Poltfnlna platana v gotovini
teto XXI. MM	^MM	S	S SP 10 8 B IJI^I .
Naročnina zn Jugoslavijo:	R|1	B VH	MB	WL£m	BmSI& H|	HM	|H	E9	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za tno-	M	HB	D	K3	^SL^_ |H	KI	Gregorčičeva ulica 23. TeL
naM	B^B	B|	|j|^H ■	HM	Gregor-
BO din, za V« leta 45 din,	člčeva ul. 27. Tel. 47-81.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln toži se v LjubjanL	Časopis	za trgovino,	industrilo.	obrf In denarništvo	Sol1^ Ljubljani1«.1«^
|Thaia vsak ponedeljek,
J^ncffcf sredo ta
Ljubljana, petek 18. novembra 1938
Cena
posamezni številki din
1*50
Plenarna teia Zbornice za TOI
Proračun Zbornica soglasno odobren — Pregled
zborničnega	dela	v	zad
Stanie našega gospodarstva
Nasa naj višja gospodarska organizacija, naša Zbornica '/.a TOI je imela v sr«!o svojo ‘2. letošnjo plenarno sejo. Dvojen pomen je imela ta seja, bila je proračunska seja, hkrati pa tudi jubilejna skupščina 201etnega delovanja Zljornice v svobodni Jugoslaviji. V lepem referatu je poudaril pomembnost tega jubileja predsednik Zbornice Ivan Jelačin. Referatu je dodalo zbornično tajništvo obširen in bogat statistični material.
Posebej pa je bil podčrtan ta jubilej tudi s soglasnostjo, s katero so sprejeli zbornični svetniki vse referate in vse predloge. Več zborničnih svetnikov pa je še posebej poudarilo, da je potrebna sloga med člani Zbornice in da se naj opuste vse malenkosti in posveti vsa skrb le enemu osnov-
nemu vprašanju:	dvigu gospo-
darstva na zborničnem območju.
Z glasnim odobravanjem so sprejeli zbornični svetniki ta apel, ki sta ga izrekla zbor. svetnika Hrastelj in Zadravec.
Plenarno sejo je otvoril kmalu po 9. uri predsednik Ivan Jelačin, naznanil, da je opravičil svojo odsotnost zb. svet. Lavrič, ugotovit, da je bila seja pravilno sklicana, da je na seji navzočnih 50 zb. svetnikov in s tem tudi podana popolna sklepčnost seje. Imenoval je za zapisnikarja kou-zulenta g. Žagarja, /a overovate-1 ja zapisnika pa zbor. svetnika Čeča in dr. Cirila Pavlina.
Pozdravlja zastopnika banske uprave načelnika trg. oddelka dr. Rateja in zastopnike tiska. Nato je takoj prešel na dnevni red in podal naslednja
predsedstvena
naznanila
Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila zaključne račune zbornice za poslovno 1.1937.
z dohodki v znesku 4,836.83673 dinarjev ter izdatki v znesku dinarjev 4,935.08573, torej s primanjkljajem din 98.‘249'—.
Obenem je banska uprava odobrila tudi računske zaključke vseh ostalih fondov.
Kr. banska uprava je nadalje odobrila izpremembe in dopolnitve zborničnega taksnega pristoj-benika, kakor so bile na predlog obrtnega odseka sklenjene na proračunski, seji zborničnega sveta dne ‘24. nov. 1937.
Pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane predvideva tudi ustanovitev banovinskih odborov za proučevanje ljudske prehrane v vsaki banovini pri tamkajšnjem higienskem zavodu. Zbornica je v ta odbor imenovala za svojega zastopnika predsednika trgovinskega odseka Albina Smrkolja.
Dne ‘27. oktobra 1938. je bila v Zagrebu ustanovljena jugoslo-vansko-angleška zbornica. V njenem zborničnem svetu je zastopano po gg. gen. tajniku Ivanu Mohoriču, predsedniku Zveze in-dustrijcev Avgustu Praprotniku in industrialcu Gassnerju tudi gospodarstvo dravske banovine.
Zbornica jo v novo ustanovljeni odbor za propagando domačih pogonskih sredstev imenovala: Avgusta Praprotnika, predsednika Avtokluba,
ing. Vitohla Kiskupskija, ravnatelja TRD v Trbovljah,
za namestnika pa univ. prof. ing. Iga 1’ehaitija.
Zbornična dvora/redna trgovska šola v Ljubljani
Zbornično predsedništvo je dne 14. maja 1938. sklenilo, da naprosi ministrstvo trgovine in industrije, naj mu dovoli z ozirom na pokazano potrebo osnovati za sebno dvorazredtio trgovsko Solo v Ljubljani. Ministrstvo trgovine iu industrije je zbornični prošnji
1938.,
je za
, trgovec s špece-trgovec z meša-
galan-
z m a-
trgovec z manii-
me-
z odlokom z dne 4. avgusta št. 27.280/38, ugodijo:
Predsedništvo zbornice upravo te šole postavilo naslednji odbor: predsednik Ivan Jelačin; podpredsednik Albin Smrkolj; tajnik dr. IMess. Člani: Jože Hrastelj, dr. Ciril Pavlin, Ivan Ogrin, Ciril Majcen in prof. Josip Prezelj. Odbor ima nalogo, da šolo upravlja tako, da ne bodo z njo nastala zbornici nikaka bremena.
Minister za trgovino in industrijo je potrdil naslednji učiteljski zbor:
Za ravnatelja Josipa Prczelja, prof. Drž. trg. akademije v Ljubljani, za učitelje pa:
Ivana Rudolfa, prof. za nauk o trgovini in korespondenci;
Franja Siča, prof. za knjigovodstvo;
Leopolda Namorša za trgovsko računovodstvo;
Zvonka Hočevarja za zemljepis-je in zgodovino;
Bruna Gombača za blagoznan-stvo;
dr. Antona Slodnjaka za slovenski jezik;
Ano Šifrer za nemški jezik;
Antona Krošlja za nemški jezik;
Blaža Svetela za stenografijo in
Alojzija Maroka za kaligrafijo.
Šolski odbor je sklenil tudi pogodbe z ravnateljem in nastavljenimi profesorji ter se j e pouk pričel dne ‘24. septembra t. I.
Na šoli se poučuje v dveh oddelkih. Vpisanih je bilo skupaj 87 učencev.
Imenovanja častnih sodnikov
Zbornica je predložila v imenovanje za častno sodnike za 1. 1939. sledeče gospode:
a)	v Celju:
Anton Fazarinc, trgovec s Spe ceri jo,
Franc Dobovičnik, trgovec z manufakturo,
Josip Jagodič, trgovec s špecerijo,
Josip Kramar, drogerist,
Karol Loibner rij o,
Franc Lukas, nim blagom,
Alojzij Mastnak, trgovec s špe cerijo,
Anton Mislej, trgovec z tori jo,
Miloš Pšeničnik, trgovec nulakturo, vsi v Celju.
V Mariboru:
Karol Jančič, fakturo,
Franjo Klanjšek, trgovec z san im blagom,
Jakob Lah, trgovec z modnim blagom,
Branko Mejovšek, trgovec s kurivom.
Mitoz Oset, trgovec s špecerijo na veliko,
Jakob Perhavec, trgovec z žganimi opojnimi pijačami,
Ferdo Pinter, trgovec z železnino na veliko,
Drago Itoglič, trgovec s čevlji, Hinko S'ax, trgovec s pisarniškimi potrebščinami, vsi v Mariboru.
V Novem mestu:
Josip Ogoreutz, trgovec z manufakturo,
Josip Povh, trgovec z manufakturo in galanterijo,
Franc Kolar, trgovec z manufakturo, modnim iu galanterijskim blagom,
Iidniund Kastelic, trgovec z mešanim blagom in železnino,
Josip Paučič, trgovec zmešanim blagom,
Josip Turk, trgovec z mešanim blagom,
Josip Kobe, trgovec z mešanim blagom,
Oto Bernard, trgovec z lesom, Drago Hadl, trgovec z lesom, Josip Matko, trgovec z lesom, Josip Ogrizek, trgovec z radio-in elektrotehničnimi potrebščinami in bicikli,
Karol Mahorčič, trgovec s knjigami, papirjem iu pisarniškimi potrebščinami, vsi v Novem mestu.
V Ljubljani:
iz vrst samostojnih trgovcev:
Anton Agnola, trgovec s steklenino in porcelanom,
Ivan Bahovec, trgovec s papirjem in pis. potrebščinami, dr. Josip Basaj, ravnatelj Zadružne zveze, dr. Janko Berce, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo,
Ivan Bogataj, trgovec z elektrotehničnimi predmeti,
Ivan Čepon, trgovec z modnim, galanterijskim blagom in čevlji, Kristijan Čermelj, trgovec žganjem in vinom na debelo, dr. Josip Dermastia, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice, Slanko Florjančič, trgovec,
Ivan Gregorc, veletrgovec s kolonialnim blagom,
Benon Gregorič, drogerisl,
Fran Heinrihar, trgovec z lesom,
Ernest Hieng, trgovec z lesom, Jernej Jelenič, kisarua iu trgovina z vinom*
Simon Jurčič, trgovec z mešanim blagom in delikatesami, Franc Kamenšek, trgovec z me San im blagom,
Franc Kliam, trgovec s špecerijskim in delikatesnim blagom, Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke jugosl. hranilnic, Janko Krek, trgovski zastopnik, Josip Lavrič, trgovec z usnjem, Viljem Laznik, trgovec z mešanim blagom,
Vekoslav Lesjak, trgovec z modnim blagom,
Zvonimir Lukič, družbenik kon fekcijske tvrdke Fran Lukič, Pavel Magdič, trgovec z modnim in športnim blagom,
Leopold Maher, trgovec z modnim blagom,
Franc Mravljak, trgovec s pisalnimi stroji,
Ivan Nagy, družbenik tvrdke Kger, trg. z meš. blagom, dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke,
Vaso Samec, solastnik tvrdke Ivan Samec, dr. Leo Skala, ravnatelj zavarovalnice »Sava« d. d.,
Franc Skerlep, solastnik tovarne »Produkta«,
Albin Smrkolj, veletrgovec,
Joža Štrukelj, poslovodja tvrdke »Radiovak,
Anton Verbič, trgovec z živili in delikatesami.
Josip Verlič, trgovec s špecerijskim in kolonialnim blagom na debelo,
Anton Žlender, trgovec z manufakturo, vsi v Ljubljani.
Iz vrst trgovskih nameščencev:
Janez Andoljšek, uradnik Vzajemne posojilnice,
Franjo F.rce, podravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d., Nace Gasparič, trgovski sotrud-nik,
Erle Gombač, uradnik Trboveljske premogokopne družbe,
Joško Hlebec, uradnik pivovarne »Union«,
Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke,
Franjo Isek, uradnik tvrdke Anton Krisper,
Avgust Kalan, uradnik Ljudske posojilnice, ing. Vinko Košir, uradnik Gospodarske zveze,
Viktor Kozamernik, knjigovodja pri tvrdki Stupica,
Ciril Lampič, trg. sot rudnik pri tvrdki Janko Cesnik,
Ciril Likar, pom. car. posrednik,
Ivan Martelanc, tajnik Vzajemne zavarovalnice,
Stane Megušar, trg. sotrudnik pri tvrdki Urbanc,
Franc Nosan, uradnik Zadružne gospodarske banke, ing. Jože Sodja, ravnatelj uprave »Slovenca«,
Joško Zemljič, prokurist tvrdko Madič-Zankl,
Rudolf Windisch, uradnik Strojnih tovarn in livarn, vsi v Ljubljani.
Vsa poročila je zbornični svet odobril.
Predsednik Jelačin je nato pre-čital naslednje poročilo:
Ob 20letnici zborničnega dela v Jugoslaviji
Spoštovana gospoda!
