gozdnih robih. Za seno so brez pomena, zato ne napravljamo škode, če jih z nabiranjem gomoljev zatiramo, škodo pa utegnemo travnikom povzročiti s tem, če izkopanih jam ne bi zasuli in izravnali.
JIancy. On bi lahko šel naprej brez vodnika Hud-*ona, Nancy tega ne bi zmogla.
»Utrujen sem, to je vse... Skoraj vso noč sem bil pokonci. Govoriva najprej s strežnikom.«
Nancy ni bila pomirjena, vendar pripravljena, da potrpi.
Ko Je natakar odšel, je vzel Bobby iz torbe »vezek ter ga odprl na mizi pred Nancy.
»Poslušajte! Prebral vam bom prvo stran... dovolj, kaj ne?«
Nancy je bila vzhičena. Položila je roko na Bobbyjevo in mu jo krepko stisnila.
»Do kod ste prišli?« je vprašala in obračala Hrte. »Ali niste vzhlčeni?«
»Do tu ... okoli dvajset strani. Vzhičen ? Ne, to se pravi... le presenečen sem ... Vidite, ne faorom ga razumeti. Podoben sem vašemu nerod-fcežu, ki lovi metulja. Toliko sem pričakoval in tako dolgo sem se trudil, da bi pogledal pod pokrov. da Je zdaj, ko je dvignjen, morda vse pokvarjeno, morda pa Jaz nisem zmožen, da ...«
Nancy Je znova stisnila Bobbyjevo roko, zdaj vasjarjena.
»Poglejte mi v oči, Bobby Merrick! Niti za trenutek, odkar ste prišli, to niste vi! Opazovala «m vas z vseh strani, kakor s svetilko! Nekaj »il skušate prikriti! Nikar ne delajte tega! Bodite torej odkriti... ln povejte mi vse! Kaj je fant?«
Bobby je zardel in sklonil glavo kakor otrok, ki so ga zalotili s prstom v steklenici marmelade.
»Oh ... vse to ni nič vredno!... Bedarija, ako hočete vedeti, kakšno je moje mnenje ... Ako bi »torll to kdo drugi, ne dr. Hudson ... Povejte mi, Nancy, ali zagotovo veste, da je to napisal on? Veste, ni podpisan.«
»Ne govorite neumnosti... Za kaj pa gre?«
»Evo... Zakaj se je trudil, da je razstavil be-wde, kakor da naj bi vsebovale neko dragoceno »krivnost, to sam Bog vč! Ako bi napisal to kdo drugi, bi dejal, da je popolnoma zblaznel.«
Nancy Je s prstom bobnala po mizi, izprva zamišljena, nato nestrpna, naposled ogorčena.
»Koliko ste stari, Bobby?« je vprašala.
»Štiri in dvajset,« je mirno odgovoril.
»Prav ... Ko je dr. Hudson že užival sloves, da Je prvi v zgodovini kirurgije izvršil možgansko operacijo, ste imeli vi še mlečne zobe in ste v otroški sobi jahali palico namesto konja! Ko Je on napisal te numnosti, si vi še ušes niste mogli sami umiti. Nočem biti preveč groba z vami otrok, toda danes ste zares potrebni šibe!«
»Kar naprej... Ljubše ml je, da se jezite name, kakor pa da... da...!«
»Ne upate se dokončati stavka, kaj ne? Reči hočete, da se bojite, da ne bi jaz odkrila, da Je bil dr. Hudson blazen... Nikar ne skrbite... to se ne bo zgodilo!... študentje medicine se ne potrudijo, da bi se podali v redke višine psihiatrije, ki obravnava obsedenost. Dati vam hočem prvi pouk o geniju ... Ljudje ga ne morejo razumeti — zato je neumen!... Genij jaše na kaki ideji in jo v divjem diru žene skozi dežele... Da, naš dr. Hudson je spadal med take vrste ljudi, obsedla ga je neka ideja. Spočel je to svojo idejo... Ne vem, kako se je to zgodilo. Morda bo dnevnik to povedal. Nadejam se pač... da je njegov uspeh v poklicu bil odvisen od takih dobrodelnih dejanj, ki naj bi ostala skrita, ako naj bi bila veljavna. Kakor je videti, mu je kasneje prišlo na misel, da bi predstavil svojo teorijo v taki obliki, da bi jo njegovi dediči ali nasledniki aH občudovalci lahko praktično izvajali. Toda hotel se je zavarovati pred smešnostjo, za primer ako bi njegov dnevnik prišel v roke kakemu tepcu.«
Bobby je dvignil roko.
»Smešno se vam zdi,« je nadaljevala Nancy, »da se je poslužil teh smešnih šifer. Prav!.. Ako bi bil pisal v latinščini, bi imeli morda potem manj dela ? . . . Ali v grščini! Kaj veste o grščini, razen da poznate njene črke? Hotel je, da bi se
nekdo trudil, da bi našel ključ, vam pravim, in to je del njegove obsedenosti!«
»Zmagali ste, Nancy!« je mirno priznal Bobby. »Vi in jaz sva enakih misli o dr. Hudsonu. Sam6 da, se vsak po svoje izražava, to je vse ... Jaz sem rekel, da je moral biti duševno zmeden, vi pa pravite, da je bil genij, in da so vsi geniji duševno zmedeni... Odlično! Zdaj lahko skupaj bereva dnevnik in razumeva drug drugega ..., tudi če ne bi mogla razumeti dnevnika.«
»Povedal vam bom kratko vsebino tega, kar sem že ■prečital... Zgodba se začenja po smrti dr. Hudsonove prve žene. Zaradi njene dolge bolezni se je njegovo študiranje nekoliko zavleklo. Bil je globoko potrt, hotel se je odpovedati kirurgiji, da bi se posvetil trgovini... Nekega dne mu je prišlo na misel, da bi moral dati napraviti nagrobni spomenik za pokojno Joyce ...«
»Ah, tu smo! —« je vzkliknila Nancy.
Bobby je radovedno dvignil glavo.
»Ta nagrobnik je bil mejnik!« je ganjena pojasnila. »Kolikokrat je govoril: .Kmalu potem, ko sem podedoval tisti majhni nagrobnik »a Joyce!'... Nadaljujte, prosim.«
»šel je k neki tvrdkl, ki je prodajala kamen in je izbral ne predrag nagrobnik. Nanj je zapisal ženino ime in rojstno leto. Obiskal je tovarno, kjer so izdelovali nagrobne spomenike in tam se je slučajno seznanil z Randolfom.«
»Mislite tistega Randolfa, o katerem pripoveduje ta zgodba? Nikoli ga nisem slišala govoriti o njem.«
»Da, kolikor sem doslej prebral, je videti, da bo ta Randolf junak zgodbe. Prepuščam vaši razsodbi, ko se boste seznanili z njim, al! Je Randolf apostol svetlobe — ali norec. Ne veir ktra naj ga vtaknem. V zgodbi je omenjen kot i/.edno nadarjen hipnotizčr . . . neke vrste... čudodelnik.«
»Hočete me prepričati, da se je Wnvne Hudson zanimal za takega človeka?« je r.i.5ala Naney.
Pi vi, ki je skočil s padalom
V začetku 17. stoletja je živel v zapuščeni krajini Savojske neki Lavin. Zatekel se je bil tja po burnem življenju, poprej je pa služil več let v kraljevski vojski in ko je odložil vojaško suknjo, je mnogo potoval peš po Evropi. Bil je mož pogumnega, pustolovskega duha in za takratne čase zelo inteligenten; dobro je bil podkovan v fiziki in alkimiji, bil je Igralec in zelo dober risar. Zato mu je začelo mirno življenje kmalu presedati in v zakotni vasi, kjer si je bil kupil skromno posestvo, ni mogel dolgo vzdržati.
