Iz zgodovinc keršanske ljudske šole. (Dalje.) Dasiravno se je veliko od te strani storilo, ostalo je pa vendar veliko šol, pri kterih so učeni veliko reči pogreševali. Tudi so bili po duhovnih družbah posamezni vdani pedantizmu tistega časa; oglaševali so se zoper to nekteri boljši pedagogi. Očitalo se je posebno v eni reči šolstvu, da zavstaja potrebam časa. V srednjem veku je bil verski element na pervem mestu po šolah, ter je vse prešinil; v novem času veljalo je pa materielno koristno za naj višje; tedaj se je moralo pred vsem pospeševati. Kar je v 17. stoletju Amos Comenius pojedini vošil, zahtevalo se je v začetku 18. stoletja po vseh voglih in kotih. Šola se pa mora stavno prenarejati začeti. Pa kako ? to pa je bilo pri tem, ki je delo naj poprej v roke vzel. Ako se bo znal sponesti, ga bodo imeli za preroka in najdel bo častivcev na tisuče, naj resnico ali laž pripoveduje. 4. Dve sto let poprej obljubil je protestantizein, da hoče oprostiti ljudstva verig, v ktere jih ima Rini zakovane. Njegovi naj boljši zavezniki bili so deželni knezi, ker smeli so tudi papeži biti v deželah sebi podložnib. Ta vsemogočnost morala je biti kaj zeld mikavnega, ker hrepeneli so tudi v kratkem katoliški knezi po nji, ter niso boteli bili očitui prijatli cerkve, dasiravno pa vere niso zatajili. Tako se je preselil protestanski živelj uied kaloličane. Seme krivih naukov vsejano 1. 1517. je popolnoma dozorelo. Janez Loke (I, 1632. — 1704.) ni hotel le oprostenja od Rima, atnpak svobodo in prostost v slehernemu obziru , svobodo za vero, vestno prepričanje in življenje. Razudetim resnicam se je vojska napovedala in kadar bo vera odpravljena, velja pa knezom. Rodovitne tla za škodljivo luliko so bile na Francoskeiu; kratkovidni in razujzdani knezi čislali so te nauke kot zavezuiki zoper premogočni Rim. Teh naukov se je deržal Peter Bayle, pervi enciklopedislov *), ki je sara od sebe rekel: ,,Dober protestant seni, kerv dnu svojega serca se upiram ali protestiram zoper vse, kar se zgodi". Za njim prišli so pa še hujši kakor n. p. Voltair, Diderot, D'Aleinbert i. d., ki so pod pretvezo modroslovja učili naj ostuilniše bogotajstvo, kakoršnih še svet nikoli ni bil slišal. Ti strašni možje zanesli so samosilstvo Francozov na znanstveno polje; poprej že je bil Ludovik XIV. to v politiki storil. Njih spisi zanesli so nejevero in prekucijo med ljudstvo. Ia Rousseau (Ruso) — bil pa je nje oznanovavec pri odgojevanju. Malo je pisateljev, ki bi znali tako zgovorno in prekanjeno pisati, kakor ravno modri iz Geneve. V vsehrečeh, kterih se je lotil, vbogali so ga ljudje njegovega časa; in tako je ludi pisal, sistem za odgojevanje; sam pa ni nikoli šole učil ali otrok odgojeval. **) Vsak pedantizeni, kakor je v navadi, naj se odpravi, namesti tega naj se otrok naravno izreja tako, da se bo posebno gledalo na praktično življenje. — Kaj jc razumel pod teni iinenoai, se naj ložeje povzame iz njegovih spoznanj, #) Tako 80 imenovali može, ki so spisovali vse vednosti po čerkah abcd., da bi ložeje svoje nauke med oslepljeno Ijudstvo zatrosili. i»iS. **) Petero svojili otrok je sam hladnokervno nesel v hišo za najdencc (Findelhaus), in ni nikakorinega znamenja zapustil otrokom, da bi mogli spoinati svojega očeta. pi, 8* ktere je sam od sebe pisal. — Dosti se jih je dobilo, ki so njegove puhle nauke občudevali in posnemali, ter kupili mačka v žaklji, ker razun posameznega dobrega zernica je to popolnoma lulika. Xekteri so jo slepo obcudovali, tedaj so zmoto in laž teh naukov prezirali; drugi so pa te nauke hvalili, ter slišali so med prekucijsko stranko, ter niso hotli vediti, da so te ,,bukve" v lastni domačii po rabeljnovih rokah sožgali. Pervi, ki so vpeljali ta novi sistem, bili so Basedov (roj. 1723.) na Xemškem in Pestaloci (roj 1747) na Svičarskem ; pervi seje pečal s slovstvom in je bil pozneje predstojnik Filantropina v Desavi, drugi pa je bil tudi nekoliko pisatelj ; poglavitni pa je bil vodja izrejalisča v Yvendunu. Posebno veliko hrupa je delal Basedov z novo metodiko; pošiljal je za svoje nove bukve od ,,človeškega spoznanja" pisma in prošnje križem sveta : učenini, akademijam in frajmavrarskim ložam, kraljem in cesarjem. Xjegove prošnje niso bile zastonj; od vsih krajev dobival je pomoč v dnarjih, da bi mogel svoje bukve natisniti dati. L. 1770 pridružil se mu je Kristjan Henrik Volke (roj. 1741), ki je sknšal nad hčerko Basedov-ovo, 9 mescev staro, svojo metodiko praktično, da bi bil izredil po Rousseau-ovem Emilu čudopolno dete, in potlej je svetu oznanil, da jo je tri leta staro v enem niescu naučil brati, v poldrugem mescu pa francosko govoriti i. t. d. Marsikaj je pa vendar Basedov opravil, ko je lako brez truda delal in se vrival na kraljeve dvore. Zbudil je pozornost knezov in deržavnih vladarjev, ter so začenjali resno pečati se s šolstvom. (D,ije prih0