Poštnina plačana t gotovini
Leto XI. — štev 42.	V Ljubljani, 16. oktobra 1955
CENA IZVODU 10 DIN
INI
!!!!
=ii=
!!!!=
Izdaja Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12,' uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din.
1
j
I. conska nogometna liga
BRANIK dokončno prvak
BRANIK : PARTIZAN 3:1 (15:9, 15:9, 12:15, 15:11)
Maribor, 16. okt. — Zadnja letošnja prvenstvena tekma državne odbojkarske lige je privabila v ljudski vrt 700 gledalcev. Pomerila sta se slovenska predstavnika in prcd-vedla igro, ki je navdušila gledalce. Izredno simpatično, disciplinirano ter borbeno moštvo Novome-ščanov je pobralo zasluženo odobravanje, ko je požrtvovalno reševalo že brezizgledne situacije. Brani kovci so bili danes zelo dobro razpoloženi in posebno v prvih dveh nizih pred vedli vrhunsko odbojko. V tretjem nizu pa so Novomeščani po vodstvu Branika s 5:2 pričeli z ofenzivo, po izenačenju pa povišali na 10:5 ter končno odločili niz s 12:15 v svojo korist. Tudi za četrti niz je bila borba, katerega pa je Branik uspešno odločil za svoje
barve. Z današnjo tekmo je Branik sigurno osvojil naslov državnega prvaka, četudi se 'bodo za zeleno mizo reševali nekateri protesti, med njimi protest Mladosti za tekmo z Železničarjem iz Beograda.
Naš dopisnik je po končani tekmi zaprosil trenerja Branika dr. Požarja za pogovor, ki mu je dal naslednjo izjavo: »V današnji tekmi je bil v našem moštvu najboljši Tomažič, moram pa pohvaliti tudi vse druge igralce. Pri Novomeščanih pa je bil odličen Dolenc, posebno s sigurnim in močnim servisom, dobra pa sta bila tudi Bergant m Pučko. Žalostno je, da je zaradi nešportne »kuhinje« moštvo, ki je prav gotovo boljše kot Partizan iz Beograda. Spartak iz Subotice in Novi Beograd izpadlo iz lige.
Prijateljska tekma ženske ekipe Branika in Zagorca iz Zaboka se je končala 3:0
Spet slaba Igra domačega moštva
Ljubljana, 16. okt. — Ce smo prejšnjo nedeljo zapisali, da je Ljubljana zaigrala slabo, velja to zlasti še za današnje srečanje s Karlovcem, kjer so domači igralci v večini igre delali prav začetne napake in se morajo zahvaliti samo okornosti gostov, da ni prišlo do česa hujšega. Približno 2000 gledalcev je bilo danes z -igro Ljubljane izredno nezadovoljnih.
Ljubljana : Karlovac 1:1 (1:0)
Pravzaprav je zares ironija, da so Sarlovčani drugo točko v letošnjem rvenstvu dobili ravno v Ljubljani, o smo vsi pričakovali, da bodo Ljubljnačani z njimi brez težav °Pravili. Srečanju bi dali lahko naslov tudi »tekma zamujenih priložnosti«, kajti teh sta imeli moštvi Jelo veliko, zlasti še Ljubljana, katero napadalci so zagrešili vrsto sto-?dstotmh možnosti za dosego gola, ln. to: v 7. minuti Marjanovič, v 25. min. Hočevar, v 27. min. Čekov, do-
kler ni v 37. min. Hacler po prodoru posredoval gol, ki je bil pravzaprav avtogol srednjega krilca Eraka — 1:0 za Ljubljano. Ljubljana je nato izvedla še nekaj dokaj smiselnih, toda nekoristnih akcij, ki pa so se vse končale s streli čez vrata, ali pa mimo.
V drugem polčasu so Ljubljančani imeli, prav tako pa tudi gostje, spet več priložnosti za dosego gola. Od teh so gostje izkoristili eno v 55. min. in izenačili po Tvrdiniču — 1:1. Po tem golu so gostje začeli bolj napadati, Ljubljančani pa so pošteno »kiksali«, v nezadovoljstvo vseh gledalcev. Če bi bili gostje le nekoliko boljši strelci, bi bila Ljubljana v tem delu igre povsem upravičeno lahko tudi poražena. V zadnjih minutah so Ljubljančani sicer hoteli izsiliti zmago, kar pa jim na noben način ni več uspelo. Gostje so zavlačevali, kazalec na uri pa je pokazal konec igre ...
O hvali tega ali onega, bolje da ne govorimo. Še največ vredna sta bila pri Ljubljani Hacler in Bencik, pa tudi Sočan je bil pretej požrtvovalen. Na splošno nas pa igra celotnega moštva nikakor ni mogla ogreti. Če govorimo o gostih, lahko rečemo, da so bili še nekoliko slabši, kar pa Ljubljančanov nikakor ne more opravičiti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Šibenik : Branik 5:1 (2:1) Segesta : Lokomotiva 1:1 (1:1) Metalac : Trešnjevka 1:0 (1:0)
Šibenik	6	5	0	1	17:6	10
Lokomotiva	6	4	2	0	15:6	10
T rešnjevka	6	3	2	1	16:5	8
Ljubljana	6	3	2	1	9:6	8
Split	6	3	0	3	18:8	6
Odred	6	3	0	3	13:11	6
Rijek-a	6	3	0	3	10:10	6
Branik	6	2	1	3	13:14	5
Metalac	6	2	0	4	9:14	4
Segesta	6	1	3	2	7:13	4
Karlova«	6	0	2	4	2:9	2
Nova Gorica	6	0	1	5	6:33	2
ODRED nadaljuje tradicijo...
To niso »pravi« atleti, marveč olimpijski smučarski kandidati, Iti so danes preizkusili svoje sile v mnogoboju. Na sliki od desne proti levi: Pavčič Janez, Pavčič Cveto in Svet startajo na 100 m
Reka, 16. okt. — Na Reki sta se d^nes srečala med sebo j dva nasprotnika, ki sta bila preteklo nedeljo Premagana z enakim rezultatom, zato je bilo pričakovati, da se bo razvila med Reko in Odredom zagrizena borba za zmago in seveda za "^agocene točke. V tem je bila Rc-ka uspešnejša ter je slavila tesno, toda zasluženo zmago, pred približno 2000 gledalci.
Odred:	Brezar-Medved, Brglez-
Piskar, Žumbar-Kozinc, Vorgič, ^dravkovič, Cuban, Prašnikar.
Reka; Ravnik-Legan, Brusič-Ra-dakovič, Mihovilovič, Dunaj -Milko-?3č, Demi-č, Veselica, Canjuga, Re-ijič.
Reka : Odred 1:0 (1:0)
Usoda Odredove enajsterice v današnji tekmi je bila zapečatena Ze v 2. min., ko je Milkovič streljal ?a vrata in je žoga obtičala v mre-ZicT- 1;0.
S tem je bil dosežen tudi končni tozultat tekme, čeprav so se ves čas ^re odvijali na igrišču zanimivi do-?°dki. Obe moštvi sta se namreč po toni golu precej trudili, da bi re-Jnrtat izpremenili. To jim pa ni na 'toben način uspelo. Čemu? Igralci nneh enajsteric so se med seboj naivnost kosali, kdo bo večkrat zgre-If nasprotnikova vrata. V tem so rjtoji povsem »uspeli«, še najbolj pa
dred, ki je pretirano kombiniral.
Strelec edinega gola Milkovič je imel že kmalu za doseženim vodstvom priložnost, da bi rezultat povišal, pa tega ni izkoristil. Seveda so ga »verno« posnemali ne dolgo za tem Prašnikar, dalje Vorgič, Zdravkovič in drugi. Odred je imel v prvem delu igre rahlo premoč, medtem ko se je položaj v drugem polčasu bistveno spremenil. V drugem polčasu je Reka prevzela pobudo in začela nevarno oblegati vrata gostov — pa prav tako brez uspeha. Odred se je omejil na redke prodore, ki so bili sicer nevarni, pa so se zaradi pretiranih kombinacij brez nevarnosti za domače zaključili. Morda bi bil rezultat v korist Reke lahko še mnogo višji, če se ne bi izkazal z odlično igro Žum-bar, ki je kot srednji krilec preprečil marsikateri nevarni prodor domačinov. Pri domačih sta se še najbolj izkazala Dunaj in Rad a kovic, drugi pa so igrati povprečno, toda dokaj ofenzivno in si tesno zmago povsem zaslužili.
Tako je izšla iz tega srečan ja kot zmagovalec Reka, ki je uspešno izkoristila prednost domačega igrišča, čeprav so se tudi ljubljanskim gostom ponujale precejšnje možno-sta, da bi odnesli v Ljubljano dra-goceni to ek i. Gledalci pa iso 1)111 precej presenečeni nad tem, da je Od-red nastopil v dokaj izpremenjeni sestavi in ne z doslej vigranim standardnim moštvom.	R. T.
Spet katastrofa Gorice
f. Split, 16. okt. — Enajstorica Go-lce je danes v prvenstveni tekmi astopi[a v Splitu, kjer je doživela “jtova katastrofo. Pričakovali smo „,ceJ> da Gorica v Splitu ne bo moti a doseči kakšnega posebnega uspe-j4’ toda takšne katastrofe pa venele ne.
Split : Nova Gorica 9:0 (3:0)
Pred približno 1500 gledalci se je ,acela odvijati dramatična borba c. 1 neenakovrednih nasprotnikov, Jer so seveda domači igrali »prvo tolino« in si že v prvem polčasu .Šotoril, zmago. V drugem polčasu si Splitčani še bolj navalili in go-jj-? dobesedno zasuli z goli. Temu je v' največ kriva ožja obramba z sil, aUem na čelu, ki je delala včase	napake. Nasprotno so
a “-rilci in napadalci trudili, da bi
seg]; vsaj kakšen gol, kar pa jim n ri°o domačih obrambnih igralcev jP Jtoben način ni uspelo. Tako se da l■ nia končala s katastrofo, ne
\j Gorica dosegla vsaj častni gol. sni .Va Gorica: Babič-Batistič, Be-,1‘tojak-Kogoj, Gulin, ICrajnik-Vo-kjP1Vec> Križaj, Korpar, Svast, Mar-
Forma olimpijcev še ni zadovoljiva
Ljubljana, 16. okt. V celoti se strinjamo z mnenjem predstojnika Instituta za športno medicino dr. Alojzija šefa, ko je dejal, da je bil današnji mnogoboj lepo zrcalo priprav _ vseh olimpijskih kandidatov — smučarjev na suhem. Poudaril je, da niso tako pomembni doseženi rezultati, temveč dejstvo, da iz teh rezultatov lahko ugotovimo, kaj so v poletnih mesecih delali olimpijski kandidati, in če so poslušali nasvete naših strokovnjakov.
Split:	Vidovio-Sisgoreo, Meštro-
vič-Bcrla jn, Knstulovič, Bara novi c-Pančirov, Linčevič, Grubič, Ilič, Ple-tikovič.	J- G.
Z udeležbo smo bili zelo zadovoljni, Tekmovalci so disciplinirano opravili svojo dolžnost na letnem telovadišču v Tivoliju in to je pravzaprav tudi vse, kar lahko o njih pohvalno zapišemo. Kasneje, po končanem tekmovanju, pa so se zbrali alpinisti, skakalci in tekači na posebnem posvetu, kjer so poslušali strokovno mnenje predstavnikov smučarskega športa in tudi našega olimpijskega odbora iz Beograda. Priznani strokovnjak in fiziolog dr. An-astasijevič iz Beograda je ugotovil, da večina kandidatov ni poslušala tistih nasvetov, ki so jih dobili na prvem mnogoboju v mesecu juniju. In rezultat lega? Kondicija naših tekmovalcev danes še ni zadovoljiva, čeprav moramo seveda takoj v opravičilo omeniti, da je večina naših smučarjev zaposlena v produkciji in zato ni mogla tako izpolnili svojih nalog, kot je to morda pričakoval strokovni odbor. Posamezniki so se pripravljali tako — eni bolj, drugi manj — kot so to želeli zvezni kapetani, oziroma trenerji za posamezne smučarske discipline. Ugotovili smo, da takšna individualna priprava še zdaleč ni tako uspešna kot na pri-
mer skupni treningi, k,i jih imajo drugi narodi, kot naši sosedje Avstrijci. Iz vsega tega sledi, da je naš organizacijski smučarski olimpijski odbor morda grešil v tem, da ni za vse olimpijske kandidate pripravil vsaj 14-dnevni skupni trening, kjer ’ bi pod strokovnim
nadizorstvom posamezniki pridobili potrebno telesno moč ali pa se izpopolnili v tistih psihično-fizičnih lastnostih, kjer najbolj šepajo. Tu mislimo predvsem na refleks, hitrost, sproščenost in podobno. Seveda to ne velja prav za vsakega posameznika, ki je danes nastopil na tem mnogoboju. F ra v razveseljivo dejstvo je, da smo vendarle videli med temi kandidati tudi nekaj takšnih, ki so resno trenirali v poletnih mesecih in tako se danes nahajajo v odlični formi. To še posebej velja za brata Pavšiča, delno (Nadaljevanje na 2. strani)
Mladost znova v zvezni ligi
Skoplje, 16. okt. — Kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno košarkarsko ligo so bile odigrane v Skoplju in v Tuzli. V Skopi ju so nastopali:	Radnički iz Beograda,
Radmčki iz Ivangrada, Rabotnički iz Skoplje in osmo plasirana ekipa zvezne lide Mladost iz Zagreba. Na tem turnirju je osvojila p o mesto zagrebška Mladost in se znova uvrstila v zvezno ligo. Za drugo mesto se potegujeta Rabotnički in Radnički iz Beograda, vendar v času našega poročila končnega izida še ne poznamo. V Skoplju so bili doseženi naslednji rezultati: Rabotnički :	Radnički (I)	74:52
(39:18), Mladost :	Radnički (B)
Ustanovljena je
OKRAJNA ZVEZA ŠPORTOV V LJUBLJANI
Ljubljana, 16. oktobra. V Ljubljani se je Že dalj časa kazala potreba po športnem forumu, ki bi vodil delo športnih organizacij v največjem mestu v Sloveniji in njegovem zaledju. Potreba po takem športnem forumu se je pokazala že prej in zato je bil osnovan začasni odbor, ki je doslej skrbel za športnike v ljubljanskem okraju. Danes pa so se zastopniki športnih društev tega okraja zbrali na ustanovnem občnem zboru, katerega so se udeležili tudi predsednik SZDL Ljubljana tovariš Janez Vipotnik, sekretar SZDL Ljubljana Janez Nedog, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese, inž. Bloudek in drugi.
Predsednik začasnega odbora tov Martinčič je v svojem poročilu povedal nekaj o delu, ki ga je odbor opravil in nakazal smernice z-a delo, ki čaka bodočo Okrajno zvezo športov. Poudaril je, da je bila doseda,j večina društev in klubov v ljubljanskem okraju na-
vezana več ali manj sama na sebe ali pa na Zvezo športov Slovenije. Jasno, da to ni moglo roditi uspehov in bo Okrajnef zveza športov Ljubljana mnogo pripomogla k razvejo. športnega življenja.
Zelo živahna je bila razprava, v kateri so vsi govorniki poudarjali važnost ustanovitve tega foruma in razpravljali o nalogah bodoče zveze. Govora je bilo med drugim o problemu, ki se zadnje čase vse čeŠče pojavlja. To je združitev športnih organizacij in društev »Partizan«. Da bi do tega čim p rej prišlo, so delegati ob zaključku izvolili štiri člane v koordinacijski odbor, v katerem bodo še štirje člani društev »Partizana«. Ta odbor bo v Okrajni zvezi skrbel in pripravil vse potrebno za Čimprejšnjo združitev.
Predsednik SZDL Ljubljane tov. Vipotnik je v kratkih besedah povedal, zakaj je Okrajna zveza SZDL živo zainteresirana za
ustanovitev taike športne zveze. Dejal je, da smo takoj po vojni že imeli tako okrajno zvezo, ki pa se je kmalu pokazala kot nepravilna oblika. Damcs pa sc je zopet pokazala potreba po takem športnem forumu, saj se s preusmeritvijo našega gospodarstva preusmerja tudi delo v športnih organizacijah.
Zelo važno je tudi materialno vprašanje. Okrajna zveza ima nekaj sredstev pripravljenih v ta namen, vendar najbrž ne bodo zadostovala za vse potrebe, ki so jih društva navedla. Zveza bo skušala pomagati, vendar bodo morala tudi v bodoče društva sama iskati sredstev pri raznih podjetjih in tovarnah.
Ob zaključku je bil izvoljen še upravni odbor, kateremu predseduje Martinčič Jože. V odbor pa so še tovariši Rožmane, Pooh, Zupančič, Lavrenčič, Mejač, Završnik, Poljšak, Šebenik, Trpine, Čebulj, Žorž in inž. Alič.
58:46 (22:22), Radnički (B) : Rad-niokj (I) 41:3-5 (23:22), Mladost Ra-botniaki 97:65 (57:26).
Drugi del kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno ligo je bil odigran v Tuzli. Poučeni smo sicer bili, da bo zastopala BiH Kreka iz Kreke, vendar je namesto te ekipe nastopil P nule ter iz Tuzle. Poročil s tega tekmovanja nismo prejeli, razen dveh izidov : P rolete r (Tuzla) : Branik 64:48 (26:14) in Montažno : Železničar (Karlovac) 63:47 (25:25) Končnega zmagovalca na tem turnirju ne poznamo, ne poznamo niti drugoplasirane ekipe, iki bo prav tako nastopala v zvezni ligi.