Takrat je vladalo živahno življenje v Parizu, kjer je vladal namesto bolnega Ludvika XIII. v resnici kardinal Richelieu. Po njegovi zaslugi so zavladale v Parizu prečudne razmere, spletk je bilo od dne do dne več, vse je slonelo na prote-Žiranju in tako so romali v Pariz najrazličnejši tipi z mnogimi velikimi skominami po življenju na tuj račun. Ti ljudje niso imel kaj izgubiti, pač bi bili pa radi čim več pridobili. Tudi Lavin je prodal posestvo in se napotil v Pariz. Toda sreča ne visi kar tako na žeblju in mnogi, ki so prišli v Pariz z velikimi nadami, so se morali obrisati pod nosom.
Lavin se je loteval raznih poklicev, lečil je, nekaj časa je bil najemni vojak, nazadnje je pa postal tajnik neke kneginje, pa tudi ta poklic mu ni ugajal; pobegnil je in nekega dne je ostal brez prijateljev, brez sredstev in brez vsake pomoči. Tedaj mu je šinila v glavo nesrečna misel pomagati si z nezakonitimi sredstvi. Prilastil si je grofovsko ime in otvoril sredi Pariza nekakšno pisarno, kjer je hotel dajati nasvete v najbolj zaupnih zadevah. Kmalu je postal zaupnik mnogih ljudi v kočljivih tegobah, ki bi ne prenesle dnevne svetlobe, bil je posredovalec povsod, kjer se mu je obetal dober zaslužek in nazadnje se je začel ukvarjati celo s čarovništvom.
Mnogim svojim strankam iz gosposkih, plemiških krogov je pomagal kot izboren risar in lepo-pisec, pri tem je pa začel ponarejati oporoke in cerkvene listine, ki so bile z njimi podeljene po-edincem gotove koncesije za zvesto službovanje cerkvi, ponarejal je pa tudi notarske listine in kraljevske privilegije. Tako je v kratkem času zelo obogatel, k njemu so zahajali razni pustolovci in drugi sumljivi ljudje. Nato se je začel pečati tudi s politiko, a to mu je zlomilo vrat. Ko se je zavzel za neko grofico proti kardinalu Richelieuju, so, ga aretirali, postavili pred preki sod in obsodili na smrt, kar je bila takrat edina kazen za ponarejalce. Da se reši muk, je vse odkrito priznal, zagovarjal se je pa, da je ravnal tako na željo mnogih uglednih pariških dam. Ta način zagovora ga je rešil krvnika in kardinal Richelieu mu je zamenjal smrtno kazen v dosmrtno ječo.
To ni bil baš najboljši izgled za človeka, ki je
hotel postati bogat in slaven. Vendar je bila dosmrtna ječa še vedno boljša od vešal. V ječi je začel Lavin kmalu razmišljati, kako bi pobegnil. Videč, da so vrata dobro zastražena in da hodi po hodniku pred njegovo celico noč in dan straža, je hotel po nevarni poti pobegniti iz stolpa, kjer je bila njegova celica. Pri te: .1 mu je dobro služilo znanje fizike. Pred leti mu je bila prišla v roke knjiga Fausta Venancia »Machinae Novae«, natiskana 1616 v Benetkah; v tej knjigi je bilo prvič narisano in teoretično razloženo padalo. In Lavin je sklenil napraviti si padalo, da bi z njim pobegnil.
Kot jetnik se je smel po hodniku okrog stolpa izprehajati in začel je nadlegovati jetniško upravo, naj mu da dežnik, češ, da dež in pripekajoče sonce na izprehodih škodujeta njegovemu zdravju. Dobil je dežnik in s tem se je začelo njegovo tajno delo. Iz platna debele rjuhe je izreza! po dežniku kos in ga prišil na spodnjo stran dežnika, rebra dežnika je pritrdil z žico, ki jo je bil potegnil iz divana, vsak konec rebra je pa privezal k palici dežnika, da bi se to preprosto padalo pri skoku ne obrnilo.
STRAN 1 - narnimi mi............■■
Ker je bila njegova celica v najvišjem nadstropju stolpa, okno ni bilo zamreženo. Neke viharne poletne noči si je privezal Lavin padalo It roki in skočil v temno globino. Veter ga je zanesel daleč v reko Seino, kjer je odvezal padalo in priplaval srečno na breg. Kolikor vemo, je to sploh prvi primer v zgodovini človeštva, da ja človek rabil padalo. Slavni italijanski umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci je sicer tudi napram vil padalo, ni pa Imel poguma preizkusiti ga.
Toda Lavina so nekaj mesecev po pobegu zopet aretirali, ker je hotel navezati stike s svojo bivša, klijentelo. Pomagala sta mu pa njegova poljud-nost ln skrivnostni pobeg iz ječe po zraku, ka* so si razlagali takrat tako, da je moral pomagati Lavinu sam hudič. Zaprli so ga v miolansko trdnjavo, kjer je umrl star 92 let. Zadnja leta mul je bilo življenje v trdnjavi zelo olajšano, ker ja obljubil, da ne bo nikoli več letal, niti »corral«*
Lavinov poskus je našel posnemalce. Leta 17&4„ je hotel na enak način pobegniti iz ječe" neki Druet. Napravil si je bil pa premajhno padalo in si zlomil noge. Leta 1805. je napravil Oarlo Garnerin več poskusov s padalom ln ko je prišel v ječo, je pobegnil tudi s pomočjo padala, pa 84 je močno pobil. Lavin je bil torej pivi i*love)»y ki Je uspešno rabil padalo.
Prstan — zlata vez ljubezni
Prstan, zlata vez ljubezni, ki si ga izročita zakonca na poročni dan v znak večne medsebojne ljubezni in zvestobe, je lahko ponosen daleč nazaj na svojo zanimivo in razgibano preteklost. Zakonski prstan je kot zunanji znak zakonske vezi že 2000 let star. Prvi, ki je na splošno nosil prstane, je bil rimski narod. Prstani pa so bili znani že mnogo prej, pa jih v predrimskin časih ni smel nositi vsak človek, marveč le nekateri izbranci. V Babilonu so smeli nositi prstane samo privilegirani stanovi, prav tako tudi v Egiptu. Če je nosil prstan kdo drugi, ki po svojem stanovskem položaju tega ne bi smel, je bil obsojen na smrt.
Prvikrat so se pojavili prstani kot splošen znak zakonske vezi okoli leta 400 pr. Kr., in sicer železni za plebejce ter zlati za plemstvo. Vendar pa še takrat tudi niso na splošno prodrli. Leta 200 pr. Kr. so v Rimu že vsi nosili prstane. Po prstanu si lahko takoj spoznal, kateremu stanu njegov lastnik pripada, šele cesar Hadrijan je to razliko odpravil in cesar Justinijan je dovolil, da smejo tudi sužnji nositi zlate prstane.
Navada, nositi zakonske prstane, se v Rimu ni dolgo obdržala. Ljudje so pozabili nanje in so jih uvedli šele v petem stoletju po Kristusu, in sicer iz praznoverja. V tistem času je po Evropi mrgolelo vedeževalcev, alkimistov, napovedovalcev usode iz rok in ljudje so bili zelo
praznoverni. Poganstvo še ni bilo premagano, pad pa zelo oslabljeno, krščanstvo pa se še ni saa-mahnilo. Tuhtali so, kako bi lahko zakonce stan novitno zvezali v ljubezni in nazadnje so francoski vedeževalci rekli, da je na prstanu »ljubezenski živec«, ki vodi naravnost v srce. Ca pritiska na ta živec kovinasti prstan, pravijo vedeževalci, je ljubezen »ujeta« in ne more več »uiti«.
