?»Štnin* pi*i»us v gotovini. *WM3>rxla sem pripravljen prepustiti graditev železnic in drugih objektov prej privatni inicijativi, kakor je to v drugih državah,' kot pa državni, ki se je že festo izkazala nesposobna. Vsa i dela v državni režiji so predraga. Vrše j se počasi, ker so združena z birokratsko administracijo. Stojimo na stališču, da je treba vsa državna podjetja komercijali-zirati in predati privatni inicijativi, v kolikor ne bi bili državni in narodni interesi direktno ogroženi. Samo s privatno inioijativo se lahko gospodarstvo uspešno razvija«. rebe pravilnika' v nobenem primeru ne tangirajo ' obstoječih predpisov obrtnih zakonov. Ne more se predpostavljati, da se je s tem pravilnikom nameravalo razveljaviti obstoječe predpise obrtnih zakonov, ker je jasno, da se s pravilnikom ne morejo menjati zakoni, ki so še v veljavi.« Z zadoščenjem pozdravljamo ta odlok ministrstva trgovine in industrije. Opozarjamo naše komercijonalne stavbenike, zidarske, tesarske in kamnoseške mojstre, da se opirajo na ta odlok, ako bi jim katerokoli ob-lastvo ali korporacija hotela kratiti njihove pravice, kakor se je to že skušalo v nekaterih primerih. 1RGOVCH Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. VARSTVO OBRTI. Pred kratkim se je vršilo v Baselu v Švici pod predsedstvom predsednika H. Navilla zborovanje delegatov Mednarodne zveze za obrtno pravno varstvo. Zastopane so bile Nemčija, Belgija, Francija, Anglija, Ogrska, Italija, Nizozemska, Švica Cehoslovaška. Po poročilu generalnega tajnika Btuma obstoji nemška skupina iz 96 članov, italijanska iz 51, nizozemska iz 57, avstrijska iz ‘27, švicarska iz 61, ogrska iz 65; v drugih deželah bodo sedaj napravili samostojne deželne skupine ali pa so se posamezniki priglasili kot člani. Češkoslovaška skupina na primer šteje 122 članov, med katerimi je 43 posameznikov, 32 akcijskih drubž, 10 drugih tvrdk, 19 važnih zasebnih korporacij in 16 vodilnih javnih korporacij. Na zborovanju so se posvetovali o spremembi pravil, o sestavi zveze, o članarini, o sodelovanju z Mednarodno trgovsko zbornico ter o osnovanju urada generalnega poročevalca, za katerega je bil soglasno izvoljen Taillefer, generalni tajnik Francije. Prihodnje zborovanje se bo vršilo prihodnjo spomlad, in sicer v Ženevi. Državni eksportni zavod v Italiji. Ob navzočnosti državnih oblasti so otvorili v Rimu na najslovesnejši način napol državni avtonomni zavod za italijansko zunanjo trgovino. Zavod je za inozemstvo zato pomemben, ker je nekako v sredi med bolj ali manj razvitimi centralnimi informacijskimi uradi za eksport ter oddelki zunanjih oziroma trgovskih ministrstev raznih držav in pa med rusko monopolizirajočo eksportno centralo. Od te centrale se razlikuje novi zavod v tem, da ne izvaja direktno nobenih monopolnih trgovskih operacij. Za predsednika ima pa zavod državnega ministra Alberta Pirellija, ustanovitelja italijanske gumijeve, industrije; upravni svet obstoji na eni strani iz znanih strokovnjakov gospodarskega ministrstva, na drugi pa iz zastopnikov sedaj tudi državnih sindikalističnih organizacij industrije, trgovine in poljedelstva. Zavod podpira država, v vseh deželah inozemstva bo imel oficijelne zastopnike — trgovske atašeje, kojih število je že 40, in pa fašistično organizirane strokovnjake —. Njegov namen je, da se pod državno kontrolo 1 standardizira polagoma vsa italijanska zunanja trgovina. Po naše bi se reklo, da gre vse na eno kopito. Zavod bo dajal stalne zanesljive informacije inozemskih trgov, bo skrbel za enotno disciplino ekspozitur in za moderno reorganizacijo italijanske eksportne tehnike, s posebnim ozirom na skupne interese, pri čemer pa zdrava konkurenca posameznih domačih ekspor-terjev ne bo ovirana. S preskrbo bančnih kreditov na dolgi rok bo oiflogočil zavod izvažanje tudi srednji trgovini ter manjšim industrijskim in poljedelskim organizacijam. Poleg tega bo pospeševal udeležbo na razstavah in sejmih, pa jo bo na drugi strani tudi vsestransko strogo nadzoroval. Prav tako bo pod njegovim nadzorstvom tudi zavarovanje in transport blaga. V protislovju z obširnimi funkcijami tega novega državnega zavoda je pa malenkostna državna podpora: štirji milijoni lir za organizacijo in dva milijona lir za ustanovni sklad. Na ta način bodo udeleženci prisiljeni, da rezervirajo zavodu večje podporne zneske, če ga hočejo ohraniti pri življenju. Udejstvitev delovnega načrta so pa vzeli takoj energično v roke in je imel upravni sv^t po ustanovitvi vsak dan po dve dolgi seji. Podpiranje eksporta v Belgiji. Belgijska