Dne 29, oktobra letos je poteklo dvajset let, odkar je bila v Ljubljani sestavljena prva slovenska narodna vlada, ki je v težkih dneh zloma avstro-ogrske monarhije prevzela veliko nalogo uprave in ureditve slovenskih pokrajin. Niti proti zapadu niti na severu niso bile takrat še določene meje. Ob Muri in na Koroškem so se bili še hudi boji za severno mejo, dočim je italijanska vojska zasedla vse Primorje in postavila piramide pušk ob železniški postaji na Brezovici. Tudi po Saint Germainski mirovni pogodbi, ki je bila podpisana dne 10. septembra 1919., je ostalo vprašanje razmejitve proti Avstriji na Koroškem in Italiji še odprto. Prvo naj bi se rešilo s plebiscitom, drugo pa z direktnimi pogajanji. Dne 10. oktobra 1920. je bil od-glnsovaii koroški plebiscit, s katerim se je pomaknila naša državna meja na Karavanke in Kamniške planine. Dne 12. novembra pa je bila nato v Rapallu podpisana pogodba, ki je določila sedanjo mejo med Italijo in Jugoslavijo kot definitivno. Udarci, ki smo jih doživeli v narodnostnem oziru z določitvijo meja, ki niso bile v skladu z etnografskim na čelom, niti niso upoštevale mirovnih določb o samoopredelitvi narodov, nam niso mogli vzeti dobre volje iu veselja do ustvarjanja, s katerim smo pozdravili dne 1. decembra 1918. akt zedinjenja v skupno kraljevino Srbov, Hrva-
tov in Slovencev pod dinastijo Kara djordjevičev.
Z naredbo poverjeništva za trgovino in industrijo v Ljubljani i dne 16. novembra 1918. se je razširilo območje naše zbornice na vse slovensko ozemlje bivše Štajerske in Koroške. Zbornično območje se je po obsegu s tem skoraj podvojilo. Temu novemu ozemlju je posvetila zbornica svojo posebno pažnjo, a je bilo delo želo težavno, ker ni mogla dobiti iz Gradca in Celovca katastra tvrdk, trg. registra in vse drugo, dokler niso bile drž. meje definitivne.
Usoda je takrat hotela, da jo moral baš slovenski narod prinesti težke žrtve na altar domovine, na katere še danes mislimo z bolestjo in žalostjo. Nismo se pa vdajali apatiji, ker nas je na vseli poljih čakalo delo, ker je bila povsod potrebna gospodarska iniciativa, preudarnost in usmerjenost, da se naš težak položaj še ne poslabša. Med prvimi halogami vlade je bilo treba organizirati javno upravo, kar je bilo tem bolj nujno, a tudi težavno, ker so ostale vse višje instance, ravnateljstva in upravne oblasti v Trstu, Beljaku, Gradcu ali na Dunaju.
Javna uprava se organizira
Dne 14. nov. 1918. se je osnovala Direkcija drž. železnic v Ljubljani in obenem poštna direkcija, a spomladi do 8. julija 1919. smo že ustanovili poštno-čekovni zavod v Ljubljani, iz katerega so
jje razvila danes mogočna institucija sedanje Poštne hranilnice. Dne 2. maja 1919. je v okviru slovenske univerze pričela s predavanji tehnična visoka šola, ki ee je do danes s požrtvovalnostjo profesor, zbora razvila v ugledno znanstveno institucijo. Gospodarski krogi so težko občutili, da so bili odrezani od naših pristanišč na Jadranu, da smo izgubili najkrajšo direktno zvezo s pristanišči v Kvarnem preko Sv. Petra na Krasu. Na vseh zborovanjih gospodarskih organizacij se kot rdeča nit pojavlja zahteva po zgradnji direktne železniške zveze preko Kočevja na Jadran, ki je končno v zakonu o Blairovem investicijskem posojilu tudi dobila svojo zakonsko sankcijo, a še vedno ni izvršena.
I Naše gospodarsko življenje je (bilo proti koncu svetovne vojne zelo zamrlo. Namesto prave trgovine so se bile razbohotile razne vojne centrale, aprovizacijc, raz-dcljevalniee, vnovčevalnice, surovinske središnico in slični zavodi, ki so v zadnjih letih vojne, ko je po trgovinah začelo primanjkovati blaga, prevzele ves promet in razdelitev blaga med civilno prebivalstvo in vojaške edinice. Trajalo je dolgo časa, predno so se vse te preživele naprave likvidirale. Za gospodarske stanove je bilo važno, da se čimprej omogoči reden gospodarski stik z inozemstvom ter da se uredi tudi valutno vprašanje. Prvo žigosanje avstrijskih kron se je izvršilo že dne 20. januarja 1919., pa je bilo tehnično silno nedovršeno. Šele čez eno leto je prišlo do zamenjave za novo dinarsko valuto. L. 1919. je marsikomu še v spominu zaradi neenake borzne igre, ki se jej takrat vršila med krono in dinarjem, pri čemer se je uoslednoj špekuliralo na škodo krone in na oslabitev njene kupne moči. Končno je prišlo po naredbi finančnega ministra dne 23. januarja 1920. do zamenjave v razmerju 1:4, pri čemer je bilo lastnikom gotovine odtegnjenih ge nadaljnih 20 %. Široki krogi so občutili to kot težko gospodarsko krivico, ki je dolgo] vrsto let povzročala nerazpolože nje.
Za promet z inozemstvom je bila v Ljubljani osnovana centralna uprava, katere naloga je bila, da zait j uči kompenzacijske pogodbe z Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko ter tako zagotovi zadostne količine surovin in pogonskih sred-] stev ter oskrbi nadrobno trgovino s potrebnimi zalogami blaga. Centralna uprava je z uspehom izvršila poverjeno ji nalogo, še pre den se je osnovala centrala za vs državo v Beogradu.
Gospodarski stanovi se organizirajo
Tudi v stanovskem oziru so ču-j lili trgovci, industrijci in obrtniki potrebo, da se v novih mejah! svobodne države stanovsko in stro-| kovno reorganizirajo. Tako je bila 9. februarja 1919. ustanovljena! Zveza industrijccv na slovenskem! ozemlju, dočim je trgovstvo izved-| lo tekom leta 1919. gremialno or-l ganizacijo po vseh srezih in se jel nato 10. aprila 1920. vseh 26 gre-mijev strnilo v Zvezo trgovskih! gremijev kot svojo osrednjo or-l ganizacijo. Obrtništvo pa se je začelo grupirati v svoje strokovne organizacije, ki so ravno tako po-l zneje formirale svoje zveze, ki sol trajale do uveljavljenja novega[ obrtnega zakona.
Gospodarski krogi iz bivše Šta-| jerske so prvotno zahtevali, dal se jim osnuje posebna zbornica! za bivšo Štajersko in so še nal prvi plenarni seji razširjenega] zborničnega sveta 6. okt. 1921. ponovili svojo načelno izjavo.
Zbornični urad pa je uvidevši,! 'da je potreben čim intenzivnejši stik z interesenti novega območja,] otvoril dne 11. oktobra 1920. v Mariboru svoje stalne uradne dneve. Institucija uradnih dni se je praktično dobro obnesla. Na pro-'
šnjo interesentov se je pozneje razširila naprava uradnih dni tudi na Celje, a lansko leto dne 29. maja pa še na Ptuj. Uradni dnevi so se pokazali kot izredno uspešni in danes so naravnost nepogrešljiva praktična naprava.
Nove trgovske šole so se ustanovile
Zbornica je kmalu občutila, da je za nacionalno preorientacijo gospodarskega sveta v okviru nove države treba še dveh važnih naprav, in sicer trgovske šole v Mariboru, trgovske akademije v Ljubljani in stalnega razstavišča za naše domače izdelke. Res se je 1. oktobra 1919. otvorila državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru, ki se je dne 19. avgusta 1926. pretvorila v trgovsko akademijo.
V Ljubljani se je po iniciativi trgovskih krogov dne 4. decembra 1920. otvorila državna trgovinska akademija. Izpopolnjena trgovsko-obrtniška zbornica je že v prvem letu svojega poslovanja sklenila prirediti v Ljubljani razstavo, ki naj bi pokazala interesentom iz vseh pokrajin kraljevine, kaj se vse izdeluje doma in kaj bi lahko namesto iz inozemstva naročali od domačih podjetij. Pozneje je iz-premenila svoj sklep v tej smeri, da se ustanovi stalna naprava v obliki vzorčnega velesejma, Po malone polletnih pripravah je dne 3. septembra 1921. ljubljanski vo-lesejm otvoril prvič na slovesen način svoja vrata ter je od tedaj priredil že osemnajst uspelih mednarodnih vzorčnih velesejmov, po-
leg njih pa niz kulturnih in gospodarskih specialnih razstav in prireditev, katerih vzgojni in propagandni pomen je neprecenljive važnosti.
Nova carinska tarifa
V teh prvih povojnih letih se je nahajalo trgovstvo zbog inflacije v zelo težkem položaju. Padanje vrednosti domače valute in vedno rastoča draginja sta povzročala mezdna gibanja. Ponovno je prišlo do začasnih uvoznih in izvoznih prepovedi. Posebno kruto se je občutilo tudi uveljavljenje predvojne srbske carinske tarife v maju leta 1919. Ta tarifa je bila izdelana za povsem druge razmere in nikakor ni ustrezala za naše meje. Poleg tega se je zbog padanja vrednosti krone in pozneje dinarja carinski ažio naglo-ma zviševal in z njim rastla tudi obremenitev blaga pri uvozu. Tako je narastel carinski ažio od 40 % vi. 1920., na 300 % v letu 1921., na 500 % v 1. 1922., na 600 % v 1. 1923., naslednje leto na 800 in 900 % in v I. 1925. že na 1000 %, torej v 6 letih za 25 kratili iznos.
Za celo valutno inflacijo in po njej povzročeno draginjo je delalo javno mnenje odgovorne trgovce-poedince, ki so sami trpeli zbog nestalnosti posla mnogokrat občutne škode. Z drastičnimi policijskimi ukrepi se je hotel preprečiti porast cen, posebno življenjskim potrebščinam in vsa naša pojasnila in spomenice na neštetih konferencah niso mnogo zalegle.
Vse je tedaj sililo v trgovske
vrste. Vsakdo si je ▼ varljivem
ozračju inflacijske dobe obetal sijajnih zaslužkov. Mnogi solidni stari trgovci so takrat ustavili poslovanje in začasno prenehali obratovati, mnoge je zavarala ta primamljiva konjunktura, snovala so se velikopotezna podjetja, ki so pozneje izginila s površja naglo, kakor so bila poprej zasnovana.
Radi političnih dogodkov na Madžarskem je bil prva povojna-leta ves tranzitni in izvozni promet iz vse države usmerjen skozi Maribor in Rakek. V Mariboru se je pojavljal ogromen zastoj blaga in svojeglava politika bivše južne železnice je često že itak težke situacije še zaostravala. Zato je ministrski svet dne 22. avgusta 1923. sklenil, da prevzame proge južne železnice v kraljevini v državno upravo, kar se je par dni nato tudi izvršilo.
V lej dobi so bili uvedeni tudi važni socialno-politični zakoni,— na podlagi katerih je bila osnovana inšpekcija dela, asi. januarjem 1922. je pričela poslovati tudi delavska zbornica kot interesno zastopstvo delavstva.
Nove železnice
Poleg proge na Jadransko morje je bila za spoj zapadiiega dela Prekmurja z zaledjem potrebna nova železniška zveza. Ta se je zgradila iz Ormoža preko Ljutomera do Murske Sobote in je povezala dva odsekana dela lokalk na glavno omrežje. Nova železnica je bila dne 23. novembra 1924. slovesno otvorjena. Od tedaj pa do danes se je na polju železniškega prometa bore malo zgodilo.
Seia ožjega odbora Zveze trgovskih združeni
Včeraj v četrtek dopoldne je Ibila v Trgovskem domu v Ljubil jani prva seja ožjega odbora Zveze [trgovskih združenj. Seje so se ude-[ležili skoraj vsi člani, in sicer: [predsednik Stanc Vidmar, podpredsednika Ferdo Pinter iz Ma-Jribora in Anton Verbič iz Ljub-lljane, blagajnik Pavel Fabiani iz [Ljubljane ter člani: Fran Berjak [iz Kranja, Vinko Savnik iz Radov-[ljice, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, [Josip Turk iz Novega mesta, Fran [čeli iz Murske Sobote, Ludvik [Košir za okraj Celje-okolica ter [Fran Škrbec kot predsednik lesne [sekcije. Svojo odsotnost je opravičil zastopnik celjskega združenja |g. Faza line.
Po pozdravu vseh članov je predsednik Vidmar takoj podal obšir-jno predsedniško poročilo. Poročal [je predvsem o zadnji seji Centralnega predstavništva v Beogradu. Nato je poročal o raznih akcijah Zveze. Tako je osebno interveniral pri orožniškem poveljniku polkov-iku Barlctu zaradi preganjanja ]iiclcgalncga krošnjarstva. Intervencija je bila uspešna. Potrebno e, da pošiljajo trgovci le konkret [ne prijave, ker le tako se bodo osegli tudi praktični uspehi. Zveza je nadalje intervenirala |zaradi oddaje soli v zakup in pred-[lagala, da se sedanji sistem od pravi ter da monopolska uprava sama direktno prodaja trgovcem sol. 0 tem vprašanju se je razvila živahnejša debata, v kateri se je [poudarilo med drugim tudi to, da [se vsako jesen pokvarijo kotli [Kreki in je treba potem uvažati |sol iz Avstrije. Ze kar redno se tudi pojavlja pomanjkanje soli za divino.