Ko se je to razvedelo, se je hitro razširila navada, nositi prstane in je ostala do danes. Cerkev je dala prstanom drug pomen in vidi v njih simbol zakonske ljubezni in zvestobe.
V šestem stoletju po Kr. so prišli v navado tudi zaročni prstani. Po pripovedovanju hiroman-ta Callija Girolana so morali nositi zaročne prstane na prstancih leve roke, da bi ljubezen bolj privezali in ji zabranili prevelik razmah. Poročne prstane so nosili na desni roki 'ker jO »ljubezenski živec« na desnici močnejši, kakor na levici. V bistvu pa je prstan bil in Je ostal simbol ljubezni. Oblike prstanov so bile v raznih dobah različne. Bili so časi, ko so nosili ljudje zelo široke zlate prstane, drugič so zopet hoteli imeti čim ožje. Moda, kateri je podvrženega mnogo, kar je človeškega, je imela tudi pri prstanih važno besedo. Končno je prodrl prastari poročni prstan brez kamnov in drugih okraskov, kakor je bil v navadi že pred 2000 leti.
»Videli boste ... Tale Randolf je delal v sobi, ki je bila ločena od glavne delavnice. Ni bil le kamnosek, bil je marveč kipar... nenavadno dober kipar... umetnik. Kakor je zapisano v dnevniku, je izklesal prekrasnega angela, v nadnaravni veličini, ljubko postavljenega na marmornat podstavek v obliki oltarja.«
»Morda navajate kak odlomek?«
»Da, prav tako je zapisano v dnevniku.«
»Pa saj se dr. Hudson ni prav nič razumel na umetnost.«
»Morebiti se je razumel bolje, kakor vi mislite. Bil je pod vplivom tegale blazneža Randolfa, kakor vidite, in Randolf je bil umetnik.«
»Oh... kdo ve! Mislite, da meni Clivea Randolfa? Veste, kiparja, ki je napravil tisto skupino otrok v Metropolitanu ? Zdi se mi, da je nekdaj živel tu v Detroitu.«
»Morda.« Bobby je položil svinčnik na mizo in je nekaj časa sedel napol priprtih oči. »še en genij,« je zamrmral. »Nancy, geniji smejo biti prismojeni, kaj ne?«
»Gotovo!« je odvrnila Nancy. Bobby je začel naposled razumevati.
Nadaljeval je: »Nu, na prednji strani tega podstavka je bilo zapisano z velikimi črkami: Hva-lj2n bodi Bog, ki ji je naklonil zmago.«
Nancy je zamrmrala, da se ji zdijo te besede čudne.
»Kaj hočete reči s tem?«
»Hotela sem reči, da se mi zdi čudno, Ja bi dr. Hudson citiral sveto pismo. Ni bil prav nič pobožen.
»Ne bodite preveč prepričani o tem!« jp je posvaril Bobby.
»Toda, Bobby, nikoli ni Sel v cerkev, .-azen k svoji poroki. Že od otroških let je sovražil cerkve.«
»A Jaz vam bom povedal, kaj je bil: dr. Hudson Je bil eden tistih staroveSkih mistikov!...
Verjel je v čarovnice ... imel je privide ... igral se je z angeli...«
»Bobby Merrick, vi ste bla—zni!«
»Ne... ne še. Toda imam čuden občutek, da bom zblaznel. Upam, da vam bom lahko pojasnil razliko med navadno vero in med tem, kar je verjel dr. Hudson. Navadna vera tolaži. Verjamete to in to, pa ste mirni, vse je v redu. Nekdo bedi nad vami. Dr. Hudsonu pa njegova vera ni dala miru. Zasledovala ga je dan in noč ... zasužnjila si ga je ... obsedla ga je!«
»Lahko bi se ji odpovedal, ako mu ne bi ugajala, mar ne?«
»Ah, sva že tam!... Zdaj ste se dotaknili življenjskega vprašanja. Ne, ni se ji mogel odreči, ker ravno ona mu je dajala moči... ga poganjala naprej... mu pomagala do uspeha v poklicu!«
»Bojim se, Eobby, da vam je ta zvezek popolnoma pokvaril živce. Pojdiva v Brightwood. Tam naju ne bo nihče vznemirjal, ln potem bova videla, kako stvari stojč.«
Bobby Je bil pripravljen, da vstane.
»Nancy, odkar sem govoril z vami o tej zadevi, so se moji nazori docela lzpremenili. Priznam vam, da Se nikdar v svojem življenju nisem bil tako razočaran kakor včeraj ponoči, ko sem sku-Sal čitati ta dnevnik. Po to Je bilo zaradi tega, ker sem se nadejal, da bom naSel v njem normalno zgodbo o Izkušnjah normalnega človeka. Ko pa sem odkril, da ni bil normalen... sem zagrešil običajno napako, da sem ga Imel za neumnega.«
Nancy Je kar žarela.
»Natanko tako je!... Dokler je govoril običajne, normalne stvari, ki jih razumete, je pameten! Ko pa je začel govoriti nenavadne besede, ki jih ne razumete, je postal blazen!... Tako pač presoja srednje pameten človek.«
Med dolgo vožnjo v bolnišnico sta se skrbno in-ogibala razgovora o skrivnosti, pred katero stil se znašla. Pogovarjala ste se o Bobbyjevem Študiju medicine. Nato je nanesla beseda na Nancy-jino zaposlenost. Nancy se je pritožila, da je Joyce Hudsonova zares prekoračila vse meje in da je videti, da je gospa Hudsonova izgubila vsak vpliv nanjo. Videli so jo v slabih krajih in T< slabi druščini.«
»Ali ne mislite, da bi se dalo kaj napraviti* Saj je Joyce vaša prijateljica?«
»Menda « V njegovem glasu ni bilo r,ikakeg% zanimanja. »Skoraj leto dni se že nisva videla.4
»Morda se le meni tako zdi, a vedno sem mislila, da je Joyce malce zaljubljena v vas, Bobby.f
Odkimal je.
»Gotovo ni..., a denimo, da bi bila! Ali bi bU to zadosten razlog, da se vmešam v njene w deve? Nisem zaljubljen vanjo. In ne verjamem* da bi me moje dolžnosti do dr. Hudsona upra« vičevale, da bi se očetovsko zavzel za njegovi hčer.«
»Nisem preveč prepričana, da vas to ne hI upravičevalo, »je zamišljeno rekla Nancy. »Izpopolniti hočete njegovo življenje in Joyce je bil« del njegovih dolžnosti. Niti misliti si ne morete, ččmu vsemu se Je odrekel zaradi nje. Tudi ožeuj se je le zato, da bi Imela ona lažje življenje!!
»To, mislim, ni bila prehuda žrtev,« se je zasmejal Bobby.
»Ali je od takrat niste več videli?«
»Nisem je skušal videti.«
»še kdaj mislite nanjo?«
»Zakaj hočete to vedeti?« Njegov glas je plačal, da hoče zapreti neka vrata pred njo.
Nancy je obesila njuna plaSča v omaro, pr to maknila stol k Bobbyjevemu In znova »ta s« sklonila nad dnevnik.