zunanja trgovina je pasivna, lani za 4 milijarde frankov, letos že v prvem četrletju za poldrugo milijardo. Ta pasivnost in pa padajoča belgijska valuta sta bila nagib, da je začela vlada eksport intenzivno podpirati. V prvi vrsti je treba omeniti garancijo eksportne trgovine po belgijski državi. Ta državna garancija je bila že pred več leti zakonito vpeljana, pa je zadobila večji obseg šele v zadnjem času. Za izvedbo garancije imajo posebno komisijo. Po prvotnem zakonu je imela vlada pravico, da je jamčila eksportne kupčije do skupnega zneska 250 milijonov zlatih frankov. Garancija obstoji v tem, da daje država gotovo jamstvo za uspeh kupčij. Krediti, ki jih država da, ne smejo iti čez tri leta. Belgijske tvrdke, ki se po- ven dobrim odnošajem in zato ničen v smislu cit. zakonite določbe pogledom na nadaljne navedbe tožene stranke, da je tožnik vedel za prepoved, a je tile pred izstopom iz njene službe, hoteč jo oškodovati odnosno vedoč, da jo kot njen uradnik oškoduje, ker so tedaj te delnice bile zelo padle na vrednosti, 'nakupil zanjo delnice C.-ja in D.-ja, odnosno svoje lastne delnice toženki prodal po mnogo višjem tečaju nego so ga delnice imele. Gotovo je res, da je dolžnost uradnika, ki zastopa svojo delodajalko, da skrtbi za njeno korist in da ničesar ne ukrene, kar ji je v škodo. Posebno mora veljati to načelo za one nastavljence, ki so zajedno pooblaščenci, odnosno prokuristi. Navzlic temu pa ni moči vzdržati pravnega mnenja, da so posli, ki jih taki nastavljene! sklepajo zo svojo delodajalko, brez pravnega učinka, ako niso sklenjeni v korist, oziroma ako so sklenjeni celo v kvar delodajalke. Ni moči se oddaljili od načela, da je pravilno sklenjeno pogodbo vzdržati v veljavi, ako ne nasprotuje nje vsebina predpisom zakona, tudi za primer, da gre za pogodbe, v kateri nastopajo kut sopogodniki nastavljene! drugega pogod-nika, kakor se je zgodilo tukaj. Ako je ta ati oni pogoduik po pogodbi oškodovan, kolikor sam na tem ni kriv, mu nudi zakon odpomoč (§§ 922 in nasl. 1295 ih nasl. odz.), veljavnost pogodite more pa ugovarjati le v primerih, določenih po zakonu. Ko nakup lastnih delnic za toženo stranko kot bančni zavod po zakonu ni zabranjen in ko za neobveznost predmetnih pogodb ni najti zakonite opore, more tožena stranka za morebitno škodo, ki ji je nastala iz nakupa predmetnih delnic, iskati nadomestilo od tožeče stranke z odškodninsko zahtevo. To je sicer sta\i-la in uveljavljala tudi v navzočem sporu, je pa odtegnila svoje navedbe glede podstave za pretresanje višine škode in s tem sploh odvzela sodišču možnost se ba-viti s tako zahtevo v tem sporu. Tožena stranka v revizijskem odgovoru sicer zanika vsako priznanje, da so se predmetne kupne pogodbe sklenile lior.melno pravilno in da s« bili uradniki C. in D. njeni prokuristi. Res je pač, da tega tekom pravde ni priznala. Nima pa to dejstvo nikake važnosti, ko vendar sama ves čas ni stavila v dvom formelno veljavnost spornih pogodb in je temeljila svojo tezo njih neveljavnosti izključno na že navedene okolnosti, da je prepovedala nakup, ki da se je tudi izvršil z vednostjo odnosno namenom tožite!ja jo oškodovati in to tik pred njegovim izstopom iz njene službe ter slednjič na ckolnost, da ona pogodb ni odobrila. Ko je torej tožena stranka svoje v pobot vtoževani tožiteljevi terjatvi prigovar-jane zahteve temeljila zgolj na neveljavnost in neobveznost predmetnih prodajnih pogodb, s čemer pa ni uspela, a je nasprotno priznala obstoj vtoževane terjatve, je bilo reviziji ugoditi. R. St. MBBss&ssasssBmuitiimmfS:! mupdha< d ™ : Ako pije! „Buddha“M vživaš žg na zemlji raj I * *si) ............ i i m«* mark i.-jntj, " 1 VPOSTAVITEV ZLATE VALUTE NA DANSKEM. Danska vlada in Narodna banka sta započeli s potrebnimi pripravljalnimi odredbami, da se vpelje z januarjem prihodnjega leta spet zlata valuta. Danska krona ima sedaj 99odistotno vrednost, je torej neposredno pred pari. Brez dvoma bo kmalu spet podana reelna podlaga, da prevzame Narodna banka zopet obveznost zamenjave papirnate krone z zlatom. Njena obveznost pa ne bo obstojala v tem, da bi zamenjavala bankovce s kovanim zlatom; tisti, ki bo hotel namesto bankovcev zlato, se bo moral zadovoljiti z nekovanim zlatom, z zlatom v palicah ali šibikah. Ta način hočejo prevzeti zaradi enostavnosti; Narodna banka ima pač veliko več dela in sitnosti, če daje namesto zahtevanih novcev kar zlato v potrebnih odlomkih palic; palice bo imela shranjene v kleteh. Ko | smo svoj čas razlagali dijakom, da Kitajci stržejo zlati prah z zlatih palic