Zveza je nadalje sporočila finančni direkciji, da ključ, ki ga je leta |l935. poslala Zveza finančni direk-:iji, kako naj se izračuna kosmati lin čisti dobiček trgovcev, nikakor [ne drži več in da je tak ključ sploh |nemogoč, ker so v vsakem kraju Iruge razmere in ker niti dva [trgovca ne delata po enakih po-jojih.
Nekateri člani ožjega odbora so Itudi opozorili, da so ponekod ra-
jonski inšpektorji znatno povečali davčno osnovo, kakor pa so jo določili davčni odbori. Zveza pa bo storila potrebne korake, da se mnenje davčnega odbora spoštuje.
Predsednik Vidmar je opozoril zlasti na dve nevarnosti, ki groze sedaj trgovstvu: to so veleblagovnice in pa sprememba pravil pri nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev (da bi mogli biti člani teh zadrug tudi zasebniki, pa čeprav niso javni nameščenci). Ker 31. decembra preneha veljati prepoved ustanavljanja veleblagovnic v krajih z več ko 50.000 prebivalci, je nujno potrebno, da vse trgovstvo z vso odločnostjo zahteva podaljšanje splošne prepovedi veleblagovnic. Po stvarni debati so se sklenili ukrepi, ki naj jih v ta namen stori solidarno vse trgovstvo. Enako so bili sprejeti potrebni sklepi, da se ne bodo smele sprejemati osebe, ki niso državni nameščenci, kot člani v nabavljal-ne zadruge državnih nameščencev.
vselej, ne pa da je treba knjižico kolkovati vsako leto znova.
Podpredsednik Pinter je poroča tudi o bližnjih volitvah delegatov za skupščino Pokojninskega zavo da. Sklenjeno je bilo, da se pooblasti predsednik zveze Vidmar,] da vodi ev. pogajanja zaradi se stave kandidatne liste.
Več delegatov je poročalo krošnjarski nadlogi, ki se je v zad njem času še povečala, v glavnem tudi zato, ker nekateri sreski na čelniki kaznujejo krošnjarje kar] najbolj mogoče milo.
Sklenjeno je bilo, da bo prihod-] nja seja glavnega odbora Zveze po božičnih praznikih v Mariboru.
Predsednik Vidmar je opozoril še na velevažno akcijo, ki naj bi jo začeli trgovci, da bi prišla podjetja tujcev, ki nimajo več dovoljenja za bivanje v državi, v nacionalne roke. Storjeni so bili v ta namen tudi razni konkretni sklepi.
V zvezi s tujimi podjetji se je obravnavalo tudi vprašanje zastopstva tujih podjetij. Podpredsednik
Sledilo je tajniško poročilo taj-.. _. ... nika dr. Pustiška o delu Zveze , V,‘rb,ž Je opozoril, da b. bilo nuj Njegovo poročilo je bilo zelo ob-. 10> da se organizirajo posebni te šežno ter je pričalo, da je bilo delo
Zveze zelo intenzivno in da je izvršila celo vrsto intervencij. Tudi kontakt Zveze z združenji je bil živahen. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Sledili so predlogi združenj.
Podpredsednik Pinter je prečital predloge mariborskega združenja:
1. Pristojbine za čekovne račune so bile zvišane. V interesu uspešnega poslovnega življenja bi bilo, da se te znižajo. Zveza naj zato intervenira, da se te vsaj ne zvišajo, če se že ne morejo znižati.
2. Store naj se potrebni koraki, da se veleblagovnice tudi po 31. decembru 1938. ne bodo smele ustanavljati. 3. Prostor pred tovornim kolodvorom v Mariboru naj se tlakuje.
Sprejet je bil nadalje predlog, da.se spremene določila o kreditnih knjižicah trgovcev. Obseg teh knjižic naj znaša do 60 listov, kolek za te knjižice pa naj znaša samo 5 din, 1" sicer enkrat za
čaji za trgovske zastopnike. Tudi absolvente trgovskih akademij bi bilo treba poučiti, da mislijo na prevzem tujih zastopstev ter da se dne 30. aprila otresejo popolnoma napačne misli kakor da bi bila tuja zastopstva manj časten posel. V debati se je tudi poudarila potreba, da se trgovski zastopniki specializirajo za posamezne stroke. Na podlagi vse debate so bili sprejeti tudi nekateri konkretni sklepi za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Obravnavala so se tudi še nekatera interna vprašanja ter je bil med drugim novi tajnik dr. Pusti-šek definitivno nameščen.
Vsa vprašanja so se obravnavala v največji harmoniji in objek tivno. Debate so udeleževali skoraj vsi člani ožjega odbora zlasti pa gg. Čeh, Košir in Turk ki so dali tudi mnogo novih in koristnih pobud.
Ob pol dveh popoldne je nato zaključil predsednik Vidmar prvo in nad vse pozitivno sejo ožjega odbora Zveze trgovskih združenj
Zbornica je leto za letom in ob vsaki priliki ponavljala in nagla-šala nujno potrebo sanacijskih dopolnilnih in investicijskih del, a od vsega tega se doslej gradi samo 15 km dolga zveza med Sevnico in št. Janžem, ki bo prihodnje leto gotova. Oddaja del na sektorju proge Črnomelj-Vrbovsko se še nadalje le licitira. Neizvr-šena je ostala izgraditev drugega tira na železniški progi Zidani most-Zagreb in na progi Ljublja-na-Jesenice, ki sta obe preobremenjeni. Pa tudi do pojačanja kamniške proge in dolenjskih železnic še ni prišlo. Enako nujno potrebna je preureditev ljubljanskega kolodvora in mnogih drugih postajnih naprav. Naša davna zahteva je tudi motorizacija turističnih prog in elektrifikacija gorskih prog. Postopanje pri odrejanju investicijski h programov moramo odkrito reči, da se nam zdi zelo enostransko, kar se baš na območju ljubljanske železniške direkcije, ki se nahaja v tranzitu med italijanskimi, nemškimi in madžarskimi železnicami, najbolj občuti. Skrajni čas je, da se tudi silno zaostalemu prometu v dravski banovini posveti polna pažnja.
Ustanovitev Ljubljanske borze
Ko je leta 1923. nastal preokret na valutnem polju in so se valute nasledstvenih držav pričele stabilizirati, so se tudi odnošaji za trgovsko izmenjavo blaga z inozemstvom pričeli polagoma urejevati. Tedaj so dali trgovski krogi v Ljubljani iniciativo za osnovanje samostojne borze. V začetku nam je bila odobrena samo borza za blago in vrednote, ki je pričela dne 16. avgusta 1924. poslovati. Še polna tri leta pa je trajalo, preden smo končno dosegli odobritev valutnega in deviznega poslovanja. Dne 24. juniia 1927. je bilo na svečan način otvorjeno tudi devizno poslovanje. Zaradi raznih deviznih in drugih omejitev žal borza ni mogla prav razviti svojega delovanja.
Dne 20. junija 1925. je bila uveljavljena nova avtonomna carinska tarifa, ki je bila vsaj nekoliko jugoslovansko orientirana in ki je od tedaj glavni instrument naše trgovinske politike z inozemstvom. O tej carinski tarifi so [lahko mišljenja deljena. Eno pa je gotovo in pozitivno, namreč, da se je z njo inavgurirala era stabilnega in konstantnega inilustriali-ziranja Jugoslavije in naše emancipacije od inozemstva, ki je v petnajstih letih, odkar je v veljavi, dosegla velike uspehe. Taka tarifa je bila nujno potrebna tudi zaradi avtarkije, ki so jo začele izvajati vse sosedne države.
Po uveljavljenju te tarife in stabilizaciji dinarja sc začenja v letih 1926. do 1930. doba gospodarske konjunkture povoljnih cen in primernih zaslužkov, ki vnašajo znaten polet v naše gospodarstvo. Ustanovilo se je tudi več industrijskih podjetij, posebno tekstilnih tovarn, ki so se po 1. 1930. izgradile v mogočno industrijsko enoto. Za vzgojo naraščaja se jo 1930. »snovala v Kranju dvorazredna drž. tekstilna šola.
Za obrtništvo pa je važna otvoritev podružnice Privilegirane Za-»atske banke v Ljubljani, ki se je izvršila dne 1. maja 1931. V letih 1928. in 1929. beležimo tudi izenačenje davčne zakonodaje za vso državo.
V dobi krize
Po 1. 1930. se pričnejo za naše gospodarstvo težka leta depresije, velikih izgub, zastoja v poslovanju, nelikvidnosti denarnih zavodov ter padca cen glavnim našim proizvodom. V teh letih smo doživeli, da je moralo nič manj kot 8428 trgovskih in 9388 rokodelskih obratov odjaviti svoja podjetja. Zaključna bilanca razvoja trgovstva v zadnjih 15 letih kaže namesto napredka nazadovanje števila obratov za 2335 podjetij, to je za več
1
kot 20 % povojnega staleža v najboljših letih inflacije. Ob rastočem številu gospodarskih in pridobitnih zadrug pada število trgovskih obratov vedno bolj in bolj. To čezmerno nazadovanje trgovskih obratov nas mora navdati s skrbjo.
Pri obrtništvu je sicer slika nekoliko drugačna in je tekom zadnjih 15 let, odkar vodi zbornica podrobno statistiko gibanja, število obratov naraslo v dobrih letih za 8844, a v kritičnih padlo za 4274 tako, da rezultira končno vendar le prirastek 4570 podjetij, vendar pretežni del obrtništva preživlja težke dni v lovu za poslom in v brezizgledni borbi proti šušmarstvu, režijskemu delu in državnim ter samoupravnim podjetjem.
Tudi trgovinski register je enako zgovorna priča, kako težke brazde je zaorala svetovna kriza v vrste naših pridobitnih stanov. Od 1. 1983. do 1. nov. 1938. je padlo število protokoliranili tvrdk od 4235 na 3226. Poleg 500 poravnav, katere so bile sklenjene v dobi od 1931. do novembra 1938., beležimo še 260 konkurzov. Ako k temu dodamo, da so se morali po pretežni večini domači bančni zavodi in nad polovica regulativ-nih hranilnic zateči pod zakonito zaščito, nam postaja komaj danes v polnem obsegu jasen zlom našega gospodarstva, ki je bil posledica splošne svetovne gospodarske katastrofe.
V letih dobre konjunkture je zbornica izpopolnila svojo organizacijo s tem, da je osnovala Zavod za pospeševanje obrti in industri-je, ki je pričel poslovati koncem leta 1928. Istega leta je bilo ustanovljeno razsodišče za trgovske spore pri zbornici, ki je otvorilo prvo razpravo dne 16. novembra 1928. Zavod za pospeševanje obrti je koncem leta 1931. osnoval posebno poslovalnico v Mariboru.
Leta 1936. se je pospeševalni zavod prcosnoval in služi od tedaj izključno za pospeševanje obrtništva, dočim ostali odseki skrbijo v okviru proračunskih kreditov samostojno in neposredno za pospeševanje svojih panog. L. 1934. se je poleg treh obstoječih odsekov z odobritvijo ministrstva trgovine in industrije ustanovil še četrti odsek za ugostiteljstvo. Novoimenovani člani gostinskega odseka so se konstituirali na seji dne 26. decembra 1934.
Po ukinitvi vidovdanske ustave je na polju izenačenja zakonodaje zavladala zelo plodna doba. Pri gospodarskih odredbah pa smo mnogokrat pogrešali sodelovanja gospodarskih zbornic. Najmočneje se je to občutilo pri obrtnem zakonu, ki je bil objavljen 9. nov. 1931. in je stopil po šestih mesecih v veljavo. V to razdobje pada tudi ljuta borba za izdvojitev obrtništva iz skupne zbornice in za ustanovitev posebno obrtniške zbornice. Po odredbah obrtnega zakona so imele to zadevo rešiti zbornice same in organizacije njihov ih pripadnikov.