»Naj vam najprej preberem tiste strani, SU sem Jih 2e odgonetll,« je predlagal Bobby. R«S»
Kmetovalcem v Ljubljani in okolici
Združenje kmetovalcev je doslej posredovalo pri Corpo d'Armata za propustnlce v svrho obdelave polja na osnovi dokaza o lastništvu ali najem-ništvu zemlje ter po predložitvi prepustnice, ki jo je izdala Kr. Kvestura (lasciapassare), osebne Izkaznice ali kake druge legitimacije. Propustni-ce, izdane od Corpo d'Armata na zgoraj omenjeni način, veljajo do 30. septembra t. 1.
Za bodoče so se pogoji spremenili. Vsak kmetovalec, ki bo hotel prositi za podaljšanje dovoljenja, ali pa na novo prositi, bo moral imeti naj-prvo veljavno prOpustnico od Kr. Kvesture; druge legitimacije ne zadoščajo več. Pozivamo zato vse kmetovalce, da si pravočasno oskrbijo te propustnlce. Postopek pri tem je naslednji:
Prošnjo je napisati v italijanskem jeziku na posebni poli (carta bollata), ki stane lir 6.— in jo nasloviti na Kr. Kvesturo v Ljubljani. Te prošnje Vložijo kmetovalci znotraj bloka na pristojne policijske postaje, kmetovalci zunaj bloka pa neposredno na Kr. Kvesturo. Prošnji je treba priložiti:
1.	kolek za lir 0.50;
2.	dve fotografiji, overjeni od pristojne občine;
3.	posebno potrdilo Združenja kmetovalcev, ki
bo omogočilo hitrejšo in zanesljivejšo rešitev.
Takšen je postopek za one, ki propustnice od Kvesture še nimajo. Ce pa jo je treba samo podaljšati, je napraviti prošnjo na posebni poli (carta bollata) in priložiti staro propustnico. To velja kljub temu, če je bila propustnica izdana za stalno (permanente).
Obrazec prošnje v italijanskem jeziku bodo lahko dobili kmetovalci pri Združenju, hkrati s potrdilom, ki je omenjeno pod točko 3.
Oni, ki bo propustnico od Kr. Kvesture dobil ali ki jo že ima, naj se zglasi v pisarni Združenja kmetovalcev, da ga uvede v seznam prosilcev. Samo s propustnico Kr. Kvesture ne more namreč iti nihče preko bloka, ampak mora imeti tudi dovoljenje od Corpo d'Armata. Za to dovoljenje posreduje Združenje kmetovalcev. S seboj naj prinese propustnico Kr. Kvesture in listek, ki ga je Izdalo Združenje za dosedanji prehod. Kdor pa še ni doslej prosil za dovoljenje potom Združenja kmetovalcev, mora poleg propustnice Kr. Kvesture predložiti tudi posestni list ali kakšen drugi dokument, da je lastnik ali najemnik zemlje.
Pisarna Združenja posluje za te zadeve vsak delovni dan od 9. do 12. ure.
Pogovor z našim vinogradnikom
Vinogradi nam letos spet lepo obetajo; trsje je zdravo in lepo obloženo. Vendar ne bo odveč, če se nekoliko pomenimo o raznih škodljivcih.
Hud udarec za vinogradnike je bila že marsikdaj peronospora, ki je zaradi neprestanega deževja uničevala vinograde, da ji ni bil gornik kos niti s 5- do 6 kratnim brizganjem, če je le nekaj ur zamudil; tako hitro se je namreč širila ta morilka vinske trte. Zoper to kugo se naši vinogradniki vsako leto bore in to pozimi z močnim gnojenjem, poleti pa s pravočasnim brizganjem. Marsikatero leto pa se pojavi tudi drug škodljivec, tako zvani grozdni sukač, ki mu pravijo navadno seneni črv in kiseljak. Seneni črv se imenuje zato, ker se pojavlja običajno ob senj-ski košnji, kiseljak pa, ker navadno ostanejo na-vrtane in obglodane jagode kisle.
To je majhen metuljček, čigar trupelce je dolgo jedva 6 mm ter meri z razpetimi krili okrog 12 mm. Cez rumenorjava prednja krila ima mod-rorjavo povprečno progo, ki je na gornjem koncu kril širša, na spodnjem pa ožja. Ta škodljivec se pojavi navadno dvakrat na leto in to prvič konec maja, drugič pa konec julija. Prvič zleze iz bube, ki je srečno prezimila. Podnevi ždi mirno pod trsnlm listom, zvečer pa zapušča svoja ležišča ter frli med trsjem do ranega jutra in se pari. Samica izleže do 50 jajčec vsako zase, iz katerih se po 10 do 14 dnevih izležejo goseničke. Te dorastejo v 5 tednih in merijo okrog 12 mm. Barve so rdečkaste s črno glavo. Zapredejo se
navadno v cvetje ter iz tega skrivališča lazijo na svoje pogubno delo. Konec junija ali v začetku julija zapuščajo razjedene kabrnke ter se zabu-biju v lubju starejših delov trsja, v strženih ceveh, pokah in regah, pod iveri kolov ali stebrov ter v raznih vezeh, zlasti vrbovih trticah, kjer se zapletejo v siv ovoj. Taka buba meri 6 do 8 mm in je svetlorjava. Iz te bube se razvije konec julija ali v začetku avgusta metuljček druge generacije. Tokrat odlaga samica jajčeca na grozdje, iz katerih že po 8 dneh izlezejo gosenice, ki se zajedajo v jagode in se tam hranijo s sredico in še mehkimi pečkami. Zapredejo navadno po več jagod !n jih ugonobijo. Konec septembra ali v začetku oktobra se zopet zabubijo v že najletih zavetiščih ter tamkaj prezimijo, a spomladi se lotijo znova svojega kvarnega dela. Kar so pustile gosenice prve generacije pri uničevanju cveta, ugonobijo gosenice druge generacije na sadu. Ce se ta golazen pravočasno ne zatre, lahko uniči do tri četrtine pridelka.
škodljivca se ubraniš na različne načine, tako na primer v sedanji dobi se metuljčki love s pahljačami iz goste žične mrežice, namazane z lepilom, gosence pa se trebijo iz kabrnkov z iglicami, pincetami ali kleščami, lahko pa se tudi trujejo v zapredkib na kabrnkih r- škropljenjem s 3 odstotno raztopino mazavega mila, lahko pa -e uporablja tudi navadno milo, ki je seveda dražje, redkejše, in so stroški večji.
Crv kiseljak se zatira prav uspešno z Izbira-
dolf je pokazal na nagrobni spomenik in vprašal: »Kako se vam zdi?«
»Zame nima nobenega pomena!« je odvrnil dr. Hudson. »Tudi če bi bil Bog, se verjetno ne bi bolj zanimal za takšno zmago nekega človeka, zmago, ki jo dolguje okoliščinam, kakor za zelj-nato glavo, ki dobro uspeva v plodni zemlji.«
»Torej so vaši odnosi do Boga enaki, kakor odnosi glavnate glave do Boga?« se je zasmejal Randolf. »Ta je dobra!«
Začel je znova delati. »Tudi jaz sem tako mislil,« je povzel, kakor da govori samemu sebi, »pa sem napravil majhno preizkušnjo in sem iz-premenil svoje mnenje.« Odložil je dleto, se obrnil k meni in mi s skrivnostnim glasom zaupal: »Bil sem na črti!«
»Biti je moral blazen,« je zamrmrala.
»Pst, pst!... Ali ni tako vaše naziranje o geniju? Ako naj velja to za dr. Hudsona, čemu ne bi veljalo za Randolfa?«
»Imate prav! Nadaljujte!«
»Poslušajte tole, kar Je zapisal dr. Hudson.