dol, so nas kaj nezaupno gledati. No, sedaj pa prehaja moderna evropska država k istemu načipu. O kakšnem runu na zlate zaloge Narodne banke po vpeljavi zlate valute pa prav nič ne mislijo. Opozarjajo, da tudi takrat ni bilo nobenega runa, ko je Danska leta 1845 prvič po državnem bankrotu leta 1813 zopet vpeljala zlato zamenjavo. Mislijo, da bodo zlati novci v danskem denarnem prometu polagoma sploh izginili. Dalje domnevajo, da bo zasebni izvoz zlata prepovedan, in bo pravica za eksport zlata v celoti prešla na Narodno banko. Morda se bo kdo čudil, zakaj tako obširno pišemo o Danski, ki nas splošno nič ne briga. Pišemo zato, da pokažemo, kako si poenostavi denarno delovanje ena najmodernejših držav. TRGOVSKA DECENTRALIZACIJA V RUSIJI. Tekom zadnje konference inozemskih trgovskih zastopnikov sklenjena decentralizacija ruskega trgovskega aparata je sedaj skoraj popolnoma dovršena. Poleg ž,e prej ustanovljenih družb za eksport žita (Eksporthleb) in za import tekstilij so nanovo ustanovili sledeče akcijske družbe: Lesoeksport z akcijsko glavnico 9 milijonov rubljev, Metaloim-port s kapitalom enega milijona rubljev, Kožimport (usnje in kože) z 1 milijonom rubljev, Chimiimport (import kemikalij) s 600.000 rublji in Elektroimport s prav-tako 600.000 rublji delniške glavnice. Te družbe ne bodo iinportiranega blaga prodajale direktno med ljudi, temveč ga bodo oddajale naprej obratom, ki imajo del njih akcij. Razmerje teh družb do ruskih trgovskih zastopstev v inozemstvu še ni prav natančno določeno, vendar je pa gotovo, da je samostojnost trgovskih zastopstev v inozemstvu z ustanovitvijo novih družb bistveno omejena. Morganov plovbeni trust. Poslovno leto 1925 je zaključil trust z izgubo 1 milijona 40.000 dolarjev napram 1,080.000 dolarjev v lanskem letu. Odpisi na parnike so znašali 5,650.000 dolarjev, lani pa 5,750.000 dolarjev. Potniški promet je nesel nekaj več kot lani, dohodki iz tovornega prometa so se pa znižali. Pro- tegujejo za kredit, morajo utemeljiti koristnost bodoče kupčije z narodnega stališča. Inozemski uvoznik mora v gotovini plačati 10 odstotkov fakturirane svote. Načelno naj jamstvo države ne gre dalje kakor do 55 odstotkov zahtevane svote. Belgijski izvoznik in njegov bankir prispevata z ostalimi 25 oziroma 20 odstotki dovoljenega kredita. Začetkoma so hoteli jamčiti samo za kupčije, ki so se sklepale z deželami razvrednotene valute. Pozneje so razširili jamstvo tudi na kupčije z deželami dobre valute. Pred kratkim so dovolili jamstvo tudi za kupčije, ki se sklepajo s Sovjetsko Rusijo. Belgijski izvozniki so se posluževali garancije doslej v precejšnjem obsegu. Doba jamčenih kreditov se giblje med šestimi meseci in tremi leti; odplačevanje dovoljenih kreditov se je vršilo doslej brez zadržka in niso imeli udeleženci nobenih zgub. Pred kratkim so vpeljali v Belgiji oficielno pospeševanje eksporta tudi na ta način, da so vpeljali v zunanjem ministrstvu poseben eksportnopospe-ševalni oddelek. Predseduje mu Han-necart, znani prejšnji belgijski komisar v zasedenem nemškem ozemlju. Začel je z zelo živahnim delovanjem, lci se je osredotočilo zlasti na morebiti potrebno koncentracijsko gibanje belgijske industrije. V zadnjem času se je po njegovi inicijativi spojilo več važnih industrij. Hannecart ima tudi važno vlogo pri pogajanjih belgijske kovinske industrije z nemško kovinsko industrijo, o katerih govorimo večkrat v člankih »Kovinski trg«. Veljavnost pogodbe za centralo, sklenjene kljub njeni prepovedi po podružnici. (V razmerju med centralo in vodjo podružnice.) (Iz sodne prakse.) (Konec.) Povsem pravilno nazira revizija, da nakup predmetnih delnic na sebi ni neveljaven, ako je bil res sklenjen od strani v to pooblaščenih toženkinih uradnikov in v pravilni obliki. Niti tožena stranka, niti razsodbi spodnjih stopenj niso mogle navesti takih okolnosti, ki bi opravičile naziranje, da kupne pogodbe, s katerimi se je izvršil navedeni nakup, niso bile veljavne. Na zakonito jji-branitev lastnih delnic v zmislu § 32. pravilnika o delniških družbah se tožena stranka ne more sklicevati, ker je kot družba, ki se bavi z bančnimi in kreditnimi posli, od te zabrane izvzeta po uvodni določbi cit. pravilnika z dne 20. septembra 1899, št. 175 d. z., pa tudi ne, ker tožena stranka ni trdila, da je za-brano v smislu § 32. cit. prav., ako bi tudi ta določba bila uporabljiva za toženi«), sprejela v svoja družabna pravila. Da je obstojala prepoved nakupa od strani toženkinega centralnega vodstva, pa ne more nadomestiti zakonite zabrane, lv,i edino prepreča