Novi obrtni zakon je povzročil zborničnemu uradu ogromno dela ter prenesel na zbornico nadzorstvo nad združenji zborničnih interesentov, pa tudi sodelovanje" ob usposobi jen ju in nastopu obrtov. Številke vložnega zapisnika najjasneje kažejo, kako se je delo pomnožilo, saj je lani prejela zbornica s pošto 33.262 predmetov proti 7.702 1. 1919. Potrebna je bila nadalje ponovna registracija vseh obrtov ter je zato zbornica izvršila v letih 1933. do 1935. daleko-sežno perlustracijo vsega obrtnega katastra. Za praktično izvedbo obrt. zakona je bilo treba okrog sto pravilnikov in uredb. Sestava teh uredb in pravilnikov tvori od te dobe naprej stalen predmet proučavanja zborničnega urada, da bi bili v skladu z našimi posebnimi prilikami.
Ko je 3. avgusta 1932. izšla nova uredba o TOI zbornicah, se je tudi naša zbornica preuredila in prilagodila svoje poslovanje in
sestavo novim predpisom. Nato so bili sprejeti zbornični statuti ter poslovnik za zbornico, za razsodišče in za Zavod za pospeševanje obrti in na novo urejeno vprašanje penzijskega sklada.
Ob dvajsetletnici naše narodne države moramo ugotoviti, da smo veliko težav srečno prebrodili in da se je razsodnosti gospodarstvenikov posrečilo, da so ohranili skupno in enotno interesno zastopstvo v naši Zbornici za TOI.
Položaj zbornice je bil v celi povojni dobi izredno težaven, ker se je morala neprestano boriti proti enostranostim, preuranjenim reformam pri vedni nestalnosti gospodarskih in poslovnih prilik. Mnogokrat je bil naš glas nedobrodošel, dasiravno je zbornica pri tem vršila le svojo zakonito dolžnost, imajoč vedno pred očmi interes vsega gospodarstva. Zbornica je vedno in povsod zastopala ne samo načelo solidarnosti pridobitnih stanov, marveč tudi složnega sodelovanja in nastopanja z delavsko in kmetijsko zbornico. Bili so mnogokrat težki trenutki v obrambi proti pretiravanjem in neusmerjenostim in bilo je treba polne odločnosti in borbenosti, da so se stvari zopet postavile na pravo mesto, upoštevali vitalni interesi naših stanov in iztirjena praksa zavrnila v zakonite meje.
Ako ob dvajsetletnici bilansira-mo dosežene uspehe, moramo priznati, da se je mnogo od naših želja že uresničilo, da smo predvsem z lastnim naporom in lastno iniciativnostjo sami mnogo zgradili in pridobili, da se pa nas je v marsičem na neutemeljen način oviralo. S pridobitvami preteklih dvajsetih let smo lahko zadovoljni. Razvoj in sedanje stanje trgovine in obrti pa ni v tej meri zadovoljivo. Njih napredek ovira cela vrsta nerešenih vprašanj.
Orisali smo že, da s prilikami v našem železniškem prometu nismo in ne moremo biti zadovoljni.
Tehnični zaostanek napram zunanjemu svetu je znaten in zahteva, da se stanje neodložljivo prične popravljati. Pa tudi v organizaciji našega poštnega prometa smo potratili mnogo časa brezplodno. Edini napredek je bila v dvajsetih letih montaža treh avtomatičnih central in zgraditev ene radio postaje, kar pa vse tudi danes že ne ustreza več rastočim potrebam prometa. Nadaljnje avtomatizira-nje mestnih central v Kranju, Celju, Ptuju in drugod se odlaga od leta do leta. Priliko v našem telefonskem prometu s prestolnico, Vojvodino pa tudi z Zagrebom so do skrajnosti nezadovoljive. Izgubljamo po nepotrebnem stomilijonske dohodke, ki bi jih imeli od tranzita, in to le radi neznatnih administrativnih težkoč, ki se umetno ustvarjajo. Pretirana štednja in fiskalizem v poštnem resoru ovirata v neznosni meri gospodarski promet.
V vprašanju modernizacije našega cestnega omrežja se nahajamo po dvajsetih letih, ko so vsi naši sosedi že davno rešili to vprašanje, komaj na začetku javnih del. Predvsem se vprašanje direktne avtoceste do Krarnera ne premakne z mrtve točke. Smatramo, da sedaj, ko je z uredbo zavarovana finančna hrbtenica cestnih del, ni nobenega razloga več, da se odlaga s pričetkom terenskih del v obljubljenem obsegu. Sklicujemo se na program del, ki ga je razvil minister za grad-be ob priliki kongresa cest v Ljubljani. Njegov program sprejemamo v celoti in ker smo že sprejeli s 1. julijem tudi bremena za njihovo izvedbo, smo upravičeno pričakovali, da se bo z delom tudi pričelo.
Tretji element, ki je za sanacijo našega gospodarstva nujno potreben, je vzpostavitev
stvarne likvidnosti naših denarnih zavodov.
Stanje našega denarstva je nenormalno, ker obiluje na eni strani z velikimi zalogami gotovine, ki so petkrat večje kot pred vojno. Na drugi strani pa so se |>osli in zaslužek tako zelo skrčili in se je moglo ravnovesje ustvariti le na račun starih vlagateljev. Prehod z blokiranih na svobodne račune napreduje prav polagoma in še ovira uresničitev marsikatere dobre gospodarske za. misli in načrta. Vlada je zato tudi letos podaljšala rok za vlaganje prošenj za odlaganje plačil, končno pa je morala izdati še posebno uredbo o počeku kot trajni instituciji za naše denarstvo.
Obljubljeni ukrepi Narodne banke in Poštne hranilnice niso izvedeni v tej meri, da bi se moglo govoriti o likvidnosti naših denarnih zavodov. Pridobitne zadruge je medtem težko zadela še uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je konsumirala blizu sto milijonov rezerv.
Zunanjepolitični dogodki zadnjih mesecev zahtevajo, da se politične in gospodarske razmere v naši državi pospešeno konsolidirajo, a to bomo dosegli le z intenzivnim in vztrajnim gospodarskim delom. Zbornica je pripravljena tudi v bodoče, da sodeluje in pripomore, da bi se vsa ta vprašanja čim uspešneje rešila. Vsi smo poklicani, da na tem velikem delu sodelujemo in tudi želimo, da se nam to sodelovanje v okviru naše zbornice, pa tudi v vseh drugih javnih funkcijah stvarno omogoči. Le s složnim napetjem vseh sil, z združenimi napori in vztrajnim delom bomo nadoknadili, kar je zamujeno in se bomo uvrstili v vrsto naprednih kulturnih držav. To so iskrene želje, ki nas navdajajo ob proslavi dvajsetletnice Jugoslavije, katere zgodovina je pisana s krvjo in zgrajena na milijonskih žrtvah, katere bodočnost naj bo zato tembolj sončna in vesela. (Glasno odobravanje.)
Gospodarsko
Slovenije
Lepo in dobro ohranjeno perilo^
Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo zbornice o gospodarskem položaju v Sloveniji in o delovanju zborničnega urada po zadnji plenarni seji. Poročilo je bilo razdeljeno med vse zbornične svetnike in se zato ni čitalo. Poročilo je skrbno sestavljeno in zelo obširno. Za danes objavljamo iz tega poročila samo prvi del, ki govori o naši zunanji trgovini.
V preteklem polletju so nastale v naših trgovinsko-političnih od-nošajih s tujino dalekosežne iz-premembe. Priključitev Avstrije k Nemčiji, razkosanje Češkoslovaške republike in odcepitev industrializiranega sudetskega ozemlja pomenijo za našo zunanjo trgovino temeljite strukturalne izpremem-be. Z avstrijsko zvezino republiko smo imeli najobsežnejšo trgovinsko pogodbo, ki je vsebovala tudi
vinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo. Pri pogajanjih se je posrečilo, da smo dosegli osvoboditev in dekonsolidaciijo važnih carinskih postavk, ki so bile poprej z Avstrijo vezane. Delež povečane Nemčije v našem izvozu in uvozu je od spomladi v stalnem porastu, tako da je postala Nemčija pre-dominanten činitelj za vnovčenje prebitka našega poljedelstva, živinoreje in gozdarstva. V resnici nam je nudila v najtežjih letih poljedelske krize široke koncesije za naš agrarni izvoz, zahteva pa zato seveda primerne kompenzacije.
In baš tu postaja položaj slovenskega gospodarstva izredno težaven, ker mejimo direktno na nemško tržišče, a smo oddaljeni od glavnih lastnih potrošnih centrov, na katera pridejo nemški proizvodi po Donavi ceneje kakor
Elektroinstalacijska dela za lui, mož, signale itd.
izvršuje^ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
MIHELČIČ IVAN. UMNA, BORŠTNIKOV IRG, tel. 27-04
Dobavlja: elektromotorje, Črpalke, ventilatorje itd., priznane proizvode svetovne tovarne MARELLI — Milano. Italija
Zaiilevajte reference. Popravllamo vse vrste električnih eparetov in instalaci]e. Dobava svetil in lomicl
veterinarsko konvencijo in niz važnih obmejnih sporazumov s široko zasnovanim carinsko-tarifnim delom.
Ta tarifna pogodba je bila sicer že starejšega data in se je baš pripravila njena revizija, ki je postala potrebna zaradi napredka industrializacije v Jugoslaviji in uspehov agrarizacije in avtarkije v Avstriji, ko je iznenada prišlo do okupacije. Nemčija je nato zahtevala, da se cela avstrijska pogodba z vsemi sporazumi uvrsti kot sestavni del v veljavno trgo-
pa velja prevoz iz Slovenije. Že pri zadnjik pogajanjih so bili na dnevnem redu izključno predmeti in proizvodi, ki se izdelujejo v Sloveniji in ni bilo zato lahko najti pravega izhoda, da se kompenzirajo agrarne koncesije, ki so jih dali nam, a da se pri carinskih popustih za uvoz nemških industrij' skih izdelkov vendar najde prava meja, ki bi še vedno nudila našim domačim proizvodom potrebno zaščito. Zbornica je temeljito proučevala položaj pri vsakem predmetu posebej in je dostavila nato
če vzameš vedno
5CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
•••'" *o naro<>Vonje 4>nsWo Vwo/o
ministrstvu obsežno poročilo. Lahko mirno rečemo, da moremo biti z doseženimi kompromisnimi sklepi zadovoljni.
Naša trgovina z Nemčijo
Pri spomladanskih pogajanjih niso bila vsa vprašanja rešena, zlasti ne vprašanje obmejnega prometa, ki nas najbolj živo in-teresira. Pri jesenskih pogajanjih pa se je že zahtevalo, da se del tarifnih koncesij, ki so bile dane Češkoslovaški v prejšnji trgovinski pogodbi, s primernimi modifikacijami prenese v nemški tarifni del. Poleg tega je Nemčija izrazila svojo pripravljenost za dalekosež-no gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, da prevzame naše surovine in živila po določenih cenah za daljšo vrsto let in da postavi nove industrije in pomaga pri izvedbi javnih del. Vabljiva ponudba bi vendarle pomenila preeno-stransko dolgotrajno povezanost, ki je zlasti nevarna v sedanjih zelo ntalnih razmerah. Po izkazih Narodne banke je bil letos naš izvoz v Nemčijo konstantno manjši kakor pa naš uvoz. Šele v zadnjih treh mesecih, ko se je pričel izvoz žita, sadja in drugih kmetijskih proizvodov, se je položaj nekoliko izjmemenil.
Izvoz v Italijo nazaduje
Slično se je tudi Italiji posrečilo, da je s svojim sistemom uvoznih dovoljenj omejila naš izvoz v Italijo v tej meri, da je bila vse leto aktivna. Naša pričakovanja, da bo po ukinitvi avstrijske sa mostoji!nsti naš izvoz lesa v Italijo naglo porastel, so ostala žal ne-izpoli j 'na. Posebno težko pa je zadel naše gospodarstvo odlok o zmanjšanju uvoza živine in živino-
rejskih produktov. Sklepi velikega fašističnega sveta, da se mora avtarkija italijanskega imperija izgraditi do konca, se izvajajo dosledno. S tem mora tudi naše gospodarstvo računati. Z obnovo prometa v nekdanjem obsegu in z visok1—f aktivnimi saldi v našo koristne v bodoče ne more več račun' *i.