»Ne po načinu govora, ne po zunanjosti ni bil videti fanatik. Govoril je mirno. Ni imel najmanjše tistih značilnosti, po katerih lahko na mah spoznaš nenormalnega človeka. Dobro se je izražal, s popolnim obvladanjem samega sebe. — Zmaga? Nu, prav... da! Zdaj imam vse, kar hočem in lahko delam vse, kar želim!... Isto lahko storite tudi vi! Veste, je neko pravilo! Slučajno sem ga bil odkril! —« je dejal Randolf in znova segel po dletu.
Bil je čuden človek. Cutll sem se zbeganega. Očitno je bil neuravnovešen, toda njegovo vedenje je pričalo o nasprotnem. Skušal sem se spomniti, da je umetnik. Torej je bil lahko ekscentri-čen. Zona me Je oblila. Hotel sem oditi, že sem stal na pragu, ko me je poklical: »Doktor... Imate zmago?«
»Kakšno zmago?« sem nestrpno vprašal. Ni-
koli nisem vedel, kako je mogel uganiti, da sem zdravnik.
»Oh, kakršnokoli zmago.... Poslušajte!« Prišel je k meni in mi zašepetal na uho, kakor da mi hoče zaupati neko veliko skrivnost: »Ali bi hoteli postati najboljši zdravnik v mestu?«
Bil je blazen in skušal sem se iztrgati iz njegovega objema.
»Pridite k meni nocoj, okrog devetih,« mi je dejal in mi ponudil svojo posetnico, »pa vam bom povedal to, kar morate vedeti!«
Biti sem moral osupnjen, ker se je veselo zasmejal, ko se je vrnil k svojemu delu.
Ob devetih sem bil pred Randolfovo hišo. Ko bo kdo prebiral te vrstice, ne bo mogel več odgovarjati na vprašanja, zakaj sem šel tja. In to je sreča, kajti ne bi mogel odgovoriti drugega, kakor da sem šel tja proti svoji volji. Nisem nameraval iti... Tisti večer sem večerjal v mestu. Ob osmih sem že bil doma ln takoj sem šel spat, kar ni bila moja navada, saj nikoli nisem šel pred polnočjo v posteljo. Začel sem čitati neko knjigo pa se nisem mogel zbrati, da bi prebral vsaj eno vrstico. Nisem mogel odvrniti pogleda od kazalca na url. Vedno glasneje je bila in moje srce je vedno močneje utripalo. Naposled sem postal tako nervozen, da nisem mogel več ležati. Vstal sem, se oblekel, stekel po avtomobil ln se odpeljal proti Randolfovemu stanovanju. Imel sem suha usta ln srce ml je divje razbijalo.
»Kaj mislite o tem?« je vprašal Bobby.
Nancy je bila z lakti naslonjena na mizo.
»Nu, Bobby... ali se vam ne zdi zares strašno ? Tragično!«
»Strašno se še ni začelo!«
Bobbyjev pogled se je vrnil k dnevniku. Takole je razbiral dr. Hudsonovo pisavo:
»Niste nameravali priti, kaj ne?« je vprašal Randolf, ko mi je vzel klobuk iz rok.
njem jagod, ki so že najedene in nagnite, seveda preden iz njih izleze gosenica, ter se nato vse skupaj uniči. Za to delo je navadno treba mnogo delovnih moči. Zatiranje pa je uspešno le tedaj, če se izvaja vzajemno in splošno povsod istočasno, ker se sicer lahko pripeti, da tudi najskrbnejšl vinogradnik, ki dela marljivo in skrbno na zatrtju tega škodljivca, trpi nazadnje škodo zaradi zanikrnega soseda, ko mu povzročajo kvar metuljčki, ki prilete iz soseščine. Uspešno sredstvo za zatiranje tega škodljivca je sicer tudi škropljenje s posebno vrsto pripravljene brozge, kateri je primešan gotov odstotek arzenika. Ta strup se primeša škropivu proti peronospori ter se uporablja, ko so metuljčki jajčeca že zlegli, torej prvič okrog 20. maja, drugič pa okrog 20. julija. Ker je ta brozga strupena, jo je treba pripravljati in ravnati z njo zelo oprezno, zato laikom ni priporočljiva.
Metuljčke je mogoče delno uničevati tudi na prostejši in cenejši način. V mirni dobi se ponoči po vinogradih na več mestih postavijo ln prižgejo svetilke, ki so postavljene nad podstavki, napolnjenimi z vodo. Ponoči, ko navadno ti metuljčki letajo okrog ter obavljajo svoj kvarni posel, se zbirajo okrog luči in se zaletavajo v nje ter popadajo v podstavke, napolnjene z vedo, in se utapljajo. Take svetilke s podstavki so nameščali v svojih vinogradih že pred leti slovenjego-rlški veliki vinogradinki v svrho delnega zatrtja škodljivca, pa tudi zaradi tega, da so mogli točno ugotoviti lego jajc ter pričeti pravočasno s škropljenjem. V prid vseh vinogradnikov je. da motrijo razvoj tega škodljivca ter započnejo z zatiranjem takoj in vzaierar.o, čim ga opazijo. Kajt: le v skupnem in splošnem izvajanju se dosežejo uspehi. ^
X Samo tri stopinje več, pa bi doživeli vesoljni potop. Na podlagi ugotovitev, do katerih so v zadnjem času prišli znanstveniki, ki se bavijo s tako imenovano astrofiziko, prevladuje med učenim svetom mnenje, da vsaka najmanjša sprememba srednje topline na zemlji lahko rodi posledice, ki bi bile za zemljo naravnost katastrofalne. Ce bi se srednja letna temperatura zemeljskega ozračja dvignila le za tri stopinje, bi se vsa ogromna ledena gmota, ki pokriva na širok® severne in južne polarne dežele, začela tajatj, in bi povzročila pravi vesoljni potop. Gladina morja bi se dvignila za 50 metrov!
X 40.000 neviht dnevno. p0 nevihtah so leta zelo različna. Včas:h poleti skoraj ne mine dan, da bi ne grmelo in treskalo, druga leta pa grmi zelo redko. To se pa nanaša vedno le na omejena ozemlja in nikakor ne vpliva na povprečno števila neviht po vsem svetu. Meteorologi so izračunali, da divja na vsem svetu dnevno okrog 40.000 neviht.
Obnavljajte naročnino!
»Ne,« sem nejevoljen odvrnil.
>Ba! sem se,« je dejal mehko, »a bil sem tako trdno prepričan, da boste začutili potrebo po razgovoru z menoj, da ...«
»Prav to hočem vedeti. Kaj ste storili?«
Nasmehnil se je in z zadovoljnim izrazom na obrazu dejal: »Vroče sem želel, da bi prišli sem in kakor sem vam že povedal danes zjutraj, se zgodi vse, kar si vroče želim! Hotel sem, da bi prišli sem! In prišli ste!«
Ponudil mi je stol v okusno opremljeni sobi. Njegov hči, ki mi je bila predstavljena, se je hitro oprostila in naju pustila sama. Ponudil mi je cigareto in si sam počasi natlačil pipo. V svoji hiši je bil v dolgi domači halji resnično podoben pravemu umetniku. Nosil je kratko pristriženo brado, kakor Van Dyck.	(Dalje.)
PKAVICNOST
Nekoč Je bila velika lakota v deželi. Tedaj je emir zapovedal svojemu upravniku, naj odpre skladišča in razdeli med ljudstvo žito tako modro in pravično, kakor da bi žito Belil sam Alah.