veljavnost pogodbe \ smislu § 879., odst. 1. odz. Pretresati je le vprašanje, ali ni bil ta nakup proti- L. I STE K. Naša zunanja trgovina in trgovinska politika v zvezi z interesi našega pomorstva. (Nadaljevanje.) Posebne važnosti so dobavne cone za uvozno trgovino. Kakor se sedaj ta trgovina pri nas razvija, moremo reči, da sta kupec 'in prodajalec menjala svoji ulogi. Tisti, ki prodaja, mora po celem svetu iskati kupca, mi nasprotno gremo iskat prodajalca, to pa zato, ker prodajalec ne more k nam. To velja posebno za prekomorsko trgovino. Ako si hoče kdo nabaviti blago iz Anglije ali iz Amerike, mora pri današnjih prilikah najti prodajalca v Angliji ali Ameriki ter bo dobil blago naročeno prompt šele po preteku več mesecev, ko slučaj zanese ladijo v mesto, ki bo prevzelo dotočno blago. Posledica tega je, da mora posebno pri nekaterih vrstaha blaga, n. pr. pri agrarnih proizvodih tisti, ki hoče vedno imeti toliko blaga, kolikor ceni, da ga bo prodal tekom ene sezije, to blago naročiti na svoj riziko kak mesec preje, če se pa noče izpostaviti velikim izgubam, ga naroči samo toliko, kolikor z gotovostjo meni, da ga bo prodal. Drugače bi bilo, če bi imele tuje firme pri nas zastopstva in skladišča. Potem bi se mogli hitro >in dovoljno oskrbeti. In zapreka, da se trgovina s prekomorskimi deželami ni razvila v tej smeri, je baš v našem carinskem sistemu. Mi moremo upati, da se bo našlo, ko bodo v naših lukah ustanovljene svobodne cone in urejena javna skladišča, kako trgovsko podjetje v Angliji 'in Ameriki, da usmeri v kako našo luko tovor kave ali poljedelskih strojev, kar je izključeno, če mora dotič-na tvrdka vnaprej plačati carino, bodisi definitivno, bodisi na povračilo, kakor je to sedaj urejeno. »Svobodne cone« imajo končno posebno važnost za tranzitni promet. Pri nas je tranzitni promet urejen, v kolikor se tiče železnic, ali promet v kaki luki je popolnoma nekaj drugega kakor tranzitni promet po železnici. Ko namreč dospe tranzitno blago v luko, se redkokdaj uto-vori direktno v ladijo. Gre namreč često za tranzitne pošiljatve, ki izpolnijo ves ladijski tovor ali vsaj njega del, a blago ])rihaja v luko po železnici po partijah. Ena partija čaka drugo, a ko so vse dospele, je treba često čakati parobrod. Blago stoji torej iztovorjeno v luki včasih mesec ali še več in mn je treba, ako hočemo pritegniti tranzitni promet preko naših luk, ustvariti v »svobodnih conah mesto, kjer se more ta tranzitni promet svobodno razvijati brez nepotrebnega carinskega nadzorstva. Italija je šla v tem pogledu tako daleč, da je rezervirala v Genovi za Švico, v Trstu za Češkoslovaško in v Reki za našo državo za tranzitni promet s temi državami posebne dele luke ter je dotičnim državam dovolila še velike ugodnosti. Mi tega zaenkrat še ne moremo, ker niso naše luke niti toliko dograjene, da bi obvladale domač promet, vendar se je treba.pri urejevanju naših luk ozirati tudi na to in vsaj v skupnih »svobodnih conah« dati možnosti, da se razvija tranzitni promet. Sicer bo vsakdo bežal od nas. met z Avstralijo je trpel vsled mornarskega štrajka. Pogled v tekoče leto ne kaže nobenih znakov zboljšanja, zlasti nadaljevanje angleškega premogovnega štrajka vpliva prav neugodno. Oficijelno ime za Morganov trust je International Marcantile Marine Co.; pripadajo mu pa poleg drugih White Star Line, American Line in belgijska Red Star Line. Trgovina. Jinc Corporation Ltd. Ta družba spada med največje producente cinka in svinca v Avstraliji. Lani, 1925, je dosegla rekordni dobiček v znesku 544.900 funtov, za 45 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Dividendo na osnovno akcijo so zvišali od 30 na 80 odstotkov. Družba dela pod zelo ugodnimi pogoji; dvig dobička je zlasti zato tako velik, ker je začela obratovati nova cinkova in svinčena koncentracijska naprava. Tobak. Veliki angleški tobačni koncern British American Tobacco Co. je dal na vsako četrto osnovno akcijo gratis-akcijo in je vrhu tega izdal na vsako peto osnovno akcijo novo akcijo s kurzom 100%. Akcijski kapital družbe je znašal doslej 20,570.000 funtov, od kc-jih pride 16,700.0(X) funtov na osnovne akcije. Čisti dobiček leta 1925 je znašal 5.140.000 funtov in so dali 27 odstotno dividendo. Tobačni koncern je eden najbolj uspešnih v vsem angleškem gospodarstvu. Import žita v Avstrijo. Poljaki so nezadovoljni, ker Avstrija na Poljskem skoraj nič žita ne kupi, temveč se zalaga z žitom iz Ogrske, Jugoslavije in celo iz Amerike. Poljaki dajejo samo ječmen, oves in sladje. Zlasti veliko konkurenco dela poljskemu eksportu v Avstrijo Ogrska. Lani je importirala Avstrija iz Češkoslovaške 515.000 meterskih stotov ječmena, 237.000 iz Ogrske, 67.000 iz Poljske, 16.000 iz Jugoslavije, 37.000 iz Rumunije; rži iz Ogrske 676.000 meterskih stotov, iz Poljske samo 2400 itd. Pač pa igra Avstrija važno vlogo kot tranzitna dežela poljskih pridelkov in izdelkov v Italijo, Jugoslavijo, Grško, Bolgarijo, Turčijo in Švico. Industrija. Enotna fronta italijanskih eksporter-jev. Da zmanjšajo stroške za trgovsko propagando v inozemstvu in da se borijo proti zastoju v prodaji, bodo napravili tovarnarji umetne svile sindikat. Za 17. avgusta v Milan sklicani občni zbor Edisonove družbe bo sklenil • njeno združitev z električno d. d. Conti in se bo zvišala delniška glavnica na 512 milijonov lir. »Giornale d’ Italia« porabi to priliko, da priporoča italijanskim eksporter-jem sploh tvorbo enotne fronte za reorganizacijo izvoza. Primerjaj naš članek o italijanskem ekspertnem zavodu. Ruska papirna industrija. Pisali smo že, da na Ruskem primanjkuje pisalnega papirja. Iz Leningrada poročajo sedaj, da se je vrnil iz inozemstva ravnatelj ruskega papirnega trusta Butylkin. Bil je v Skandinaviji, Angliji, Češkoslovaškem in Nemčiji in je povsod pogledal v tamoš-njo papirno industrijo. Nakupovalna komisija, keje predsednik je Butylkin, je nato naročila stroje za dve papirni to- »Svobodne cone« v naših lukah so torej potrebne in to enako v vseh lukah, ker je vsaki naši luki — govorimo seveda o glavnih — dana v prometu z inozemstvom posebna naloga. »Svobodnih con« pa ni moči stvoriti preko noči. V nobeni naši luki sedaj ni obale, ki bi se mogla določiti izključno za promet z inozemstvom in tako popolnoma ločiti notranji promet od zunanjega. A to je prvi pogoj za ustanovitev »svobodne cone«. Drugi pogoj je ta, da je mesto, ki se določi za svobodno cono«, oddaljeno od železniške postaje, pa vendar v zvezi z njo tako, da so posebni tiri v službi svobodne cone«. Tretji pogoj pa je, da je »svobodna cona« primerno zgrajena. Luka Vittorio Emanuele III. v Trstu, ki služi kot »svobodna cona«, more sprejeti istočasno 25 trgovskih ladij srednje nosilnosti, ima skupno površino 446 li-soč 280 m- in 3665 m obale. V njej je zgrajenih 19 hangarjev, 18 skladišč in preko 62 raznih zgradb. Uporabni prostor v hangarjih in skladiščih meri 250 tisoč 459 m* in more sprejeti 335.535 ton blaga. V primeri s temi ogromnimi po- vami, ki jih gradijo, na Nemškem. Znesek naročil gre do 2,055.000 rubljev. Med drugimi so naročili tako izboren popirni stroj, da napravi lahko na dan 70 ton papirja. Nov način izdelovanja kos in srpov. V »Gospodarskih vesteh« poročamo o novem načinu izdelovanja kos in srpov. Ker bi pa tam morda kdo to prezrl, poročamo tukaj še enkrat. Patentirali so znajdbo profesorja na državni realki v Warnsdorfu na Češkem, dr. Maksa Ritt-steuerja. Iznašel je nov način izdelovanja kos in srpov s pomočjo elektrike. Strokovnjaki so novo iznajdbo preskušali in ji prerokujejo bodočnost. Po njih mnenju pomeni Rittsteuerjeva znajdba popoln preobrat v dosedanjem izdelovanju kos in srpov. Na novi način izdelani srpi in kose so po kakovosti popolnoma taki kot so bili doslej, imajo pa pred do- • sedanjimi to prednost, da so še enkrat bolj poceni. Zakon o pospeševanju industrije. Na zadnji seji beogradske industrijske zbornice je bila sprejeta resolucija, v Kateri industrijalci zahtevajo, naj vlada čim preje izda zakon o pospeševanju industrije. Skoraj vse države so potom posebnih zakonov priskočile industriji na pomoč z raznimi podporami in olajšavami. Pri nas mečejo merodajni činitelji industriji celo polena pod noge in jo ogrožajo z visokimi davki. Obrt. I. kongres čevljarjev v Jugoslaviji. Zveza čevljarjev in opankarjev Hrvaške in Slavonije sklicuje v sporazumu z ostalimi strokovnimi organizacijami čevljarjev prvi kongres čevljarjev kraljevine SHS, ki se bo vršil dne 21., 22. in 23. avgusta v Zagrebu. Razpravljalo se bo o uvoznih carinah na čevlje, o konkurenci s strani tovarn, o davčnih bremenih, o ureditvi odnošajev med delodajalci in delojemalci, o vajeniškem vprašanju in vprašanju novega obrtnega zakona. Denarstvo. Pctlirski novci iz nikla v Italiji. Na predlog italijanskega finančnega ministra je bil odobren zakonski načrt za izdajanje petlirskih novcev. Te novce bodo kovali iz čistega nikla. Francoski načrti za nakupovanje tujih deviz in izdajanje novih bankovcev. Agencija »Havas« naznanja, da bo vlada predložila zbornici zakonski načrt, na podlagi katerega bosta vlada in francoska banka lahko sklenili konvencijo, ki pooblašča Francosko banko, da nakupuje inozemske devize in da lahko izdaja nove bankovce v mejah vrednosti kupljenih deviz. Sedaj je že skoro gotovo, da bo vlada sklicala v Versailles narodno skupščino, ki naj končno-vel javno potrdi ustanovitev amortizacije blagajne. Davki In takse. Avtomobilni davek na češkoslovaškem. Med češkoslovaškim finančnim ministrstvom in ministrstvom za javna dela se vršijcr pogajanja o zakonskem predlogu vlade glede rednega obdavčenja tovornih in osebnih avtomobilov. Davek bodo porabili za ohranitev in gradbo takih cest, ki trpijo posebno vsled avto-mobilnega prometa. Ni še gotovo, ali bo- L riti mi prostori izginejo skladišča na prostem. Njih površina meri samo 15 tisoč 290 m2. Tirov je 30.340 m. Magazzini Generali na Reki (teh je 24) se delijo na: magazzini nazionali in magazzini esteri. Ti se nahajajo v punto franco in morejo sprejeti 5412 vagonov blaga. To so torej, moremo reči, cela mesta. Res je, da niso nastali preko noči, temveč da so jih gradili po potrebi, vendar pa vedno po gotovem načrtu. Tak program moramo imeti tudi mi z ozirom na naše luke. One morajo biti zgrajene tako, da je mogoče ustanoviti »svobodne cone«. Zato je treba predvsem deliti v naših lukah notranji promet od zunanjega, potniški promet od blagovnega. Kadar bo v naših lukah toliko izgrajene obale, da bo mogoče opravljati vsako od omenjenih treh vrst prometa za sebe, bo sama vrsta poslov in blaga, ki prihaja v do-tično luko, določila, katere zgradbe so za svobodno cono najpotrebnejše, vendar je treba pri tem paziti, da se z deli, ki se jih izvršuje, ne prejudicira onim, ki se jih namerava izvršiti kasneje. (Konec prihodnjič.) do merili davek po moči motorja ali po leži voza; bolj verjetna je prva možnost. Tudi še ni določeno, ali bodo pobirali davek enkrat na leto ali večkrat. Za obrtni transport namenjeni avtomobili bodo manj obdavčeni kot drugi. Ta davek je precej podoben prometnemu davku na železnicah. Zakonski predlog nameravajo predložiti parlamentu še to jesen, da razpravlja o njem. Pisali smo že, da hočejo avtomobilisti in motoristi prevaliti davek deloma na konjske vprege. Kakor kaže, ne bodo uspeli. Promet. Nove zračne zveze v Italiji. S 1. avgustom se je otvorila zračna pošta na progi Brindisi-Carigrad. Nadalje so na predlog ministrskega predsednika in ministra za zrakoplovstvo v ministrskem svetu odobrili osnutek za izvršitev konvencije, med ministrstvom za zrakoplovbe in družbo Anonima Adriatica, katera predvideva uvedbo zračnega trgovskega prometa med Benetkami in Dunajem. Ta zračna proga spopolnjuje že obstoječo prometno zračno črto Turin—Pavia—Benetke—^Trst. Dopis. Muunpolizacija šolskih zvezkov. Trgovec z dežele nam piše: Cital sem o interpelaciji poslanca dr. Žerjava glede na-nameavane monopolizacije šolskih po-tebščin. A ko bo intepelacija uspela, se bo trgovcem, ki se bavijo s prodajo teh potrebščin kakor tudi industrijalcem teh potrebščin, odvalil težak kamen od srca. Do rešitve te interpelacije naj si pa oni izdelovalci šolskih potrebščin dobro izprašajo svojo vest, ali so doslej s svojim umetnim monopoliziranjem pravilno postopali. Nekaj učiteljstva je, ki pritiska na učence, da morajo imeti zvezke edino le iz Učiteljske tiskarne. To je treba otrokom seveda le enkrat reči in dovolj je, da otrok temu tudi sledi. Otrok bo zahteval le tak zvezek kakor zahteva od njega učitelj. Sem trgovec na deželi in prodajani tudi zvezke, ki pa niso bili iz Učiteljske tiskarne. Otroci so pričeli te zvezke odklanjati, češ, da jih ne smejo rabiti. Posledica tega je bila, da sem približno 400 zvezkov zavrgel in jih uporabil kot zavi-jalni papir. Zato kličem: proč s takim egoizmom. Učiteljstvo naj nikar ne monopolizira izdelkov Učiteljske tiskarne. Kar tebi slabo stori, drugemu tudi dobro ne diši! RAZNO. Važno za porutninarje. Iz pisarne velikega župana v Mariboru smo prejeli: Zaradi neugodnih proračunskih prilik država letos ne bo nakupovala in porazdelila nilcakih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvisno plemsko blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za eventualno oddajo okrajnim zastopstvom. Za potrebno osveženje krvi bo skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi . morebitnih nadaljnih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno srezko poglavarstvo, kjer sta mu državni ekonom oziroma veterinar vedno na razpolago. Žitna letina v Italiji. Minister za narodno gospodarstvo je na zadnji seji ministrskega sveta poročal o žitni letini. Na podlagi podatkov, ki jih je dosedaj prejel minister od posameznih pokrajinskih 'komisarjev za agrarno statistiko, znaša žitni pridelek za leto 1926 okoli 56 milijonov kvintalov. Seveda je ta kalkulacija provizorična, kajti končni izid letine bo znan šele po zaključeni žetvi. V letu 1925/26 je bilo posejanih z žitom 4 milijone 850.000 ha zemlje, t. j. 125.000 več kot lansko leto. Sorazmerno so posejali največ površine v južni Italiji. Sovjetska vlada protestira v Parizu. Sovjetska vlada je v Parizu protestirala proti koncentraciji poljskih čet na ruski in litvanski meji. Dalje je sovjetska vlada sporočila v Quai d’ Orsay o sovražnem stališču Poljske proti Litvanski. Rusi za-trjujejo, da to politiko podpira Anglija. Francoska vlada je zahtevala poročilo svojega poslanika v Varšavi. Zanimanje nizozemskih gospodarskih krogov za Jugoslavijo. Skupina Holandec obišče koncem septembra našo državo v svrho informacij gospodarskega značaja. Stopiti hoče v stike z našimi gospodarskimi krogi in prirediti predavanja o gospodarskem in kulturnem stanju Nizozemske. Gospodarski svet v Grčiji. Grška vlada je sklenila, da ustanovi v najkrajšem času gospodarski svet, kojega člani bodo višji čiuovuiki in profesorji atenskega vseučilišča. Gospodarski svet bo posvetovalni organ ministrstva financ. Obvestilo. Cenj. občinstvu se obvešča, da se je tvrdka Šagrin - Škrbec - Bartol preselila s Kralja Petra trga 3 na Miklošičevo cesto št. 6. Gospodarske vesti. Londonsko pristanišče bodo popravili in povečali. Tri milijone funtov bodo porabili. Zapadno-indijske ladjenice (docke) bodo tako po\ečali, da bodo lahko sprejele 300 m dolge in 30 m široke prekomorske parnike. — Vzorčni sejmi so zašli tudi že v Afriko. 1. januarja 1927 bodo priredili v mestu Tripoli prvo razstavo in obenem prvi vzorčni sejem. — Angleški finančni minister dobiva neprestano dopise, naj vpelje davek na mačke, češ, da bi la davek bil najboljše varstvo za ptice. — Javna skladišča v Trstu so od 1. julija naprej v zasebni, upravi, ne več v državni. — V preteklem poslovnem letu je imela tržaška ladijska tvrdka Gorolimich dva in pol milijona kron či-; lega dobička. — Letošnjo letino v Italiji cenijo kljub slabemu vremenu na 55 milijonov stotov. V zadnjih letih je znašala povprečno samo 43 milijonov stotov. Boljši pridelek pripisujejo propagandi za dvig žitne produkcije. — Danske državne železnice so razpisale po vseh deželah ponudbe za zgradbo mostu čez Mali Belt, preliv med polotokom Jullandijo in med danskimi otoki. Ra-čunijo, da bo zgradba trajala 10 let. — V ogrskih finančnih krogih se govori, da je prišlo za financiranje ogrske žitne kampanje veliko kreditnih ponudb iz inozemstva, zlasti iz Anglije in Italije. Poleg teh ponudb je prišla še velika ponudba londonske hiše Rotschild za nabavo poljedelskih strojev in strojev za . industrijska podjetja. V ogrskih finančnih in gospodarskih krogih pripisujejo tej zadnji ponudbi veliko važnost, zlasti še, ker je osebno prišel v Budimpešto Mr. Stephany, voditelj kontinentalnega oddelka Rotschildove banke. — Devizna zaloga Poljske banke se je od 10. do 20. julija zvišala za 16,245.000 zla-tov in je prišla na 94,793.000 zlatov, zaloga zlata v istem času za 136.000 zlatov in je prišla na 139,800.000 zlatov. Obtok bankovcev se je dvignil za 10 milijonov in je znašal 455 milijonov zlatov. — V likvidacijo je prišla velika ogrska lesna družba, ki je pripadala koncernu znane bančne hiše Schossberger. Ker je ta tvrdka likvidirala, mora likvidirati tudi lesna družba. Dosedanje njene podružnice bodo obstojale naprej kot samostojna podjetja in se vršijo še to- ; zadevna pogajanja. — Angleži so začeli živahno povpraševati po češkoslova-škem premogu. Ostrovski okraj bo dobil najbrž tako veliko naročilo, da bodo njegove zaloge daleko presežene in bo imelo podjetje za več tednov naprej polno dela. — Eksport tekstilij iz Češkoslovaške na Ogrsko je v zadnjem času občutno padel. Zato so začeli ustanavljali Čehi na Ogrskem tekstilne tovarne. — Moravske zadružne mlekarne so se posvetovale v Brnu o centrali in o njem programu. Program bo obsegal organizacijo skupnega nakupa potrebščin mlekarn, zlasti strojev in premoga, po skušenili strokovnjakih in pa organizacijo skupne prodaje. — Cena nemškega reparacijskega premoga na Francoskem se je dvignila pri premogu za domačo porabo od 30 na 45 frankov za tono, pri briketih iz rjavega premoga pa za 19 frankov. — Nasprotno je pa poljska gor-njesleška premogovna komisija sklenila, da se cene premogu znižajo, in sicer je napravila to na energičen pritisk vlade. — Nemška študijska komisija je odpotovala v Rusijo, da študira rudniške naprave v okraju Donca, in kako bi se dale razširiti. Komisija se hoče o dviganju ruskega gospodarstva osebno prepričati, — Neka poljedelska zadruga v južnoameriški državi Peru je kupila 160 aerov sveta v bližini glavnega mesta Lima in bo začela tam s poskusi pridelovanja sladkornega trsta. Ker je svet za to ugoden in ker vlada načrt podpira, bodo poskusi uspeli. Vsak se hoče osamosvojiti oziroma si dobiti kak predmet izvoza. — Profesor M. Rittsteur v Warns-dorfu na Češkem je znašel nov način izdelovanja kos in srpov s pomočjo elektri- ke. Znajdbo je pregledalo več strokovnjakov in ji prerokujejo veliko bodočnost. Po njih mnenju pomeni znajdba popoln preobrat v dosedanjem izdelovanju kos in srpov. Kvaliteta je ista kakor pri starem načinu, cena pa polovico nižja. Po svetu. Amerika pripravlja nov mednarodni dogovor o bombažu, ki naj določi za ekspertni bombaž določeno dolžino vlakna. Mednarodna konferenca, ki se bo o tem posvetovala, se skliče te dni v London. — Čehi pravijo, da ne morejo dati Rumuniji vagonov za transport žita, ker jih je vzela že tri leta Jugoslavija v najem. — V Hamburgu se je sestal odbor za poenotenje zasebnega plov-buega prava notranje plavbe in za poenotenje komisije za promet in tranzit pri Zvezi naroda. — Bank of India je znižala obrestno mero na 4%. — Več sto nemških tovarn cigaret se je združilo v Dresdenu v enotno zvezo cigaretne industrije, imenovano »Reichsgemeinschaft Deutscher Zigareten fabriken«. — Ameriški finančni konsorcij Harriman and Co., ki je prevzel načrte za prevzetje gor-njesleških einkovih rudnikov, se hoče udejstvovati tudi na drugih poljih poljskega gospodarstva. V prvi vrsti mu gre za kovinsko industrijo, zanima se pa tudi za bankarstvo, pri čemur mu gre zlasti za Poljsko trgovsko banko in za novo dolarsko banko. — Fofd hoče zgraditi v Jugoslaviji avtomobilno tovarno in zalagati iz nje ves Balkan. Raje je ponudil tudi posojilo za zboljšanje jugoslovanskih cest. Ril bi pač že zadnji čas. — Poljaki in Rumuni so podpisali tranzitno pogodbo in so dobili Poljaki svobodni coni v pristaniščih Braila in Galac. Ljubljanska borza. Petek, dne 6. avgusta 1926. Blago: Hrastova drva, suha, fco nakl. post. bi. 16.50; bukova drva, suha, fco nakl. post. bi. 17.50; smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 .m dolgi, fco nakl. post. den. 190; bukovi pragovi: 2.51—2.60 m 13.50 X 23/24, fco vag. meja, za komad den. 38, bi. 38.50; bukovi pragovi, 2.45 m, 22 X 1214, fco vag. meja, za komad den. 32, bi. 32.50; hrastovi hlodi, od 28 cm napr., od 2.65—2.90 m, ravno blago, fco nakl. post. den. 380; bukovi hlodi, od 25 cm napr., od 2 m napr., popolnoma gladki, fco nald. postaja den. 200; borovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m., I., II., monte, fco vag. namembna postaja, 5 vag. den. 240, bi. 240, zaklj. 240; smrekovi hlodi, od 25 cm naprej, 4 m, I., II., fco vag. nakl. postaja, 1 vag. den. 200 bi. 200, zaklj. 200; glina rurova: A , bela glina za 100 kg bi. 70; »B«. temnozelena glina za 100 kg bi. 60; »C«, svetloze-lena glina za 100 kg bi. 60, fco vag. Postojna; glina, suha kot prah, v sodih: »A«, bela glina, 3X zmleta bi. 110; »B«, zelena glina, 3X zmleta bi. 1l|ltlilllll!lllj|||||||||||||||llllllllllll!li: stroj „ADLER“! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiniiiiiiii Od 14 določenih daril od-[padlo jih je 6 na „Ad!er„-pisarje Oglejte sf bogato zalogo nogavic ln rokavic za ciame, gospode In otroka, vezenine, naSivkov In čipk ter drugoga modnega in toaletnega blaga, potrebščin za šivilje, krojače In čevljarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni pri: JOSIP PETELIfC IJUBLJANA L blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. -■**- NAROČAJTE ^ »TGROVSKI LIST !« -Tk Edino šivalni sčroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELIN CII Gritzner Adler Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pot.k v vezenju brezplačno. Najnižje cene 1 Tudi na obroke I VciMelnn oarnncija MOTOCIKLI H. S. A.. — Najboll sigurni In ekonomični trgovska potovanja. No Sove znižane cene za 1926. JUSO-AlltO Ljubljana % Tel. 236 TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBLJANA PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, tiovo mesto. Plul Siamigrailei:, Slovenske Konjics, Prevalje. Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 20,100.000*—. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d >MKRKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVKR, Ljubljana.