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
Železničar (Niš) : Radnički 16:7
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA — ŽENSKE
Spartak : Slavonka (Nova Gradiška) 10:1
Lokomotiva (Virovitica) : Crvena zvezda 7:2
HRVATSKO-SLO VENSKA j ODBOJKARSKA LIGA
Novomeščanke zmagovite
Novo mesto, 16. okt. — Danes je bila v Novem mestu ponovno odigrana razveljavljena tekma hrvat-sko-slovenske odbojkarske lige med domačim »Partizanom« in Lokomotivo iz Zagreba. Po zelo lepi igri so domačinke odpravile Lokomotivo s 3:1 (15:2, 16: M, 10:15, 15:8). Za to lepo zmago sta najbolj zaslužni Knafličeva in Robarjeva.
Intervju z zveznim kapetanom Tirnaničem in trener j em Marjanovičem
Trije trdi orehi
- DUBLIN,
DUNAJ in PARIZ
V bližnji prihodnjosti bo imela naša državna nogometna reprezentanca vrsto pomembnih srečanj: v sredo (19. t. m.) se bo naša A reprezentanca pomerila z Irsko v Dublinu, isti dan pa B reprezentanca v Manchestru z B moštvom Anglije. Dne 30. t. m. bo naša enajstorica odpotovala na Dunaj, da se spoprime z Avstrijci, dva tedna nato pa bo v Parizu mednarodna tekma Francija : Jugoslavija.
Pred temi pomembnimi srečanji je naš beograjski dopisnik tov. Kneževič inter-v j uval zveznega trenerja Marjanoviča-»Mošo« in zveznega kapetana Tirnaniča, kar bo prav gotovo zanimalo naše bralce.
»Kaj mislite, tov. Marjanovič, o naših nasprotnikih na angleškem otoku?«
»Na to vprašanje moram najprej pojasniti ljubiteljem nogometa, zakaj naša reprezentanca odhaja na te važne tekme brez zadostnih priprav. Teh priprav nismo mogli izvršiti zaradi VII. kola zvezne lige in pa zavoljo Partizanove tekme s Sportingom. Igralci, ki pridejo v poštev za reprezentanco, so bili zadržani v svojih klubih, zato vse priprave niso mogle trajati dalje kakor 3 dni.«
»Kaj pravite o nasprotnikih v Dublinu in Manchestru?«
»Kar se tiče nasprotnikov, se nam zdijo zelo nevarni, ker poznamo njihovo moč in tradicijo. To velja ne samo za Irce, temveč tudi za Angleže, ki imajo morda v svoji B ekipi še boljše mlade sile, kakor v A moštvu. Razen tega so Angleži nedavno premagali Škote, ki jih dobro poznamo iz Beograda, saj so nas presenetili z neodločenim rezultatom.«
»Kaj nameravate po povratku iz Anglije?«
»V domovino se bomo vrnili 21. oktobra in že 22. t. m. bomo zbrali igralce na skupnem treningu, da se bodo pripravljali za srečanje z Avstrijo.«
»V katerem kraju bo skupni trening?«
»Predviden je Maribor glede na to, da je iz Maribora naj bližja pot do Dunaja, razen tega pa je tudi klima precej slična dunajski. Mislim, da pride za priprave v poštev edinole Slovenija.«
»Ali boste imeli posebne priprave tudi za tekmo s Francijo?«
»To vprašanje bo reševal zvezni kapetan. Časa bo malo, kajti računati je treba tudi za tekme za pokal FLRJ. Mislim pa, da bodo priprave za srečanje z Avstrijo istočasno tudi priprave za tekmo proti Franciji.«
»Sedaj pa še eno vprašanje, ki je nekoliko delikatno: kje mislite, da bo posel najlažji, v Dublinu, na Dunaju ali v Parizu?«
»Po pravici povedano, jaz sem takšnega kova športnik, ki nikoli ne podcenjuje nasprotnika. Ne bi vam mogel povedati, kje bo delo lažje in kje težje. Smatram, da bo tekma z Avstrijo vsekakor važnej-
ša zaradi prestrižnega pomena, pa tudi zato, ker velja to srečanje za pokal dr. Goroja.«
»Prav gotovo je ta tekma zelo važna, toda vi ste se kljub temu zelo spretno izognili mojemu vprašanju, to se pravi, niste direktno odgovorili, kje bo konec koncev najlažji posel v omenjenih treh primerih?«
»V nogometu ni lažjega in težjega posla. Vsa srečanja so težka. Odvisno bo od tega, kako se bodo igralci lotili svojih nalog in kako bodo izpolnili svoje dolžnosti. Zato lahko rečem, da glede težine ne bo nobene razlike med Dublinom, Dunajem in Parizom.«
Petrovič zmagovalec
Bergant in Bajc med najboljšimi
Beograd, 16. okt. — Danes ob 10. dopoldne je iz Subotice krenilo 53 dirkačev v letošnji poslednji napor, na mednarodno dirko od Subotice do Beograda, ki je bila prirejena v proslavo osvoboditve Beograda. Takoj po startu so se favoriti odtrgali in v silnem tempu »požirali« kilometre. Po 20. kilometru pa se je tudi vodilna kolona razbila in so ostali v drugi skuipini med drugimi tudi Bajc, Bergant in Žirovnik. Druga skupina ni hotela zaostati in se je po 30 km divje vožnje zopet str-
Pionirji Branika najboljši
Ravne, 16. oktobra. V Ravnah jc bil danes turnir mariborske podzveze v rokometu za pionirje. Poleg domačega Fužina rja so nastopili dve ekipi Branika m Slovenj Gradec. Prvo mesto na tem turnirju so osvojili pionirji Branika A, ki so si nabrali 6 točk, pred Fužin ar jem 4, Slojen jgradcem 2 in Branikom B brez točk.
TOPIH srednji maSales mezeti«
Zvezni kapetan Aleksander Tiraanič je v včerajšnjem dvournem razgovoru z našim beograjskim dopisnikom na vprašanja takole odgovoril:
>Ali sma.tra.te reprezentanco Irske oziroma B-moštoo Anglije za takega nasprotnika, da brez skrbi potujete na britansko otočje brez skupnega treninga obeh reprezentanc?*
»Izredno cenim angleški nogomet. Morda je v sestavi njihovih državnih reprezentanc nekaj konzervativnega, morda je tudi nekaj šablone v njihovi igri, toda igrajo močan, hiter in kakor bi mi rekli, trd nogomet, tak, ki nam najmanj od go vo rja. Zaito moram iskreno priznati, da ne odhajamo mirne duše na to pot.<
»Zanima nas, ali je do nedavnega odprto vprašanje nastopa Horvata v moštvu zaradi poškodbe končno odpadlo, ali pa je to vprašanje še vedno aktualno?*
»Horvat ne bo igral v reprezentanci. Prav to je, poleg drugih skrbi, ki jih imamo glede priprav za moštvo:	ožje obrambe, levega
in desnega krila, pa tudi srednjega napadalca, najtežje. Za Horvata ni lahko najti zamenjave, zlasti sedaj, ko nimamo ravno velike izbire srednjih krilcev, še posebej ne reprezenta.fi vnih.«
>Toplak je o tekmi z Nemčijo igral v B-reprezentanci, sedaj pa ste ga upoštevali pri
sestavi A-reprezentance. Ali obstaja možnost, da bo Toplak končno našel soo/e mesto v A-reprezentanci? *
»Toplak že dolgo precej obeta. Po moji zamisli bo on najbolje odgovarjal v triu z Vukanom im Milutinovičem. Toplak je igralec, ki odgovarja koncepciji in načinu igre našega napada. Poiizkusili bomo torej tudi njega, in upam, da to ne bo slabo.<
>Ali nam lahko že sedaj poveste sestavo obeh reprezentanc, kajti to bi zlasti zanimalo čitafelje Poleta?*
»A-reprezentanca bo takšna: Beara, Belin, Zekovič, Ljubenovič (Boškorv), Crnkovič, Krstič II., Rajkov, Milutinovič, Toplak, Vukas, Zebec. B-moštvo pa bo igralo v Manchestru v naslednji postavi: Stojanovič, Stipič, Bio-gradlič, Popovič, Juričko, Pajovič, Lipoši-novič, Cone, Antič, Prli.nčevič, Pasic (Ruti inski). Seveda pa bo končna odločitev padla šele po jutrišnjem treningu v Dublinu in Manchestru pred samo tekmo.
»Če sta taki moštvi, ali je sploh razlog za pesimizem pred odhodom v Anglijo?*
»Tu ne gre za kak pesimizem ali prekomerni optimizem. Zelo resno vzamem vse tekme naših reprezentanc. Sedaj imamo polno težav in je naravno, da ne odhajamo povsem mirni.«
StamejEeva odlična !■
©8 m
daliono
Ljubljana, 16. oktobra. — Atletski klub Odred je priredil včeraj popoldne na stadionu ob Titovi cesti interno tekmovanje, ki tudi tokrat ni ostalo brez rekorda. Draga Stamejčič je celi seriji različnih rekordov, ki jih je dosegla v letošnji sezoni priključila tudi prvi rekord v kategoriji članic. Za 1 cm je zboljšala dosedanji rekord Spomenke Ko-lcdin, ki je bil star že 6 let. Da je bila nova rekorderka tokrat res odlično razpoložena za skok v daljino, priča njena včerajšnja serija: 5.50, 5.68, 5.63, 5.65, 6.5?, 5.38.
KMS7EUC
vrgel kopje 61.55 m
Na gimnazijskih tekmah v Črnomlju je mladi atlet Kastelic vrgel koplje 61.55 m, Rajk pa 51.80. Rezultat Kastelica je nov mladinski državni rekord, boljši od prejšnjega za 2.50 m, in tretji rezultat v Sloveniji sploh.
V petek so imeli dijaki VI. gimn. v Ljubljani v okviru športnega dneva tekme v atletiki, na katerih je bilo doseženih nekaj primernih rezultatov. V teku na 100 m je Hren dosegel 12.6, na 1000 m Aljančič 2:54.4, v višino Dekleva 151, v krogli Poljanšek 11.22 itd.
Tudi na VII. gimnaziji v Ljubljani so se pomerili nižješolci v atletiki. Na 60 m Je zmagal Rovšnik z 7.7, v krogli (2.5 kg) pa Pavlin z 10.85.
.ETO XI Štev. 42.
Stamejčičeva skače dokaj enostavno, pri tem pa tudi zelo efikasmo. Včerajšnji rezultat gotovo še ne predstavlja končne meje in prav možno je, da bo ravno skok v daljino najmočnejša disciplina Stamejčičeve in prav tu bi se mogla kvalificirati za olimpijsko moštvo. Svojo odlično formo je še enkrat potrdil Janko Mtiller, ki je tokrat z rezultatom 48.73 le za pol metra zaostal za svojim slovenskim rekordom. Rezultati — mladinke 60 m: Stamejčič 7.8, Valant 8.4, daljina: Stamejčič 5.68, mladinci 60 m:	Svageilj 7.7,
Kaše 7.8, 400 m: Turk 54.7, višina: Drašler 16. člani — disk: Mtiller J. 48.73, novinke 60 m: Breščak 9.3. Ob rekordu Stamejčičeve objavljamo še deseterico najboljših jugoslovanskih skakalk na daljino vseh časov: 5.68 Stamejčič (Odred) 1955, 5.67 Koledin (Crv. z.) 1949, 5.65 Tnce (Sarajevo) 1954, 5.59 Knez I. (Kladivar) 1951, 5.55 Majcen (Kladivar) 1953, 5.44 Šumak (Mladost) 1952, 5.35 Galič (Dinamo) 1953, 5.34 Bajželj (Zel. Maribor) 1954, 5.33 Knez M. (Žel. Maribor) 1953, 5.32 Seb (Sloboda) 1951.
Zopet nov rekord Igorja Penka: 15.49 m
Preteklo nedeljo so gostovali atleti Ljubljane v Frankfurtu, kjer so se v povratnem srečanju pomerili z moštvom Grun-Weiss. Tudi tokrat so bili Ljubljančani uspešnejši in so zmagali s 66:58. Najboljši pri Ljubljani je bil zopet Igor Penko, ki je še za 5 cm popravil svoj slovenski rekord v metu krogle na 15.49 m. Ostali važnejši rezultati ljubljanskih atletov — 100 m: Puc 11.5, 400 m: Puc 51.2, 800 m: Štros 2:00.2, 1.500 m: Okršlar 4:00.4, 3.000 m: Špacapan 8:51.8, 110 m ovire: Puc 15.8, disk: Penko 43.89.
min z vodečimi. Pri tem bi poudarili zlasti požrtvovalno vožnjo starega Podmilščaka, ki je na tej dirki branil lanskoletni primat. Prav tako pa sta odlično vozila Bergant in Bajc, pa tudi Žirovnik.
Rezultati: (Subotica-Beograd 174 kilometrov): 1. Petrovič (Partizan) 4:38.3, 2. Kulevski (Sloga, Skoplje) 4:39.20,	3. Schvveiger (Austria)
4:38.55, 4. Vuksan, 5. Varga (oba Vojvodina), 6. Bergant (Odred) vsi isti čas, 7. Jugo (Rijeka) 4:38:48, 8. Bajlo (1. maj Zadar) 4:39.00, 9. Bajc (Nova Gorica), 10. Golic (Part) oba isti •čas, 15. Podmilšeak (Branik).
PRAVILNE REŠITVE ODREZKA ST. 8
Med 4960 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 8 ima 10 pravilnih rešitev Guček Adolf, Ljubljana, Gosposvetska ulica, ter prejme 20.000 din.
1.	Crvena zvezda : Vojvodina	X
2.	Proleter : BSK	2
3.	Sarajevo : Velež	l
4.	Zagreb : Radnički	2
5.	Budučnost : Dinamo	1
6.	Partizan : Željezničar	1
7.	Hajduk : Spartak	1
8.	Ljubljana : Metalac	1
9.	Odred : Trešnjevka	2
10.	Branik : Split	1
11.	Nova Gorica : Reka	1
12.	Lokomotiva : Šibenik	1
Po pravici povedano: vprašanje ligaških tekmovanj mi že dolgo ni dalo miru, a vedno je kaj prišlo vmes in me odvrnilo od pisanja. Nedavni posvet ZŠS pa me je vzpodbudil, da sem z večjo resnostjo poprijel za pero.
Pred vojno smo imeli, kolikor se spominjam, sistem ligaških tekmovanj le v nogometu, pa še plavalci so zadnja leta pred izbruhom vojne tekmovali v »Jadranski ligi«. Po osvoboditvi pa so se nogometašem postopoma pridružili še košarkarji, odbojkarji, rokometaši, boksap® ji, rokoborci, atleti, vvaterpolisti, hokejisti, strelci, namiznoteniški igralci, kegljači in ne vem, kdo še vse. Skratka, v zadnjih letih smo zapluli v pravcato li-gomanijo, v ligaško hipertrofijo. Ta ligaški »blagoslov« občutim vsako nedeljo na svojih uredniških plečih, ko urejam neštete rezultate vseh mogočih lig vsakega v svoj »predalček« in sem ob zaključku lista »zbit kot turška fana«. Treba bo organizirati ligaške tekme samo še za alpiniste in orodne telovadce, pa bo vse »kar leze ino gre« pod ligaško streho ...
Da ne bo nesporazuma, naj takoj povem, da principialno nisem proti ligaškemu sistemu tekem. Mislim, da so lahko lige upravičene, koristne in potrebne; vprašanje pa je seveda, v kakšnem obsegu in za katere panoge.
Danes vsi vemo, da je finančno vprašanje eden najbolj perečih problemov v večini društev. Naše osnovne organizacije bolj in bolj pritiskajo na razne forume, da bi jih slednji denarno podprli. Strinjam se sicer s tem, da je ta pritisk treba še okrepiti, saj telesnovzgojne organizacije še niso dobile tistega deleža, ki bi ga po svojem pomenu zaslužile. Vendar bi ta denarna sredstva po mojem mnenju morali prvenstveno uporabljati za organizacijo koristnih vaditeljskih in trenerskih tečajev, za izgradnjo stotin in stotin preprostih igrišč (zlasti ob tovarnah in šolah), telovadnic, bazenov, žičnic, za opremo praznih šolskih telovadnic itd., ne pa za vsa mogoča ligaška tekmovanja. Danes vemo za nešteto primerov, ko so se društva navduševala za sodelovanje v zvezni ali drugačni ligi, a že po dveh, treh tekmah so spoznala, da jih bo liga spravila do popolnega finančnega zloma.
Ob poplavi vseh mogočih lig se mi vsiljujeta dva pomisleka oz. vprašanji. Prvič: ali je res samo liga tisti način tekmovanja, ki naj dvigne kvaliteto (to namreč trde zagovorniki lig)? Ali nimamo drugih oblik, ki bi bile cenejše? Kaj pa razni turnirji, ki bi jih lahko prirejali večkrat na leto, pač po potrebi in možnostih? Kaj pa meddruštvena, medmestna in medrepubliška srečanja itd.? Znano je, da imamo po svetu celo vrsto športov, ki so prav tako kvalitetni kakor n. pr. nogomet, čeprav ne poznajo ligaških tekem (smučanje, veslanje, dviganje uteži, orodna telovadba itd.).
e • *
In drugo, kar moram ugotoviti: zdi se mi, da v večini naših društev iredno pozabljajo, da je predvsem redna in načrtna vadba tisto, kar dvig* kvaliteto, ne pa samo tekmovanji Res je sicer, da ni športa brez tekme, toda prvo je trdo delo & resna priprava, šele nato pri£e tekma: ka naj pokaže rezultate teh priprav* • ki naj pokaže rezultate teh pripravljali vestno ali zanikrno. Če pa P°' mislim na vso to obilico raznih lig3' CMh tekem, se skoraj ne morem znebiti občutka, da je danes pri nas zavladala tale deviza: tekme in spe*
Prešern Igor
tekme za vsako ceno (ligaške in Pa tiste, ki vodijo v inozemstvo), kajti le tekmovanje nam bo dvignilo kvali' teto, vse ostalo — načrten trening pravilna vzgoja itd. — pa ni prav ni^ važno.