Trenutno se vršijo nova pogajanja z Italijo v Rimu, ki se sučejo v glavnem ’ rog ureditve uvoza tekstilnih izdelkov iz umetnih snovi in surogatov. Naša carinska tarifa je v tem oziru dokaij pomanjkljiva, ker je bila sestavljena v dobi, ko te surogatne surovine šo niso obstajale in jih zbog tega tudi tarifa ne navaja. V praksi se carinijo vsa ta umetna vlakna kot prava svila, kar seveda onemogo-čuje razvoj prometa. Ni razlogov, da se tudi ini ne bi prilagodili moderni tehniki produkcije; ako-ravno ne želimo zapolniti naših tržišč z umetnimi proizvodi, ki so gl°de trpežnosti in odpornosti neprimerno slabši od pravih, vendar ne moremo ovirati uvoza s carino, tri je presegala vrednost blaga in s skupnim davkom, ki je znašal 44%.
Naši odnošaji s češkoslovaško
Izpremenjeni položaj Češkoslovaške republike diktira nujno potrebo revizije obstoječe trgovinske [»ogodbe. Češkoslovaška je bila poleg Avstrije prva država, ki nam je svoječasno dala preferenciale za naše agrarne produkte, vendar v sedanji obliki, ko je reducirana na pretežno agrarne pokrajine, najbrž ne bo imela več možnosti in interesa za uvoz uekdanjih količin. Za naše agrarne prilike bo to težak udarec, posebno ako pomislimo, da se je po poročilu Pri-zada cena pšenici in ostalim žitaricam na našem notranjem tržišču dvignila visoko nad svetovno pariteto.
Z Združenimi državami Sev. Amerike
se vršijo pogajanja pri tukajšnjem ameriškem poslaništvu. Velika škoda je, da ni odšla v Ameriko posebna delegacija, ki bi bila v stanju zasnovati odnošaje s tem velikim sklopom držav na širši bazi in koncepciji, kakor se danes razvijajo. To bi bili dolžni že našim velikim naselbinam izseljencev v USA. Amerika bi bila za naše surovine važno tržišče, kakor smo mi stalni odjemalec njenega bombaža in bo dosegel uvoz letos predvidoma vrednost okrog 200 milijonov dinarjev.
S Švico in ostalo Evropo
Tudi s Švico je bil v letošnjem poletju blagovni in plačilni promet na novo urejen. Po pogajanjih z Italijo bi se morala takoj začeti pogajanja s Francijo, kjer ne pričakujemo bistvenih uspehov in kjer birokratski režim uvoznega koutingentiranja in fiskalnih pri-
stojbin za licence povzroča, da je vsaka pogodbena koncesija brez praktične vrednosti.
Kljub neizpremenjenim trgovinskim pogodbam je letos obseg našega izvoza nazadoval za milijardo dinarjev in naša lani visoko aktivna trgovinska bilanca se je spremenila v pasivno. Naš izvoz je poleg vsega še izpostavljen stalni negotovosti obračuna pri Narodni banki. Za našo izvozno trgovino igrajo predvsem tri skupine predmetov važno gospodarsko vlogo. To so gozdni proizvodi, predvsem les, nadalje hmelj in končno sadje.
Naš izvoz lesa
Statistični podatki o izvozu lesa za prvih devet mesecev tega leta beležijo nazadovanje. Ni pa le znatno popustila konjunktura, marveč so tudi cene močno padle. Izvozniki se pritožujejo nad vedno večjimi omejitvami uvoza od mednarodnih organizacij lesnega gospodarstva. Vse leto so bili trgi pod pritiskom politične napetosti, ki še ni popustila.
Italija je letošnje lelo znižala zopet kontingente uvoznikom mehkega rezanega lesa, tako da lesni trgovci ne morejo uvažati skoro nobenega lesa v Italijo. Tudi obračunavanje kliringov jemlje našim izvoznikom določen del dobička, tako da je rentabilnost poslov padla na minimum.
Izvoz v Nemčijo ni stalen in dajejo oblasti nemškim uvoznikom le 6emtertja uvozna dovoljenja. Zato so vse kupčije z Nemčijo zvezane z velikimi težavami. Radi tega nastane za naše izvoznike često neprijetna situacija, ako pripravijo tako blago, ki se more uvoziti samo v Nemčijo, ker s tem blagom ne morejo potem na nobeno drugo tržišče.
Angleški trg lesa, ki je največji trg na svetu, je stalno vznemirjen zaradi motenj, ki jih povzroča sovjetski prodajni trust lesa. Intervencije tega trusta onemogočajo vsako kalkulacijo. Ruski mehki les je odvzel tudi nam znaten del nemškega trga.
V splošnem se o konjunkturi na našem območju ne more več govoriti, ker stoji pri nas še vcilno okoli 20 % lesnih obratov. Situacija na lesnem trgu postaja od dne do dne bolj negotova.
Celoten pridelek hmelja
v Sloveniji je znašal v letu 1937. 23.227 stotov ter se je skoraj ves prodal. Ob pričetku sezone 1938./ /1939. je bilo neprodano v rokah producentov in trgovcev le še 40 stotov. Letošnji pridelek je po količini sicer znatno padel, je pa glede kakovosti, zlasti v barvi, prav dober.
Kupčija se je ob začetku sezone razvijala manj živahno; kupovalo se je predvsem prvovrstno blago po 25 din za kg, drugovrstno pa po 23 din. Proti sredi septembra so se cene učvrstile in se je za izborno, najboljše blago plačevalo tudi že 26—27 din, za prvovrstno 25—26 din, za drugovrstno 24 do 25 din in za slabše 24 din za kg. Oktobra so se cene dvignile in se je za najboljše blago plačevalo tudi že 33 din za kg, a je bil takrat hmelj že razprodan.
Zaradi pomladanske pozebe je bila
sadna letina
v splošnem slabša od lanske, vendar pa je obrodilo sadje v neka terih okrajih, zlasti v okolici Maribora, zelo dobro. Cene so se razvijale zelo povoljno in so se na mizna jal>olka plačevala od 2'50 do 3'50 din za kg, gospodarska od 1’50 do 2‘25 din in industrijska od 0‘70 do 115 din za kg. V času sudetske krize je celoten izvoz popolnoma zastal, kasneje pa so se cene učvrstile in je bilo jmvpraše-vanje zopet zelo živahno. Po prejetih podatkih se računa, da se je doslej izvozilo v Nemčijo, bivšo Avstrijo in Češkoslovaško nad 1.200 vagonov in polvagonov.
Vinska letina
je bila, kar se tiče kvantitete, pri bližno enaka lanskoletni. Kvaliteta je dobra. Pridelek, ki se je pobiral po 10. oktobru, je dosegel 18 do 23 stop. sladkorja, pridelek, ki je bil pobran pred 10. oktobrom, pa komaj 13 do 16 stop. sladkorja. Cena za blago od 13 do 16 stopenj se je gibala od 1'75 do 3 din, do čim se je boljše blago plačevalo od 4 do 5 din za liter. Od 1. januarja do konca septembra smo izvozili v Nemčijo in bivšo Avstrijo 239.870 1 vina, v Češkoslovaško 16.107 1, v Poljsko 3.409 1 in v Holandijo 1.3231.
Težko bolan trgovec,
ki je prišel za časa plebiscitnih ivojev na Koroškem ob vse svoje premoženje, ker mu je bil demo-iiran lokal, sam pa od Nemcev zaprt, se nahaja v silni stiski in brez vseh sredstev.
Nujno apeliramo na premožnejše trgovce, da vsaj s skromnimi prispevki priskočijo svojemu stanovskemu tovarišu na jminoč. Prispevke prosimo, da pošljejo na upravo »Trgovskega lista«.
Prosimo Vas, ne preslišite te nujne prošnje stanovskega tovariša v nesreči!
Izvoz fižola in suhih gob
je bil v polnem zastoju, ker Italijani niso izdajali uvoznih jmtrdil za to blago in je bil tudi izvoz v bivšo Avstrijo popolnoma ustavljen. Šele po aneksiji Sudetov se je pojavilo vprašanje po suhih gobah iz Nemčije, tako da je bilo mogoče prav v zadnjem času vnovčiti lanskoletne zaloge, ki bi sicer popolnoma zapadle. Največjo škodo povzročajo izvozu suhih gob šuš-marji, ki se redno poslužujejo nedovoljenih sredstev in ki na inozemskih trgih kvarijo ugled naših izvoznikov in škodujejo cenam. Nujno potrebno je, da se tudi izvoz deželnih pridelkov reglementira in poslovanje nekvalificiranih trgovcev in šušniarjev izloči.
Pa tudi uvozna trgovina
se v zadnjem času bori z vedno večjimi neprilikami. Prvotno v malem obsegu zamišljena uvozna evidenca Narodne banke se vedno bolj stopnjuje in prehaja mnogokrat v šikanozno oviranje. Rastoče
prispevek ne sme znašati v nobenem primeru več nego 50.000 din. Te prispevke odmerjajo in po-
birajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad za zbornice državna davčna oblastva.
Proračunsko
najjasneje potrjuje. Da bi preprečila beg kapitala iz države, je omejila možnost nabave inozemskih plačilnih sredstev podjetjem, katerih lastniki ali družbeniki so inozemski državljani. S tem so nastale pri tekstilni industriji take težkoče, da mnoga podjetja niso mogla pravočasno nabaviti zadostne količine surovin in so bila prisiljena obratovanje omejiti, v enem primeru pa celo ustaviti. Zbornica je v dokumentiranih spomenicah pravočasno opozarjala na te posledice, vendar se naši predlogi žal v praksi niso upoštevali. V našem deviznem gospodarjenju pogrešamo »motrenega načrta, ki bi dajal prvenstveno nabavi surovin za predelavo in uvozu polizdelkov prednost pred gotovimi fabrikati.
V tekočem letu je reorganiziran Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, pa tudi d. d. 1’rizad je razširil in izpopolnil svoje poslovanje, predvsem pa pojačil kontrolo, ki povzroča poleg stroškov izgubo časa, zadrževanje transportov in j>osega na polje poslovnih število okrožnic, ki od dneva do I zvez, ki so bile vedno skrbno va-dneva menjavajo dispozicije, to • rovana trgovska diskrecija.
Zbornični
Proračun navaja naslednje potrebščine:
reilno:
osebni izdatki	din	1,647.847
stvarni izdatki	din	443.000
dotacija zakladov	din	350.847
din 2,440.847
To je za 56.963 din več ko leta 1938.
izredne: služba zborničnih dolgov:	din	125.000
stroški nadomestnih
volitev:	din	50.000
Izredni izdatki so za 25.000 din manjši ko 1. 1938.
Posebni krediti;
Zbornično predsedni-štvo	din	20.000
industrijski odsek din	185.000
trgovski	din	287.000
gostinski	din	161.(MK)
obrtniški	din	514.612
Posebni krediti so za 9.562 din manjši ko 1. 19518.
Skupna potrebščina znaša din 3,783.459, za din 22.401 več ko 1. 1938.
Dohodki pa so proračunani takole:
Donos zborničnega
premoženja	50.500	din,
doklade	2,826.142	din,
za 110.858 din manj ko 1. 1938.
Zbornične takse 915.000 din, za 13().(K)0 din več ko 1. 19518.
Skupno pokritje 3,790.142 din, presežek 6.683 din.
Predsednik Ivan Jelačin ije nato poročal o novem proračunu, ki je bil od vseh odsekov soglasno sprejet. Nato je prečital soglasni predlog odsekov za novi proračun.
Zbornični proračun za 1. 1939 se določa
s potrebščino	din 3,783.459
s pokritjem	din	3,790.142'	—
zborničnih doklad minimalni uri spevki po tej lestvici:
I.
Davkoplačevalci, ki plačujejo pridohnino pavšalno, so dolžni [»bičati zbornici letni prispevek, ki znaša:
a) če delajo	sami	din	10'—
b) če delajo z 1 pomočnikom	din	15*
c) če delajo z 2 pomočnikoma	din	20-
II.
Osebe, zavezane plačevanju doklade za zbornico (razen pavšali ranih malih obrtnikov), ki plačajo samo toliko pridobnine, da bi znašala 8% zbornična doklada manj nego 20 din, plačajo zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek din 20—.
