ii liaj. Sedanji vojni čas bp ostavil v vsakem ppgledu npve, jakp velike vrzeli v socialnem in kulturnem življenju posameznih narpdov. Te vrzeli bodp odvisne pd tega, kakšne preuredbe si hpčejp pp vpjni ustvariti ppsamezne dežele. Pri tem našem razmptrivanju ne nioremo že naprej govoriti o kulturnem razvoju pp drugih deželah. Razlpčijo in razumejp se pač že danes dovolj jasno konture tega bodpčega kulturnega razvoja iz listpv In iz parlameqtpv. Da bpdp nastale nove fprme državnega in narpdnega življenja, je danes gptpvp dejstvp, ker sp pogpji za te nove forme po vseh deželah pred nami. Te nove oblike stvarjanja se nahajajp prav posebno v napredku in kulturi posameznih narodov, iz česar sledi, da izidejp, če se ne izvedejo z državnim preobratom, kakor n. pr. v Rusiji, iz kulturne moči poedinih narodpv. Zato si bo vsaka država ustvarila za bodoči razvpj ter sprejela one forme, ki sp najugodnejše za njeni separatni lokalni pplpžaj, ne oziraje se na druge. V tem pogledu se bo moralo radp ali nerado prenehati s konservativnimi tradicijami v interes narpda samega in države. Zato se bpdp brigali tudi oni, ki se povrnejo s frpnte dpmov. Danes ni več dalekovidnega državnika, da bi ne iskal sigurnega pogleda v bodočnost. V tem momentu nas zanima važno vprašanje slovenskega mladega uciteljskega naraščaja. Odkar je v veljavi v naši državi novi šolski zakpn, manjka pp slpvenskih deželah ppsebnp na Kran j s k e m ljudskih učiteljev. Mladeniči se na Kranjskem le neradi ppsvecajp učiteljskemu stanu. Mnogi, ki dpvrše učiteljišče, si ppiščejo boljši košček kruha in gredo k drugim stanovom in to najbolj zaradi slabega gmptnega polpžaja, prav ppsebno pa v zadnjih časih zaradi neznosnih pravnih razmer v učiteljskem stanu. Smrt iina obilno žetev v učiteljskem stanu in v razmerju z drugimi stanovi jih v nobenem stanu ne umrje tpliko za jetikp kakor v uciteljskem stanu. To se je posebnp opazovalo v zadnjih letih. Odkar je izbruhnila vojna, je nastala neVarnost, da ne bo mogoče v desetletjih izpolniti nastale praznine. Da je tplikp ppmanjkanja učiteljstva na Kranjskem, smp navedli že dva vzrpka. Vsak mladenič se skuša posvetiti onemu stanu, kjer je pravni in gmptni pplpžaj boljši in srečnejši in to je med uradniki vseh kategorij. Med učitelji in uradniki je velika razlika. Nečemo vsega tega zppet navajati, vsaj srao vse to že večkrat povedali v raznih govorih in peticijah in vse prav živp _pbčutimp tudi danes. Iz drugih dežel, iz Štajerskega in Primorskega niso prihajali učitelji službPvat na Kranjskp, ker so celp v tužni Istri boljše učiteljske plače nego na Kranjskem. Po vojski bomp pa še bplj občutili pomanjkanje učiteljev, ker hpče mnpgp mladih učiteljev-vojakpv ostati pri vpjakih in se dati aktivirati; drugi si izberejo boljše službe in se ne povrnejp več k učiteljstvu. Takp jih mnogo spdi, takp jih hoče mnogo stpriti pp vpjni. Onp učiteljstvp pa, ki se vme v šolsko službo, bp mnpgp slabejše, bolehnp, revmatičnp ali sicer nadložno. Računati je treba tudi s tem. Veliko vprašanje je tudi, ali se bodp pripravniki, ki so danes v vojaški službi, vrnili k uciteljskemu stanu? Dvoniimo tudi, ali se bp v bpdpče hotelo mnogp mladeničev posvetiti učiteljskemu stanu, ker jim bodo pp vojni svpbodna ppta na vse strani, v službe, ki se ne mprejo nadpmestiti z ženskami. Učiteljice pa bpdp preplavile šplsko pplje. Da je tp suhp dejstvp, nam izpriSuje ^Letno porocilp o stanju Ijudskih šol na Kranjskem koncem leta 1916."* Na javnih šolah na Kranjskera je bilo ob kpncu leta 1916 487 mošklh (izmed teh 213 mpbilizlranih, ostane tprej še 247) in 866 ženskih učnih mpci, torej več nego trikrat toliko. Ppglejmp še narašcaj! Gojencev je bilp na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v pripravljalnem tečaju 31, v I. letniku 24, v II. letniku 28, v III. letniku 21, v IV. letniku 6 (pd teh sta pa le še 2 maturirala), skupaj 110 (36 v aktivni vojaski službi). Ženski naraščaj. Na c. kr. ženskem ueiteljišcu v Ljubljani je bilo v I. letniku 44 gojenk, v III. letniku 42 in v IV. letniku 41, skupaj 127. Drugega letnika ni bilp. Na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Ljubljani je bilp v IV. letniku 28 gojenk (drugih letnikov zaradi po vpjaštvu zasedenih šplskih prostprpv v minulem šplskem letu ni bilp). Navzasebnem uciteljišču pri uršulinkah v Škofji Loki ,je bilo v I. letniku 21 in v III. letniku 20 gojenk skupaj 41 (II. in III. letnika ni bilo). Na zasebnem ženskem učiteljišču nemškega šplskega kuratorija v Ljubljani je bilo v II. letniku 19 in v IV. letniku 24 gojenk, skupaj 43. Če primerjamp število gpjencev 110 s številom gojenk 239 vidimp, da je vec nego dvakrat toliko gojenk nego gojencev in to v sedanjem neugpdnem vojnem času, kp ženska učiteljišča niso popplna. Pp vpjni se bpdo ta razmerna števila še v večji meri poslabšala. To so števila, ki dadp resnp mislit našim šolnikom in prizadetim krpgom, pa tudi vpditeljem našega naroda. Kaj bo s slpvenskim šplstvpm na Kranjskem, kaj z vzgpjp in izpbrazbo posebno naše mpške mladine ? Da ženska ne more nadpmeščati pri vzgoji mladine moške vzgojne sile, dokazuje sedanji vojni čas, ko se tako zelo pogrešajo učitelji v šoli in očetje doma. O zlih posledicah ženske vzgoje za vsak narod necemp razpravljati danes, opozarjamo le merpdajne krpge na nastale razmere. ^Enp pa je, ki že poudarjarao danes. Če se hoče ugodno rešiti ta problem, naj se čimprej urede pravni in gmotni odnošaji uciteljstva. To zahtevajo kulturni in narodni interesi. Na ta način bomo dobili kmalo dovplj dobrih uciteljev, vsako drugačno reševanje tega vprašanja znaci samo krpanje. D. *) O tera poročilu spregovorimo v eni prihodnjih stevilk.