In še nekaj se mi zdi vredno zapi' sati. Danes imamo I. in II. zvezne, conske, hrvatslco-slovenske in podobne zveneče lige. Imam pa občuteK-da je gonja za čim višjimi naslovi ligaških tekmovanj privedla danes d o tega, da naslov prvaka Slovenije republiškega zmagovalca — skorajda ni vreden počene pare. Le odkrito si priznajmo: kaj pa danes sploh še P°' meni — republiški prvak? Če nisi zmagovalec hrvatsko-slovenske ati vsaj član zvezne lige te še pes ne povoha. In vendar bi moral biti naslov — prvak Slovenije — naj višje častno priznanje, nad katerim je en sam višji naslov — državni prvaK*
Zveza športov Slovenije pripravlj0 sedaj predloge, ki naj bi glede ligaških tekmovanj napravili več reda* To je vsekakor potrebno in nujno* Seveda pa bi bilo napak, če bi sedaj skočili iz enega ekstrema v drugega! stvari bi kazalo trezno pretehtati v širokem krogu strokovnjakov. Po mojem mnenju naj bi predvsem razšif' nost in pa kvalitetna raven te ali one panoge vplivala na odločitev, kakšn6 lige bi nam bile potrebne, da obdržimo in še dvignemo sedanjo kvaliteto (n. pr. zvezne, republiške, okrajne itd.), seveda pa bi morali upoštevati tudi finančni moment (društva naj bi z dohodki tekem krila, če %e ne vseh, pa vsaj dobršen del potnih stroškov). Vsekakor pa naj bi veljalo splošno merilo: zvezne lige, K* so za društva veliko finančno bremc> obdržimo tam, kjer je to zares P°' trebno, sicer pa raje razvijmo množična tekmovanja v merilu okrajev H* kvalitetne tekme v merilu federacij®*
„Bombarderji“ na delu
Trium # O dre© i
Ljubljana, 16. okt. — Sinoči je bil v paviljonu »D« Gospodarskega razstavišča zanimiv prijateljski boksar, s ki dvoboj med dvema povsem neenakima moštvoma, zagrebškim je-dinstvom in Odredom. Pričakovali smo ogorčenih borb, toda Odredov-ci so goste tako »zbombardirali«, da ni ostalo od njih nič drugega kot visok poraz 18:2.
Medtem ko smo od gostov, ki jih trenira večkratni državni prvak Krleža, mnogo več pričakovali, so nas Odredovci več kot prijetno presenetili. Zlasti so bil junaki ringa Mencej, Bitenc, Prešern, Eršte in Draksler. Dve zmagi s k. o. in prav tako dve s t. k. o. sta dovolj zgovoren dokaz silne premoči domačih. To pa ni nič čudnega, saj so Odredovci pokazali izredno kondicijo in tehnično premoč, da ne govorimo še o silovitih udarcih, ki so nasprotnike nekajkrat spravili na tla, med gledalci pa vzbudili izredno navdušenje.
Že nekaj pred pričetkom se je zbralo okrog ringa približno 1.500 gledalcev, ki so tokrat v resnici uživali, če ne že nad enakovredno borbo, pa nad domačimi boksarji. Gostje so že pred pričetkom dvoboja izgubili dve točki v perolahki kategoriji, kjer je Slavič L. zmagal brez borbe, ker ni imel nasprotnika. Nato je bil zmagovalec v mušji kategoriji Dimnik, z-a njim Košir in za tem se je žal za trenutek bojna sreča obrnila. Ed im o zmago je v lahki kategoriji priboril gostom Orehovec — prvak JLA — z leipim, tehničnim boksom.
V polvvelter kategoriji se je začelo. Mencej je pokazal odličen boks in trikrat spravil na tla Rau-terja s t. k. o. v korist domačina. V welter kategoriji je Bitenc z izrednimi »bombami« v nekaj sekundah knockoutiral Banička, v polsrednji pa je Jurič odstopil, ker ga je Garvas nepravilno »naložil« na rame, pa sodniki niso intervenirali. Prešern je pokazal, da je spet t svoji formi in je s svojim nasprotnikom opravil brez težav. Eršte pa je poleg Menceja pokazal, da spada
med najboljše Odredove boksarje. Z zelo premišljeno taktiko in dobro merjenimi udarci je zmagal s t. k. o., medtem ko je Draksler v težki kategoriji že v prvi rundi priboril svoji ekipi drugo k. o. zmago.
Organizacija je bila zadovoljiva, sodniki so — razen manjših napak — opravili svojo nalogo korektno, le napovedovalci so nas motili, ker niso razločno napovedovali,
Rezultati — muha: Delič : Dimi6 0:2 p. t.; bantam: Rajkovič : Kosil 0:2 p. t.; poivvelter: Rauter : Mefl' cej 0:2 t. k. o.; vvelter: Baniček : Bitenc 0:2 k. o.; polsrednja: Jurič '■ Garvar 0:2; serdnja: Banfič : Prešern 0:2 p. t.; poltežka: Lovrič : Eršte 0:2 t. k. o.; težka:	Leskovar :
Draksler 0:2 k. o. — Jedinstvo : Odred 2:18.	T. B.
Firma olimpijcev še ni zadovoljiva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Muleja, Langusa, Goriška in še nekatere druge. Prav ti tekmovalci so lahko lep zgled vsem ostalim, kako je treba vaditi takrat, ko na snega, če hočeš biti za zimsko sezono telesno kolikor toliko krepak in za tekmovanje pripravljen. To
je pač ugotovitev tik pred sezon*1! seveda pa bodo tekmovalci ime 1 za tem še nekaj specialnih trenil)' gov na snegu, tako da smo prepričani, da bodo vendarle naši sin11' carji pred odhodom na olimpijsk6 igre tako pripravljeni, kot žel ir naši smučarski strokovnjaki.
Muleji vtisi i&Avstdfa
Pred nedavnim se je vrnil iz Avstrije (Sdhilleiten) Mulej Tinček, kjer se je skupno z avstrijskimi olimpijskimi kandidati pripravljal za Gortino. Danes smo imeli lepo priložnost slišati Tička, kaj vse je doživel na tem treningu. Po končanem mnogoboju smo ga našli dobro razpoloženega v garderobi. Narodnega doma, ko je ravnokar pripovedoval svoje vtise iz Avstrije.
»Alj so se Avstrijci prav tako pripravljali kot naši tekmovalci?«
»Nekoliko drugače!«
»V čem je razlika?«
»Avstrijci so se sicer tudi pripravljali individualno, na skupnem treningu pa so imeli še druge cilje. Njihov vodja, prof. Rosener, je sam vodil tečaj tako, kot si ga je žanrski. Predvsem je želel, da se tekmovalci sprostijo.«
»In kaj ste delali?«
»V dopoldanskih urah smo tekli po gozdu, kolikor je pač kdo mo-
gel, popoldne pa smo igrali nog*1-met, odbojko, košarko ali tenis.«
»Torej ni bilo nikakšnega str0" gega dnevnega programa?« , Ne! Glavni cilj je bil, da se tek' movalci med seboj znova pobb-T spoznajo in da si v prijetni druz® nabirajo telesno vzdržljivost s močjo tistih športnih panog, za tere se najbolj navdušujejo.«
»Katere športne panoge pa Av' strdjei najbolj cenijo?«
»Nogomet in tenis! Obereigner Molterer sta prava mojstra nog*1 metne igre, saj bj ju bil vesel m® < sikateri kvalitetni nogometni iklu »Ali so po tvojem mnenju aJ sirijski smučarji na tem treniiDo dosegli svoj namen?«	. c
»Vsekakor! Žal mi je, da n.is^g tudi pri nas organizirali podobne^1, tečaja, s pripombo, da bi imeli tn naši tekmovalci vsaj približno ne življenjske pogoje, kot jih i®l jo Avstrijci.«	E“ “'
iz mmm -FcMiga,
Letidcm
Malo je partizanskih društev, ki bi imela tako lepe pogoje za delo, kakor jih ima društvo v Lendavi. Ce stopiš v prijetne prostore društvenega doma, te preseneti vzorna čistoča, prav posebno pa- toplota, saj je to edino društvo v Jugoslaviji, ki si lahko privošči ogrevanje z zemeljskim plinom. Kljub idealnim pogojem pa društvo pogrešajo na marsikateri prireditvi, — Okrajna zveza »Partizane je organizirala prvenstvo v atletiki, odbojki, mnogobojih, teku čez trn in s trn in še vrsto nastopov, vendar Lendančanov nikoli ni bilo zraven.
Če stopiš v društvo v popoldanskih aM večernih urah, boš našel tam zbrane številne telovadce, saj pionirski iin mladinski oddelki redno vadijo. Posebno razveseljivo je to, da imajo v društvu neka j mladih vodnikov (Ogrizek, Oletič, sestri Backovi itd.), ki so sj pridobili znanje na okrajnih tečajih. Le poleti je nekoliko »zaškripalo* ko je bil načelnik na orožnih vajah in so
takrat oddelki neorganizirano nabijali žogo, pozna se pa tudi odsotnost načelnice, ki je na bolezenskem dopustu. Če povprašaš tega alti omega telovadca, pa ti bo mar-
Ali je to
pravilen odnos
Kakor verno, sodeluje v raznih republiških odbojkarskih in košarkarskih ligah cela vrsta partizanskih društev in se nekatera od njih prav uspešno uveljavljajo. To je ose lepo in prav. Pred kratkim pa je parti-tanska organizacija pripravila svoje republiško prvenstvo v odbojki in košarki. Človek bi pričakoval, da bodo tu sodelovala seveda vsa tista društva, ki nastopajo v raznih športnih ligah. Žal pa precej teh društev na republiškem prvenstvu »Partizana« nismo videli, med temi društva Koper, Gorica, Kratij, Kočevje, Trbovlje, Hrastnik itd. Mnenja smo da je takšen odnos do republiškega prvenstva lastne organizacije zelo omalovažujoč in bi bilo prav, da o vzrokih neudeležbe tudi pristojni forumi spregovore svojo besedo.
Vlili	V- ll l	v '	1--- — —
si k do odkrito potožil: »Za nas se nihče ne briga!« In res, noben elan društvene uprave še ni obiskal telovadne ure! Stara društvena uprava je imela v svoji mandatni dobi le eno samo sejo(!) in vse kaže, da bo tudi nova uprava sledila zgledom stare. Pošta in ostali problemi se rešujejo s »polževo« brzino, zato pa tudi nj čudno, da zaradi tega poslovanje trpi ugled društva in da slednje velja za zaspano.
In še nekaj je treba zapisati. — 'Verjetno krajevni politični organi premalo poznajo pomen partizanske organizacije, zato ni čudno, da je delo vodnikov v »Partizanu« še vedno nekako podcenjevano in ni enakovredno delu v drugih množičnih organizacijah (n. pr. v ZB, SZDL). Splošno mišljenje, da zadostuje, če 11 nogometašev Nafte rešuje čas-t telesne vzgoje v tem delu domovine, res nii umestno in hi se ga morali predvsem znebiti politični in gospodarski voditelji.
Ob koncu pa le lahko zapišemo veselo novico. V lendavski komuni in upravi podjetja Nafta vodijo obširne diskusije o izgradnji novega stadiona z vsemi atletskimi napravami m igrišči ter zimskega kopališča. Iinig. Bloudek je nedavno že pristopil k izdelav j načrtov. Če bo prišlo do uresniči Ive teh načrtov, zlasti do gradnja zimskega bazena, bo to velik korak naprej.
T. Ž.
SEKCIJE
še žive „ - „
Več kot leto dni znova in znova pisarimo o tem, da so razne sekcije in klubi v partizanskih društvih škodljive, ker se običajno vsa pozornost posveča le ozkemu krogu te ali one sekcije in tudi večina finančnih sredstev gre za takšno sekcijo, namesto da bi šla za razvoj celotnega društva. V mnogih društvih sicer pravilno razumejo glavno nalogo »Partizana« in zato posvečajo vso pozornost razvoju društva kot celote. Kljub temu pa sfe tu in tam še najde kakšno društvo, ki mu je glavna skrb ena ali dve sekciji, vse drugo pa deveta briga. Takšen je primer tudi v Slov. Bistrici, kjer lahko vidiš po mestu nalepljene lepake, na katerih vabi O. K. »Partizani (odbojkarski klub »Partizan«J na svoje tekme. Kakor smo zvedeli, vlada o tem društvu zares »sekcionaška« politika: glavna pozornost je osredotočena na nekaj odbojkarjev, ki tekmujejo v republiški ligi in privabljajo z resnimi ugodnostmi igralce iz sosednjih društev, dočim društvo bedno životari in ima le nekaj pionirčkov, mladinskih in članskih oddelkov pa sploh ne. Prav bi bilo, da bi Okrajna zveza »Partizani v Mariboru stvari v tem društvu uredila tako kot je treba.
Pregled hrvatsko-slovenske odb ojkarske lige
Ostali so samo Slovenci...
... kajti prvo plasirana Lokomotiva bo prihodnje leto nastopala v zvezni odbojkarski ligi, zadnji dve moštvi — Tekstilne in Elektro-stroj — pa dajeta slovo tej ligi. In tako so ostala vsaij zaenkrat samo slovenska moštva: Fužinar, Olimpija, Ilirija, Ljubljana in Kamnik.
Prvenstvo je torej osvojila zagrebška Lokomotiva povsem zasluženo in zato bo prihodnje leto nastopala v dmiižbi najboljših jugoslovanskih moštev. Dogodki na igriščih pa so pokazali, da bi prav lahko prvenstvo v tej ligi ostalo v Sloveniji in namesto Lokomotive bi lahko danes zapisali ime Fuži-narja, ki je imel ves čas tekmovanja enake, če ne morda celo boljše pogoje kot Zagrebčani. Seveda Ravenčani so bili — o tem smo prepričani — nad svojimi prvimi uspehi preveč vzhičeni in zato so nekaj srečanj izgubili kar tjaiven-dan. Če za koga velja, potem velja za Fuižinar, da se je treba boriti za točke od začetka do konca. Tako pa opažamo, da nekatera naša moštva preveč z rezultati kombi.ni-
180 o tlet o y ¥ SE NOV k M
l,e^ uspeih
Rogovih kolesarjev
pred kratkim je bilo v Valjevu državno kolesarsko prvenstvo za turiste. Tega prvenstva so se iz Slovenije udeležili le nekateri Rogovi dirkači, ki so dosegli prav lepe uspehe, zlasti mladinci. Tako je mladi Podlesnik osvojil prvo mesto in državno prvenstvo, Peklenk je bil 3., Gregorka pa 7. Slovenski prvak Mrzlikar je moral 12 m pred ciljem odstopiti, ker so ga nekateri vozači zrušili. Organizacija prvenstva je bila zelo slaba.
Prejšnjo nedeljo je bilo v Senovem okrajno prvenstvo »Partizana«. MolštvCmi prvak je postalo društvo Senovo, ki je zbralo 18.021 točk, slede društva Brežice 117.596), Krško (9.888) in Artiče .(1.836). Kljub slabemu vremenu je bila organizacija tekmovanja prav dobra. Še bolj pa smo veseli lepe udeležbe (nad 180 tekmovalcev) m dobrih rezultatov. Zlasti so se izkazali nekateri posamezniki, talko .v teku na tOOm Požuin (Sen.) z 11.4, Kušar (Breiž.) z 14.7. pri skoku v daljino Požu n s 6.64, Zen er (Sen.l s 5 81, Verstovšek (Brež.) s 5.77 itd. Presenetil je tudi mladinec Lampe (Sen.) v skoku v višino s 175 cm. Pt> končanem atletskem prvenstvu so bile popoldne na siporedu odbojkarske tekme.
TUDI V KRANJU LEPA UDELEŽBA
Preteklo soboto je bilo v Kranju tradicionalno atletsko tekmovanje za prehodni pokal padlih Skojevcev, katerega je organiziral občinski komite LMS. Slaba organizacija, premalo sodnikov in prepozen
Ob zaključku zvezne košarkarske lige
Realno in pričakovano
Spet se za nekaj mesecev zapirajo vrata naših košarkarskih igrišč. Prejšnji teden j,e bilo končano tekmovanje v zvezni košarkarski ligi, ki je nedvomno poleg nogometne najpopularnejše.
Prav redek je primer v zgodovini športa sploh, da neko moštvo kar desetkrat zaporedoma osvoji na j višji državni naslov. In med te redke in častne izjeme se uvrščajo košarkarji Crvene zvezde, ki so po težjih zapletljajih, pa tudi s srečno roko vendarle znova na vrhu lestvice. Crvena zvezda morda ni zaslužila te časti, toda žoga je okrogla, koš pa enako velik za vse udeležence zvezne lige. Državni prvak je v marsičem spremenil svoj sistem igranja, zato mu je tudi večkrat spodrsnilo prav tam, kjer je bilo najmanj pričakovati. P role ter, spomladanski prvak, je zapravil zadnjo priložnost, da odvzame Beograjčanom primat v tekmi z Ljubljano. Strinjamo se z mnenjem tistih komentatorjev, ki pravijo, da je Proleter v letošnjem letu jmel vse tehnične pogoje boljše kot Crvena zvezda, žal pa mu je primanjkovalo moralnih (podcenjevanje nasprotnika v zadnjih tekmah). To je poučno ne samo za igralce iz Zrcnjanima, temveč za vsakega športnika. Pa še smo zapazili pri nekaterih klubih. S svojo ofenzivo ali točneje s fini-šem so začeli šele v drugem delu tekmovanja. O, kako je to zmotno! Če še je komu maščevalo, se je prav gotovo moštvu BSK,^ ki je v drugem delu zaigral s takšnim elanom, kot nihče od ostalih v ligi. Toda kaj pomaga ob koncu takšen polet, ko pa je bilo že v začetku vsa izgubljeno. Pa ne samo to, takšna moštva, kot je bil BSK, morajo misliti tudi na različne kombinacije, na nepredvidene izide posameznih srečanj in končno večkrat celo na nešportno računico, ki je razumljivo za takšen kolektiv Ponavadi usodna. Zato velja še en-
krat zapisati: tekmovanje v tej ali orni obliki mi pomembno _samo v zadnjih srečanjih, temveč predvsem na začetku.