2.	8% doklado na 50% minimalnega družbenega davka po 2. od stavku čl. 80. zakona o neposred nih davkih s spodaj navedenim dopolnilom v smislu odredb § 3. zakona o pobiranju zborničnih doklad z dne 11. julija 1930, Službene Novine št. 155, s prsipevkom po tej lestvici:
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačajo v primeru, da se jim odmeri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša pri družbenem kapitalu do 5 milijonov din 0'1 pro mille od tega kapitala, pri kapitalu od 5 milijonov din do 25 milijonov din 0-2°/»o, pri kapitalu od 25 do 50 milij. dinarjev 0'3°/ou 50 milijonov din do 100 milijonov din 04 °/„„ in pri kapitalu preko 100 milijonov din 0 5 %o s tem, da
torej s presežkom din	6.683'—
Da se doseže proračunjeno pokritje. je pobirati v 1. 1939
1.	8% doklado od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka izvzemši spodaj navedene primere, v katerih se plačujejo v smislu § 3 zakona o pobiranju
Že v 24 urah
barva, pic sira tn kemično anatl obleke, klobuke itd. Skrnbi in gvetlolika a ra jr e, ovrat-oike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ni. 3 Telefon št 22-72.
je otvoril zbor. svet. Kavka. Priznava, da ni le finančna plat proračuna v redu in so ji naši zastopniki tudi že soglasno pritrdili, temveč tudi vse delo zborničnega urada je bilo dobro in pri tem zelo veliko. Vendar pa je proračunska razprava ona velika prilika, ko se navedejo tudi senčne strani in zato bi se rad dotaknil tudi nekih neugodnih strani, če že ne z drugega razloga, pa zato, da laže glasuje za proračun.
Ze dve leti moleduje obrtni odsek za večjo samostojnost. V vabilu k današnji seji pa ni točke, v kateri bi se ta zahteva omenjala.
A obrtni odsek je že pred tedni naprosil zbornični urad, da najkasneje 14 dni pred plenarno sejo izdela načrt za večjo samostojnost obrtnega odseka. Zakaj se ni to zgodilo?
Okrožnice, ki jih izdaja zbornični urad so zelo obširne, a tudi zanimive. So pa v njih tudi stvari, ivi jih obrtniki ne bi mogli zagovarjati na obrtniških shodih.
Dostikrat se sliši, kakor da so obrtniki le nekak privesek v zbornici, ker da veliko zahtevajo, a nič ne plačujejo. Zato nismo odobravali, da so se navajali podrobni izdatki samo za obrtni odsek, ne pa tudi za druge.
Priznavamo, da je enakopravnost vseh odsekov v zbornici zagotovljena, toda na drugi st.rani je enako res, da gostinski odsek še ni zastopan v predsedništvu.
Zbor. svet. Kavka je naglasil, da kaže še naprej konstruktivno sodelovati, da veruje v dobro voljo vseh, da pa je prav zato smatral za potrebno, da odkrito pove, kaj ne smatra za dobro.
Zbor. svet. Iglič: Mnogo se govori o nujnosti, da so vsi odseki avtonomni. Ko pa je treba pokazati to avtonomijo v dejanju, pa
lega ne storimo. Tako se n. pr. hoče Zavod za pospeševanje obrta izročiti drugim. Mi temu naspro l ujemo.
Priznati moramo, da je zbornic ni urad storil svojo dolžnost. Toda pri obrtnikih bi naleteli vse^ eno na ostro kritiko, to pa pred vsem zato, ker nismo dosegli tega, kar smo želeli. In tu gre v prvi vrsti za šušmarstvo. Reči moramo celo, da v l>oju [»roti šušmarstvu nismo dosegli prav nič. Ni prav, da nas vlada v tem boju ne podpira, ker bo zaradi šušmarstva trpela tudi njena avtoriteta med ljudstvom.
Socialna in davčna bremena ra stejo in reči je treba, da je naš pridohitveni stan v Sloveniji že izčrpan.
Naravnost preobloženi smo okrožnicami, vendar pa pogrešamo pravih uspehov za obrtnike. Kdor gre po Miklošičevi cesti, vidi kako pleskajo ograjo sodišča kaz-nenci. To je obrtniško delo, ne pa delo kaznencev. Kje pa naj dobi obrtnik denar za davke in da jatve, če mu drugi odvzemajo vse delo? (Odobavanje.)
Podpredsednik Ogrin sporoča da ne gre za ukinitev Zavoda za posp. obrta ali za njegovo združi tev temveč le za sporazumno de lovanje zborničnega in banovin skega urada. To je potrebno ze zato, da ne bodo nekateri dobivali podpor po trikrat, dingi pa nic. D tem sodelovanju l>o treba razpravljali, a ne v obrtnem odseku, temveč na prezidialni seji, ker gre tu za stvar, ki se tiče vseh.
Zbor. svetnik Rebek pravi, da je bilo dosedaj vedno govora le o tem, da bi se banovina s svojim zavodom priključila zborničnemu, včeraj [»a smo nakral slišali, da naj bi zbornični zavod prenehal. To je popolnoma napačno, saj vendar vidimo, da imate tako zagrebška ko beograjska zbornica svoj zavod, ki zelo dobro posluje. ^
Zbor. svetnik Hrastelj: Poročilo
predsednika o delu zbornice v zadnjih 20 letih dokazuje, da smo napredovali in dosegli uspehe le kadar smo bili složni. Zato apeliram na vse, da smo složni tudi sedaj in da počivajo vsa malenkostna vprašanja. (Odobravanje).
Zbor. svet. Krejči pravi, da se še vedno ne ve, kakšno avtonomijo obrtniki prav za prav hočejo. Naj vendar že svoje zahteve konkretizirajo. Obrtniki so se mogli prepričati, da smo dali mi od drugih odsekov obrtnikom vedno vse, kar so zahtevali. Zato tudi ni prav nobenega razloga, da bi se drugi odseki izrinili iz zavoda. Pripomniti mora, da o bodoči ureditvi zavoda ne more sklepati niti predsedstve-na seja, temveč le plenum.
Predsednik Jelačin je nato odgovoril na vse pripombe, izrečene v debati. Zahvaljuje se za izrečeno priznanje uspešnega dela zbornice. Smatra, da je edino prav, če se ostane na liniji, na kateri smo bili vseh 20 let, da se skupno borimo za napredek vseh stanov. Omenja boj za ločene in skupne zbornice ter naglasa prednosti skupne zbornice. Navaja tudi, da uživa naša zbornica v Beogradu velik ugled, ker vsi vedo, da je vsak predlog zbornice dobro sestavljen.
Glede števila članov gostinskega odseka omenja, da je štel ta odsek prvotno le 8 članov, da jih ima danes že 10 in da upa, da bo mogoče doseči tudi, kar žele člani odseka, da bo štel 12 članov.
Navaja nadalje, da ni bil obrtni odsek nikdar zapostavljen v zbornici in če se je v okrožnici navajalo, koliko dobiva obrtni odsek, se to ni storilo, da bi se kaj očitalo. Nič hudega ni, če prispevajo tuje industrije tudi nekaj za napredek našega obrta. Nato je pre-
fital predsednik Jelacim svoje pismo na predsednika obrtnega odseka. Iz pisma sledi, da se prav nič ni zavlačevala izvedba avtonomije obrtnega odseka. Sicer pa je ta avtonomija popolna in nihče se ne meša v to, kako porabi obrtni odsek njemu določene kredite. Seveda pa morajo biti vsi izdatki v okviru proračuna. Zalo naj obrtni odsek konkretno pove, kje in kdaj da je bil zapostavljen. Smatra, da je najbolje, če se sprejme predlog trgovskega odseka, da se skliče nejavna anketa po 5 članov vsakega odseka o vseh teh vprašanjih. (Sprejeto.)
V debato so posegli še zbornični svetniki Šimenc, Zadravec, Ambrožič ter predsednik Jelačin in podpredsednik Ogrin.
Nato je bil proračun soglasno sprejet.
Predsednik Jelačin poroča nato še o
predlogu za izpremembo pravilnika o zborničnem razsodišču.
Po kratki utemeljitvi predlaga: Zbornica naj predloži ministrstvu trgovine in industrije v odobritev izpremembo sedanjega prvega odstavka točke 1. § 48. pravilnika o zborničnem razsodišču tako, da se bo v liodoče glasila: /Toži tel j mora že pri vložitvi tožbe plačati zbornično takso, ki se steka v zbornični fond. Ta znaša:
1. za tožbo in razpravo do zneska 500— din 100--- <lm> od zneska 501— din do 1.000-—
din 150'— din,
od zneska 1.001-— din do 2.000 din 250— din,
od zneska 2.001'— din do 5000 din 350'— din, od zneska 5.001'— din do 10.000 din 500'— dim.
Od presežka nad 10.000'— din se doplačuje še pristojbina v znesku 2% od toževalnega zneska ali vrednosti predmeta.«
Folilične vesti
Na svečanem banketu v čast romunskega kralja je angleški kralj v zdravici na romunskega kralja in prestolonaslednika naglasil tesne zveze med Romunijo in Anglijo že za časa svetovne vojne. Izrekel je prepričanje, da bodo enako prisrčni odnošaji vladali med obema državama tudi v bodoče. Romunski kralj Karol je v svoji zdravici naglasil, da je zlasti srečen, ker se je prepričal, da je njegov obisk potrdil prijateljstvo, ki veže Romunijo in Vel. Britanijo.
Nova bolgarska vlada Kjuseiva-nova se je predstavila sobranju. Ministrski predsednik Kjuseivanov je predlagal odložitev sej do četrtka ter je večina, ta predlog spre jela. Predlog opozicije, da sobranje protestira, ker ni vlada podala svoje deklaracije, je bil odklonjen.
Ministrski predsednik Kjuseiva nov je govoril na seji sobranja o bolgarski zunanji politiki. Dejal je, da bo Bolgarska nadaljevala sedanjo konstruktivno pdlitiko sodelovanja in sporazumevanja, da se ohrani mir na Balkanu. Bolgar ska bo delala tudi v bodoče na to, da okrepi prijateljske stike z Jugoslavijo in Turčijo v duhu paktov o večnem prijateljstvu, ki vežejo vse tri države. Skrbela pa bo tudi, da se rešijo še sporna vprašanja z Romunijo in Grčijo.
V sredo je bil podpisan v Rimu sredozemski sporazum med Vel. Britanijo in Italijo. Sporazum sta podpisala za Vel. Britanijo novo imenovani veleposlanik lord Perth za Italijo pa zun. minister grof Ciano. Takoj po podpisu je odnesel zunanji minister Ciano podpisane listine Mussoliniju. Hkrati sta oba pooblaščenca britanske in italijanske vlade podpisala tudi izjavo egiptski vladi o režimu na jezeru Tana v Etiopiji in o Sueškem prekopu. Ta dodatna izjava je bila takoj dostavljena egiptski vladi.
Odpor proti sanacijskim odredbam Daladierove vlade v Franciji narašča. Splošna delavska zveza namerava proglasiti 24urno protestno stavko. Bojevniki so nezadovoljni, ker namerava vlada znižati pokojnine invalidom, nekaterim pa jih sploh odvzeti. Socialisti so sklenili, da izstopijo iz vladne večine in da preidejo skupno s komunisti v opozicijo. Politični krogi menijo, da ne bo preostalo Daladieru zaradi splošnega odpora njegove sanacijske politike nič drugega, kakor da razpusti parlament in razpiše nove volitve.
* Francoska vlada je ponovno izjavila, da je ostalo njeno stališče v kolonialnem vprašanju neizpre-menjeno in da ne bo odstopila prav nobene kolonije.-Na sestanku francoskih ministrov z angleškimi se o kolonialnem vprašanju sploh ne bo govorilo.
Tudi ministrski predsednik Chamberlain je na seji angleškega parlamenta odločno izjavil, da ne misli Anglija odstopiti Nemčiji niti ene svoje kolonije, kar velja tudi za one, za katere je dobila mandat od Zveze ' narodov.
Prva seja parlamenta okrnjene Češkoslovaške je bila v četrtek. Za sejo je vladalo zelo veliko zanimanje v vsej javnosti. Vse galerije so bile prenapolnjene seje so se udeležili vsi poslanci polnoštevilno. Sejo je otvoril in vodil predsednik zbornice Malypetr, ki se je v toplih besedah spominjal medtem umrlega poslanca Hlinke in sena torja Tomaška.
Nato je govoril min. predsednik gen. Syrovy. Poudaril je, da gleda z zaupanjem v bodočnost. Mislili smo, je nadaljeval, da bomo mogli ustvariti državo pravičnosti in kulturne svobode, ki bo pravi dom za razne narode. Izkazalo pa se je, da je misel nacionalnega zedinjenja močnejša. Velike žrtve smo sedaj storili, da bomo mogli živeti v mi iu. Zlasti hočemo živeti v miru z Nemčijo. S hvaležnostjo pa se spominjamo vseh, ki so nam pokazali svoje simpatije, zlasti Romunom in Jugoslovanom. Delali bomo na to, da nacionalna vprašanja nikdar več ne bodo v naši državi vzroki prepirov. Nato je podal gen. 8y-rovy kratek pregled zadnjih dogodkov, obširneje pa je še govoril
o avtonomiji Slovaške, ki pa je integralni del Češkoslovaške. Skupne zadeve bodo: predsednik republike, zunanja politika, carine železnice, pošta, vojska in najemanje državnih posojil. Davki, takse prosveta, verstvo, gospodarstvo, monopoli pa spadajo v edino kompetenco pokrajinskih vlad. Parlamentu bo predložen zakon o avto nomiji Slovaške, dva meseca po sprejetju tega zakona . pa bodo volitve v slovaški pokrajinski parlament.