Ko so čuli, da je dal emir odpreti zanje svoje zakladnice, so prihajali v velikih množicah od vseh strani, iz najoddaljenejših krajev dežele, ubožni in bogati. In upravnik je delil žito, bogatim s polnimi velnicami, revnim po zrnih.
Ko je emir to zvedel, je dal poklicati upravnika predse. Strogo ga je vprašal: »Kaj ti nisem ukazal razdeliti med ljudstvo žito tako modro, kakor bi žito delil sam Alah?«
Tedaj je upravnik odgovoril: »Tako je, gospod, kakor si rekel. Kar stori Bog, je dobro in prav. In Alah, Najmodrejšl in Najpravičnejši, je podelil bogastva tega sveta bogatinom; in kdor ima veliko, temu da še več. Ubogim pa je dal toliko, da si uteše glad. Ali naj bi bil drugače stori!, kakor Alah?«
svetu|
X Skrivnostni klici iz vsemirja. že nekaj časa se dogaja, da nemške radijske postaje tu pa lam kdaj vjamejo skrivnostne radijske znake, o katerih nemški tehniki — in med njimi pvof. Gerus-back, ki velja za enega največjin strokovnjakov na polju radijske tehnike — trdijo, da prihajajo od nekje iz vsemirja, iz medzvezdnega prostora. Omenjeni nemški učenjak sicer ničesar ne pove o izvoru teh skrivnostnih radijskih znakov, vendar pa je mnenja, da ti zagonetni signali prinajajo vsi iz tistega svetlega dela vsemirja, ki so mu bili zvezdoslovci dali ime »Rimska cesta*. Odkar sta prof. Gerusback in pozneje tv.di ravnatelj radijske postaje v Bratislavi, fizik Sternberg, sporočila to nenavadno in sila presenetiji/o novico, ju tako rekoč kar zasipajo s pismi in najrazno-vrstnejšimi vprašanji. Toda niti ta dva učenjaka niti kdor koli drugi doslej še ni nogel povedati vsaj malo zaneljivo. če -as živi v vesoljstvu kdo, ki bi rad na razdaljo več st") svetlobnih iet s posebnimi radijskimi znaki ooklical 51oveka na zemlji in vzpostavil med seboj in njim stalno brezžično zvezo. Omenjena tennična strokovnjaka t ta doslej povedala ali pa nugia povedati le, da sta vjela radio-električne tresljaje, ki brez dvoma prihajajo od nekje iz vsemirja in ki imajo valovno dolžino 14.6. Ti valovi naj bi se bili po njunih trditvah redno ponavljali ves teden, po svoji mo'M oziroma jasnosti pa ;!a se ti zelo malo razlikujejo. Tem neznatnim razlikam so po vsej verjetnosti krivi različni pogoji v zemeljskem ozračju, še več! »Skrivnostni znaki iz vsemirja« ;majo vre svojstvene značilnosti valov, ki jih oddajajo radio-fonske pcstaje na naši zemlji. Namigavsjo torej na to. da tudi še kje drugod v svetovnem prostoru živi najmanj ta>.co razumno bitje, kakor je človek, da je njegov tehnični napredek tudi celo na višku in da si je bil njegov iznajdljivi um zamislil vsaj nekaj podolnega, irakor je raolo pri našem človeku nn	^-»'-"."lodbitnlh i oknzov,
da bi še kje na kakšni drugi zvezdi živeli ljudje, seveda še ni in je to za nas še vedno vsaj tako velika skrivnost kakor ona čudna znamenja, ki 60 jih zadnjič »od nekje iz vsemirja« vjele nekatere nemške radijske postaje.
X Kdo bo imel francosko državno zlato? Francosko državno zlato, spravljeno na otoku Marti-niqueu, grozi, da bo še bolj zaostrilo hud spor med pristaši generala De Gaullea in generala Girauda. Francoski odbor v Alžiru je imenoval za Antilske otoke komisijo, ki jo vodi Hoppenot in ki jo sestavljajo degaulleovci, za vojaškega poveljnika te starodavne francoske kolonije pa
Obalni topovi nekega sredozemskega otoka streljajo
je imenoval generala Jacomya. Vojaško odposlanstvo, ki je zdaj z generalom Giraudijem v Wa-shingtonu, pa naznanja, da je bil za izrednega komisarja na Antilskih otokih imenovan kapitan Robert Lambert in mu je posebej zapovedano, naj se polasti francoskih vojnih in trgovskih ladij, ki so na Martiniqueu, ter slovitega francoskega zlatega zaklada. Treba je torej pričakovati, da bo v tem prepiru med dvema tekmecema bogati plen ostal Združenim državam, bi, kakor kaže, prav nič ne mislijo na to, da bi se mu odrekle.
X Otok, ki plava v masti, človek kar verjeti ne more, da bi bil na svetu otok, ki plava v masti, če pa že verjamemo to, se nam bi ž porodi želja, da bi nas usoda zanesla na tak otok. Gre za otok v Severnem morju, znan po svojem zdravilišču Wyk. Imenuje se Fohr. In ta otok dobesedno plava v masti. Več dni so plavale okrog otoka debele kepe maščobe in otočani so jo lahko pobirali iz vode, kolikor so hoteli. V večjih in manjših kepah je plavala mast brez vonja okrog otoka. Žal pa ni bila užitna, če je niso očistili. Čiščenje pa zahteva precej zamotan proces. Naj-
brž gre za maščobo iz potopljenega tankerja, ki jo je morje zaneslo daleč k otoku. Zadnje dni so potegnili iz morja toliko te masti, da so jo odvažali kar z vozovi. Pri tem delu je pomagala tudi šolska mladina.	u
X Čebele so zaman iskale matico. Ko so prekladali na kolodvoru Freilassing (Gornja Bavarska) pakete, se je slučajno razbil ulj, iz katerega so zletele čebele, ki so potem spremljale vlak, vozeč proti Berchtesgadnu. Na vmesnih postajah so vedno znova obletavale dotičnj vagon in nadlegovale tudi potnike. Vlakospremno osebje je bilo brez moči proti nadležnim čebelicam, ki so zaman iskale svojo kraljico. Spremljale so tudi v nasprotni smeri vozeče vlake precej daleč, dokler niso utrujene popadale na tla.
X Ameriški kaznenci zaposleni v oboroževalni industriji. Graški dnevnik poroča, da je od maja bilo pri severnoameriških kaznilnicah naročenih za 7.8 milijona dolarjev potrebščin, ki se rabijo za oboroževanje. 160.000 oseb v sto kazensk h zavodih izdeluje 250 različnih predmetov.
Oj, prelepa Dolenjska s svojimi bogatimi polji, s svojimi vinogradi in veselimi kmetiči, kako jo pogrešam! Vedno močneje se mi vračajo veseli spomini na dni, ki sem jih preživel na stričevem posestvu, ko sem poleti zapustil prašne ljubljanske ulice in se prosto oddahnil od vsakdanjosti, ki zdaj pa zdaj leže vsakemu človeku težko na dušo :n si zlasti poleti želi spremembe. Kdo ne razume želje in slasti onega, ki pride iz mesta v prosto naravo z gugajočim se žitom v lahkem vetercu in bi se rad vrgel med žito in povaljal v sproščenosti po njem kakor mladi kužek ali 'pa skočil na kopice sladko dišečega sena ln se zaril z glavo vanj, da mu ovenča glavo s posušenimi bilkami, ki se globoko zajezč v lase? Ob takih prilikah se ti spočije duša in telo.
Nič ni torej čudnega, da sem tako spočit rad dražil kmetiče in užival, kadar se je primerilo kaj prav »ribniškega«.