Spregovoriti hočemo t-uidi nekaj besed o slovenskih udeležencih, ki so s spremenljivo srečo nastopali v letošnji sezoni. O njihovi razvrstitvi bi lahko takole zapisali: »zlata sredina« in rep. S tem hočemo reči, da sta se ljubljanska ligaša Olimpija in Ljubljana usidrala v sredini lestvice, novinec Maribor pa zaključuje vrstni red nastopajočih in seveda po propozicjah daje poleg BSK tej ligi slovo.
Olimpija in Ljubljana sta legla v isto posteljo. S tem hočemo reči, da sta si nabrala enako število točk, le da ima Olimpija boljše izpričevalo za dosežene im prejete koše. Igro obeh ljubljanskih l.igašev na tem mestu ne bomo podrobno razčlenjevali. Večkrat smo že namreč zapisali, da bistvenih razlik v sposobnosti enih in drugih pravzaprav ni. Osnovno orožje Ljubljane je bila ponavadi premišljena obramba in počasi skovan napad, nasprotno pa je Olimpija zmagovala takrat, kadar se je posl užila osnovne odlike — hitrosti. Na tem mestu ne bomo razpravljali, ali so bile tekme Olimpije oz. Ljubljane dobljene po sreči ali zasluženo, saj vemo,da je borba za točke v tako kvalitetnem tekmovanju trda m ostra, da večkrat pri takšnih sre-čanjih odpadejo odlike in lepote košarkarske igre. Seveda, če pa govorimo - in to je tudi naša dolžnost — o perspektivah obeh liga-šev, potem .pa je treba marsikaj pohvaliti oziroma grajati. Večkrat so komentatorji pohvalili Olimpijo in jo celo po mnenju nekaterih objektivnih opazovalcev preveč lavo-, rizirali. Danes lahko rečemo, da niso bili favorizirani posamezniku Olimpije, temveč delo in način treninga ljubljanskih študentov, ki^so si v zadnjem času vzgojili takšen kader, kot ga menda nima noben košarkarski klub v državi. _ Pri Ljubljani tega nismo zasledili. In
če govorimo o perspektivah enega m drugega moštva, potem dajemo vsekakor prednost Olimpiji. Kadrovska politika Ljubljane je^ bila že več let nazaj nepravilna. Nekateri starejši in izkušeni igralci niso dovolili mlajšim močem vstopiti v ligaško moštvo —- iz kakšnega vzroka na tem mestu ne bomo razpravljali — in tako so na splošno igrali starejši, mlajši kader pa je v znanju in izkušnjah znatno zaostajal. Prav v zadnjih tekmah, kf, so prinesle Ljubljani tolikšen uspeh, je zaigral v odličnem slogu mladi Pe-rovšek, ki je v prejšnjih srečanjih semintja le zaigral kakšno minuto, na splošno pa je samo pred pričetkom tekme z ostalimi igralci pozdravljal občinstvo. Iz moštva ^ je naenkrat izostal standardni igraiec Vozelj in zato je moral tehnični vodja, hočeš ali nočeš vključiti mladega Perovska, ki je s svojim nastopom dokazal, da je bila dose-danja kadrovska politika moštva na nepravilni poti. To je samo en primer, ki naj bo resen opomin Ljubljančanom!	,
Ligi daje slovo Maribor. Zaceli so precej samozavestno (tudi napoved tehničnega vodje pred začetkom tekmovanja je bila zelo optimistična), med tekmovanjem pa se je izkazalo, da Mariborčani se nimajo potrebnih izkušenj lci so po-leg znanja nujno potrebne ce hočeš v društvu najboljših moštev doseči vendar zadovol j iv rezu Lat. Napak b'i bilo, da bi se danes Mariborčani razšli, saj so se toliko naučili, da bodo po našem mnenju prihodnje leto spet na rsti pozornim,	t . L-M'
Končna lestvica
Crv. zvezda 18 14 1	3 6273:1013 29
P rol eter 18 12 2	4 1299:1071 26
Partizan	18	10	2	6	1095:1055	22
Olimpija	18	9	1	8	1067:999	19
Ljubljana	18	9	1	8	1067:1143	19
Lokomotiva	18	8	0	10	1059:10:0	16
Montažno	18	8	0	10	1134:1181	16
Mladost	18	6	4	8	1090:1144	16
BSK	18	7	1	10	10174:1095	15
Maribor	18	1	0	17	936:1322	2
začetek tekmovanja to je bilo vzrok, da se je tekmovanje zavleklo pozno v moč, pa tudi vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno. Kljub temu pa so bili doseženi povprečno dobri, rezultati, razveseljiva pa je tudi udeležba (100 tekmovalcev). Pokal si je že drugič osvojila I. drž. gimnazija (15.652 točk) pred Srednjo tehnično tekstilno šolo (15.376) in industrijsko šolo »Iskre«.
14000 dijakov sodelovalo no tekmah
Preteki; četrtek so imeli v Ljubljani občni zbor profesorji in učitelji telesne vzgoje, ki so na svojem občnem zboru pregledali uspehe dosedanjega dela. Iz poročila tehničnega referenta smo lahko zasledili, da je v preteklem šolskem letu sodelovalo na raznih tekmovanjih, medzavodnih tekmah, smučarskih tečajih in taboren jih preko 14.000 dijakov ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Eno najbolj perečih vprašanj pa so še vedno pogoji, v katerih delajo profesorji na raznih zavodih. Veliko je primerov, kjer ni na zavodu niti telovadnice, niti igrišča ali primernega prostora za telesno vzgojo. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno priznanje, ki ga je dali predstavnik Sveta za prosveto profesorjem in učiteljem telesne vzgoje za opravljeno delo. JNovi odbor ljubljanskega aktiva vodi prof. Erbežnik s 7-članskim odoo-rom.
rajo in računajo, na koincn pa se izkaže, da so bili prav v teh moštvih slabi računarji. Kljub temu pa je tudi drugo mesto za Fužinar lep uspeh im mas navdaja z optimizmom, da bodo Ravenčani morda prihodnje leto nadoknadili to, kar so letos zamudili.
Solidno formo je pokazala tudi ljubljanska Olimpija, ki se je vsi-drala tik za Fužinar jem. Olimpija svetujemo, naj v dnevih odmora posveti predvsem mlajšim močem več pozornosti, saj bi bil že čas, da znova dobimo v Ljubljani kvalitetno moštvo. Olimpija pa ima za to dobre pogoje.
Takoj za Olimpijo je na lestvici Ilirija, ki je bila do pretekle nedelje pravzaprav kandidat za izpad iz lige. Morala je odpotovati na težko preizkušnjo v Zagreb, kjer je izgubila dvoboj z Lokomotivo, kar smo tudi pričakovali. Naslednji dan pa je premagala LJek-trostroj, ki si ni z verjetno podarjeno zmago v tekmi z Lokomotivo prav nič pomagal, ker je na zaključku ostal na dnu. Ilirija vadi pod vodstvom trenerja Slanine, in kakor smo med sezono spoznali, so se igralci marsikaj naučili. Zato od moštva v prihodnji sezoni upravičeno pričakujemo še več.
Isto število točk kot Ilirija si je nabrala tudi Ljubljana. Predno se je začelo tekmovanje, smo Ljubljančanom napovedali na j lepši konec, toda dogodki so kasneje pokazali, da smo se v naših napovedih precej ušteli. Ne bomo se podrobneje spuščali v to, kje so vzroki kvalitetnega padca, vemo samo to d je vseskozi pri fantih premalo volje, na srečanjih premalo borbenosti’in na treningih premalo resnosti. Lestvico slovenskih moštev zaključuje ekipa Kamnika, ki je v začetku precej šepala. Cim bolj pa smo se bližali koncu, tem vec izkušenj so si Kamničani _ nabral:. Kljub tem kri ličnim pripombam pa moramo vendarle dat: pr.znanje vsem Silovensa. m moštvom, ki so častno zastopala našo odbojko v tej ligi. Tudi to tekmovanje je ponoven dokaz, d'a je slovenska odbojka na pot' navzgor.
Končna lestvica:
Lokomotiva Fužinar
Olimpija
Ilirija
Ljubljana
Kamnik
Tekstilne
Elektrostroj
1*
114
14
14
14
14
14
14
11
10
9
6
6
5
5
4
3
4
5 8 8 9
9
10
58:16 22 36:2)3 20 33:215	18
28:31	12
25 :30 - 12 27:35	10
22:35	10
24:58	8
Naročoife se na POLET!
PO R T
Blejski kegljači so zborovali
Ob lepi udeležbi članstva je bil v sredo na Bledu občni zb-or društva kegljačev na ledu. Ta kljub je bil ustanovljen na Bledla lansko le-tio, letos pa se je zanimanje za to športno panogo razširik) še na Jesenice, Kranjsko goro, Ljubljano in Maribor. Pri Zvezi športov Slovenije je bila letos ustanovljena _ tudi Kegljaška zveiza, ki ima svoj sedež na Bledu. Slednja je apelirala na vsa društva, naj ustanove svoje klube za kegljanje na ledu, kjer imajo za . to pogoje. V živahni dis-
kusiji je bilo sklenjeno, da je na Bledu treba ustanoviti dva kluba, saj je daines v tem kraju že več kot 40 aktivnih kegljačev. Tako sta bila na občnem zboru ustanovljena dva kluba — Triglav in Bled. Blejski kegljači na ledu bodo bodoče pritegnili v svoje vrste še več mladine ter pomagali tistim klubom, kj so šele v razvoju. Letos bo na Bledu po vsej verjetnosti tudi republiško in državno prvenstvo, za katerega se bodo lahko prijavila vsa registrirana društva.
Gortina cTAmpczzo, prizorišče VII. zimskih olimpijskih iger, je pripravljena, da čez 3 mesece sprejme najboljše smučarje, hokejiste in drsalce iz vseh delov sveta (beri članek: »Mrzlica v Gortini« na 5. str.)

.ETO XI
Štev. 42.
&c?$co bo s smučarsko opremo v prihodnji sezoni
Trpežnost čevljev v Žireh
na prvem mestu
Kdo ne pozna čevljev znamke »Alpina« iz Žirov. Žirovski čevljarji že dolga leta uživajo sloves mojstrov, ki znajo izdelati najboljše gorske in smučarske čevlje. Odkar imajo novo tovarno, ki zaposluje nad 690 ljudi, so njihovi izdelki iz dneva v dlan bolj cenjena.
Na s pomladnem posvetu izdelovalcev smučarske opreme na Vršiču so bili navzoči tudi zastopniki tovarne »Alpina«, med drugimi namestnik direktorja tovariš Franc Gantar in poslovodja tovariš Miloš Mlinar, kar prepričljivo dokazuje, da je podjetju mnogo do tega, da bi še naprej izdelovalo najboljšo robo.
Kakor se s smučanjem razvija draga oprema, tako so danes smučarji tudi pri nabavi obutve vse bolj zahtevni. Tu seveda' ne mislimo samo na tekmovalce, kj terjajo za vsalko panogo drugačen čevelj. Predvsem so nam v mislih vsi ti.stii smučarji, ki rabijo nekakšen splošen, toda trpežen čevelj, takšen, ki pride prav za vse im ki ni predrag. No, in naši Ži novci so se posebej zavzeli prav za ta čevelj. Ker bi radii vedeli za strokovno oceno, so naju s prof. Ulago povabili, da si ogledava, kar na licu mesta, kaj pripravljajo.
Kakšen nat bo dober smučarski čevelj ?
Mimogrede naj omenimo, kakšne zahteve imajo danes izvedenci do smučarskega čevlja. Visi vemo, da ■mora imeti dovolj močno podplate, če že nima zagozde zaradi diagonalnega vleka. Nadalje mora biti na vrhu ojačen, tako da ga je mogoče dobro pritrditi na nogo. Toda to še ni vse. Biti mora dovolj visok, Da, visok, ker sicer kaj slabo varuje sikočni sklep, ki je pri smučanju precej ogrožen. Tisti, ki menijo, da mora biti čevelj nizek zaradi lažjega potiskanja kolen naiprej, naj vedo, da tega ni več toliko, še manj pa je čislano »obešanje« v vzmeti. Tudi ožji podplat ima danes čevelj. To pač zaradi tega, da ga gleda čim manj čez smučko. To se da lahko doseči, če se naredi ožji rob pri šivih. Ob tej težnji, da bi bil čevelj kar se da ozek in tudi majhen, pa so šli v zamejstvu izdelovalci malce predaleč. Naredili so tako ozeik čevelj, da so začeli zdravniki že svariti zaradi nevarnosti trajnih okvar. Pri nas, ko še nimamo zadosti žičnic in bomo morali še nekaj časa pešačiti v breg, pa bi bila zahteva po zelo ozkem čevlju docela nemili es ima. Podplat naj bo torej le ožji, sam čevelj pa dovolj dolg in čez prste tudi primerno prostoren. Če omenimo že gumijaste podplate, ki so danes zelo cenjeni in pa gobasto gumo, ki je vložena med gornje usnje, bi bilo vse, razen želje seveda, da bo čevelj zadosti trpežen in tudi poceni. Na vse >-so mislili v. Žireh, posebej pa še zastran kakovosti in cene, kar jim je treba šteti v prid.
Ročno delo na prvem mestu
Poslovodja tov. Mlinar naju je že pričakoval pri vhodu tovarne. Poslopje je dokaj veliko in zgrajeno, to se takoj vidi, po novodob-, n ih načrtih. Zato ni nič čudnega, da so žirovski čevljarji ponosni na svojo novo tovarno. Tovariš poslovodja naju je'najprej povabil na ogled vseh prostorov ali na ogled »celotnega delovnega procesa«, kakor se temu pravii.
Vsa reč ni tako preprosta, da bi mogli z n elita: j stavki povedati vse.
V posameznih nadstropjih, v ob-
sežnih m svetlih dvoranah vidi obiskovalec delo, ki teče domala po tekočem traku. Sto in sto pridnih rok dela naglo brez zastoja. In kar je najbolj zanimivo: vse delo, ki lahko vpliva na kakovost čevljev, je rotimo! Kaže, da so se tu odločili le za ročno delo, čeprav nekatera dela opravljajo seveda tudi s pomočjo strojev. Prav zaradi tega je razumljivo, da slove žirovski čevlji po trpežnosli _ Predvsem smo se zanimali z.a gorske in smučarske čevlje. Teh bodo letos naredili okoli 21.900 parov, medtem ko znaša celotna letna proizvodnja 180.000. Domala vse
Piše Jeločnik Marjan
športne čevlje, razen nekaj modelov najcenejših, šivajo na »kve-dei«. Čevljarji sede v dolgih vrstah drug poleg drugega in vlečejo dreto. Ker je delo naglo in tudi naporno, so kar gob, čeprav je v prostoru vse prej kakor vroče.
Skoraj vse športno čevlje, gorske in smučarske, opremljajo z gumijastimi podplati. V ta namen imajo lepilo Royal, ki ga morajo uvažati. Vse skupaj je treba delati s pomočjo posebne priprave, ki obseva podplate z infrardečimi žarki. Guma im koža se tako spojita v eno.
čeveli dela 2008
Nazadnje smo prišli v skladišče. Razen izdelanih in za odpremo pri-
pravljenih čevljev so tu tudi posamezni pari modelov, ki pridejo v proizvodnjo. Med ostalimi modeli so tu trije pari smučarskih čevljev. To so letošnje novosti, ki bodo gotovo razveselile naše smučarje.
Prvi par je tipičen alpski tekmovalen. Je dokaj ozkih podplatov, spodaj ima prilepljeno tanko gu,mo, tekmovalec pa ga bo še posebej zavezal zadaj. Tekmovalci bodo dobili te čevlje, če bodo zahtevali model štev. 2000.
Čevlji modela štev 2007 so docela podobni prejšnjim. Prišli bodo prav tekmovalcem in vsem turnim smučarjem. Tudi ta model pomeni razveseljivo pridobitev. Oba našteta vzorca sta seveda zgoraj dvojna.
In tretji vzorec? Ta je vreden posebne pozornosti. Zanj se je posebno zavzel prof. Ulaga in sedaj je imel gotov čevelj v rokah. Takoj je pohvalil veselega poslovodjo, da so dobro zadeli. In cena? Menda ne bo niti 6 tisočakov, kair je za takšen dober in preračunan izdelek vsekakor ugodno. Podplati so tudi pri teh iz plitke rebraste gume, zgoraj pa ... Sicer pa počaka jte, da pridejo čevlji n,a trg. Zahtevajte model »2908 Unive-rsal« in gotovo boste zadovoljni, saj vam bo čevelj služil za vse.
Tako je v tovarni Alpina. Trudijo se in delajo im na moč radii bi ustregli zlasti smučarjem. Letos so dosegli lep uspeh in (ega so iskreno veseli. Veiseli predvsem, ker jih pri uvedbi novih modelov smučarskih čvljev ni vodi 1 zgolj komercialni račun, marveč v prv;i vrsti težnja doprinesti sv«j delež k mn.n-žičnemu razvoju našega smučarskega športa.
KAJ JE TO:
kazen ali nagrada?
Naš nogometni šport se je pred kratkim spet lahko »postavil« z novo sfero. Vsa zadevica pravzaprav ine bi bila vredna omembe, če je ne bi spremljalo nekaj dejstev, ki so v bistvu norčevanje iz vseh naših principov.