Predsednika republike bo izvolil parlament prihodnji teden, ker je moral dr. Chvalkovsky, ki je edini kandidat za to mesto, v Berlin, da uredi zadnja vprašanja o definitivni češkoslovaško-nemški meji.
Ministrski predsednik Imredy je izvršil rekonstrukcijo svoje vlade.
Notranji in zunanji minister sta ostala, kar tolmačijo kot dokaz, da bo ostala notranja in zunanja politika Madžarske neizpremenjena. Med novimi ministri so večina osebni pristaši ministrskega predsednika, da pomeni nova vlada okrepitev položaja min. predsednika Imredyja, kateremu bo s tem mogoče izvesti nameravane reforme.
Madžarski ministrski predsednik Imrcdy je imel velik govor, v katerem je poudaril, da se mora madžarska zunanja politika še bolj prilagoditi osi Rim-Berlin. Poleg tega mora Madžarska delati na to, da se še zboljšajo njeni odnošaji s Poljsko. Madžarska pa mora gledati tudi na to, da živi v harmoniji z drugimi državami, med ka-
terimi Je tudi Jugoslavija, s katero želi svoje sedanje dobre odnošaje še bolj utrditi in poglobiti.
Francove čete javljajo, da je vsa leva obala Ebra v njihovih rokah.
Pariški listi poročajo, da je storila republikanska Španska potrebne korake za likvidacijo španske državljanske vojne, da ne bi Španije zadela usoda češkoslovaške. Republikanska vlada je mnenja, da je sedaj že dokazano, da ne more nobena stran doseči odločilne zmage in je torej prišel čas za premirje. Republikanska vlada upa, da bo angleška vlada pripravljena posredovati, da se sklene mir na podlagi načela: Španija Špancem. V kakšni obliki naj bi se posredovanje angleške vlade izvedlo, je stvar pogajanj, ki naj bi se v ta namen čimprej začela.
Samostoini predlogi
zborničnih svetnikov na zadnii plenarni
seii
Podpredsednik Ogrin navaja, da izvršuje železniška uprava vedno več del v lastni režiji. Vsa ta dela bi mogli izvršiti obrtniki. Posebno v zadnjem času je teh del železniške direkcije vedno več. Ker se dela s tem obrtnikom velika škoda, predlaga, da se zbornica zavzame za obrtnike in intervenira, da žel. direkcija teh del ne bo več izvajala v lastni režiji.
Zbornični svetnik Karl Čeč opozarja, da je treba na plačila po turškem kliringu čakati vedno dalj. Ta čakalna doba traja sedaj že nad leto. Naše terjatve proti Turčiji so narasle že na 15 milijonov din in se kar ne morejo znižati, ker uvažamo premalo iz Turčije. Zaradi dolgega čakanja na plačilo so tudi naši izvozniki zelo prizadeti, zlasti papirna industri a. Možnosti pa je več, da bi se s kompenzacijami naše terjatve znižale. Tako bi mogli namesto iz Španije uvažati lešnike in orehe iz Turčije. Kranjska ind. družba bi mogla uvažati staro železo, monopolna uprava pa sol. Zbornica naj posreduje, da bi se te kompenzacije omogočile ali pa naj intervenira pri Narodni banki, da bi dovolila na izvoženo blago v Turčijo brezobrestna posojila.
Zbor. svetnik Zadravec predla ga, da se zbornica zavzame za znižanje prispevkov vodnih mlinov v melioracijski fond. Mlini so danes v zelo težkem položaju, ker meljejo danes zelo malo.
Zbor. svetnik Gorjanc je stavil dva samostojna predloga. Sedanje ceste so preozke ter bi se morala njih širina povečati. Neumestno je, da se tudi za nove ceste predpisuje le 6 m širine. Naj se pusti tistim, ki cesto delajo, da oni odločajo, koliko naj bo cesta široka Zbornica naj v tem smislu intervenira na pristojnih mestih.
Drugi predlog svet. Gorjanca se je tikal nabavljalnih zadrug drž.
nameščencev. Takoj uvodoma na-glaša, da nikakor ne nasprotuje zadružništvu, temveč hoče doseči le to, da se z zadrugami, ki trgu-ejo, postopa kakor z drugimi trgovinami. Opozarja, da so spreme nile nabavljalne zadruge drž. nameščencev svoja pravila, da more postati član zadruge vsakdo, pa tudi zasebniki, ki niso drž. name ščenei. S tem se krši zakon. Moglo pa bi se na ta način dogoditi tudi to, da bi se ustanovile nabavljalne zadruge drž. nameščencev tudi v krajih, kjer ni dovolj drž. name ščencev za tako zadrugo. Predla ga, da zbornica intervenira, da se ne dovoli navedena sprememba pravil, temveč smejo biti člani za drug le ljudje iz poklica, zaradi katerega so bile zadruge ustanovljene. (Odobravanje.)
Zbor. svetnik Pintcr opozarja da poteče 31. decembra 1938. rok, do katerega je bilo prepovedano ustanavljanje veleblagovnic. Ne bo navajal, kakšne nevarnosti groze s tem trgovini^ temveč poudari le to, da hoče s pomočjo veleblagovnic tuji velekapital zavladali tudi nad domačo notranjo trgovino. Predlaga, da se zahteva zaščita domačega trgovstva in zato ustanavljanje veleblagovnic brezpogojno prepove.
Nadalje predlaga, da izposluje zbornica, da se vendar že enkrat dovolijo krediti za tlakovanje dovozne ceste in prostora pred tovornim kolodvorom v Mariboru.
Zbor. svetnik Ivan škrl navaja škodljivost določbe, da se izdajajo potni listi samo proti predložitvi potrdila o vseh plačanih davkih. Ta določba je zelo škodljiva, a tudi neumestna in se naj zato odpravi.
Vsi predlogi so bili soglasno in z odobravanjem sprejeti.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik Jelačin zaključil plenarno sejo.
bombaža. Ves pridelek za tekstilne tvornice uporabljivega bombaža je znašal le nekaj nad 350.000 kg, vse naše tekstilne tovarne pa ga uvozijo na leto nad 24,000.000 kilogramov. — Op. ured.) Zaradi tega je nastala v beograjskih vladnih krogih pripravljenost dovoliti ustanovitev tovarne za stanične tkanine. To tem bolj, ker se ne bo mogel odpor nekih gospodarskih in vladnih krogov proti sta-ničnemu tkivu več vzdržati.«
Da bi bila Snia Viscosa (Soc. Nazionale industria applicazioni Viscosa) pripravljena ustanoviti svojo tovarno tudi v Jugoslaviji, je precej verjetno, ker ima svoje zastopnike in agente po vsem svetu in tudi v Jugoslaviji. Tako je zastopnik Snie Viscose v Beogradu H. Papo, v Zagrebu pa A. Do-bry in Aldo Schoen. Snia Viscosa izdeluje najrazličnejše vrste blaga iz umetnih vlaken. Posebno znan je njen izdelek iz kazeina »Lani-1«. Milanska družba Snia Vis cosa ima tudi sijajno organizirano propagando in njeni katalogi so grafično tako imenitno izdelani, da imajo prepričujočo silo. Družba izdeluje prav vse vrste blaga. Jasno je, da bi ustanovitev tovarne milanske družbe v Jugoslaviji mogla močno vplivati na ves naš tekstilni trg.
Denarstvo
Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ljubljani
V spomenici, ki jo je izdalo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske, se imenuje predsednik Mestne hranilnice v seznamu odbora Kreditnega društva za leto 1938. le kot predsednik odposlancev Mestne hranilnice.
Predsednik Kreditnega društva pa je g. Anton Pauli, veletržec z žitom in posestnik v Ljubljani Podpredsednik -društva pa je g. Daniel B&ttelino, stavbenik in posestnik v Ljubljani,
V izpopolnilo svojega poročila pa še navajamo, da je vodja društva liran. tajnik Ivan Vranžič, upravne in knjigovodstvene posle opravlja uradnik N. Fortic, zapisnikar pa' je rac. rav. Peruzzi.
Tečaji drž. železnic za preračunavanje tujih valut
Od 15. novembra dalje železniške postaje zaračunavajo tuje valute po tem tečaju:
TRGOVSKI POTNIK
z dolgoletno prakso, prvovrsten prodatalec, po vse) Sloveniji zelo dobro vpeljan, vešč vseh pisarniških del, I S C e stalno nameščenje. Ia reference na razpolago.
Dopise prosi pod nS«fflOf lojna m o 4“ na upravo lista.
Snia Viscosa ustanovi
tovarno	v
Berlinska iTextil-Zeitung« z dne 7. novembra je objavila naslednje poročilo svojega zagrebškega dopisnika:
»Kakor poroča jugoslovanski dnevni tisk iz Beograda, in sicer vladni tisk, proučuje sedaj Snia \ iscosa možnost ustanovitve svoje tovarne za stanično volno v Jugoslaviji. Tozadevni načrti, ki so se prej bolj nanašali na umetno svilo, ko pa na stanične tkanine, so se proučevali že pred leti, a so se vedno znova odlagali ad aeta, ker je zadevala ustanovitev tovarne za umetno svilo oz. za stanične tkanine na vedno nove zapreke. Trenutno pa je konste-
lacija za takšno tovarno ugodnejša. Glavni nasprotniki tovarne za stanične tkanine so bili sadilci bombaža v južni Srbiji, ki so hoteli, da se proizvodnja bombaža čim bolj pospešuje. Upali so, da bi mogli na ta način Jugoslavijo popolnoma osamosvojiti od uvoza tujega bombaža ter staničnega blaga. Sedaj pa je ravno letošnji pridelek jugoslovanskega bombaža kljub znatno povečanim bombaž riim nasadom prinesel veliko razočaranje in gotovost, da Jugoslavija v doglednem času še ne bo mogla pridelati zadosti bombaža za lastno uporabo. (To je tudi raz vidno iz letošnje uredbe o odkupu
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim avojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi J
t
milijonov pengov na leto. Davek in trošarina na sladkor znašata na Madžarskem 48 stotink na kg. To je več ko za polovico manj ko pri nas. Nobenega dvoma pa ni, da drž. blagajna zaradi tega ne bo v zgubi, ker se bo pač povečala potrošnja sladkorja, čas bi bil, da bi se tudi pri nas znižal davek na sladkor.
Vse omejitve za potovanja v tujino so na Madžarskem preklicane.
Madžarski turisti morejo sedaj prosto potovati v Jugoslavijo.
Romunsko - nemška trgovinska pogajanja so bila prekinjena in je nemška delegacija odpotovala v Berlin. Pogajanja se bodo nadaljevala šele po povratku kralja Karola iz Londona. Kakor se poroča, je bil pri sedanjih pogajanjih dosežen sporazum samo o uvoznih in izvoznih kontingentih.
Predsednik Roosevelt pripravlja gospodarske ukrepe proti Nemčiji. Uvoz nemškega blaga v U. S. A. bo vsekakor otežkočen.
Gospodarski zbornici v Alzaciji in v Loreni sta izdelali v soglasju s samoupravnimi korporacijami triletni načrt o javnih delih. Skupno bi se v ta namen porabilo 1.250 milijonov frankov.
Nemški pristojni uradi so določili ceno za nemško domačo letošnjo koruzo na 20 RM za stot brez vreče franko postaja proizvajalca.
Letošnja žetev pšenice v Kanadi je dala 348,1 milijona bušljev, proti 182,9 milijona bušljev lani. Izvoz kanadske pšenice je znašal letos 4,28 milijona, lani pa samo 2,29 milijona bušljev.
Pšenična žetev v Argentini kaže zelo dobro ter je zato pričakovati, da bo na svetovnem trgu cena pšenici ponovno nazadovala.
Radio Ljubljana
	din
holandski goldinar	‘2410
nemška marka	1775
švic. frank	10'10
zlat frank	1450
madžarski pengo	12'85
poljski zlot	8113
italijanska lira	2'35
francoski frank	1‘22
češkoslovaška krona	1'54
belgijski frank	150
bolgarski lev	052
romunski lej	0'34
grška drahma	0*41
V Newyorku je bil podpisan spo-	
azum, s katerim se 6odstotno polj-	
sko posojilo iz 1. 1920. in 7odstotno posojilo iz 1. 1927. konvertirata v 4 in pol odstotni posojili.
Delnice Sueške prekopne družbe
so padle v Parizu zaradi vesti, da zahteva Italija soudeležbo v upravi družbe, za 600 frankov.
Zunanja trgovina
Uvoz bakra v našo državo je dejansko prepovedan, ker ne smejo dajati pooblaščeni denarni zavodi nobenih tujih sredstev niti sprejemati klirinških vplačil za plačilo uvoženega bakra. Tako sporoča Narodna banka v svoji na j novejši devizni okrožnici št. 79.
V italijanskem kliringu je izpla čala Narodna banka nakaznice do št. 18.584 z dne 23. avgusta 1938 V bolgarskem in poljskem kliringu ni bilo v zadnjih dneh nobenih izplačil.
Madžarska vlada je znižala ceno za kristalni sladkor v mestih od 128 na 106 stotink, v deželi pa od 132 na 108 stotink. Konsumenti bodo na ta način prihranili okoli 25
Sobota dne 19. nov. 12.00: Plošče — 12.45: Foročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval - z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Zvočna igra — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester —■ 18.40: Gorjuše in Gorjušei II. del (dr. Jože Rus) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: XI. večer muzi-komedijantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Nedelja dne 20. novembra. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe šolske službe božje — 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) — 9.00: Napovedi, poročila — 9l15: Radijski Šramel ■— 10.00: Koncert radijskega orkestra — 11.00: Plošče — 11.15: Predavanje ob 701et-nici grafične organizacije — 11.30: Pevski in orkestralni koncert društva »Grafika« — 13.00: Napovedi 13.20: Operni spevi ob spremije-vanju klavirja. Sodelujeta Jože Go-stič in prof. Marijan Lipovšek — 14.00: Plošče po željah — 17.00: Kmet. ura: Zakon o pridelku in njegova praktična uporaba (inž. Pahor Bogdan) — 17.30: Vesel popoldanski spored. Sodelujejo gdč. Poldka Zupanova, Stanko Avgust in radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Razvoj naše industrije — 19.50: Klavirski koncert: Plesi raznih dob in narodov (prof. Pavel šivic) — 20.30: Koncert. Sodelujejo: ga. Nada Udovč-Brejc, prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester
— 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek dne 21. novembra. 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče)
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00:	Napovedi	—
18.00: Zdravniška ura:	želodčne
bolezni (dr. Božena Zajc-Lavrič)
— 18.20: Nekaj hrvaških pesmic (plošče) — 18.40: Ob stoletnici Avgusta šenoe (prof. Fr. Vodnik) — 19,00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O potrebi tovarne avto-mohilov v Jugoslaviji — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.30: Koncert na flavti s sodelovanjem radijskega orkestra, izvaja Filip Bernard — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15; Koncert radijskega orkestra.
Doma in po sveto
Utrakvističnega šolstva na Koroškem ni več, temveč so sedaj uvedene tudi že v prvem razredu ljudske šole samo nemške knjige. »Koroški Slovenec« izreka upanje, da še ni izrečena zadnja beseda in da se vendar ne bo odrekla naj-elementarnejša pravica koroškim Slovencem, ki so vedno dokazali svojo lojalnost do države.
Tajništvo Jugoslovanske narodne stranke (borbašev) objavlja, da je stranka postavila v 185 okrajih svoje kandidate.
V Zagrebu kandidirajo za HSS inž. Avgust Košutič, dr. Josip Reberški, Milutin Majer in predsednik Hrvatske delavske organizacije Alojz Pečnik.
»Jutarnji list« zanika vesti nekaterih listov, da bi na listi dr. Mačka kandidirali tudi komunisti.
Ministrski svet je dovolil kredit 10 milijonov din za izvajanje javnih del v pasivnih pokrajinah.
Minister za trgovino inž. Kaba-lin je sprejel deputacijo Zveze zasebnih nameščencev iz Beograda.
Finančni minister Letica je odobril cerkveni davek v višini 2od-stotne doklade na neposredne davke v zagrebški pravoslavni škofiji.
Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta se je preselil v Kralja Milana ulico 21 (palačo Devanha).
Zagreb ima 78.579 volivcev. V za četku leta je imel Zagreb le 67.127 volivcev, po rešitvi vseh reklama clj pa je število volivcev naraslo na 78.579.
Zagrebška občina je izdala v zadnjih 20 letih 1.250 milijonov din
za ceste, kanalizacijo, zidanje stanovanjskih hiš, ureditev parkov, napravo podvozov, mostov itd.
Predsednik hebrejskega Pen-klu-ba dr. Cernikovski iz Tel-Aviva je prevedel več srbohrvatskih del na hebrejski jezik ter je sedaj zaprosil v Zagrebu za zbirko hrvatskih pesmi, ki jih bo objavljal v hebrejskih listih Palestine.
V splitsko pristanišče je prišel parnik nemške organizacije »Kraft durch Freude« s 670 izletniki, ki so si ogledali mesto ter nato nadaljevali svoje potovanje ob naši jadranski obali.
Turistični fond naj bi se po predlogu splitskega turističnega odbora ustanovil na ta način, da bi se od vseh železniških kart na oddaljenost od 20 do 100 km pobirala posebna pristojbina 50 p, za daljave nad 100 km pa 1 din. To bi dalo na leto 25 milijonov din. Kako pa bi se ta novi fond upravljal, še ni znano.
Mesto Bjelovar začne v kratkem zidati svojo občinsko tržnico in ledenico.
Škodo, ki je nastala zaradi požara tvrdke »Boston« v Beogradu, cenijo na 20 milijonov din. Tovarna je bila zavarovana le za 10 milijonov din.
21. november, ko bo pokopan Ke-mal Atatiirk, je proglašen za dan splošne narodne žalosti.
»Osservatore Roma no« poroča, da je poslal papež italijanskemu kralju pismo, v katerem mu sporoča, da so italijanski plemenski zakoni dejansko razveljavili 1.1929. sklenjeni konkordat. Italijanski kralj je odgovoril papežu v pomirljivem duhu.
Predsednik Roosevelt je izjavil, da ameriška vlada še ni zahtevala odškodnine za škodo, ki so jo pretrpeli ob zadnjem pogromu Židje,
Ustanovljeno 1850
»■loga vseh vrst stekla, porcelana in_ keramike. Stavbno In umetno ste« klarstvo. Specialna zaloga in okvlrienje slik
JULI! KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
r
Ne kupujte tehtnice!!!
preden niste vpraSali pri nas
5letna garancija! fj^®^) ,5letna garancija!
*\
Izdelujemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic
od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti v raznih iiarvah
ki so ameriški državljani. Samo po sebi pa se razume, da je za to škodo odgovorna nemška vlada.
Med Anglijo, Nizozemsko in USA so se začela diplomatska pogajanja zaradi naselitve nemški Židov v kolonijah. Francija je sporočila, da ne more prevzeti nobenih novih političnih beguncev, ker jih ima že preveč.
Angleški letalski minister je izjavil na seji parlamenta, da se je šest kanadskih letalskih tvornic združilo v veliko družbo Canadian Association Airpost Craft ter je angleška vlada sklenila s to družbo pogodbo. Družba bo zgradila nove tovarne na atlantski in na pacifiški strani Kanade. Družba se je nadalje zavezala, da bo dobavila Angliji v 10 letih toliko letal, kolikor , j ih bo ta zahtevala.
Vojni minister Južno-afriške unije Pirrow je izjavil, da je njegova država za vsak mir, toda le za vsak razumen mir. Ne more si misliti primera, da bi bila Južna Afrika ob strani,,če bi bila Anglija potegnjena v vojno.
V četrtek sc je prvič sestal parlament okrnjene Češkoslovaške. Namesto 300 poslancev šteje nova čsl. zbornica samo 231 poslancev. Tudi število strank je zelo padlo, ker so se mnoge stranke fuzioni-rale. V novem parlamentu bodo naslednje stranke: 1. Češka nacionalna stranka, v katero so se združile prejšnja agrarna, večina poslancev češke narodno socialistične, obrtna stranka in narodno-demokratska stranka. 2. Narodna delavska stranka, ki je nastala iz združitve soc. demokratične stranke ter manjšine narodno socialistične stranke. 3. Češka ljudska stranka mons. dr. šrameka, ki je odklonila vstop v češko nacionalno stranko zaradi svojega svetovnega nazora. 4. Slovaška ljudska stranka, v kateri so združene vse slovaške stranke. 5. Komunistični poslanci, ki tvorijo svojo skupino, čeprav je komunistična stranka razpuščena. 6. Ostanek nemške sudetske stranke. 7. Gaydova fašistična stranka. 8. Nemški socialni demokrati.
Novi češkoslov. državni nacionalni stranki so se priključili tudi
Titan d, d«, Kamnik
potrebujete obleko, suknjo, plašč itd.
S prvovrstnimi angleškimi in češkimi tkaninami najnovejših vzorcev po solidnih cenah Vas postreže
MAM-FAKTURA IMOVAK
LJUBLJANA — Kongresni trg 15
pri nunski cerkvi
POSOJILA
različna, proti primernemu jamstvu
preskrbim
hitro in strogo kuiantno-
RUDOLF ZORE. Liubliana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din
DOMAČE
ČISTILO
poslanci kat. ljudske stranke s Češke, dočim so poslanci z Moravske ostali še kot samostojna skupina.
Nova radijska postaja s 100 kVV
bo začela danes delovati v Brnu. Pošiljala bo po dosedanjem valu brnske postaje.
Pisemska cenzura, ki je bila na češkoslovaškem uvedena za časa mobilizacije, je sedaj zopet odpravljena.
»Prager Presse« bo baje prenehala izhajati. Vlada pa se bo dogovorila s »Prager Tagblattom«, ki bi prevzel funkcije »Prager Presse«.
Od 1,060.000 novih prebivalcev, ki jih je dobila Madžarska, je po nemških podatkih 460.000 nema-džarov. Od teh je 300.000 Slovakov in Ukrajincev, 150.000 Židov in 10.000 Nemcev. Skupno je sedaj na Madžarskem 600.000 Nemcev, 580.000 Židov, 500.000 Slovakov, 120.000 Ju-
goslovanov, 50.000 Ukrajincev in 20.000 Romunov.
»Fopolo dTtalia«, glavno glasilo fašistične stranke si sezida v Milanu veliko 6nadstropno palačo, ki bo imela 4000 m2 zazidalne ploskve. Palača bo veljala 24 milijonov lir
in bo l. 1940. gotova.
!
Štev. 14.733/38.
Nabava
. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 80. novembra 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 8 kom. rešet za klasirauje premoga, iz manganskojeklerie žice. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju.
Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res neobhodno potreben, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča
SLAVIN!
Najugodneje kupite'
vsakovrstne trgovske knjige, kot amerikanske ^	w	w	žurnale, glavne' knjige, blagajniške knjige itd. pri
A. Janežiči Ljubljana, Florjanska ul. 12-14
ker smo jim cene vsled velike zaloge v engros in detajlni prodaji globoko znižali // Trgovina s papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveSkimi potrebščinami na debelo in na drobno
Lastna industrija trgovskih knjig in Šolskih zvezkov
PldSce, pai/cŠttike, a&Ulce
elegantne, v prvovrstni izdelavi, nudi v naj večji izberi po zmernih cenah
7. JUUu
pri tromostju
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zn.
UUBUANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konter fitrace,
io n rn a le. šolske zvezke mape, od jemal no knji-žice. risalno bloke itd.
Naiaopolneiži žarometi proti megli in ostali avtomaterial
N. BAHAR - UUBUANA
Celovška c. 38 — Telefon 22-92
KOŽUHOVINA
Velika zaloga krznene konfekcije
Sprejemamo vseh vrst popravila in prikrojevanje po najnovejših modelih
JOSIP DOLENC, krznar
L)UBL)ANA, Sv. PeU«»
Ustanovljena leta 1881
KMEISKA POSOJILNICA UOBUMISKE OKOLICE
r. z. z n. z. v Ljubljani
Nove vloge
so vsak čas izplačljive in jih.obrestuje po 4% vezane na 3 mesece pa..............po	5 %
Vlagajte tvoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.