Moj stric je dokaj imovit in zelo spoštovan med Dolenjci, ki ga poznajo kot poštenjaka in dobrega svetovalca. Ko sva se nekoč po vročem, soparnem dnevu hladila v lopi ob potoku, sva imela priliko opazovati in poslušati dve sosedi, ki sta bili po vsem kraju znani kot zelo hudi klepetulji. Jezik jima je drdral ves čas med oko-pavanjem krompirja in če bi delale roke tako hitro kakor jezik, bi okopale vso njivo v eni uri.
»Oj, gospa špančkova, ko bi vedeli, kaj se ml je pripetilo včeraj...!« je vzkliknila gospa Da-earjeva, ki je dobro poznala radovedno naravo gospe Špančkove in zato nalašč pomenljivo utihnila, da bi še podžgala slabo stran svoje sosede.
»No, no, kaj pa takega? Saj menda niste zvedeli v spovedniol, da bi ne mogli povedati. Kar na dan s tem, ker tudi jaz vam Imam mnogo povedati. Pa še vas se tiče. Da, da, opravljali dO vas in vse vem, kdo vas je ln zakaj vas Je. No, pa da veste, gospa Dacarjeva, jaz tem besedam
nič kaj ne verjamem, saj vas dobro poznam in že marsikaj sva si zaupali in povedali, da ne morem verjeti, da bi bilo res, kar sem slišala slabega o tako dobri sosedi, kakršna ste vi.«
»O, mene so opravljali?« je zaječala Dacarka in od presenečenja ji je padla motika iz rok. Ki jih je uprla s krepko stisnjenimi pestmi ob bok. »Torej mene so opravljali, mene, ki nisem nikomur nič žalega storila! O, to imam od svoje dobrote, da hod'm tolažit in svetovat vsem, ki mislim, da si sami ne morejo pomagati. O, že vem katera je bilš., ki me je vzela na jezik! Tista, veste, tista, ki se je lansko leto sukala za našim sinom. Seveda, kmetija ji je dišala, capi leni. Primožila bi se rada iz bajte na grunt; tja, tako kar hitro postane gospa. Ali sva z možem zato garala, da nam bo takale na stara leta rezala kruh! Da veste, gospa špančkova, moj sin je še ne pogleda ne, zato sem že jaz poskrbela. Ne bo ga ne dobila! Moj sin je pa tudi pameten, saj ne boste zamerili, gospa špančkova, če pripomnim, da je tudi vašemu sinu pomagal v šoli in pisal namesto njega naloge. Ko sta bila skupaj pri vojakih, vam je tudi nšš domov p'.3al, ker vaš Tone ne zna sestavljati pisem. No, da, saj zato ne mara nobenega plačila. Bo že Bog povrnil, saj bi pa bilo tudi grd<5, če bi kaj vzeli od vas, ki živite zadnje čase itak že tako težko. Uboga gospa, da vam je moral vaš mož toliko zapiti...«
Gospej špančkovi so se usta čedalje bolj pove-šale, a oči so stopale lz jamic. In ko je njena užaljenost dosegla višek osuplosti, se je namah sprevrgla v lavino besed, ki so bile vse prej ko umirjene ln ki so se sukale med živahnim govoričenjem gospe Dacarjeve kakor kita trnja in osata.
»Hu, kaj pa Je potem, če je vaš sin pisal našemu naloge! Naš pa je hodil zato na telovadno vežbališče ln kar poglejte ga, kakšen dečko je! Za dva vaša sinova je močan. Kdo pa mislite, da je prenfligal v tekmi za uteži vašega Franceta
1 zadnjič, ko je bila veselica? Vaš še >oi tega ne more dvigniti kakor naš. Tista oegata županova pa tudi rajši pogleda za našim Tonetom kakor za vašim šepavim Francetom.«
»Kaj pa je potem, če šanta! Ima pa grunt in kdor ima grunt, je gospod, naj ima krajšo ali pa daljšo nogo, vi, nevoščljivka! Min ki pa bomo dali doto, ste slišali, poleg bale še doto! Kje boste pa vi vzeli pri zadolženem gospodarstvu doto za svojo dondo?«
Onemogla jeza, ki je pograbila gospo Dacar-jevo, jo je popolnoma spremenila v furijo. nič manj gospo špančkovo. Prav nič nista zapaziii kmetov, ki so prihajali od dela s polja domov in ki jih je živahni tok prepira cčividno zabaval. Zadovoljni, da vidijo prizore tudi izven odra domačega društva, so se naslonili na plot in se imenitno zabavali na račun hudih cpravljivk. Marsikoga izmed številnih gledalcev sta imeli že v zobeh ln je zato tem bolj škodoželjno opazoval, kako sta si ženski skočili v iase in vlekli rute s pleč. Tepež med ženskama je postajal čedalje hujši kakor tudi njih vpitje, toda nikomur ni padlo v glavo, da bi jih motil. Otroci so pritekli in hodili klicat matere, da si pridejo ogledat tesno prijateljstvo dveh znanih klepetulj ln ne-razdružljivih prijateljic.
Bogve koliko časa bi to še trajalo, da n! stari domači hlapec končal komedije, še zapazil nisem, da je segel po gumijasti cevi, ki jo je rabil za škropljenje vrta, ln jo pritrdil na vodovod. Njegove kretnje so bile tako mirne la stvarne, da se mi še sanjalo ni o tistem, kar se je nekaj trenutkov za tem zgodilo. Močan curek .ode ie onemll obe amaconki, jima zaprl sapo ln učinek mrzle vode je opravil svoje, fiele zdaj sta bojevnici zapazili znane obraze, ki so viseli na plotovih. Politi in osramočeni sta se kar hitro oddaljiti s pozorišča.
Pozneje so mi povedali, da Je stari hlapec vnet pristaš Kneipovih metod.
Groga.
r BTRAN 8
| smeSnice
STARA RESNICA
»Ali so v nebesih zakoni?« »Ne!«
*Zakaj ne?« »Zato, ker na zemlji nI nebes v zakonu.«
ŽENSKE IN POLITIKA
Napoleon je rekel gospe Staelovi: »Ne maram žensk, ki se vtikajo v politiko m6ž.«
»Toda v državi,« je odgovorila Staelova, »kjer so ženam sekali glave, bi ženske smele vprašati politike, zakaj so možje to dovolili.« Napoleon je umolknil.
BESEDA O MOŠKIH
»Rada imam moške,« je rekla švedska kraljica Kristina, »a ne zato, ker so moški, pac pa zato, ker niso ženske.«
LEPO PETJE
—	Gospod ravnatelj, ali bom smela sodelovati na koncertu pri grofu?
—	Seveda, gospodična, toda ne -ia prvem, temveč na drugem.
—	Saj bo prirejen samo en koncert, po njem pa prosta zabava s plesom.
—	Vem, toda gostje radi pozabyo, kdaj se je treba posloviti in vas sem izbral, da jih s svojim petjem opozorite na to.