Disciplinsko sodišče NZJ je (nedavno kaznovalo osiješkega Proleterja s 500.000 dinarji kazni, ker je ob koncu lanskega tekmovanja v I. ligi podkupil igralce Zagreba za neodločen rezultat z Vardarjem v Skopi ju. Razen tega je Proleter podkupil igralca Lokomotive Odžaka s 350.000 dinarji |in Kobeta s 150.000 dinarji za prestop v Proleterja. Obenem je disciplinsko sodišče NZJ kaznovalo Crveno zvezdo s 1000.000 dinarjev kazni, ker je brez predhodnega dovoljenja dnino vala igralcu Mitiču poročno darilo vrednosti 150.000 dinarjev.
človek res ne ve, ali bi se ob teh »drakonskih« sodbah smejal ali jezil. Kakor vemo, so imel j pred kratkim v Italiji podobno afero, ko je klub Udinese podkupoval igralce dragih klubov. Čeprav je Italija kapitalistična država, v kateri prenese jo marsikakšno afero, je vendar Nogometna zveza Italije postopala rigorozno ,in, kot verno, Udinese 'izključila iz I. lige. Ali pa se spomnimo dobro leto dni nazaj, ko je bili Odired osumljen, da je kupoval igralce (stvarnih dokazov pa ni bilo!), in je bilo zato celi vrsti igralcev zabzianjeno igranje. Zakaj NZJ ni uporabila istega kriterija za igralca Odžaka in Kobeta, marveč sta se oba »zmazala« le z denarno odkupnino. Tudi »kazen« za Crveno zvezdo je precej smešna, kajti če lahko klub meni nič tebi nič žrtvuje za poročno darilo svojega igralca 150.000 din, ga tudi »kazen« 100.000 din ne bo preveč občutno udarila po denarnici!
Po vsem tem je menda jasno, da ima naš na j višji nogometni forum večkrat dvojna merila pri kaznovanju — ali pa zasleduje neko »višjo politiko«, ki je mj ubogi zemljani ne razumemo? Prav gotovo pa drži, da s takšnim kaznovanjem — ko ne veš, ali je to kazen ali nagrada — NZJ ne bo zatrla nezdravih pojavov v našem nogometu. To potrjuje tudi dejstvo, da so bili glavni krivci podkupovanja kaznovani samo z 2 ali 3 leti prepovedi opravljanja funkcij, kakor da ne bi mogli takšnih ljudi za vselej odstraniti iz športa.
--	mm*
ZANIMIVA SMfiSIMA
Naši vaterpolisti nepremagani
Po prvj waterpolo tekmi med Madžarsko in Jugoslavijo v Dubrovniku, kjer so naši vaterpolisti slavili doslej največjo zmago nad večkrat ni m svetovnim in evropskim prvakom Madžarsko, je bila v četrtek v Splitu povratna tekma med obema reprezentancama. Tokrat se je tekma končala neodločeno z rezultatom 4:4, var je že nekako tradicionalno, saj smo z Madžari n,a pretekli olimprad. in na evropskem prvenstvu igrali neodločeno. Medtem ko je v prvem dvoboju v Dubrovniku igrala B-reprezenianca neodločeno 4:4, je to pot zmagala z rezultatom 5:4. Vsekakor moramo ugotoviti, da je bilanca gostovanja Madžarske reprezentance po Jugoslaviji nadvse ugodna za Jugoslovane, saj so bili Madžari dvakrat poraženi, dve tekmi pa sta se končali neodločeno.
V plavalnem delu sporeda, ki je bil kot plavalm miting priključen k reprezentančni tekmi, so Madžari pokazali, da so v večini disciplin za razred boljši od Jugoslovanov. Največji uspeh je žel mladi sprint er Njeguš iz Splita, ki je v Dubrovniku prišel na cilij v mrtvem teku z lanskoletnim evropskim prvakom Nyekijem, medtem ko ga je v Splitu celo porazil j n istočasno izenačil jugoslovanski mladinski rekord v času 58,2. Odličen rezultat pri Jugoslovanih je dosegel tndi Zagrebčan Jager na 400 m prosto, ki je s časom 4:47,5 zasedel drugo mesto za Madžarom Zabor siki jem, vendar pa je pustil za seboj la niškega prvaka Csordaša. Jagrov čas je obenem d migi najboljši rezultat v Jugoslaviji vseh časov. V Splitu se je izkazal tudi naš rekorder Camby, ki je na 100 metrov metuljček v času 1:07,4 postavil nov jugoslovanski rekord. V splošnem pa so madžarski plavalci dosegli slabše čase kot doma, kar pa so pripisovali predvsem utrujenosti po naporni vožnji, večini od njih pa nii prijala morska voda, ker nišo nanjo navajeni.
»Tristo kosmatih, ta je pa od vraga! Že vidim, da bom moral na tekmo pozvati tudi rešilni avto...«
NOV KLUB V BREŽICAH
Pretekli ponedeljek je bila v Brežicah ustanovna skupščina novega nogometnega kluba »Brežice«. Tamkajšnje partizansko društvo je namreč pred kratkim sklenilo, da nogometaše izloči iz svojih vrst. Zato so se ljubitelji okroglega usnja v Brežicah zbrali in ustanovili svoj nogometni klub. V upravo kluba so bili izvoljeni znani nogometni delavci Čater, Blaževeč, To-plišek, Strašek, Boško-vič, Orlič, Čirih, Liska in drugi.
Plavalci so sezono- že pred nekaj tedni zaključili. Ni n-arn potrebna natančnejša analiza, že bežen pogled v letošnjo- sezono nazaj nam pove, da je bila za slovenske plavalce pretekla sezona zelo uspešna. V -objektivnih možnostih razvoja, ki nam ga nudijo pog-o-ji pri nas (kratka poletna sezona, brez zimskih bazenov) so letos plavalci slovenskih klubov v nekaterih panogah daleč prekosili vse dosedanje rezultate po osvoboditvi, pa tudi predvojne.
Nedavno smo malo pobrskali po starih plavalnih »analih« in ugotovili, da so zabeležili slovenski plavalci na 400 m prosto v povprečju največjii napredek. Če pogledamo deseterico najboljših slovenskih plavall-cev od 1945 do 1955 na tej progi, ugotovimo, da j-e kar 7 od desetih rezultatov postavljenih letos. Absolutna lestvica na 4-00 m prosto izgleda torej takole:
1.	5:01.2 Pirc (I) 1955
2.	5:08.6 Cerar (E) 1949
3.	5:11.0 Gorišič- (L) 1955
4.	5:15.8 Košnik (T) 1955
5.	5:16.0 Pelhan (E) 1949
6.	5:16.4 Hafner (I) 1953 7. 5:22.0 Snahi (K) 1955
8.	5:25.4 Petrič (T) 1955
9.	5:28.9 Zrimšek (K) 1955 10. 5:30,6 Brinovec (T) 1955
Torej, kot viidim-o, edinole rezultati Cererja, Pelhana in Hafnerja' so starejšega datuma, medtem ko so vsi drugi postavljeni letos. In če bi hoteli sestaviti absolutno lestvico najboljših Slovencev, torej tudi z rezultati, ki o jih posta vili plavalci pred zadnjo vojno, bi morali upoštevati samo še tri tekmovalce -in sicer: 5:16.2 Mihalek (1940) — 5:212.3 Ska-rpa (1940) — 5:24.7 Fux (1935).
Samo ta majhna primerjava nam lahko že dovolj jasno dokazuje, -da so naši pla-valci crawla, zlasti na srednjih in dolgih progah, daleč pr tik ošili uspehe tekmovalcev pred vojno. Če upoštevamo še dejistvo, da je med to sie-dmorico, ki je letos dosegla svoje najboljše uspehe.
večina tekmovalcev še v razvoju in lahko od vseh pričakujemo v bodoče še- večjih uspehov, lahko trdimo, da se odpirjo slovenskemu plavalnemu športu leipe perspektive.
V	ženskih . disciplinah je sličen pojav na progi 160 m metuljček, kjer je prav tako v absolutni lestvici 7 letošnjih rezultatov. Lestvica izgleda takole:
1.	1:29.6 Vukič (Tl 1955
2.	1:30.5 Horvat (L) 1955
3.	1:33,2 Petan (K) 1955
4.	1:35.1 Čebulj (P) 1955
5.	1:35.6 Vavpotič (K) 1954
6.	1:37.0 Rožič (E) 1947
7.	1:37.3 Jamnik (F) 1949
8.	1:38.2 Koncilja (T) 1955
9.	1:38.3 Stare (T) 1955
10. 1:39.2 Tominšek (L) 1955
V	lestvic« sta pravzaprav le re-
zultata Rožičev-e in Jamnikove starejšega datuma, medtem ko je Vavpetiče va še vedno aktivna tekmovalka i-n tudi zanjo še ne moremo trditi, da je dosegla že svoj višek. Zanimivo je tudi to, da je v tej disciplini letošnja desetorica najboljših tekmovalk boljša kot pa desetorica vseh rezultatov od 1945 do 1954.	M. P.
Rezultati od 1945—1954
L 1:32,6 Vukič 1954
2.	1:33.2 H-o-rvat 1954
3.	1:34.4 Petan 1949
4.	1:35.6 Vavpetič 1954
5.	1:37.0 Rožič 1947
6.	1:37.3 Jamnik 1949
7.	1:40.0 Potrato 1954
8.	1:40.1 Poljak 1953
9.	1:40.8 Kavšek 1949
10. 1:41.5 Auersperg 1954
Lestvica za leto 1955
1.	1:29.6 Vukič (T)
2.	1:30.5 Horvat (L)
3.	1:35.2 Petan (K)
4.	1:35.1 Čebulj (P)
5.	1:37.1 Vavpetič (K)
6.	1:38.2 Koncilja (T)
7.	1:38.3 Stare (T)
8.	1:39.2 Tominšek (L)
9.	1:40.0 Auersperg 10. 1:40.2 Jakomin (L)
1945
1955
Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov
Tovarne športnega orodja »ELA N«
Begunje pri Lescah
.ETO XI Štev. 42.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št. lO
1. Odred : Split	
2. Nova Gorica : Šibenik	
3. Branik : Segesta	
4. Lokomotiva : Ljubljana	
5. Trešnjevka : Reka	
6. Karlovac : Metalac	
7. Tabor : Triglav	
8. Mladost : Grafičar	
9. Krim : Slovan	
10. Sobota : Tekstilac V.	
11. Nafta : Kladivar	
12. Jedinstvo : Rudar	
ločen naslov pošiljatelja: Priimek:
Jesenice In Martelanc
republiška^ prvaka v narodnem slogu
Ime:
Kroj
UHea in hišna številka:
Preteklo -nedeljo pozno zvečer se je zaključilo republiško prvenstvo kegljačev v narodnem slogu, na katerem je v Mariboru nastopilo 20 moštev im 62 posameznikov. To prvenstvo je bilo odločeno pravzaprav šele v zadnjem delu tekmovanja, kjer so se zlasti izkazal; nekateri novinci, ki so izredno presenetili. Vsekakor pa je treba po-uda-ri'ii, da so se tokrat zlaisti med moštvi izkazala nekatera, na katera nihče prav dosti ni računali. Jesenice so v resnici še vedno najboljše v tem slogu, toda daleč za njimi zaostajajo mariborski, ljubljanski in kranjski predstavniki, da ne govorimo tega pri posameznikih. Letošnje prvenstvo v narodnem slogu je bilo zadnje, ker bo-do odslej
kegljači 'tekmovali samo v mednarodnem slogu, medtem ko bo narodni sllog ostal le za bolj družabne igre im prijateljska tekmovanja. Ta predlog mora seveda potrditi še Kegljaška zveza Slovenije, nato pa se bodo Slovenci udeleževali le še prvenstev v mednarodnem slogu.
Rezultat letošnjega prvenstva moštva: Jesenice 1566 kegljev. Beton (Celje) 1555, Primorje (Ajdovščina) 1500, Gradis (Lj) 1512, Branik (Mih) 1498, Maribor 1485, Krim (Lj) 1470, Ljubljana 1454, Gradis (Jtis) 1451 itd. — posamezniki: Mate rane (Triglav) 450, Murko (Mrh) 435, Orel (Br) 416, Likovnik (Lj) 415, Nagode (Lok Mrb) 414, Premik (Gradis Lj) 413 itd.
ANGLEŽ! že sestavili reprezentanci
MEDNAROD
Tako angleška kot Irska nogometna zveza sta že določili reprezentanci, ki bosta nastopili proti Jugoslaviji v sredo 19. oktobra. V Dublinu bo nasprotnik jugoslovanske A-reprezentance najboljša nogometna enajsterica Irske, ki bo sestavljena takole: 0’Neil (Everton), Mur-by (Clyde), Lowler (Fulliam), Farrel (Everton), Martin (Aston Vlila) 0’Farrel (West Ham), Ringstead (Sheffield), Fiti-Zsimmonns (Middlesbourgh), Gibonns (St. Patrick), Cummins (Luton), Tubi (Sham-r°ck). Jugoslovanska B-reprezentanca pa bo nastopila v Manchestru proti B-repre-zentanci Anglije. Angleško moštvo je sestavljeno takole: Beynham, Me Ghea, Langiey, Wheller, ICennedy, Clyton, Gro-*es, Atyo, Jezzard, Heiney, Perry.
Poleg Partizana, ki je v sredo premagal v povratni tekmi portugalsko moštvo Sporting iz Lisabone s 5:2, so se v četrtfinale pokala evropskih prvakov plasirali ie tri moštva: Djurgaarden iz Stockholma je v Varšavi premagal Gwardio s 4:1 (prva tekma 0:0), Hibernians so igrali v Edinburgu z Rot-Weissom iz Essena 1:1 (Prva tekma 4:0), Real Madrid je doma Premagal Servette iz Geneve s 5:0 (prva tekma 2:0). Manjkajo še tri povratne tekme in sicer: Anderlecht : Voros Lobogo v Bruslju (prva tekma 3:5), Reims : Aar-hus v Reimsu (prva tekma 2:0), Eindho-Ven : Rapld (Dunaj, v Eindhovenu — prva tekma 1:5), Milan in Saarbriicken morata °digrati še obe tekmi.
V	polfinalni tekmi nogometnega pokala Sovjetske zveze je Dinamo iz Moskve Premagal svojega lokalnega rivala Spar-tak s 4:1. V finalu se bosta pomerili moskovski enajsterici Dinamo in CDSA.
V	okviru nogometnega tekmovanja za ‘Pokal dr. Goro« bodo letos odigrane še tri tekme. Danes se pomerita v Budim-pešti Avstrija in Madžarska, 30. oktobra Prav tako na Dunaju Avstrija in Jugo-siavija, 20. novembra v Budimpešti pa Madžarska in Italija. Lestvica izgleda za-ePkrat takole:
3:3, FC Wien : Sturm 0:1, Sportklub : Wacker 0:3, Admira : Austria (D) 0:2. Lestvica: Vienna 12, Austria (D) 11, Wa-cker 10, Rapid 10, Sportklub 10.
ANGLIJA — 11. kolo: Birmingham : Sunderland 1:2, Burnley : Huddersfield 2:0, Charlton : Chelsea 1:2, Everton : Ar-senal 1:1, Luton : Blackpool 3:1, Manchester U. : Wolverhampton 4:3, Nervcastle : Portsmouth 2:1, Preston : Cardiff 1:2, Sheffield : Manchester C. 1:1, Totten-ham : Bolton 0:3, West Bromvvlch : Aston Vlila 1:0. Lestvica: Blackpool 15, West Bromwich 15, Manchester U. 15, Sunderland 14, Charlton 14.
ITALIJA — 4. kolo: Fiorentina : Inter-nazionale 0:0, Genova : Atalanta 2:1, La-zio : Sampdoria 1:2, Lanerossi : Padova 0:0, Milan : Napoli 0:0, Novara : Roma 2:2, Torino : Juventus 0:0, Pro Patria : Bolgna 2:2, Spal : Triestina 4:0. Lestvica: Internazionale 7, Fiorentina 6, Spal 6, Torino 6, Milan 5, Bologna 5, Roma 5.
Najboljši letošnji teniški igralec na svetu Amerikanec Tony Trabert je pred nekaj dnevi podpisal pogodbo, s katero se je zavezal nastopati kot profesionalec v takoimenovanem teniškem cirkusu Jacka Kramerja. Vsota, ki Jo je Trabert dobil, zaenkrat še ni znana.
Med profesionalce Je te dni odšel tudi najboljši angleški teniški igralec Tony Mottram, ki je bil že tudi večkrat gost na jugoslovanskih turnirjih.
Ockers povečal vodstvo v Desgrange Colombo
Preteklo nedeljo je bila na sporedu predzadnja letošnja dirka, ki šteje za veliko kolesarsko nagrado Desgrange Colombo. Na 253 km dolgi progi od Pariza do Toursa je zmagal Francoz Jacques Dupont, ki je dosegel fantastičen povpre-ček 43.645 km na uro, kar je doslej največja povprečna hitrost na kolesarski dirki dolgi preko 200 km. Med dirko se je razvila ostra borba med najboljše plasiranima tekmovalcema v tekmovanju za Desgrange Colombo svetovnim prvakom Ockersom in zmagovalcem Toura Bobetom. Belgijci so bili zlasti pred moštvom močnejši in so kot celota slavili pomembno zmago. Kot že rečeno je zmagal Dupont (T) v času 5:47.48. Na ostala mesta so se v istem času razvrstili De-ryune (B), Cieliska (F), Van Cauter (B), Seyres (B), Desbats (F) in Brankart (B). Vrstni red v nagradi Desgrange Colombo pa je sedaj naslednji: Ockers (B) 91, Bobet (F) 80, Brankart (B) 79, Koblet (S) 58, Deryche (B) in Geminiani (F) 53, Cop-pi in Magni (I) 51, Fornara (I) 44, Gau-thier (P) 38. V plasmaju-držav vodi Belgija s 481 pred Francijo 426, Italijo 284, Švico 103 itd.
V težko pričakovani zasledovalni vožnji na 5 km je svetovni prvak Guido Mes-sina v Milanu premagal nekdanjega svetovnega prvaka v isti disciplini Fausta Coppija. Messina je dosegel čas 6:11.2, Coppi pa 6:14.4.
Čemjavski naslednik Kuea?
JIMa u$pe&a zb naše sabljače
Madžarska
Jugoslavija
Avstrija
CSR
Švica
Italija
1 0 1 0 1 1 0 1 1 3 0 1
10:7
4:0
7:7
4:5
6:8
0:4
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA — 7. kolo: Austria (G) : Austria (S) 0:2, Rapid : Stadlau 4:0, Sim-u^črlng : Kapfenberg 2:0, GAK : Vienna
NIKKINEN
kopje 79.64 m
Finski metalec kopja Soini Nikkinen 16 dosegel pred dnevi v Tampereju z me-tojn 79.64 m nov finski rekord in tretji Najboljši čas na svetu.
v Sofiji je atletska reprezentanca Bolgarije premagala s 113:112 točk najboljše atlete Belgije, prav tako pa so tudi domačinke slavile visoko zmago s 74:33. Najboljši rezultati — 200 m: Vercyurse (B) 21,5, 400 m: Moens (B) 47.3, 800 m: Mo-ens (B) 1:43.7, 400 m ovire: Lamberecht (?) 53.3, daljina: Slavkov (Bo) 7.40, pa-uca: Hlebarov (Bo) 4.30, 4 X 400 m: Beleta 3:15.5.
Tudi v nadaljevanju svetovnega prvenstva v saibljamj-u Jugoslovani v Rimu niso imeli večjih uspehov. V ekipnem tekmovanju z mečem so sicer v prvem kolu premagali ZDA z 10:6, zato pa potem izpadli v drugem po porazih proti Madžarski 6:10 in Švici 0:9. V dosedanjem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati — floret moški: 1. Gyu-rieza (M) 6, 2. D*Oriola (F) 6, 3. Lataste (F) 4, ženske: 1. Domolki (M) 7, 2. Colombotti (Italija) 4, 3. Elek (M) 4, ženske ekipe: 1. Madžarska, 2. Francija. V finale ekipnega prvenstva v meču so se plasirale Italija, Madžarska, Francija in Švedska.
Iz raznih športov
Preteklo nedeljo se je začelo letošnje košarkarsko prvenstvo Italije. Rezultati prvega kola — Virtus : Reyer '.'9:37, Slel-la Azzurra : Benelli 87:104, Triestina : Gama 68:56, Varese : Roma 55:52, Moto-morini : Borletti 60:60, Gira : Pavia 58:46.
Tudi francoski košarkarji so nekaj nedelj že pridno na delu. Odigrali so že tri kola prvenstva. Rezultati 3 kola: skupina A — Racing : Billancourt 53:38, Villeur-banne : Stephanoise 57:50, Caraman : Bel-legarde 58:49, Monaco : Montferrand 40:49. Lestvica: Villeurbanne 9, Racing 9, Billancourt 7, Caraman 7, skupina B: PUC : Mezieres 66:43, Marly : Auboue 58:59, Cabourg :	Mulhouse 51:58, Roanne :
Championnet 76:55. Lestvica:	Marly 7,
Mulhouse 7, Roanne 7, Mezieres 7, Auboue 7.
V Barceloni so se začele velike telovadne tekme, na katerih sodelujejo poleg številnih najboljših evropskih telo-
vadcev tudi tekmovalci Japonske. Po prvih treh orodjih sta na čelu Japonca Ono s 29.25 in Takemoto s 29.10 pred nemškim prvakom Bantzon 29 točk. Na posameznih orodjih pa so bili zaenkrat najboljši: Takemoto v prosti vaji 9.90 in krogih 9.90, Ono na drogu 9.75 in bradlji 9.90, Stoffel (Lux) pa na konju z 9.65.
Amaterski tenis bo po vsej verjetnosti Izgubil še enega ali dva vrhunska igralca. Avstralski teniški mušketir Ken Ro-sewali jev Sydneyju ob svojem povratku iz ZDA izjavil, da prav resno premišlja ponudbo Jacka Kramerja, da bi se skupaj s svojom rojakom Letvisom Hoadom priključil teniškemu cirkusu. Kramer nudi Hoadu in Rosewallu po 50.000 dolarjev za 14-mesečno turnejo.
Ruska atletika je dobila novega odličnega tekača na dolge proge. To je Ivan Cernjavski, o katerem smo že poročali, da je na prvenstvu Ukrajine v Kijevu pretekel 10.000 m v času 29:14.6, sedaj pa je dosegel prav tako odličen rezultat tudi na 5000 m s časom 14:03.4. Isto tekmovanje je dalo še nekaj odličnih rezultatov: palica Denisenko 4.40, kopje: Ci-bulenko 75.85, ženske — 800 m: Lisenko 2:08.0, višina:	Kudrjavceva 162, kopje
Konjajeva 49.91.
O rezultatih prvega dne atletskega dvoboja med reprezentancama Madžarske in Švedske v Budimpešti smo že poročali. V obeh konkurencah so končno zmagali Madžari in sicer s 112:100 pri moških in 63:38 pri ženskah. Najvažnejši rezultati drugega dne: 200 m: Goldovanyi (M) 21.2, Carlsson (S) 21.4, 1.500 m: Tabori (M) 3:45.0, Iharos (M) 3:45,6, 10.000 m: Nyberg (S) 29:33.4, 110 m ovire: Johansson (S) 14.4 (z vetrom), steeple-chase: Rosznoi (M) 8.50.0, 4 X 400 m: Švedska 3:12.8, Madžarska 3:12.9, daljina: FoIdessy (M) 7.61, Mag-nusson (S) 7.47, višina: Nilsson (S) 2.00, krogla: Mihalfy (M) 16.62 (rekord), kladivo:: Csermak (M) 60.80, ženske — 200 m: Neszmely (M) 24.6, 80 m ovire: Gyarmati (M) 11.3, disk: Seredi (M) 43.41, kopje: Vigh (M) 49.01, 4 X 100 m: Madžarska 47.5.
V Milanu so se v troboju pomerile ženske atletske reprezentance Italije, Francije in Avstrije. Italijanke so premagale Francozinje s 60:45, Avstrijke pa s 65:41, Francija pa je bila boljša od Avstrije v razmerju 58:48. Boljši rezultati — 100 m: Leone (I) 12.0, 200 m: Leone (I) 24.6, 800 m: Gouilleux (F) 2:14.3, 80 m ovire: Laborie (F) 11.2 Greppi (I) 11.3, višina: Knapp (A) 160, daljina: Glottin (F) 5.63, krogla: Paternoster (I) 13.04, disk: Poli (A) 46.37, kopje: Rossi (I) 42.26, 4 X 100 m: Italija 46.4, Francija 47.2.
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Meranu so nastopili tudi nekateri Jugoslovani in omeniti bi bilo treba naslednje rezultate: 400 m: Haas (Ne) 48.0, Sabolovič (Jug) četrti s 50.0, 800 m: Radi-
šič (Jug) 1:52.4, Cular (Jug) 1:53.2, 5000 m: Konrad (Ne) 14:33.0, Mihalič Jug) 14:39.0, palica:	Reissmann (Ne) 4.00, Lukman
(Jug) 3.90, disk: Consolini (I) 54.10, kopje: Rieder (Ne) 70.66, Pavlovič (Jug) tretji 63.92.
Skobla 17.01 ni v krogli
Evropskemu rekorderju v metu krogle Cehu Skobli je nazadnje le uspelo, da je tudi letos presegel znamko 17 m. Na nekem manj pomembnejšem tekmovanju je namreč dosegel rezultat 17.01 m.
Memorial Rudolfa Karbija v Dresdenu je bil tudi letos razmeroma veliko tekmovanje, ki je dalo ob udeležbi številnih inozemcev med njimi tudi Jugoslovanov naslednje boljše rezultate — 200 m: Ger-mar 21.4, 400 m: Mann 47.6, 800 m: Ntel-sen (Dan) 1:49.1, Richtzenhain 1:50.0, Mu-goša (Jug) 1:50.7, 110 m ovire: Opris (R) 14.5, Lorger (Jug) 14.6, kopje: Radziwonowicz (P) 71.69, kladivo: Dumitru (Rom) 58.62, ženske — 100 m: Brouwer (Niz) 11.7, 200 m: Brouwer (Niz) 24.0, 800 m: Donath 2:09.3, 80 m ovire: Kobler 10.9, višina: Balas (Rom) 160, krogla: Liittge 15.00 (rekord).
Nemška atletska zveza bo poslala 7 atletov in 2 atletinji na povabilo južnoafriške atletske zveze na 6-tedensko gostovanje v Južno Afriko." Za nemške atlete bo to gostovanje predvsem priprava za olimpijske igre, ki bodo čez leto dni v istem času. 31. oktobra bodo odpotovali Germar, Blumel, Stracke, Schade, Steines, Oberbeck in Rieder ter atletinji Seonbuchner in Sturm.
Pred 45.000 gledalci je v Londonu atletska reprezentanca Prage premagala London s 110:106 točkami. Najzanimivejša disciplina je bil tek na 10.000 m, v katerem je Anglež Gordon Pirie premagal s časom 29:19.0 tako svojega rojaka Norrisa, ki je tekel 29:21.4, kakor tudi svetovnega rekorderja Emila Zatopka, ki je bil z Časom 29:28.6 šele tretji.
Hali možje z jeklenimi mišicami
Moram priznati, da sem si letošnje svetovno prvenstvo v dviganju uteži ogledal povsem slučajno. Prišel sem v Miinchen in kmalu opazil velike lepake, s katerimi so organizatorji pozivali na ogled 5-dnev-nih borb najmočnejših mož na svetu. Za ta šport se doslej nisem preveč zanimal in svetovno prvenstvo je bilo šele drugo tekmovanje v dviganju uteži, ki sem ga videl. Zato mi bodo morali predvsem strokovnjaki oprostiti, če bom slučajno »ustrelil kakega kozla«.
Zanimanje za ta zbor najmočnejših mož je bilo v prestolnici Bavarske, če že ne rečem velikansko, pa vsaj veliko. Prostorna razstavna dvorana je bila kljub
Mrzlica v CORTINI
Organizatorji olimpijskih iger v Gor- gledalce. Vsekakor je ta »Ledeni stadion« “bi se zavedajo važnosti propagande In pravo majhno čudo tehnike, ki je gotovo Do Vsem svetu je možno videti lične pla- stalo velikanske vsote denarja. Toda, kot kate, najrazličnejše brošure in ostali ma- smo že zadnjič rekli, denar v Gortini ni terial, ki naj privabi čim več obiskoval- bil problem.
?ev v središče italijanskega zimskega športa. Vsi nacionalni olimpijski odbori ln vsi važnejši časopisi po vsem svetu dobili že celo vrsto najrazličnejših rošur, prospektov in poročil, V katerih n m°5oče najti že sedaj mnogo podrob-°sti, ki morejo zanimati tako tekmo-/alce, novinarje ali obiskovalce.
Najboljša proga za bob na svetu
»Ledeni stadion« je ostal za nami in pod vodstvom direktorja Perschaka, katerega bi lahko imenovali očeta italijanskega taob-športa, smo se odpravili nekoliko višje, da bi si ogledali progo za tekmovanje v bobu, za katero pravijo, da je najboljša na svetu. Višinska razlika od starta na cilja znaša 152 m, vodoravna dolžina pa 1700 m. Poleg nekaterih »lažjih« krivin ima proga v Gortini tudi štiri hude krivine, ki bodo posebno trd oreh za vse tekmovalce. Največja prednost te proge pa je v tem, da ne gre tu za progo, ki jo je treba za vsako tekmovanje posebej »zgraditi« iz ledu in snega, ampak zadostujejo že malenkostne količine snega in le malo nizka temperatura, pa je proga že pripravljena. Proga je namreč zgrajena iz betona, pri čemer so se-
,	----- 6«	— c-	veda vse krivine natančno preračunane.
aključku olimpijskih igre nikoli več ne sama proga je opremljena z najmoder-. °gli nanolniti "Raič maniši stadion, za- nejšimi tehničnimi pripomočki. Posebne
električne naprave merijo čas na stotinke sekunde natančno. Vzdolž proge je cela vrsta tako imenovanih opazovalnic, ki so opremljene s telefoni, preko katerih javljajo na cilj in start ter gledalcem stanje na progi, to je vmesne čase posameznih tekmovalcev, tako da gledala ci lahko točno zasledujejo celotno tek-
—	.... movanje. Za progo v Gortini pravijo, da
” stadionu, njim pa se bodo pridružili je ena najhitrejših na svetu in bodo na 6,®orterjl radijskih in televizijskih po- njej le najbolj izvežbani tekmovalci prišli do olimpijskih medalj.
Stadion — čudo tehnike
Takoj, ko smo si ogledali »glavni štab« organizacije zimskih iger, smo se v "Plemstvu dr. Fabiana in direktorja Ter-rhaka podali na ogled posameznih obetov. Najprej nas je pot ob krasnem sončnem vremenu pripeljala do novega sladiona za drsanje in hokej, katerega so IfPenovaii »Ledeni stadion«. Ta stadion “ko sprejme v normalnih razmerah 7000 6‘edalcev, za olimpijske igre pa bodo to ‘ovilko povečali na 12.000. Lahko bi sicer ^gradili še večji stadion, toda Italijani lSo hoteli graditi stadiona, ki bi ga po
, ... napolniti. Raje manjši stadion, ža-
ba tem boljši, so vsi rekli. Ko smo si gledali vse naprave na stadionu — od nfadilnih naprav z velikimi tanki za amo-Bak in štirimi elektromotorji s 700 KS, Preko vseh prostorov za tekmovalce, sod-n‘ke in novinarje — smo lahko ugotovili anio to, da niso ničesar pozabili. Ob tvoritvi iger bo kakih 420 novinarjev Vseh delov sveta lahko našlo prostor
gf .	---V1	4. CltUljaiVlU Lil LvlL ViOlJOim*
ki bodo lahko poročali iz 22 izolira-Sa kabin. Pokazalo pa se bo šele na in^11 igraIl» če bo 100 telefonskih linij 34 govorilnic zadostoval# za vso mno-n ° n°vinarjev. Seveda tudi teleprinterji ha Stadionu ne manjkajo. Večina novi-
8^edi
Vseh
imela svoj »sedež« prav enem stadionu«, zato bodo tudi z
ostalih krajev, kjer bodo razna tek-poročali vse rezultate v »Lede-
jP°vanja, ........................ .
ŽevStadion", kjer jih bodo takoj razmno-ali in dostavili novinarjem.
>hn ° leP° 80 urejeni vsi prostori za tek-oj»r lce' Tu vidiš velike, čiste, dobro Bot te in svetle slačilnice in čakalnice, ov-ern kabine za sodnike (brez žičnih kon ln jeklenih vrat!), dalje celo vrsto Za ?_a.Inlc, Umivalnic in ostalih prostorov
Za varnost
gledalcev je zelo dobro preskrbljeno. Pravijo, da je vsaka žrtev med gledalci zaradi nesreče na progi sploh izključena, kajti na vseh mestih, kjer bi eventualno lahko prišlo do nesreče, gledalcev ne bodo pripustili do same proge.
Skakalci bodo veseli
Prva točka popoldanskega sporeda je bil ogled nove skakalnice, ali kot so rekli domačini: trampolino olimpico »Italia«. Ze od daleč je bilo slišati brnenje kompresorjev ter glasove krampov, lopat in žag. Drevesa so nam sicer zastirala pogled, toda kmalu smo zagledali pred seboj novo olimpijsko skakalnico, ki je že
tekmovalce, funkcionarje, novinarje in sedaj pred prihodom zime skoraj dogra-
jena. Precej je bilo dela na tem važnem objektu. Zgraditi so morali 50 m visoki stolp za zalet, dalje dva sodniška stolpa in tribuno. Največ zaslug ima seveda poleg projektanta skakalnice inž. Holznerja najvažnejše gradbeno sredstvo sedanjosti — železobeton. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je skakalnica »Italia« veliko delo italijanskih arhitektov in obenem najmodernejša smučarska skakalnica na svetu. Res lep pogled je na beli betonski stolp, ki se dviga iznad gozdov, ki obkrožajo Cortino, proti modremu nebu. V notranjosti stolpa je dvigalo, ki bo pripeljalo skakalce m funkcionarje na najnižje mesto starta. Na naslednja višja startna mesta, ki jih je skupaj 6, pa se bodo morali potruditi skakalci peš. 7.alet je dolg 86 metrov, širok je 5 metrov in ima naklonski kot 35”. Na doskočišču so ob našem obisku še delali in neka velikanska ameriška pošast — oprostite, gradbeni stroj — je ril po zemlji. Pod doskočiščem je že zgrajen tudi predor, po katerem bo mogoče tudi med tekmovanjem priti iz ene strani skakalnice na drugo. Naše spremljevalce smo vprašali, zakaj so zgradili dva sodniška stolpa. Pa so nam povedali, da bodo uporabljali enega ali drugega, pač odvisno od tega, od katere strani sije sonce, ki bi lahko na enem samem stolpu včasih oviralo sodnike.
Tribuna oz. bolje rečeno dve tribuni, bosta lahko sprejeli kakih 3000 gledalcev. Ta mesta bodo rezervirana predvsem za razne funkcionarje, častne goste in novinarje. Televizijske kamere pa bodo snemalci lahko postavili na sodniške stolpe. V skladu z določili FIS leži kritična točka skakalnice pri 72 metrih. Po matematičnih zakonih so na ta način možni skoki do 80 metrov. Doskočišče je zelo široko, kar bodo tekmovalci kot najbolj prizadeti znali prav gotovo ceniti. Doskočišče se razširja proti dnu in nazadnje preide vnekakšen amfiteater, v kote-rem bo za barierami našlo prostora kakih 20.000 gledalcev. Za njimi pa bo smučarske skoke lahko gledalo še nadaljnjih 15.000 oseb. Ko bo skakalnica popolnoma dograjena, bo »Italia« gotovo pravi ponos Gortine.
Počasi smo se poslovili od skakalnice, saj so Dolomiti metali po dolini že precej dolge sence. Zopet smo se vscdli v naš avto in se odpeljali do takoimenova-nega smučarskega stadiona, ki je bil kot zadnja točka vpisan v naš program.
(Dalje)
dokaj visoki vstopnini skoraj razprodana. Pred tekmovanjem so bile na sporedu seveda običajne formalnosti, kot delile sodelujočih ekip (med katerimi smo zapazili tudi tri Jugoslovane), pozdravni govori, predstavljanje sodnikov in tekmovalcev, no, nazadnje pa se je le začelo.
Na štartu je bilo 18 dvigalcev kategorije bantam (do 56 kg). Ze v tej kategoriji se je začela velika borba med Sovjetsko zvezo in ZDA za primat v tem športu. V dviganju tezno, ki je bilo na sporedu kot prvo, so slabši tekmovalci začeli s 70 kg. Preko srednje kvalitete smo pa nazadnje le prišli tudi do najboljših, ki so začeli že blizu 100 kg (Vinci 95 kg, Stogov 97.5 kg). Za gledalca, ki se na ta šport ne spozna preveč, je mogoče zanimiveje opazovati posamezne atlete kako se za dviganje koncentrirajo in manj sam dvig, v katerem nevešče oko ne more opaziti prav velikih razlik.
Za največ veselja med gledalci je vedno poskrbel perzijski dvigalec Namdju, la je bil v svojih pripravah najbolj originalen. Lahko bi rekli, da je pri »koncentraciji« tega tekmovalca že tudi mnogo komedijanstva. Najprej napravi na tekmovalnem odru krajši ali daljši sprehod, odvisno pač od tega, kolikor težka je ob tem ali onem dvigu ročka. Nato se napoti k ročki, ki mu jo pomagači seveda nikoli dobro ne postavijo in jo šele sam namesti tako, kot se mu zdi potrebno. Zatem odkoraka k stolu z magnezijo in si ponovno namaže roke. Isto ponovi potem tudi na drugi strani odra s svojo tekmovalno obutvijo. S tem pa še daleč nismo pri koncu. Ponavadi se je še nekajkrat sprehodil po odru, potem pa se nenadoma ustavil s hrbtom proti ročki in gledalcem. Šele tu bi pravzaprav res lahko govorili o koncentraciji. Nenadoma pa se, kot bi ustrelil, obrne, stopi k ročki in začne z dvigom. Pri tem so si gledalci proti koncu tekmovanja pošteno oddahnili, kajti dolge priprave so jim že začele »glodati živce«. Med dvigom sledi še divji krik in ročka je dvignjena ali pa tudi ne. Tako torej nekajkratni svetovni prvak Namdju, drugi dvigalci se koncentrirajo pač drugače, predvsem pa manj časa. Največja fleg-ma je bil, kot kaže, favorit Stogov, ki je vse teže dvigal takorekoč mimogrede in bil v vseh devetih dvigih uspešen, kar ni uspelo nobenemu drugemu tekmovalcu.
Nikolaj Stogov je bil brez dvoma absoluten gospodar v svoji kategoriji, zlasti še potem, ko je Amerikanec Vinci, ki mu je bil edini nevarnejši konkurent, poskušal v dviganju sunkoma nemogoče. Slednji je skušal dvigniti nazadnje 137.5 kilograma, kar je bilo že za 10 kg več od prejšnje teže, ki je tudi ni mogel več dvigniti.
Tekmovanje je bilo zelo dolgotrajno. Toda gledalci so vzdržali do konca, saj je bilo ravno tedaj najzanimiveje. V dviganju sunkoma se namreč ni razvila le borba za najboljši rezultat v tem načinu dviganja, ampak tudi za svetovni rekord. Trije so sodelovali v tej borbi: poleg Stogova in Vinci j a še simpatični Korejec Yu In Ho. Rus je šel očividno »na sigurno« ter zaporedoma dvignil 122.5, 127.5 in 130 kg. Vinci je začel s 120, pri 127.5 ni uspel, še manj pa seveda pri 137.5, torej pri teži, s katero bi dohitel v primeru uspeha Stogova in tudi zmagal, ker je bil za 20 dkg lažji od svojega nasprotnika. Nazadnje je začel Korejec s 127.5, potem je dvignil 132.5, kar je bilo že več od svetovnega rekorda. Vendar mu dva sodnika tega dviga nista priznala. Mali mož iz daljne dežele se je zato
nekoliko razjezil in v tretjem dvigu le dvignil 132.5 kg. Sedaj pa je prišla smola. Ker je šlo za nov svetovni rekord, je moral Yu In Ho na tehtnico, ki pa je pokazala, da je za več kot 1 kg pretežak. Z rekordom torej zopet ni bilo nič. Rezultat zmagovalca Stogova v olimpijskem troboju ni samo nov svetovni rekord, ampak že domala fantastičen, če upoštevamo, da je Rus težak komaj 55.6 kg(!), da pa je dosegel rezultat, ki je boljši od zmagovalca na prvenstvu Jugoslavije v težki kategoriji.
M. R.
Kdo so evropski prvaki v boksu?
Cesto govorimo o raznih borbah za svetovno prvenstvo v boksu, redkeje pa pišemo o evropskih prvakih. Zato ne bo napak, če bomo objavili trenutno listo profesionalnih evropskih prvakov v boksu. Mušja kategorija Young Martin (Š), bantam brez prvaka, peresna Ray Fame-chon (F), lahka Duilio Loi (I), weltcr Idrissa Dione (F), srednja Charles Humez (F), poltežlca Gerhard Hecht (Ne), težka Francesco Cavichi (I).
V Londonu je gostovala boksarska reprezentanca Sovjetske zveze in v svojem prvem srečanju visoko porazila amatersko reprezentanco Velike Britanije s 16:4.
Ameriška National Boxing Association je objavila spisek svetovnih prvakov in njihovih izzivalcev. Ta spisek izgleda takole: težka kategorija prvak Marciano (ZDA), za izzivalca se bodo v izbirnih srečanjih pomerili Baker (ZDA), Valdes (Kuba) in Jackson (ZDA), poltežka prvak Moore (ZDA), izzivalec Patterson (ZDA), srednja prvak Olson (ZDA), izzivalci Humez (Fr), Robinson (ZDA), Casteilani (ZDA), vvelter prvak Basilio (ZDA), izzivalca De Marco (ZDA). Saxton (ZDA), lahka prvak Smith (ZDA), izzivalec Carter (ZDA), peresna prvak Saddler (ZDA), nobenega izzivalca, bantam prvak Macias (Mehika), izzivalci Cohen (Fr),, D’Agata (I), Peacock (ZDA), Toweel (Juž. Af.), Pratesi (Fr), mušja prvak Perez (Arg), izzivalca Martin (š), Espinosa (Filip).
Mednarodni koledar za klasične discipline
V pretekli številki smo objavili koledar najvažnejših mednarodnih smučarskih prireditev v sezoni 1955/56 za alpske discipline. Tokrat posredujemo našim bralcem najvažnejše prireditve v klasičnih disciplinah: 26. december: skoki v Oberstdorfu in Chamonixu, 30.—31. december: skoki v Davosu in Arosi, 1., G. in 8. januar: nemško-avstrijski skakalni teden v Garmisch-Partenkirchenu, Innsbrucku in Bischofshofenu, 14.—15. januar: velika nagrada predsednika francoske republike (teki in skoki) v Les Rousses, 11.—12. februar: Pokal Kurrikala v Ravnah, Ljubljani ali Mariboru, 12. februar: Trofeja Kongsberg v Morteaoju, 12.—15. februar: skoki v Zakopanih, 24.—26: klasične discipline v Oslu, 3.—4. marec: klasične discipline v Lahtiju, 18.—19. marec: skoki v Seefeldu, 25. marec: skoki v Feld-bergu.
aETO XI
Štev. 4G.
Stran 5
Pogrebna pesem 11STEIICEV
Rozman 14- na svetu
Budimpešta, 16. oktobra. — Danes je bil veliki Nop-stadion v Budimpešti zopet poln do zadnjega kotička, saj sta se pomerila stara nasprotnika nogometni reprezentanci Madžarske in Avstrije v svojem stotem srečanju. Moštvi sta danes nastopili takole — Madžarska: Fazekas, Buzanski, Lantos, Bozsik, Karpati, Szojka, Kertesz, Kocsiz, Tichy, Pu-skas, Csibor; — Avstrija: Szanmald, Halla, Smoboda, Hanappi, Ročki, Koller, Grohs, Walzhofer, Wagner, Pichler, Korner II. Domačini so se kmalu ogreli in kazalo je, da bodo Avstrijci doživeli velik polom, saj so Madžari že v 8. minuti vodili z 1:0. Avstrijci so bili spočetka kaj malo nevarni in šele v 17. minuti so poslali prvi rcsnejšii strel na Faz ek asov a vrata. Pred avstrijskim golom pa so se vrstile nevarne situacije druga za dingo, toda vse ugodne priložnosti so ali madžarski napadalci zamudili, ali pa so
Madžarskarlvstrila 6:1
posla, toda v protinapadu je prišlo do presenečenja. Po kombinaciji celotnega avstrijskega napada je avstrijsko desno krilo Grohs premagal vratarja nasprotnika in izenačil na 1:1. Ta gol je dal novega poleta ne mogoče Avstrijcem, ampak Madžarom. Začelo se je daljše obleganje avstrijskih vrat in goli so padali drug za drugim. V 59. minuti je Bozsik odlično podal prostemu Kocz.isu, ki je z glavo dosegel zopet vodstvo za Madžarsko. 6 minut kasneje sc je znašel najhitrejši mož na terenu Csibor sam pred Szanwaldom in avstrijska mreža se je zopet tresla. Komaj so dobro začeli s srede igrišča, so si Madžari zopet priborili žogo. Puskas je podal Tothu, ki je v drugem delu igre zamenjal Kertesz a, ki jc dosegel še 4. gol. Do naslednjega povišanja rezultata je bilo
nizozemskega sodnika Van der Meera so gledalci navdušeno pozdravili svoje moštvo.
Madžari so imeli danes lažjo nalogo, kot proti Rusom predvsem zato, ker Avstrijci niso trdno držali svojega moža, ampak so krili nekoliko bolj od daleč, ker so se bali večje hitrosti madžarskih igralcev. Tako so ti lahko nemoteno kombinirali in sprejemali žogo, s čemer so si Avstrijci že sami napisali smrtno obsodbo. Tokrat mogoče ravno zaradi prej navedenega dejstva madžarski napad ni razočaral, ampak je zaigral zopet lepo in učinkovito. Najboljši madžarski igralec je bil Csibor, pa tudi drugi niso mnogo zaostajali. Med Avstrijci je bila boljša ob-rgimba, zlasti vratar Szanvvald in krilec Hanappi.
V	MUnchenu se je nadaljevalo letošnje sve-
tovno prvenstvo v dviganju uteži. V peresni kategoriji sta po pričakovanju osvojila prvi mesti Rusa Cimiškijan in Udov. Prvo zmago za ZDA je dosegel v srednji kategoriji dvigalec jugoslovanskega porekla Pete George. Amerikanci so slavili tudi že drugo zmago s svojim dvigalcem srednjetežke kategorije Konom. Rezultati — peresna kategorija: 1. Či-miškijan (SZ) 550 (102.5, 107.5, 140), 2. Udo-dov (SZ) 345, 3. Magoub (Egipt) 327.5, 4. Mali ironi (It) 325, srednja: 1. George (ZDA) 405 (120, 127.5, 157.5), 2. Bogdanovski (SZ) 405	(127.5,	122.5,	155),	3. Franzen (Šved)
572.5,	4. Bcck (Polj) 3721.5, srednjetožka:
1. Ko no (ZDA) 435.
V	srednji kategoriji je nastopil tudi jugoslovanski dvigalec Rozman, ki je
I. zvezna nogometna liga
dvignil v troboju 322.5 kg, kar je za 2.5 kg boljše od državnega rekorda. V svoji kategoriji je Rozman osvojil 14. mesto na svetu oz. 10. v Evropi. V srednjetežki kategoriji v kateri je kot že rečeno zmagal Kono (ZDA) s 435 kg pred Stepano-vom (SZ) 425 kg, sta dvignila jugoslovanska dvigalca Colarič in Sara po 320 kg> kar seveda ni zadostovalo več kot za plasma med zadnje.
V finalni tekmi nogometnega pokala Sovjetske zveze je moskovski VDSA premagal lokalnega rivala Dinamo z 2:1.
Nizozemska : Belgija 2:2 Danska : Švedska 3:3 Avstrija B : Madžarska B 2:5 JUDO-DO
Ljubljana : Mladost (Zgb) 12:8
svoje svetišče v zadnjem trenutku rešili požrtvovalni Avstrijci. Do konca prvega dela -igre se rezultat ni spremenil in 100.000 gledalcev so bili kar nezadovoljni zaradi ne-cfikasnosti svojega napada. Vse je pričakovalo, da bodo takoj po odmoru Madžari nadaljevali z ofenzivo. Res je že v 2. minuti Csibor zadel vratnico. Nekaj minut kasneje je imel avstrijski vratar zopet polne roke
treba čakati do 79. minute, ko je Csibor zopet neubranljivo streljal. Najlepši gol vse tekme pa je dosegel 9 minut pred koncem Puskas, ki je iiz daljave kakih 30 m nepričakovano streljal in žoga je šla v samem zgornjem kotu vrat neubranljivo v mrežo. Do konca tekme je bilo pred avstrijskimi vrati še nekaj nevarnih situacij, ki pa so se končale brez gola. Ob zaključnem žvižga
Milutinovič junak dneva
Atletski dvoboj Hrvatska : Slovenija
Hud poraz slovenskih atletov
HRVATSKA : SLOVENIJA 111:87
Sisak, 16. okt. — Na novem stadionu jo bil včeraj in danes dvoboj moških reprezentanc Hrvatske^ in Slovenije. Slovenska reprezentanca je nastopila tokrat zelo oslabljena in bi lahko rekli, da je v več kot polovici disciplin zastopala Slovenijo druga garnitura. V slovenskem moštvu so n. pr. manjkali Lorger, Puc, Vipotnik, brata Muller, Zupančič in Klun. Zmaga Hrvatske tako seveda ne predstavlja nikakršnega presenečenja. Rezultati so bili v večini disciplin dokaj povprečni in kažejo, da je mnogo atletov že izven forme. Ta medrepubliški dvoboj je prišel gotovo mnogo prepozno. Vsa večja tekmovanja so namreč že daleč za nami. Tehnični rezultati 100 m: Oslakovič (H) 11.3, 200 m: Oslakovič (H) 23.3, 'ovač
(S) 23.8, 400 m: Mlakar (S) 51.9, Kopitar (S) 53.0, 800 m: Cular (H) 1:56.3, Gajšek (S) 1:59.9, 1.500 m: Murat (H) 4:02.0, Cular (H) 4:02.2, 5.000 m: Murat (H) 15:28.0, Žuvela (H) 15:34.0, Špacapan (S) 15:54.4, 10.000 m: Žuvela (H) 31:55.4 (rekord), Svetina (S) 33:19.0, 110 m ovire: Vucelič (H) 15.9, Kovač (S) 16.0, 400 m ovire: Kopitar (S) 57.9, Vucelič (H) 58.5, Seliškar (S) 61.3, višina: Kršlak (H) 180, Markulin (H) 180, daljina: Miler (H) 6.61, Petranovič (H) 6.49, troskok: Kolnik (S) 13.71, Kuzmanič (H) 13.67, palica: Slabinac (H) 3.70, Vehovar (S) 3.60, krogla: Penko (S) 15.22, Račič (H) 14.02, disk: Račič (H) 43.78, Penko (S) 41.83, kopje: Plut (S) 63.93, Kopitar (S) 56.70, kladivo: Bezjak (H) 55.27, Račič (H) 54.98, Peterka (S) 48.47, 4 X 100 m: Hrvatska 44.9, 4 X 400 m: Slovenija 3:33.6. Zmagala je Hrvatska 111:87.
Republiška rokometna liga
Trboveljski Rudar v vodstvu
Mladost : Rudar 8:19 (5:9)
Svoboda : Maribor 12:9 (3:5)
Odred : Fužinar 24:3 (11:0)
ŽSD Celje : Krim 6:11 (1:5)
LESTVICA MOŠKE REPUBLIŠKE ROKOMETNE LIGE:
Rudar
Svoboda Odred Maribor Celje K rim
Partizan Črnomelj
Mladost
Fužinar
55:26 8 63:31 9 76:28 43:43 48:53 41:51 28:30 43:54 24:66 10:50
interni miting. Najboljši rezultat so dosegli mladinci, in sicer mladinski državni rekord v štafeti 4 X 800 m (8:12.4) v postavi Molan, Kranjc, Štros in Hafner. Ostali rezultati: člani 110 m ovire: Soba 17.2, 100 m: Soba 11.7, 800 m: Pristavec 2:04, Peharc 2:06.4, kladivo: Vovk 41.86 m; mladinci 110 m ovire: Breznik 19.0, 100 m: Breznik 11.7, kladivo: Zupančič 41.12 m; mlajši mladinci — 100 m: Ogris 12.4, 800 metrov: Korošec 2:11.2.
Stadion Dinama v Maksimira, gledalcev 25.000.
Strelci: Jocič 9., Jerkovič 16., Milutinovič 33. nn 59., Jerkovič 82. in Milutinovič 86. minuta.
Partizan: Stojanovič, Belin, Her-ceg, Borozan, Jovanovič, Pajevič, Jocič, Milutinovič, Valok, Bobek, Zebec.
Dinamo: Kralj, Šikič, Banožič, Režek, Crnkovič, Ferkovič, Lipošino-vič, Čonč, Jerkovič, Matos, Čajkovski.
Dinamo : Partizan 2:4 (1:2)
Zagreb, 16. okt. — Današnjo nogometno tekmo zvezine lige je odločilo gostujoče moštvo Partizana zasluženo v svojo korist. Igro Partizana bi labko mirno imenovali igro Milutinoviča. To je bila velika igra tega mladega reprezentanta, igra, kot jo doslej niti eden domači ali tuji igralec še m prikazal v Zagrebu. Milutinovič je navdušil zagrebško občinstvo in ni slučaj, da jc prav on strelec treh Partizanovih golov. Bil je za cel razred boljši od vseh drugih. Čeprav je zmaga Partizana številčno prepričevalno prikazana, vendar ni odraz premoči, ki so jo pokazali gostje v teku igre. Dinamo je bil precej slabši, saj ves čas ni izvedel niti enega resnejšega napada. Gola, ki ju je dosegel, sta bila dosežena bolj slučajno, kot pa da bi bila plod smiselnih kombinacij. Premoč nasprotnikov kaže že razmerje kotov, ki znaša 7:2 za beograjsko moštvo. Partizan bi lahko zmagal z večjim rezultatom, toda
ki smo jih videli, niso zadovoljili. Najboljši je bil Milutinovič, za njim pa Bobek, ki se mu daljši odmor ne pozna. Zebec je tokrat razočaral. Medtem ko je v prvem polčasu igral na krilu, ni pokazal niti ene poteze tiste igre, ki ga je nekdaj dovedla v reprezentanco. V drugem polčasu je igral na mestu srednjega krilca, ker je bil srednji krilec Jovanovič najslabši igralec gostov. V tem razdobju je bil Zebec nekoliko boljši, vendar še ni pokazal vsega, saj bi moral biti steber obrambe. Pri gostih sta se odlikovala še Borozan in Jocič.
V moštvu Dinama so nas zlasti razočarala krila. Crnkovič kot srednji krilec ni zadovoljil ,ali pa ni bil zmožen prikazati boljše igre zaradi slabe igre soigralcev. Prav tako se je Lipošinovič v napadu trudil, vendar osamljen ni mogel doseči uspeha.
Vojvodina : Proleter 7:2 (3:0)
Novi Sad, 16. okt. — Danes je novosadska Vojvodina slavita prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Igralci Vojvodine so bili ves čas igre v premoči. Že v 15. minuti je bila Vojvodina uspešna po Veselinoviču, drugi gol pa je dal Rajikov, ki je bil obenem tudi najlepši gol na tej tekmi. Tretji gol je dosegel s prostim strelom Milovanov. Do konca igre je bila Vojvodina še štirikrat uspešna. Gledalcev je bilo 10.090.
Vojvodina:	Vasic, Svinja revic,
Selena, Krstič II, Milovanov, Ro-
jeva pripravilo lepo presenečenj® z zmago nad BSK. Sarajevo je z®' s luž e no premagalo nasprotnika * 3:1 (1:0). Gole so dosegli: za Sarajevo: Ferhatovič, Novo in Biograd-lič, za BiSK Djordjevič. Igra j® bila precej monotona z ozirom n» defenzivno igro Sarajeva. Sarajevčani so napadali samo s 3 napadalci. Najboljši pri gostih je bil Ferhatovič, ki je za šalo preigraval obrambne igralce BSK. Beograjčani so bili slabi tako v obrambi kakor tudi v napadu. Zmaga Sarajevčanov bi bila lahko še lepša, če bi bili nekateri napadalci prisebnejlšj pn streljanju na gol.
Velež : Zagreb 2:1 (0:1)
Mostar, 16. okt. — Danes so Mo; starci s težavo obdržali obe točk) doma. V prvem delu igre so bit) Zagrebčani boljši ter so že v četrti minuti dosegli gol po Medvedu. Sele pred koncem prvega dela igre so se domači uredili, toda rezultata niso izenačili. V drugem polčasu p® so Veležani takorekoč stalno oblegali virata Zagrebčanovi. Gole za Velež sta dosegla Mujič v 57. )n Zelenika v 65. minuti. Gledalcev j® bilo 6.000.
Spartak : Crv. zvezda 0:0
Željezničar : Hajduk 3:3 (0:2) Radnički : Budučnost 3:1 (2:0)
ierraKi so - kot vedno, ko imajo §k	Bogdanovič, Rajkov, Veseli-
slabšega nasprotnika, — gledali nmri, Tv,n5 Krstič T. bolj na učinek kot na igro, ki bi
prinesla rezultate. Vsi reprezentanti,
novič, Ivoš
Proleter:
1111614V sedmi, ODRED osmi
(V lestvici ni upoštevan rezultat tekme Partizan (Črnomelj) : Drava, ker rezultata nismo prejeli do zaključka lista)
ŽENSKA REPUBLIŠKA LIGA žSD Celje : Rudar (Tub) 1:10 (1:1)
Atleti še ne mirujejo
Ljubljana, 16. okt. — Na internem tekmovanju je dosegla štafeta Svobode v postavi Tratnik, Repič, Pungerčič In Avsec nov slovenski rekord za mlajše mladince na 4 X 800 m z rezultatom 9:01.0, kar je za preko 20 sekund bolje od dosedanjega rekorda. Ostali boljši rezultati — višina: Jovan 165, palica: Jovan in Pogačar 3.12, krogla — mladinke: Svetličič 10.07.
TEKMOVANJE ŽAK LJUBLJANA Ljubljana, 16. okt. — Danes dopoldne je bil na stadionu »Ljubljana« v Šiški
Pol izkupička - in nič več
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vprašamo se, ali namerava Ljubljana nadaljevati s tradicijo slabih iger na domačem igrišču?
Nekaj nas je pa kljub temu zadovoljilo. To je bil sodnik Matakovič, ki je vodil tekmo tako, kot že dolgo noben sodnik v Ljubljani. Gledalci so mu upravičeno rekli, da je najboljši na terenu. Razen nekaj naipak, mu štejemo lahko v dobro, da njegovemu budnemu očesu ni ušel noben prekršek na igrišču. Preprečili je tudi preostro igro, ki so jo v nekaterih trenutkih hoteli »uvajati« gostje.
Moštvi sta nastopili takole:
Karlova e: Čavlovič II-Cikovič (kapetan), Cvitkovič-Klarič, E rak, Reli č-Vi n kovic, Čavlovič I, Tvrdinič, Markota (trener Frankovlč).
Ljubljana: Bencik-Pandur, Čret-n i k-G ru d en, Sočan, Čebohin (kapetan)-Hacl er, Razbornik, Hočevar, Marjanovič, Čekov (trener Pišek).
Reka, 16. okt. — Na Reki je bil od četrtka do danes prvi del tekmovanja zvezne namiznoteniške lige, na katerem je nastopilo deset moštev, med njimi Triglav iz Kranja in Odred iz Ljubljane. Nastopili pa so vsi najboljši igralci Jugoslavije, razen Dolinarja.
Presenečenje so pripravili igralci beograjskega Partizana, ki so brez poraza osvojili prvo mesto. Največja nasprotnika, Spartaka in Grafičar j a so premagali s 5:2. Dosedanji prvak Grafi čar iz Zagreba se je moral zadovoljiti šele s tretjim mestom, saj so pred njim še igralci Spartaka,
Kot je bilo pričakovati, slovenski predstavniki niso mogli poseči v borbo za boljša mesta in bi peto mesto pomenilo že velik uspeh. Igralci Triglava so s tremi zmagami zasedli sedmo in Odred z dvema zmagama osmo mesto. Triglav je premagal Odreda 5:4, Slogo 5:1 in Željez-ničarja (Bgd) 5:1. Odred pa Željezničar j a (Bgd) 5:1 in Slogo 5:0. Najuspešnejši slovenski igralec je bil Podobnik, ki je med drugim premagal Gabriča in Grujiča.
Triglav
KOŠARKA Ločan 68:51 (50:27)
Krstič I.
Tretin jak, Mi lanovi č, Jarič, FekL, Kolakiovič, Pintarič, Rupnik, Abadjič, Milinkovič, Ve-kič, Bestvina.
BSK : Sarajevo 1:3 (0:1)
Beograd, 16. okt. S svojo defenzivno igro j-e danes moštvo Sara-
Partizan
Crvena zvezda
Sarajevo
Radnički
Velež
Dinamo
Hajduk
BSK
Budučnost
Spartak
Zagreb
Vojvodina
Željezničar
Proleter
14: 8 11: 5 16:14 18:12 12: 9 13:10 16:11 14:13 14:18 10:13 10:14 13:14 10:17 11:24
11
10
10
9
9
9
7
6
6
6
6
5
3
3
LESTVICA PO	PRVEM			DELU	
Partizan	9	9	0	45:13	18
Spartak	9	8	1	45:15	16
Grafičar	9	7	2	39:21	14
»Nikola Tesla«	9	6	3	39:18	12
Vojvodina	9	5	4	35:31	10
Industr ogradn j a	9	4	5	29:32	8
Triglav	9	3	6	26:36	6
Odred	9	2	7	20:31	4
Željezničar	9	1	8	9:40	2
Sloga	9	0	9	4:45	0
Mariborsko-varaždinska nogometna liga
Eemi v Celiu
Kladivar : Sobota 1:1 (1:1)
Celje, 16. oktobra. Prvenstvena nogo-metna tekma m a r i'b o r sk o - v a r aŽ J iosk e lige med domačim Kladivarjem in Sobo-to iz M. Sobctc se je komčala neodločeno 1:1. Pred 1000 gledalci domačinom n.i uspelo premagati požrtvovalnih gostov. V prvem polčasa je bila igra enakovredna, dočiin jc v drugem polčasu domače moštvo prešlo v napad in igralo skoraj ves polčas na polovici gostov. Številne ugodne priložnosti so propadle zaradi nespretnih napadalcev in odličnega vratarja gostov, ki je branil Poleg vratarja Zaka val tudi Zclko, ki je v prvem delu odlično gradil igro, v drugem delu pa požrtvovalno branil.
V vodstvo so prišli gostje v 37. minuti po krivdi domače obrambe in Matjašič je z neposredne bližine dosegel vodeči gol. Rezultat je izenačili Piklj v 43. minuti iz razdalje kakih 16 m. Domače moštvo je zapravilo vrsto gotovih priložnosti, zlasti igralci Virant, Po-sinec, Mar im ček in Piklj, ki jc zgrešil enajstmetrovko.	Jug
Ljubljansko-primorska nogomet na liga
Spet groba igra Slovana
Slovan : Koper 1:4 (1:1)
Kovinar (Štore) : Partizan (Ljut.) 4:0 (2:0) Maribor B : Rakičan 1:1 (1:1)
Branik : Kovinar 2:0 (2:0)
Litija : Svoboda (Duplica) 7:2 (2:1)
Sobota II. : Beltinci 8:1 (4:0)
Kladivar B : Svoboda (Celje) 5:3 (2:2) Mladost B : Ločan 3:3 (2:2)
Svoboda (Šenčur) : Triglav B 2:3 (1:2) Mladina — Mladost : Svoboda (Šenčur) 2:0 Mladina — Maribor : Kovinar 3:0 (2:6) Mladina — Svoboda (Trb) : Rudar IT. 4:2 Pionirji — Svoboda : Rudar II. 2:1 (1:0) Pionirji — Kladivar : Svoboda (C) 0:0
Rezultati mladinske nogometne lige mesta Celja:
II. gimnazija : Učiteljišče 4:1 I. gimnazija : Vajenska šola 2:1 IKŠ : ESŠ 1:0
MALI ROKOMET Proletarec : Primorje (Ajd) 11:12
Ljubljana, 16. okt. Igrišče Slovana je bilo danes zopet priča nešportne igre v prvenstveni tekmi med Koprom in domačo enajsterico. Že začetek je pokazal, da Slovanu ne bo šlo gladko, kajti Koprčani so prve napade domačih dobro odbijali, nato pa vse pogosteje prihajali pred vrata Slovana, vso požrtvovalnostjo. Bili so tudi prvi uspešni približno je pri gostih odliko- 10 min. pred koncem polčasa, nakar je Slovan izenačil.
V drugem polčasu so Slovanove! začeli igrati grobo, obe moštvi pa sta prikazali precej raztrgano igro. Kljub vsemu pa so bili Koprčani tudi v tem delu igre boljši, saj so še trikrat potresli mrežo domačih.
Morda bi bilo bolje, da bi Slovanov« izkoristili nezanesljivo obrambo vratarja gostov, kot pa da so si z grobo igro ho tel j ustvariti premoč na igrišču. Seveda je temu kriv v nemali meri tudi sodnik Sovine, ki je pogosto menjal svoje da bo imel Rudar lahko nalogo. Domačini odločitve. V drugem polčasu pa CC-so nastopili s precejšnjim v' ”	1	*	1,1
Rudar (Trb) : Nafta 2:0 (1:0)
Trbovlje, 16. oktobra. Za današnjo tekmo z Nafto je bilo trbovoljsku občinstvo mnenja,
Grafičar :		Tabor 5:1				
Izola :	Krim 0:2 (0:0)					
Grafičar		6	5	1	0	19:10
Krim		6	4	1	1	17: 5
Triglav		6	3	1	2	25: 8
Mladost		6	3	1	2	13: 9
Slovan		6	3	0	3	10: 9
Ilirija		6	3	0	3	11:14
Izola		6	1	2	3	11:13
Postojna		6	2	0	4	10:18
Koper		6	1	1	4	9:32
Tabor		6	1	0	5	13:19
	MOŠKA REPUBLIŠKA					
	ODBOJKARSKA LIGA					
Maribor :		: Murska	Sobota			3:1
številom rezervnih igralcev zaradi poškodovanih igralcev prvega moštva v tekmi s Soboto. V prvem polčasu so zaigrali slabo in se je zali vaili ti le slabim strelcem Rudarja, da se je prvi polčas končal z rezultatom 1:0. Gol je dosegel v 11. minuti Perc na lep predložek Jeršeta. V drugem polčasu pa so domači zaigrali nekoliko boljše. Kljub temu, da so imeli precej priložnosti, je žoga le enkrat našla pot v mrežo. To je bilo v 52. minuti, ko je vratar gostov žogo nespretno dega-žiral, Ameršek pa jo je prisebno poslal v prazna vrata. Pri domačih sta se odlikovala najbolj Traven in Oprosnik, pri gostih pa je bila najboljša obramba.
Maribor : Zagorac (Krap) 7:0 (2:0) Bratstvo (Hr) : Jedinstvo (Cak) 4:0 Tekstilac (Var) : Tekstilac (Or) 1:0
lo precej i.zpustil igro iz rok, kar so zlasti domači .igralci izkoristili. Mnenja smo, da je treba izbirati za prvenstvene tekme takšnega značaja boljše sodnike, ne pa takšne, k; ne znajo v kali zatreti grobosti na igrišču.	D. B.
Triglav : Ilirija 3:0 (1:0)
Kranj, 16. okt. Pred približno 700 gledalci je danes- Triglav slavil zasluženo zmago nad Ilirijo iz Ljubljane. Domačini so bili boljši zlasti v obrambi, ki napadalcem Ilirije sploh ni pustila do sape. Za Triglav so bili uspešni: Česen JI enkrat, Mihelčič štirikrat. Mihelčič je tretji in četrti gol dosegel jz enajstmetrovke.
Postojna : Mladost 4:3 (1:1) Postojna, 16. okt. — Že v 9. min11' ti prvega polčasa so go st j-e iz Kra' nj.a potresli mrežo in prišli v vod' sivo. Kmalu za tem so domačini iž' enačili, pri čemer j-e ostalo vse d® sredine drugega polčasa. Ves čas s® bili v premoči gostje in dosegli dva gola. Proti koncu igre pa s® igralci Postojne napadi,; z vso sil® in tudi zmagali. Neodločen rezu',' tat bi bolj ustrezal prikazani igr1-
11
9
8
7
6
6
4
4
5 2
Nogometno prvenstvo Italije
ITALIJA — 5. kolo: Atalanta : Triesti' na 2:0, Bologna : Fiorentina 0:2, Interni' zionale : Milan 2:1, Napoli : Pro Patri3 8:1, No var a : Spal 1:1, Padova : Geno3 2:1, Roma : Lazio 0:0, Sampdoria : Juveir, tus 2:0, Torino : Lanerossi 0:0. Lestvic3' Internazionale 9, Fiorentina 8, Spal 7, ^°' rino 7, Napoli 6, Roma 6, Sampdoria 6.
Na mednarodnem atletskem tekmov3' njuv Manchestru je dosegel češki met3" lec Karel Merta z rezultatom 56.69 m n° evropski rekord v metu diska. Merta 1 svoj prejšnji rekord popravil za 22 Na istem tekmovanju je v teku na 5.0 metrov Pirie s časom 14:19.0 premog3 Zatopka, ki je tekel 14:24.2.
Po prvem dnevu mednarodnega atie " skega dvoboja med reprezentancama lije in Nemčije v Freiburgu vodijo , mačini s 70:36. Važnejši rezultati — 1°° Germar (N) 10.5, 400 m: Dreher (N) 47' * 800 m: Brenner (N) 1:49.6, 5.000 m: Laufe (N) 14:35.4, 110 m ovire: Steines (N) l4>