NESPORAZUM
»Boste, gospod, kaj pili?«
»Dve desetlnki vina, samo neko gospo čakam.« »Svetlo aH črno?« »Kaj vas pa to briga!«
SREČEN ZAKON
»Pisatelj Kumara se je zopet sprijaznil z ženo.«
»Seveda se je. Ona bere, kar on napiše, on pa Jč, kar ona skuha.«
Križanka št. 22
Vodoravno: 1. evropsko glavno mesto, 9. izločiti vplivu svetlobe, sonca, zraka, 15. pesem, 17. riževo žganje, 18. nepremakljiv, trajen, 20. ne-gladka, hrapava, 22. cerkvena ustanova, 24. belež-nica (tujka), 20. bolezen (tujka), 27. žensko ime (množina), 28. samo, 29. domača žival, 31. groza, strah, preplah, splošna zmešnjava C tujka), 32. otočje med Azijo in Ameriko pri Aljaski, 35. enota časa, 36. stalen, neizrabljiv, 39. pripadnik izumrlega slovanskega plemena, 40. z veseljem pripravljene, 41. glavna oseba, kralj v Shakespearovi drami, 42. predlog, 43. v doti, 45. kali, poganjki, 47. živalski naraščaj, 50. medmet, 51. nazivi, označbe, 53. torba za puščice, cevka, 54. predramljeno, zbujeno, znova začeto, 58. omamilo, 60. kapitalistično-gospodarska zveza (tujka), 62. olepševalen, lepotilen, 63. vrtnina, 65. hlevski delavec, 66. fant ima na koncu, 67. moško ime, 68. okence, špranja, 70. tuje žensko Ime, 71. veznik, 73. gora v sev. Grčiji z znanim samostanom, 75. del roke, 78. razsvetljavaIno sredstvo, 79. gospodarsko poslopje, 80. zapovem, 83. veznik, 85. Obri, 87. pritok Urala, 88. pesmi, 89. sledi strelu, 92. evropska država, 94. italijanski spolnik, 95. bivša denarna enota, 96. bivša denarna enota, 97. v presledkih, z odmori (tujka).
Navpično: 1. pevski glas (množina), 2. državna poslovalnica (dvojina), 3. velika četvaronožna žival, 4. podredni veznik, 5. človek dobrega okusa, umetniško izobražen (tujka), 6. kaj (srbohrv.), 7. oklopni voz (tujka), 8. okrajšao veznik, 9. še enkrat od začetka, 10. žensko ime (množina), 11. je prijeten, če je kratek, 12. vas pri Ljubljani, 13. krajevni prislov, 14. španski pisatelj (umrl 1. 1928), 15. prav tak, 16. vojaška svečanost, 19. jezero na Finskem, 21. očetova, 23. domnev, im, pričakujem, 25. kazalni zaimek, 30. podzemsko bogastvo, 31. prebivalci evropskega glavnega mesta, 33. planinska rastlina, 34. tuje žensko ime, 86. okrajšano tuje žensko Ime, 37. rumunska poročevalska agencija, 38. moralna vrednota, 41. 3 enaki soglasniki, 44. drevo, 46. moham. sveto mesto, 47. kraj na Dolenjskem (Jurčič!), 48. snažen, lep, 49. srbohrvatsko moško ime (Štefan), 62. francoska narodna junakinja (fonetično), 53. športna Igra, 55. osebni zaimek, 56. cvet, izbrana družba, 57. na drugI strani, 59. lepega vedenja, 61. orožje, 62. vrsta svinjskega mesa, 64. sukno, s katerim prekrivamo mize (tujka), 69. del k£>-lesa, 72. označba smeri ln položaja predmeta
ŽIVA DOBROTA
»Sklenila sem, da se ne bom nikdar omožila.« »Gospodična, vi ste živa dobrota.«
DEDNOST
Učitelj razlaga učencem o dedovaaju, ki se prenaša iz »oda v rod.
»Mislim, da ste razumeli. Glavan. povej mi, kakšen primer podedovanja.« »Moje hlače.«
VINO
»Koliko litrov vina je l idelal tvoj oče?« »Sto litrov!«
»In koliko ga je že prodal?« »Dve sto litrov. «
glede na nas, 73. hunski vojskovodja, 74. slovanski narod, 76. arabski poglavar, 77. čutilo, 79. del telesa (v=u), 81. kos lesa, 82. del obleke, 84. nerabljen, 86. grška boginja krivice, 87. del voza, 90. C&iralni zaimek, 91. pritrdilnica, 93. v lipi.
*
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 21 Vodoravno: 1. svati, 5. prokura, 11. prožen, 17. lani, 18. brokat, 19. veselice, 20. ara, 21. geo, 22. opora, 24. Izid, 25. fosfor, 26. polt, 28. ak, 29. mo, 30. evo, 32. Ane, 33. Nil, 34. Ala, 36. Aden, 38. Laba, 40. Oslo, 42. je, 43. ananas, 45. dleto, 47. oo, 48. pe, 49. očak, 50. nos, 52. ok, 53. Epir, 55. poni, 56. at, 57. kiji, 58. ravnik, 60. mere, 61, snop, 63. Cer, 64. resor, 66. kocen,
Stev. 80
^■■■■■■■■■■■■■■■■«8.1':" a*
TAKO PAC!
»Oča, vi Imate pa prevelika ušesa!« »Ti pa glavo ln veš: moja ušesa in tvoja glava, skupaj, to bi bil kapitalen osel.«
Določila za letošnjo tnlačev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se ugotovi in nadzoruj« množina strojno omlačenega žita, odreja;
Kdor koli mlati žita s stroji na kakršen koli pogon (na ročni pogon, s hidravličnim motorjem. na elektriko, z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, mora imeti vpisnik z ošteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbovalnl urad in v katerega mora vpisovati vse množina žita, ki jih omlati.
V vpisniku se morajo navesti: 1. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2. vrsta žita (pšenica, ječmen, oves. rž, soržica); 3. ime občine in seiišča, od koder je pridelek; 4. množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine.
Navedba podatkov iz prednjega člena je obvezna tudi za mlatev žita, ki ga je pridslal gospodar mlatilnice. Če mlati pridelke drugih, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da se podpiše v vpisniku tisti, za čigar račun mlati. Vpisnik se mora hraniti pri mlatilnici in se mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim organom.
Če se vpisi iz prednjih členov ne bi opravljali ali bi ne bili resnični, ustavijo organi sodne policije. funkcionarji občinskih preskrbovalnih ura^ dov ali kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, če gre za mlatenje za lastni račun in le v obsegu lastnega gospodarstva
Za dovolitev tekočega goriva, kuriva in maziva za motorje, ki poganjajo mlatilnico, je potrebna potrditev ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe Visokega komisanata. kateremu se morajo predložiti v vpogled vpisniki iz te naredbe.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom do
dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba mlatilnice
68. ml, 69. Edl, 70. duh, 72. ano, 73. eč, 74. panike, 77. ej, 78. oh, 79. stabilen, 82. že, 83. opica, 85. ab, 87. ar, 88. noji, 90. zlog, 91. vnuk, 93. staja, 95. Oto, 97. oholi, 100. sirote, 101. ki, 102. edino, 103. Aron.
Navpično: 1. sla, 2. varovalka, 3. Ana, 4. ti, 5. profesor, 6. ro, 7. okorno, 8. kap, 9. utopljenec, 10. Avala, 11. psi, 12. Reza, 13. olikan, 14. Žid, 15. ec, 16. Neron, 18. besno, 21. Goa, 23. ro, 27. tlačan, 29. mesojedec, 30. eldorado, 34. obe, 35. anatomi, 37. Danice, 39. Atene, 41. lo, 44. ak, 46. opisati, 48. poročena, 51. Sirija, 54. ikona, 55. pekel, 59. vrh, 61. snažitl, 62. plkolo, 65. robat, 67. ep, 71. uhani, 75. ne, 76. epoha, 80. Irak, 81. no, 84. Igor, 86. Bur, 89. jod, 91. vs, 92. ko, 93. se, 94. jI, 96. se, 98. lo, 99. in.
izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner
Urejuje: Davorin Ravljen
Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran