50 din - Leto XXXIX - Št. 42
KRANJ, torek, 3. 6.1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
si člani niso tudi Omunisti
/*Za komunistov se stara in jo je Hi pomladiti, ji dati vitalnost in pzino, s tem pa tudi večji ugled v *>»žbi.
kan 2
Ko izvoz postane kazen
I^esarji, še pred leti uspešni gospodarji, »paradni konji« slovenske izvozne industrije, so zabredli v velike težave. Ob četrtletju so imeli tretjino vseh slovenskih izgub.
Ljudje ostajajo v hribih
Tretja največja v loški občini je, 24 vasi in zaselkov ima ter 2400 prebivalcev. Lani se je krajevna skupnost Gorenja vas najbolj izkazala pri gradnji vodovodov.
stran 3
stran 4
Požar v Agromehaniki — V proizvodni hali KŽK tozda Agromehanika v Hrastju je v nedeljo okrog 19. ure izbruhnil požar, ki je bil po ocenah glede na obseg in škodo letos za zdaj največji v Sloveniji, po vojnr pa eden Največjih v kranjski občini. Pri gašenju je sodelovalo okrog 150 gasilcev z Gorenjske in Ljubljane, ki so požar zadušili v dobrih treh urah. Več o požaru poročamo na 7. strani — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Teden solidarnosti
/leden solidarnosti, ki pri nas po-£«a od 1. do 7. junija in ga obeležu-"^o z več prireditvami in akcijami £ zbiranje oblačil za Rdeči križ, se-k*n civilne zaščite, dan krvodajalcu in drugo — ni le priložnost za '°datno zbiranje solidarnostnih lestev z znamkicami. Pač pa je ve-več; je priložnost, da v vseh oko-opozorimo na pomen solidarno-% ene temeljnih vrednosti našega 'stema in nepogrešljive sestavine Vnosov med ljudmi. Brez tega bi bi-
le človeške stiske in materialni problemi ob elementarnih nesrečah in drugih izjemnih dogodkih tako pri nas kot tudi v svetu še težji.
Lani smo v Sloveniji zbrali 2,5 milijarde novih dinarjevsolidarnostnih sredstev. Zbirajo se na računih organizacij združenega dela, to so obračunana sredstva iz dohodka in osebnih dohodkov, občine pa imajo na svojih izločenih računih 60 odstotkov vseh sredstev solidarnosti, obračunanihvpreteklemletu. Lani je bilo slovenskim občinam za škode, prizadejane po elementarnih nesrečah v letih 1985 in 1984, izplačanih 575 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev. Skoraj ravno toliko solidarnostnih sredstev je imela Slovenija tudi za plačilo prispevka za odpravo posledic potresa na Kopaoni-ku. Medtem ko je bilo republikama Bosni in Hercegovini pa Hrvaški ter pokrajini Kosovo v preteklem letu izplačanih za delno odpravo posledic naravnih nesreč 439 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev.
Čreda se ni zmanjšala
Več mleka in manj mesa
Kranj, 30. maja — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri prireji mesa in mleka na Gorenjskem se, sodeč po odkupu v prvih treh oziroma štirih mesecih, dobro uresničuje pri mleku, ne pa tudi pri mesu.
Kranjska Mlekarna je od kmetov blejske in Gorenjske kmetijske zadruge ter od kmetijskih organizacij v kombinatu odkupila v štirih mesecih devet milijonov litrov mleka ali dobro desetino več kot v enakem lanskem obdobju. Največ je obveznosti iz sporazuma presegla kranjska Sloga, najbolj pa je za njimi zaostala blejska zadruga. V škofjeloški mlekarni so v prvih treh letošnjih mesecih odkupili za desetino več mleka kot lani, v bohinjski za šestnajstino.
Veliko slabši so rezultati pri vzreji živine. Škofjeloški Mesoizdelki so v štirih mesecih odkupili za 29 odstotkov manj živine kot v enakem lanskem obdobju, v jeseniški klavnici, kjer koljejo živino iz Radovljice, Ljubljane, Nakla, Bleda in Stične, za 14 odstotkov manj.
Čreda se ni zmanjšala, ugotavljajo kmetijski strokovnjaki, le več lHB8jS£ Je šlo zaradi nizke cene (zlasti januarja, februarja in marca) v kol; odkup pa se bo, vsaj za Gorenjsko kmetijsko zadrugo velja f-ako/SJbvečal poleti, ko bo živina še za 15 odstotkov dražja.
(cz)
Ločane bo skupna poraba stala povprečno 3000 dinarjev več
Kje so meje
obremenitve
dohodka
Skofja Loka — Za občinsko in republiško skupno porabo morajo loški delavci letos zbrati 4490 milijonov dinarjev. V prvih petih mesecih se je nateklo komaj 37 odstotkov vsote.
Ni potrebno, da je človek posebno bister, pa ugotovi, da bo denar pritekel le z višjo prispevno stopnjo. Škofjeloški delavec s povprečno plačo bo dal za šolstvo, otroško varstvo, kulturo in druge skupne potrebe povprečno tri tisočake več kot doslej. Približno polovico za dražje republiške in polovico za občinske programe.
Tri tisočake več na mesec bo marsikateri delavec težko odštel, marsikateri pa jih bo nerad. Posebno v tovarnah, kjer loški delavec dobi v kuverti tudi deset tisočakov manj kot njegov sodelavec, ki plačuje skupno porabo v svoji domači občini (ker v Loki nima stalnega bivališča).
Kako naj sindikalr/ aktivisti zagovarjajo predlog višjih prispevkov pred delavci, če pa bi ga tudi sami najraje zavrnili, je na sestanku občinskega sindikalnega sveta vprašal eden od njih.
Ce tako razmišljamo, potem bo seveda težko. Vendar pa je treba videti tudi drugo plat resnice: udobje stane. Loška občina je zaradi svoje razprostranosti in policentričnega razvoja draga. Ima razmeroma malo aktivnega prebivalstva, pa vrsto tudi takih potreb, ki niso življenjsko nujne. Drago je, na primer, vzdrževati podružnično šolo, ki jo obiskuje komaj desetina otrok, drago je graditi novo šolo. Draga pa je tudi enoletna porodniška odsotnost, vse dražje so družbene denarne pomoči. Višji standard pač terja več denarja.
Ločani pravzaprav nimajo izbire. Medtem ko so republiške skupnosti višje prispevne stopnje večinoma že potrdile, jim tudi v občini drugega ne ostane. Programe so sprejeli in zdaj jih je treba plačati.
Morda bodo ravnali bolj premišljeno naslednjič, ko bodo sprejemali nove programe. Morda bodo le izračunali, kolikšno obremenitev dejansko lahko prenese njihov dohodek.
H. Jelovčan
Pesem in slika
v družbi kovine
.Julija bo sedem let, kar so se združili likovniki, pevci in fotografi. Želez-nikarska Iskra spodbuja njihovo ustvarjanje.
Modernizacija prinaša varnost na tirih
Jeseniška železniška postaja se postopoma in zanesljivo modernizira. Kretničarjev ne bo več. Zgradili bodo drugi tir od Podnarta do Lesc.
stran 5
stran 7
Le navidezna nenavadnost
Neredki so dvomili, da bo cestarjem in komunalcem uspelo, ko so zgodaj spomladi skupaj s predstavniki izvršnega sveta in strokovne službe SIS ocenili poškodbe na cestah v kranjski občini. Zaradi škode, ki jo je na cestah povzročila zadnja in tudi prejšnje zime, so imeli prvi največ pomislekov, če bo dovolj denarja. Drugi pa predvsem zaradi številnih pritiskov in negodovanja na terenu niso bili prepričani, da bodo cestarji in komunalci pravočasno, do dogo-vorjeneaa roka vse naredili.
Za popravilo in obnovo je bilo treba zagotoviti kar precej denarja, vendar se je račun izšel. Ko je bilo jasno, da pri denarju ne gre za obljube, da se ne bo ponovila praksa, ko obljubljenega denarja potem ni bilo, je tudi druga stran — vsaj tako zdaj kaže — spremenila taktiko. Slabo vreme nenadoma ni bilo več izgovor, marveč resnična ovira za hitro delo. Morda je komunalcem za hip celo zmanjkalo sape, vendar so kaj hitro ugotovili, da morajo zamujeno nadoknaditi.
Obnova sicer še ni končana, vendar poteka skoraj do metra natančno po dogovoru. Ker smo bili že ničkolikokrat priča počasnosti, neorganiziranosti in praznim obljubam, zdaj ta doslednost kar preseneča. Vendar pa je vse skupaj le navidezna nenavadnost. Mar nismo tega vzorca že ničkolikokrat postavili kot nalogo? Tokrat gre za resno uveljavitev v praksi: tisti, ki dela, ve, da bo dobil denar, če bo opravil nalogo po dogovoru in do roka. Ta izredna cestarsko-obno-vitvena akcija v kranjski občini pa tudi kaže, kako težko seje otresti navade in sleči železno srajco. Marsikaj, kar ni dogovorjeno in sklenjeno po tem vzorcu, še poteka po starem.
A. Žalar
Podljubelj — Najboljši motokrosisti na svetu navduševali — Kdor se je v nedeljo odpravil na motokros dirko za Veliko nagrado Jugoslavije in šesto dirko za svetovno prvenstvo v kategoriji do 250 ccm, mu ni bilo žal. Kar sto devet tekmovalcev iz devetnajstih držav je v obeh vožnjah navduševalo nad 15 tisoč gledalcev. Videli so izredno napete in tehnično dovršene vožnje. Še posebno sta navduševala ta čas najboljša v svetovnem pokalu, Francoz Jacky Vimond in Italijan Michele Rinaldi. Tudi drugi so pokazali vse, kar znajo. Od naših sta se najbolje odrezala Marjan Avbelj in Vladimir Andrejka. Več o dirki na športni strani. (—dh): Foto: F. Perdan
Triglavskemu parku nagrada Oslobodjenja
Bled, 30. maja — Nagrado Oslobodjenja, ki jo sarajevska delovna organizacija podeljuje že sedmo leto za dosežke pri varovanju in urejanju naravne in stavbne dediščine, je letos dobil Triglavski narodni park — največji in najstarejši tovrstni park v Jugoslaviji. Slovesnost, na kateri je predsednik ocenjevalne komisije Branislav Krstić izročil priznanje delovni organizaciji TNP, je bila v petek na Bledu in so se je udele žili: Stane Dolanc, predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, predstavniki jugoslovanskih narodnih parkov, zavodov za varstvo kulturnih spomenikov in varstvo narave ter drugi. (Več o Triglavskem parku na 6. strani.) -cz
VAS TURISTIČNI SERVIS
KOMPAS KRANJ
tel.: 28-472 28-473
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
(mmmmmGLAs 2. stran.
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 3. JUNIJA U
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Končan sindikalni kongres
Beograd — S sprejemom kongresnih dokumentov in izvolitvijo novega vodstva se je v Beogradu končal 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so najostreje terjali izpeljavo stabilizacijskega programa, vendar ne le na račun delavcev. Ukrepi gospodarske politike morajo biti takšni, da bodo. spodbujali dobro gospodarjenje. Kdor ni kos svojim nalogam, naj odide in prepusti mesto sposobnejšemu. Predvsem pa mora biti sindikalna organizacija manj kompromisarska in bolj borbena, zavzemati se mora za enotnost jugoslovanskega delavskega razreda in Jugoslavije, saj ne smemo več dopuščati nadaljnjega zapiranja za republiške in pokrajinske meje ter boho-tenja etatizma in najrazličnejših oblik birokratizma.
Skupnost se je premislila
Beograd — Evropska gospodarska -. skupnost se je končno odločila, da od sobote dalje ne velja več prepoved uvoza sveže hrane iz vzhodnoevropskih držav in Jugoslavije. Skoraj štiri tedne so trajali pogovori znotraj skupnosti, kjer tudi ni bilo enotnosti glede dovoljene stopnje radioaktivnosti hrane, in njenega odnosa do držav, ki jih je prizadela prepoved. Le-ta je bila še posebej za Jugoslavijo diskriminatorska, saj ima naša država s skupnostjo poseben sporazum. Zaradi prepovedi izvoza hrane v EGS smo utrpeli precejšnjo gmotno škodo. Na mejah držav EGS bodo blago iz držav nečlanic še vedno nadzirali, vendar bo po ugotovitvi neoporečnosti lahko prosto krožilo na trgu EGS.
Odločitev v prid neomadeževane Tare
Titograd — Črnogorska skupščina se je odločila, da na eni najlepših ev-
ropskih rek, na Tari, ne bo gradila vodne elektrarne Bijeli Brijeg. Čudovita Tara bo tako ostala neomadeže-vana. Energijo, ki bi jo dobila Črna gora s to elektrarno, bodo nadomestile druge republike, obenem pa ji bodo tudi pomagale zgraditi elektrarno na Morači.
Raketi zašli
Celje — Srečno se je končalo petkovo streljanje proti toči na celjskem območju. Nekaj raket v zraku ni eksplodiralo, dve od njih pa sta padli v naselji: ena na balkon stanovanjske hiše, druga pa na pločnik. Razneslo ju je, vendar sta na srečo povzročili le gmotno škodo. Strokovnjaki pravijo, da je kriva slaba kakovost raket, vendar je to zelo slab izgovor.
Novi center elektrosistema
Ljubljana — Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule je vzidal temeljni kamen novega republiškega centra za vodenje elektroenergetskega sistema Slovenije v Ljubljani. Center naj bi usposobili v približno petih letih. Bo sodoben in bo omogočal povsem računalniško vodenje vseh vidikov sistema v SRS in njegovo povezavo z Jugoslavijo ter Evropo. Gradnja bo stala 9 milijard dinarjev. Takšne centre bodo zgradili v vseh republikah in pokrajinah.
Hidroelektrarne in ceste
Ajdovščina — Gradbeno podjetje Primorje je proslavilo 40. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj dejal, da se našim gradbenikom obeta več dela doma, med drugim tudi na novih energetskih objektih in pri gradnji cest po osimskih sporazumih, vendar morajo še naprej sklepati posle za delo na tujem.
Novo vodstvo sveta gorenjskih občin
Kranj, 29. maja — Na četrtkovi seji sveta gorenjskih občin je funkcijo predsednika prevzel Jože Albreht, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Funkcijo podpredsednika
sveta gorenjskih občin pa bo v tem enoletnem mandatu opravljal Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine.
V Radovljici obnovili avtobusno postajo
Boljše razmere za šoferje in potnike
Radovljica, 30. maja — V petek, ko je Alpetourova temeljna organizacija Potniški promet Kranj pripravila krajšo slovesnost ob odprtju obnovljene avtobusne postaje v Radovljici, so se v prostorih postaje in pred njimi še vedno motali gradbeni delavci (in stroji), toda ne glede na to zamudo bo postaja v teh dneh dobila dokončno, lepšo podobo, predvsem pa bo omogočila ljudem, da bodo lažje čakali na avtobuse.
Najpomembnejša pridobitev je čakalnica. V njej je prostora za 15 do 20 ljudi. Odprta je vsak dan od 6. do 23. ure in je namenjena predvsem potnikom, ki bodo dlje časa čakali na avtobus. Razmere so se izboljšale tudi za zaposlene delavce. Šoferji so dobili svoj prostor, v katerem bodo preživljali minute in ure med posameznimi vožnjami. Obnovljene so sanitarije, okrepljene telefonske linije in pripravljeno je vse potrebno za vključitev radovljiške postaje v gorenjski, slovenski in jugoslovanski računalniško podprt informacijski sistem.
Obnova je bila nujna, saj je od zadnjih večjih vzdrževalnih del minilo že četrt stoletja; postaja pa je za kranjsko najbolj obremenjena na Gorenjskem. Vsak dan pripelje in odpelje z nje prek dvesto avtobusov.
Apetour bo v tem srednjeročnem obdobju obnovil še servis vozil in mehanično delavnico na Bledu, po letu 1990 pa bo na Bledu postavil tudi novo avtobusno postajo. . .
(cz)
Gost uredništva Gorenjskega glasa — Osnovna organizacija Zveze komunistov CP Glas in uredništvo sta pripravila pretekli teden v okviru idej-nopolitičnega in strokovnega izobraževanja pogovor s predsednikom poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janezom Bedino. Aktualne gospodarske razmere na Gorenjskem, v Sloveniji in Jugoslaviji so bile osrednja tema pogovora. — Foto: F. Perdan
Sindikat o gospodarskih problemih
Radovljica, 30. maja — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je v petek na seji v republiškem izobraževalnem centru v Radovljici obravnaval letošnje gospodarske rezultate na Gorenjskem in s temi povezane aktualne naloge sveta in njegovih organov. Četrtletni rezultati niso najboljši. Industrijska proizvodnja je bila sicer za 2,2 odstotka večja kot v enakem lanskem  obdobju,  vendar pred-
vsem na račun kranjske in škofjeloške občine, medtem ko je bila v Radovljici, na Jesenicah in še zlasti v Tržiču precej manjša od lanske. Šestinšestdeset organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, v katerih je zaposlenih blizu 9500 delavcev, je imelo ob četrtletju 2,2 milijarde dinarjev izgube. Izvoz sta najbolj povečali kranjska in škofjeloška občina, najmanj pa tržiška.
Franc Krajnik iz Škofje Loke, delegat na 13. kongresu ZKJ
Vsi člani niso tudi komunisti
Kranj, 30. maja — Zveza komunistov se stara; treba jo bo pomladiti, ji dati vitalnost in svežino, s tem pa tudi večji ugled v družbi, poudarja Franc Krajnik, vodja centra za vzdrževanje tt omrežij pri Podjetju za ptt promet v Kranju.
Prihajate iz gospodarstva, vendar boste sodelovali v kongresni komisiji za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
»Dogovorili smo se, da pripravim razpravo o problemih na tem področju s posebnim poudarkom na sistemih zvez, ki so pomembni za ljudsko pbrambo in družbeno samozaščito. Bistvo problema je v razdrobi j enost, saj imamo v državi celo vrsto sistemov zvez od RTV, ptt, železnice, organov za notranje zadeve in cestne službe do komunale. Vsak gradi svoj sistem, kar vso zadevo draži. Proizvajalci ne vedo, kakšne so dejanske potrebe uporabnikov, izdelki različnih proizvajalcev pa se tudi ne dajo medsebojno dopolnjevati. Vsak od teh sistemov je pomemben, vendar se ne vprašamo, za kakšno ceno to delamo in koliko bi bilo cenejše, če bi skušali to področje poenotiti. Ugotavljamo, da pri nas pošta ni več glavni dejavnik pri zvezahjkot je sicer običajno po svetu. Seveda bom skušal ta problem analizirati tudi s stališča
ljudske obrambe in družbene samozaščite.«
Vaša ocena kongresnih dokumentov.
»Predlogi resolucij so zelo epo n«f sani, kvalitetno, z dodatki iz razprf Vendar se prepogosto uporablja Wf da ,član ZK', ne pa .komunist'. Med« * ma je bistvena vsebinska razlika,511» je biti zgolj član eno, biti komuni** pravem pomenu besede pa je vse I drugega. To se mi zdi posebej JJ membno zaradi tega, ker moramo , ti ugled komunistom in njihovi org»" JJ zaciji.« ,
Ugotavljamo, da se zveza kom«* stov stara, da se zanjo zanima vej manj mladih, da je v kadrovski kr* Kje je, pa vaše, pot pomladitve in o** žitve?
»Skrajni čas je, da najdemo rew za pomladitev organizacije, za oP ozdravitev in večjo vitalnost. Takšo*j interesa za vstop v ZK, ki smo ga ^ ^ vajeni, ni več. Menim, da mora biti I lo z mladimi prilagojeno mladim,™ hovim interesom in delu. Zamisliti! je prav tako treba, ker iz ZK izstop^ ljudje, ki so vredni biti komunisti-, takšnih razmerah težko govorimo," smo avantgarda sistema, če to dok**1 ' jemo le z besedami, ne pa z deloro' 11 rezultati v praksi. Dokazovanje ava" Ž gardnosti le z besedo je jalovo. Tuf 2 moje tiči problem, ki ga moramo "I straniti, če želimo postati tisto, kar morali biti, in kar sicer govorimo,! smo.« J. Košnj*
Probleme gorenjskih inšpektorjev začeli reševati
Julija se jim obetajo boljše plače
Kranj, 29. maja — V gorenjskih inšpekcijskih službah so problemi tako zaostreni, da ne dopuščajo več odlašanja. Toliko bolj, ker je vendarle postalo jasno, da so lani dobile 8,1 odstotka sredstev premalo, kar se seveda pozna pri izračunu letošnje vsote sredstev.
V četrtek je bil na zboru delavcev Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske po burni razpravi, v kateri je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata predlagal celo nezaupnico vodstvu, le sprejet sklep, da »počakajo« do 8. julija. Dotlej naj bi namreč dobili pisna zagotovila (sklepe občinskih izvršnih svetov), da bodo zagotovljena sredstva za normalno delo inšpekcijskih služb, kar po njihovi presoji pomeni poravnavo za lansko leto in ustrezno letošnje povišanje.
Takšni odločitvi je botrovala sveža informacija z zasedanja sveta gorenjskih občin, ki se je sestal uro prej in med drugim obravnaval tudi problematiko gorenjskih inšpekcijskih služb ter sprejel načelni sklep o izenačitvi oziro-
ma uskladitvi osebnih dohodkov z drugimi upravnimi organi na Gorenjskem. Sklepe morajo namreč sprejeti občinski izvršni sveti, ki iz svojih proračunov financirajo delo Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske. Menijo, da bodo inšpektorjem »krivico« lahko poravnali ob popravkih proračunskih planov, za kar naj bi v republiki napotke dobili julija.
Pripravljenost so torej pokazali, na dokončne sklepe pa bo treba še počakati. Dvoma vsekakor ne more več biti, saj je ugotovljeno, da so inšpekcijske službe lani dobile 8,1 odstotka sredstev premalo. To se jim krepko pozna pri osebnih dohodkih, saj gre zanje kar 85 odstotkov sredstev, le 15 odstotkov pa za materialne stroške. Ker je trenutni
Počitniška ura od 400 do 600 dinarjev
Tisoč mladih išče poletno delo
doliv sredstev večji (iz kranjske inj seniške občine) pa bodo lahko že v osebne dohodke povečali za 20 ods* kov.
Na seji sveta gorenjskih občin spregovorili tudi o kadrovskih, orgaj zacijskih in delovnih problemih I špekcijskih služb. Kaže, da bodo m°f li hitro poiskati kadrovske rešitve, I je načelnik Boštjan Jocif ponudil stop, njegova namestnica pa odh* Posebna delovna skupina MedobO1 skega sveta ZKS za Gorenjsko pa j? leg materialnih problemov in z nj' povezanega zaostajanja osebnih L hodkov v inšpekcijskih službah ojj zarja tudi na pomanjkljivo opren« nost in prostorsko stisko. Sodi tudi, bi financiranje morali urediti na p1. cipu svobodne menjave, kar pome'f da bi morali programe dela denar* s. ovrednotiti. S tem bi bile tudi prip0,1 be na račun slabega dela inšpektor)1 s. upravičene oziroma bi imele lahko p* 'j vi pomen.
M. Volčja*
k, «1
Jesenice, 2. junija — Mladi srednješolci in študentje jeseniške in radovljiške občine si bodo lahko poiskali delo prek mladinskega servisa — Najbolj si želijo v gostinstvo in turizem — Prek servisa zaslužijo več kot prek kadrovskih služb v delovnih organizacijah, vendar nimajo delovne dobe
i*
Pred dvema letoma so v jeseniški občini odprli mladinski servis pri občinski organizaciji ZSMS. Izkazalo se je, da mladi iz radovljiške in jeseniške občine sami le težko najdejo delo. Zanimanje je bilo veliko, tako kot je danes, ko je v servisu prijavljenih 700 mladih, menijo pa, da jih bo poleti tisoč.
Mladi, ki bi radi med poletnimi počitnicami kaj zaslužili, se lahko vpišejo v servis: prinesejo naj potrdilo o šolanju in za 200 dinarjev dobijo člansko izkaznico. Poiskali jim bodo delo v tisti dejavnosti, kjer si najbolj želijo.
' Lani so trkali na vrata servisa predvsem srednješolci, saj sta v radovljiški in v jeseniški občini dve večji srednji šoli. Oglašali so se tudi študentje. Zanimivo je, da je imel servis samo v prvih mesecih letošnjega leta za 30 milijonov dinarjev prometa, kar pomeni, da se je med zimskimi počitnicami zaposlilo kar precej mladih. Večinoma so bili smučarski vaditelji na smučiščih, opravljali so tudi druga, značilno zimska dela v naših smučarskih središčih. -
Mladinski servis zaračuna za lastne stroške 10 odstotkov od vrednosti urne postavke. Denar namenjajo za interesne dejavnosti mladih. Letos so prispevali za proslave in prireditve ob dnevu mladosti. Ker pričakujejo, da bo poleti kar tisoč mladih dobilo delo prek mladinskega servisa, se jim obeta promet vsaj v višini 40 milijonov dinarjev.
Če se mladi zaposlijo prek servisa, dobijo več denarja na uro kot če se zaposlijo neposredno preko kadrovskih služb v delovnih organizacijah. Vendar pa se jim zaposlitev prek delovne organizacije šteje v redno delovno dobo in dobijo že delavsko knjižico. Mladi nad redno delovno dobo niso navdušeni, veliko raje zaslužijo več kot da bi imeli delovno knjižico z nekaj meseci delovne dobe.
Mladinski servis se z delovnimi organizacijami sporazumno dogovarja o
plačilu. Za manj zahtevna dela bodo dobili mladi srednješolci okoli 400 dinarjev na uro, študentje elektrotehnike, strojniki in drugi pa bodo letos za-
služili do 600 dinarjev na uro.
Za priložnostno počitniško delo nobenih skrbi, saj veliko mladih v kolektivnih dopustov zaposlijo l^T Veriga, jeseniška Železarna, obe Is Murka, Podjetje za ptt promet Kr^ P Ljubljanska banka in drugi. Mladic še naj reje odločajo za delo v turizmi* gostinstvu. Poleti imajo na turistični j* Bledu in v Kranjski gori za te svoje
lje dovolj možnosti.
D. Sedd
Loški sindikat o gospodarjenju
Podpora enoviti Iskri Reteče in Železniki
Škofja Loka — Rezultati gospodarjenja v minulem letu in v vih treh mesecih letos so bili predvsem dobra osnova za razp vo o konkretnih vprašanjih.
Najbolj živahna je bila razprava o nadaljnji usodi Iskre Široke potrošnje oziroma njenih dveh tozdov v Retečah in Železnikih ter delovne skupnosti skupnih služb v Škof j i Loki. V Retečah menijo, da je reorganizacija prepočasna, opozarjajo na .odhajanje delavcev drugam in na to, da tovarna potrebuje dober proizvodni program, ki bo kolektivu zagotovil socialno varnost. Ker od sozda navzdol do delovne organizacije Široka potrošnja niso uspeli speljati sanacije in reorganizacije Široke potrošnje, so se izoblikovali nekateri predlogi v okviru loške občine. Ta podpira enovito delovno organizacijo, v kateri naj bi se enakovredno združila toz-da v Retečah in Železnikih. Novo organiziranost bi uveljavili z novim letom.
Pri tem je občinski svet zveze sindikatov posebej opozoril, da pri oblikovanju nove organiziranosti in delitvi proizvodnih programov nikakor ne gre popuščati osebnim interesom posameznikov v obeh tozdih. Večina delavcev je za to, da se interesi obeh kolektivov čimprej najdejo. Zato je pozval direk-
'o
k
)
s
it
II
torja obeh tozdov, naj reorganizaC' pospešita in predložita delavcem ] \\ sno, pošteno sliko njihove prihodno*^ Sindikat se je zadržal tudi pri tev vah lesnopredelovalne industrije. poročil je, naj bi se v sozdu GLG sk^. li dogovoriti o solidarnostnem prelij I nju dohodka iz gozdarstva v predel* * in na sploh bolj usklajeno načrtov* razvoj.
V prvih treh mesecih je izvoz lo*J I ga gospodarstva sicer za dobrih 3l I stotkov večji kot v enakem času H I opazno pa je nagibanje h klirinšk^ ^ izvozu. Sindikat je menil, da to zaf( ^ neugodne devizne zakonodaje dolg0 I čno ni pametno. Delovnim organih* I jam je priporočil, naj kljub težavafl1 ^ znižujejo zahodnega izvoza.
Zavzel se je tudi za usklajenejšo litiko delitve dohodka za osebne II hodke na Gorenjskem in v Sloveli ter za to, da se porušena delitvena f* I merja do septembra v vsej republ1 I spravijo v normalne okvire.
H. Jelovča* J
IEK, 3. JUNIJA 1986
GOSPODARSTVO
.3. stran (§@II^IWIEnGLAS
Uržiškem Zlitu imajo dovolj naročil z Zahoda
Ko izvoz postane kazen
\ tok'^' ^' Jun*Ja ~~ Lesarji, še pred leti uspešni gospodarji, »paradni konji« slovenske izvozne industrije, so 1 j Jjbfedli v velike težave. Izgube v lesarstvu so ob četrtletju predstavljale tretjino vseh slovenskih izgub. 22 ; "tilijonov dinarjev je k temu primaknil tudi tržiški Zlit.
le*
V ^———m■■■■■■^—mam
t
i$ . — So vzroki za težave zunaj de-We organizacije ali je kriza po-• Medica  notranjih  slabosti, smo £ ^vprašali direktorja Marjana Biz-
»V Zlitu smo se ob slabšanju polovnih rezultatov vprašali, ali res I znamo več gospodariti. Ponovno ^ 'ftio pregledali naš stabilizacijski ^ Program in ugotovili, da v delovni bil "fganizaciji ni posebno velikih re-dil^rv. Naš problem je izvoz na Za-ki se v zdajšnjih razmerah ne \ Mača. Vem, da tudi druge panoge jaj ^važajo po nizkih cenah in da iztr-i 'ijo še manj kot lesna industrija, r v&ndar pokrijejo razliko s prodajo tf\ foma ali na Vzhod. Lesarji te mož' Josti nimamo: na »kliring« ne izva-j^mo, domači trg se je zasičil. V 1'Utu krijemo pri prodaji na tuje le
70 odstotkov proizvodnih stroškov in ob tem, ko dosegamo doma za 40 odstotkov višje cene, razmišljamo, da bi več prodajali doma, pa četudi imamo dovolj naročil z Zahoda in bi lahko izvažali še več.«
— Na nedavnem sestanku najodgovornejših delavcev gorenjske lesne industrije smo med drugim slišali, da se bo mogoče izkopati iz težav le z boljšimi izdelki in z višjimi cenami v izvozu. Velja to tudi za Zlit?
»Z uvedbo sodobnejše tehnologije v novem obratu smo podražili masivno pohištvo za pol cenovnega razreda. Letos smo na Švedskem in v Franciji dvignili cene za štiri odstotke, kar je za tamkajšnje razmere razmeroma veliko, še posebej, če vemo. da so jih mnogim zni-
žali. Naš cilj je, da se prebijemo še v višje cenovne razrede. Skupaj s Slovenijalesom že pripravljamo ponudbo izdelkov, s katerimi bi se dalo iztržiti še precej več.«
# Ali ni razlog za Zlitove težave tudi prevelik naložbeni zalogaj? Bančniki namreč trdijo, da naložba, vredna več kot je enoletni prihodek delovne organizacije, še dolgo povzroča motnje v poslovanju.
»Res je, da so obveznosti iz naložbe velike, toda Zlit se je moral odločiti za novo tovarno masivnega pohištva, če je hotel napredovati. Mislim, da smo vsi skupaj tudi malce nestrpni. Nobena naložba ne da rezultatov kar čez noč. Načrti (80 odstotkov večja proizvodnja), zapisani v investicijskem elaboratu, so uresničljivi in upam si trditi, da jih bomo tudi dosegli.«
• Problemi z delovno silo se nadaljujejo.
»Manjka nam štirideset delavcev. Resolucija nam glede na gospodarske rezultate omejuje možnosti za povečanje plač. Z nizkimi osebnimi dohodki (blizu 68 tisoč dinarjev v prvem četrtletju) pa bomo težko pridobili nove delavce, prej bomo še katerega izgubili.«
C. Zaplotnik
l^Gorenjski predilnici čakajo izpisnico iz j kupine pasivnih izvoznikov
tot primarci prikrajšani
Mja Loka, maja — V celotnem prihodku Gorenjske predilnice predstavlja ^Upiček od zahodnega izvoza 20 odstotkov. Čeprav so v primerjavi 84 tek-»huh tovarn v Sloveniji po deležu konvertibilnega izvoza Ločani zdrknili s 'mesta leta 1983 na 18. leta 1984 in na 21. mesto lani (po dohodku na de-so se prebili s 34. mesta na 17., po osebnih dohodkih pa obdržali 12. *sto), ta podatek brez razlage ozadja prav gotovo zaskrbljuje.
.^zadje pa je takole: Gorenjska ^dilnica je primarna proizvodnja (Pasivni izvoznik, saj kar osem de-njenih izdelkov druge tovarne
0 redijo v svoje izdelke in nato pro-Jtajo tudi na tuje. Zato je razumlji-
*j da Gorenjska predilnica nepolnega izvoza ne more tako povedati kot drugi; od tod njen padec lestvici. V resnici ne pada, saj tu-
,dednost njenega izvoza raste. La-
I na primer, so zastavljenih 4,5 mi-
lona dolarjev presegli za 200 tisoč
farjev. V bombažni skupim so
l6d 23 tovarnami po izvoznem za-
^ku šesti.
^ova devizna zakonodaja pa je ^renjski predilnici prinesla tudi ve skrbi. Poldrugi mesec jim ban-Ipi poravnavala plačil v tujini, polten zastoj se dogaja zadnji mesec.
jdeja Škof j a Loka
dopolnilni program izhod za mrtve ^esece
j ^Mja Loka — V 150-članskem kolektivu Odeje so se dolgo otepali z vpraša-
1 kako čim več prodati tudi od aprila do avgusta, ko kupci malo segajo J J* prešitih odejah, posteljnih pregrinjalih, nadvložkih, zglavnikih in podobah izdelkih iz osnovnega posteljnega programa. Tako danes dopolnilni pro-] Jjun (spalne vreče, izdelki iz prešitega blaga za otroke, toaletne torbice in. ^ ^obno) zavzemajo že 30 odstotkov vse proizvodnje.
Mni   so   temeljito _ reorganizirali     stotkov več kot lani v istem času. LfJ'zvodnjo. Oblikovali so šivalnico za polnilni pr * avtomat w šivalnih V štir
"jk stotkov več kot v enakem času la-
Ce se položaj do konca junija ne bo popravil, bodo imeli v proizvodnji velike težave, ker jim bo začelo manjkati nekaterih materialov (barv, kemikalij, rezervnih delov).
Narobe je gledati pri marce ozko kot same zase, ampak samo v povezavi z njihovimi partnerji, aktivnimi izvozniki, pravijo v Gorenjski predilnici. Zato bodo podpisali samoupravne sporazume znotraj reprodukcijske verige, ki jih bo potrjevala Gospodarska zbornica Jugoslavije. Tako bodo skupaj s partnerji v reprodukcijski verigi prešli med aktivce, kar pomeni, da bodo z osmega mesta na prednostni lestvici plačil v tujino napredovali na drugo mesto.
Prenašanje uvoznih pravic znotraj reprodukcijske verige poteka brez zapletov. H. Jelovčan
program, za katero so kupili
iS
j ^a. V štirih mesecih so naredili za
avtomatska prešivalna stroja in šivalnih strojev. Naložba letos že
Medtem ko je produktivnost narava 16 odstotkov. Tudi v primerjavi s k £>orn je očiten presežek proizvodnje: j8 odstotkov. Aj..*delke prodajajo predvsem v Sloveli   'n na Hrvaškem. Dlje v Jugoslaviji i )f v tujino pošiljajo le malo, saj drag i O0z količinsko obsežnega in zato j |q.boroma poceni tovora na dolgi poti ^e zaslužek. Prodajajo dobro. Lani, spraznili večino zalog, so prodali 24 odstotkov več kot leto prej, v ledjih prvih štirih mesecih pa šest od-
Zaloge materialov in končnih izdelkov financirajo sami, brez posojil. Delo na zalogo pa je seveda drago. Zato njihov razvoj temelji predvsem na dograditvi dopolnilnega programa. Čakajo še nekaj strojev iz uvoza, odpraviti pa morajo tudi nekatera ozka grla v proizvodnji.
Letos imajo pred seboj pomembno naložbo. Septembra pričakujejo mikal-nik za formiranje voluminoznih plasti za polnjenje, s katerim bodo lahko predelovali sekundarne surovine, volno in mešanice. Stroj bo stal 70 milijonov dinarjev, kar za kolektiv Odeje ni malo. Mikalnik, ki bo nadomestil zastarel ročni postopek, bo delavcem prinesel boljše delovne razmere, povečal bo proizvodnjo in kakovost teh izdelkov.
V Preddvoru kmalu normalna proizvodnja
Preddvor, 30. maja — Obrati Jelovice iz Škofje Loke v Preddvoru so bili med orkanskim vetrom februarja leta 1984 uničeni. Jelovica se je lotila obnove po etapah. V prvi so zgradili proizvodni in skladiščni objekt, v drugi pa nadomestno sušilnico. Sedaj se pripravljajo na ureditev in normalno proizvodnjo podbojev, glavnega izdelka obrata Jelovice v Preddvoru. Preračunska vrednost obnove znaša 60 milijonov 200 tisoč dinarjev, gradnja pa naj bi bila končana že sredi letošnjega leta. V Preddvoru bodo na leto spet lahko naredili 74 tisoč nizkih in 70 tisoč slepih podbojev, kolikor so planirali že pred naravno nesrečo. Jelovica nima dovolj denarja za trajna obratna sredstva, zato bo banka pomagala s 36 milijoni 120 tisoč dinarji posojila.
-Jk
Poškodovani gozdovi čakajo
Kranj, 30. maja — Gozdno gospodarstvo Kranj namerava pospešeno odpirati gozdove in zboljsevati dostopnost z gradnjo gozdnih cest in vlak. Lanski katastrofalni žled pa terja hitrejše uresničevanje teh načrtov, saj predvsem po gozdovih škofjeloške občine in deloma tudi kranjske leži še veliko zaradi žledu poškodovanega lesa, ki ga je treba najkasneje v dveh letih spraviti iz gozdov. Po podatkih gozdarjev leži predvsem na škofjeloškem območju nad 20 tisoč kubičnih metrov poškodovanega lesa. Gozdno gospodarstvo Kranj bo zato letos skupaj s temeljnimi organizacijami v Škofji Loki in Preddvoru zgradilo skoraj 6,5 kilometra gozdnih cest in traktorskih vlak do najbolj poškodovanih gozdov. Nove gozdne komunikacije pa bodo kasneje zagotovile tudi cenejše običajno izkoriščanje gozdov. Gre skupaj za 19 cest in vlak, od katerih jih je 18 v območju škofjeloških te meljnih organizacij in ena v pred-dvorski (Viševca-Prenje).
Naložba v ceste in vlaka bo terjala kar 227.850.000 dinarjev in je z njo soglašala tudi gorenjska komisija za bceno investicije. Ker je nujna hitra gradnja, bo banka pomagala s 112.115.000 dinarji posojila pod ugodnejšimi pogoji, saj gre za kmetijstvo in gozdarstvo ter za odstranjevanje
posledic naravne nesreče.
-jk
V Kranju izvoz na Zahod že peša
Pomisleki postajajo stvarnost
Kranj, 28. maja — Po štirih mesecih že lahko rečemo, da na začetku leta izrečeni pomisleki o novi devizni zakonodaji že postajajo stvarnost Konvertibilni izvoz kranjskega gospodarstva je bil za 5 odstotkov manjši kot lani v tem času. Za 10 odstotkov se je zmanjšal tudi konvertibilni uvoz, kar kaže, kako nalogi v banki čakajo na plačilo. Primer zaostrenih razmer je Sava, ki je bila v letošnjih prvih treh mesecih celo aktivni izvoznik na Zahod, saj bi se ji sicer proizvodnja že ustavljala.
Čeprav ima na pešanje izvoza na Zahod izrazit vpliv njegovo zmanjšanje v Gorenjskem tisku in v Iskri Telematiki, lahko govorimo o splošni značilnosti pospeševanja prodaje doma in na Vzhod. Izvoz se vse bolj obrača na Vzhod, kar se je kazalo že konec lanskega leta, gospodarstveniki pa so na začetku leta z uveljavitvijo nove devizne zakonodaje napovedovali še izrazitejšega. Pomisleki in opozorila, ki so jih tedaj izrekli, postajajo stvarnost. Ob izvoz na Zahod, ki je nujen zaradi naše zadolženosti in odvisnosti od uvoza izdelavnega materiala, pa je postavljen še večji vprašaj. Po podatkih Narodne banke Slovenije je bil konvertibilni izvoz kranjskega gospodarstva v prvih štirih mesecih za 5 odstotkov manjši kot lani v tem času, celotni izvoz pa za 32,4 odstotka večji. Z Zahoda je kranjsko gospodarstvo uvozilo za 10,3 odstotka manj kot lani v tem času, skupni uvoz pa je bil manjši za 40,9 odstotka. Skrb zbujajo napovedi, da se utegne še pred dopusti proizvodnja kje ustavljati, torej niso iz trte zvite. Konec lanskega leta nakupljen izdelavni material pohaja, plačilni nalogi za novega pa v banki stoje.
Tudi podatki o obsegu proizvodnje kažejo, da njena dinamika upada. Z resolucijo so začrtali 7-odstotno rast; januarja je bila 8,3-odstotna, februarja 8,6-odstotna, ob koncu marca je bilo povečanje 6,5-odstotno, podatki za štiri mesece pa govore o 6,4-odstotnem porastu obsega proizvodnje. Stvari je težko napovedovati, saj so na obzorju hude težave z uvoženimi surovinami in materiali, ki jih poraja nova devizna zakonodaja oziroma prednosti pri plačilih. Opozorila prihajajo predvsem iz Save, kjer si na vse kriplje prizadevajo, da se jim proizvodnja ne bi ustavljala in v prvih treh mesecih so bili celo aktivni izvoznik na Zahod, kar je resnično nenavadno.
Opozoril so te dni deležna tudi neustrezna delitvena razmerja dohodka, saj so v prvih treh mesecih sredstva za osebne dohodke in skupno porabo porasla za 134 odstotkov in rast dohodka presegla za 23 odstotkov. Sredstva za akumulacijo so se povečala le za 52 odstotkov, za reprodukcijo za 77 odstotkov, udeležba sredstev za razvoj in rezerve se je tako zmanjšala za 27 odstotkov.
Razlogov je torej dovolj, da bo seja zbora združenega dela občinske skupščine, na kateri bodo 2. julija namenili pozornost letošnjemu gospodarjenju, burna in vroča.
■M —
mv
Poskus z merilci toplote na radiatorjih
Porabili 15 odstotkov manj
Konec lanskega poletja smo pisali, da so v Ljubljani na radiatorje v 240 stanovanjih namestili razdelilnike toplote in termostatne ventile. Poskus je pokazal, da je za 15 odstotkov privarčevane energije omogočilo okrog 10 odstotkov manjšo porabo energetskih surovin za daljinsko ogrevanje. Stanovalci so plačali le toploto, ki so jo porabili, to pa je spodbudilo varčevanje.
Razdelilnike toplote izdeluje tovarna Istra iz Kule v kooperaciji s tovarno Ista iz Mannheima. V zahodnoevropskih deželah te naprave niso več novost; prvi poskus je tudi pri nas pokazal, da se obnesejo. Prihranili so 310,26 megavatne ure energije ali za blizu 2 milijona dinarjev v eni kuril ni sezoni.
Napravi seveda tudi nekaj staneta — za štiri radiatorje prvo leto 20.624 dinarjev, vsako naslednjo leto pa zamenjava cevke, v kateri je težko hlapljiva tekočina, in obračun stroškov 3.184 dinarjev.
Varčevanje se torej denarno splača, pomembno pa je tudi zaradi manjšega onesnaženja zraka. Pri tem velja povedati, da se stanovalci niso pritoževali, da je v stanovanjih premrzlo. Vsakdo se je pač lahko sam odločil, kolikšno temperaturo bo imel, kar se mu je poznalo pri računu za ogrevanje.
V Ljubljani zdaj razmišljajo o obveznem vgrajevanju teh naprav v stanovanja. Grobe ocene namreč povedo, da bi tako lahko za nekaj let odložili gradnjo nove toplarne.
Tudi v Kranju bi torej kazalo razmisliti o tem, saj ni več nobena skrivnost, da za ogrevanje porabijo preveč kurilnega olja.
V en vagon kar 116 zamrzovalnih skrinj — Pri izvoznih pošiljkah so pomembni tudi prevozni stroški, saj jih običajno plača prodajalec. LTH iz Škofje Loke uporablja tovornjake in vagone. V običajni vagon naložijo od 20 do 46 zamrzovalnih skrinj tipa ZS 530 (največje). Pred nedavnim pa je tuji kupec prek družbe Ausiliare Spa Milano poslal na utovor enega največjih vagonov v evropskem merilu. To je vagon laails, ki je dolg 26 metrov in ima 200 kubičnih metrov prostornine. Vanj so lahko naložili kar 116 zamrzovalnih skrinj ZS 530, kar je doslej največja pošiljka v enem vagonu.
©©SMJJglEIIGLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
OD TU IN TAM...
Krajevna skupost Gorenja vas
Ljudje ostajajo v hribih
Gorenja vas — Tretja največja v loški občini je, 24 vasi in zaselkov ima ter 2400 prebivalcev. Krajevni praznik, ki ga Gore-njevaščani slavijo 3. junija, je lepa priložnost, da se za hip ozrejo na pot, ki so jo prehodili v minulem letu, ter povedo, s čim se bodo največ ukvarjali letos.
V krajevni skupnost' so zadnja leta dali veliko denarja in sil za napredek obrobnih vasi in zaselkov, zlasti na območju vaških odborov Hotavlje in Leskovica. K takemu ravnanju jih je vodilo dvoje: na eni strani želja, da ljudje v hribih ostanejo in živijo današnjemu človeku primerno življenje, na drugi strani pa je tudi res, da je razvoj samo Gorenj o vas nekoliko obšel zaradi urbanistične zakonodaje.
Letos vodovod do Petelinovega griča
Lani se je krajevna skupnost Gorenja vas najbolj izkazala pri gradnji vodovodnega omrežja, pri kateri so krajani sodelovali tudi s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami. Vodovod so zgradili v vasi Debeni, obnovili pa za del vasi Volaka in Hotavlje. V Hotavljah jih letos čaka še približno kilometer gradnje. S tem bodo rešili oskrbo za petdeset let. V vasi Srednje brdo so zgradili vodni zbiralnik. Pripravili so vse za gradnjo vodovoda za vasi Hlavče njive, Gorenje in Dolenje brdo v dolžini 3,5 kilometra, in to v sodelovanju s sosednjo krajevno skupnostjo Poljane. Predra-
čunska vrednost znaša po lanskih cenah 76 milijonov dinarjev. Menijo, da bodo zgradili tri kilometre vodovoda na najtežjem delu do Petelinovega griča.
Boljša cesta tudi v Krnice
Lani so obnovili blizu pet kilometrov ceste v Volako in v Sušo. -Letos bodo delo nadaljevali in na kos ceste položili tudi asfalt. Obnovili bodo cesto na Srednje brdo, za kar so od občinske komunalne skupnosti dobili dobrih deset milijonov dinarjev. V vasi Krnice, ki je najvišja in najbolj oddaljena v krajevni skupnosti in dejansko nima povezave z dolino, so se že lani odločili za novo pot iz vasi v Kopačnico, ki je bistveno krajša od sedanje. Cesto do Kopačnice so zgradili, ustavilo se je pri mostu, ki bo stal prek 20 milijonov dinarjev. Del denarja bo krajevna skupnost zagotovila letos, zgradili pa ga nameravajo prihodnje leto.
Telefoni največja naložba
Po obsegu del, denarju in številu vključenih krajanov je gradnja te-
lefonskega omrežja doslej največja naložba krajevne skupnosti. V Gorenji vasi bo delo končano do septembra, končno pa je Podjetje za ptt Kranj dalo zeleno luč tudi za gradnjo na območju vaških odborov Hotavlje in Leskovica. Možnosti, da bo omrežje zgrajeno že do zime, so dobre. Glede na zmogljivosti centrale bosta levi in desni breg Gorenje vasi v celoti pokrita, v vaških odborih Hotavlje in Leskovica pa ne bodo mogli ugoditi vsem. Začasen kabel, ki ga bodo obesili od Gorenje vasi do Hotavelj, ne dopušča več številk.
Kanalizacija
Tudi gradnja kanalizacijskega omrežja je zajeta v srednjeročnih planskih dokumentih. Za novo naselje Blata so narejeni projekti za ločen sistem, soglasij za vkop pa lastniki zemljišč niso dali. Krajevna skupnost bo sklenila tudi pogodbo za izdelavo projekta za Gorenjo vas, v katerem bo zajeta tudi čistilna naprava.
Sistemsko urejeno financiranje
Od letos naprej je financiranje programov krajevnih skupnosti v loški občini sistemsko urejeno z združevanjem denarja iz delovnih kolektivov. Prej so denarno plat v Gorenji vasi reševali tako, da so z delovnimi organizacijami na svojem območju sklenili samoupravne sporazume. Pri tem so se najbolj naslonili na Marmor iz Hotavelj, v zadnjih dveh letih pa so stkali uspešno sodelovanje tudi z Rudnikom urana Žirovski vrh.
H. Jelovčan
Trgovina Posrednik na Kokrici
Največ zanimanja za kolesa in opremo za taborjenje
Kokrica pri Kranju — Dolgo smo čakali na trgovino, kjer bi lahko vse leto oddajali v prodajo stvari, ki so nam odveč. Človek bi zato pričakoval, da se bo zdaj v njej trlo blaga, prodajalcev in kupcev. A je Posrednik v gasilskem domu na Kokrici, kjer je bila včasih živilska trgovina, dokaj slabo obiskan, police pa so na pol prazne.
Mar ljudje še vedno ne vedo zanjo? Verjetno. Razen oglasov, ki se pojavljajo včasih po časopisju, so se pred kratkim na Gorenjskem pojavili modri letaki, ki opozarjajo nanjo. Obiščite nas, prodajamo namesto vas, piše na njih. Morda bo res moralo miniti še nekaj Časa, predno nam bo prišlo v zavest, da imamo v Kranju takšno trgovino.
V njej naj bi prodajali vse, razen avtomobilov, zgodovinskih in kulturnih vrednosti, umetniških del, nakita, dragocenih predmetov, plemenitih kovin in podobnega. Tu naj bi se zbiralo in prodajalo uporabno blago, športna oprema, akustika, gospodinjski apara-
ti, fotoaparati, posamezni deli pohišvi, športna oblačila in podobno.
Včasih so bile komisijske trgovine polne. Prepričana sem, da bi bila tudi ta, če bi ljudje vedeli zanjo in se je spomnili vsakič, ko doma ugotove, da jim je to ali ono odveč. Prek Posrednika bi prišlo v prave roke, lastnik pa bi denar uporabil za kaj drugega. Po čem ljudje najbolj povprašujejo, smo vprašali prodajalca Danila Svetelja. Povedal je, da je največ zanimanja za sezonsko blago, trenutno za kolesa in opremo za taborjenje. Šotorov, zložljivih stolov in miz, spalnih vreč in podobnega bi prodali, kolikor bi hoteli.
D. Dolenc
Veseli planšarji v Urhovih coklah
Koprivnik, junija — Andrej Urh s Koprivnika v Bohinju se je izučil za čevljarja, vendar je več kot na šuštar-skem stolčku prebil v gozdu in na cesti. Vrsto let je »golcval«, vmes je delal tudi na cesti proti Koprivniku.
Sedeminsedem-deset let bo dopolnil letos, dvaindvajset let je že v pokoju. Čas mu hitro mineva: domala vsak dan je že pred šesto zjutraj v svoji skromni čevljarski delavnici in včasih ga v njej zaloti tudi noč. Starost preganja z delom in tudi kakšen dinar si zasluži. Ljudje s Koprivnika in tudi od drugod mu nosijo v popravilo čevlje, torbe, konjsko opravo .. Med domačini in bližnjimi lastniki počitniških hišic je najbolj poznan po coklah. Lepe, trpežne cokle zna narediti iz javorjevega lesa ter iz kravjega ali svinjskega usnja. Ljudje jih hvalijo, da se dobro nosijo. Ljubljančani hočejo za okras kmečkih sob v počitniških hišicah posebne, povsem lesene cokle: podplat iz javorja, namesto usnja macesnove vi-tre in namesto železnih lesene »žeblje«. Takšne je večkrat naredil tudi za Vesele planšarje. Ne le en par, že več. Kamorkoli gredo nastopat v tujino, vedno se vrnejo bosi, brez cokel.
»Veliko imam naročil. Vid mi hitro peša. Ne bom živel toliko časa, da bi lahko vsem ustregel,« hudomušno pri-dene Urhov Andrej.
(cz)
Akcija za asfaltiranje — Temu delu v Mačkovem načrtu v Hotemažah v krajevni skupnosti Olševek-Hotemaže v kranjski občini pravijo domačini tudi Gradnarji. Največja letošnja akcija v krajevni skupnosti bo ureditev in asfaltiranje cest. Asfaltirali bodo štiri ceste v Hotemažah in avtobusno postajališče v Olševku. V programu je tudi cesta skozi naselje Gradnarjev. Prostovoljno delo in po 10 milijonov starih dinarjev bo prispeval vsak lastnik stanovanja oziroma hiše ob cesti. — A. 2.
V Jelovici razmišljajo o A kategoriji
Bled — Hotelsko turistično podjetje Bled — tozd Hotel Jelovica namerava v prihodnosti — odvisno od poslovnih rezultatov in od možnosti za najemanje posojil — obnoviti in dograditi hotel Jelovica in si pridobiti višjo, A kategorijo. Pred teraso hotela bodo zgradili pokrit plavalni bazen, razširili bodo re stavracijo in kuhinjo, pridobili štirideset novih ležišč, sedanje upravne prostore preuredili v manjše lokale, upravo pa preselili v prizidek nad vhodno avlo. S predlogom obnove soglašajo Zavod za urbanizem Bled, komisija za urbanizem in komunalne zadeve pri krajevni skupnosti in tudi radovljiški izvršni svet, ki je že potrdil manjšo spremembo zazidalnega načrta za turistično območje Bleda.
Hotel Jelovica je bil lani med vsemi v HTP Bled najbolje zaseden in je imel 65 tisoč prenočitev — pet tisoč več kot leto prej.
(cz)
P
2e tretje prijateljsko srečanje — Pred dvema letoma je moški pevski zbor Ermes Grion pod vodstvom Franca Ciuda prvič gostoval na Visokem pri Kranju. Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj z Visokega pod vodstvom Marije Kos je nastopil tudi v njihovem kraju v Tržiču v Italiji. Prijateljske vezi med zboroma se zdaj nadaljujejo. Zbor iz Tržiča je minulo soboto prišel za dva dni v goste k pevcem na Visoko. Po sprejemu, ki so jim ga v soboto pred zadružnim domom na Visokem pripravili pevski zbor in plesna skupina šole Olševek ter otroci vrtca Janček z Visokega, sta imela oba zbora zvečer v dvorani zadružnega doma celovečerni koncert Ob tej priložnosti je goste iz Tržiča pozdravil predsednik KUD Visoko Ivan Gros. Pevci iz Tržiča, ki so bili tokrat v gosteh pri družinah pevcev, so si v nedeljo ogledali nekatere zanimivosti v tem delu kranjske občine, popoldne pa so odpotovali domov. — A. 2.
Največ za Mojstrano in Kranjsko goro
Jesenice — Jeseniška komunalna skupnost je lani za javne komunalne naprave individualne rabe namenila skupaj več kot 51 milijonov dinarjev. Denar so porabili za ureditev odlagališča smeti na Jesenicah, za čistilno napravo, kanalizacijo v Kranjski gori, pokopališče na Blejski Dobravi, mrliške vežice na Dovjem, na Breznici in v Pla-
nini pod Golico, vzdrževanje hidrfi nega omrežja, soudeležbo pri reguls ji hudournikov in sofinanciranje plotnega omrežja. Za večja vzdrževfl na dela po krajevnih skupnostih so n« menili lani 72 milijonov dinarjev, od I ga so največ dobili v Mojstrani Kranjski gori.
D. S.
... KRATKE PO GORENJSKI
Vesele cicibanove urice
• CERKLJE — Prejšnji teden, od srede do petka, so bile v vrtcu Kurirč«!
Robi v Cerkljah cicibanove urice za vse predšolske otroke iz vasi pod Krvavcei*
ki nimajo varstva v vrtcu. Otroci so poslušali pravljice in pripovedke, gledali ris*'
ne filme in se igrali zanimive igrice. Prireditev so pripravili v počastitev dneV
mladosti. . . „ .
J. Kuhar
Dokazovanje posebne dobe
• RADOVLJICA — Predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borce* NOV Radovljica je konec maja razpravljalo o problematiki dokazovanja poscbfl' v dobe, o uveljavljanju pravic borcev in vojaških invalidov do pokojnine, prizn*' valnine in zdravstvenega varstva. Vsem krajevnim organizacijam ZZB NOV bode < poslali navodila za dokazovanje posebne dobe. Objavljena pa so bila tudi v TV-1' 8. maja letos. ^ r
Izvolili organe KS Radovljica
iS
• RADOVLJICA — Krajevna skupnost Radovljica je s 6500 prebivalci naj' večja v radovljiški občini. Pred dnevi so na prvi seji skupščine krajevne skupno' sti za predsednika skupščine izvolili Franca Jereta, za podpredsednika pa Jožef Čebaška. Za predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili Jožeta Rebca, z* namestnika pa Matijo Marklja. Izvolili so tudi druge organe skupščine in svet* krajevne skupnosti. jR
Ubrani zvoki godb
• JESENICE — Na nedavnem tradicionalnem srečanju pihalnih godb sol' da Slovenskih železarn so v povorki in programu pred prireditvenim centrofl1 nastopili orkestri železarn Ravne, Štore in Jesenice ter orkestra Verige iz Lesc i"1 iz Gorij. j R
Problemi varstva okolja
• Gorenja vas — Pododbor Društva za varstvo okolja Škof j a Loka bo dane* 3. junija, ob 19.30 v avli osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi pripravil pr^fl davanje o problemih varstva okolja pri nas. Poudarek bo tudi na odpadnih snC veh in pristojnosti Rudnika urana Žirovski vrh. Predaval bo dr. Avguštin Lah.
A. Ž
PISALI STE NAM...
KOMU NAJ SE PRITOŽIJO?
Marija Bečan, učiteljica strokovnega predmeta v Srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj pravi svojemu razredu kot razredničarka: če imate s kom kakšne težave, mi to povejte. Kaj pa, če jih imajo z njo? Komu naj se pritožijo zaradi krivičnega ocenjevanja, zaradi krivice, ki jim jo dela? Res je, da ima vsak človek svoje dneve in je takrat malo bolj muhast in siten. Že kar čudno pa je, kolikokrat jih ima ta tovarišica.
Še posebno se nam smili njen razred, saj je z njimi, kadar so skupaj (so namreč deljen razred) dobra, razumevajoča, še kakšno šalo pove. Ko so dekleta sama, pa je kot zmaj (op. izrazu). Na obraz si nadene popolnoma drugo masko. Če bi šle k ravnatelju ali poiskale pomoč pri kakem drugem strokovnem delavcu v šoli (na primer pri psihologinji), bi bile še na slabšem. Od 26 učenk jih ima njen predmet (tehnologijo) kar 17 cvek. Pa vse še vprašane niso bile. Za vsako stvar poslušajo, da so lene, da se ne učijo. Kaj pa dobre ocene pri drugih predmetih?! Dekletom gre že kar na jok, saj jim grozi z vsem mogočim. Če znajo vse, ko so vprašane, bo že našla kakšno vdolbinico in naredila iz muhe slona oziroma iz mušice oceno ena. Čeprav jih je ta predmet na začetku zanimal, ga zdaj sovražijo vse po vrsti, saj jim ga je popolnoma odtujila.
Ne rečem, da sami niso nič krivi, a vedno in povsod »nastradajo* učenci, učitelji pa niso nikoli nič krivi. Uvidijo naj že enkrat, da vedno le ni tako prav, sicer pa ...
Ilegala
RADOVLJICA - Dvorišče radovljiških zaporov je najbrž namenjeno čemu drugemu — ne odlaganju odsluženih avtomobilov. Tega najbrž ne ve lastnik dotrajane diane z registrsko številko KR 106-109 (prva številka na tablici je od starosti že zbledela), ki se že tretje leto ne zmeni za svoj avto. Verjetno bo tako tudi v bodoče, saj ima diana v strehi luknjo, žarometi pa so od starosti prerjaveli in padli pred avto ... — Foto L. M.
I
, 3. JUNIJA 1986
KULTURA
5. stran @®IMiTO©iPGLAS
Delavska kultura v Iskri Elektromotorji v Železnikih >.--._
PESEM IN SLIKA V DRUŽBI KOVINE
iS-_________
Železniki — Junija 1979. leta so se pod okriljem tovarniške komisije za kulturo združili likovniki, pevci in fotografi. Iskra Elektromotorji spodbuja njihovo ustvarjanje, umetniško rast in dokazovanje.
j£o sedmih letih so vsi še vedno tu; JKateri sicer malo manj zagreti kot rojstvu, zato pa drugi še bolj nav-feni. In ko komisija spet dobi za-jlnega predsednika, ni kaj, da se Ibi zbudili tudi tisti zaspanci, ki v Si čutijo željo po ustvarjanju in Sestavljanju, a se nikakor ne more-jOdločiti, da bi stopili v vrsto delujo-
Kovinarji iz Iskre Elektromotorji S^arjajo na treh kulturnih področ-^: v pevskem zboru, likovni in foto-j**fski skupini, nekateri se samo-j^biiško poskušajo tudi kot literati, f^dstavljajo se na različnih kultur-r1 prireditvah v svojem kraju in šir-. • na razstavah, v internem časopi-% v reviji kulturnih snovanj Iskrali Tovarna jih pri njihovih prizadetih podpira moralno in denarno, jjjlko bi rekli, da ima posluh za ljubimko kulturo, ki se v družbi kovine
kro počuti.
prek občinske zvezo kulturnih organizacij smo gostovali celo v Italiji. Redno sodelujemo na občinskih pevskih revijah. Letos smo bili mi prireditelji. Na mesec imamo povprečno dva nastopa. V zboru nas je 31. Pojemo pesmi vseh vrst, od narodnih do partizanskih, začeli smo tudi z renesančno in sodobno pesmijo. Veseli bi bili novih pevcev, zlasti moških basov nam manjka. Tisoččlanski kolektiv Iskre Elektromotorji nas podpira. Plača nam vožnje na koncerte, vselej nam je kupil obleke. Junija, ob obletnici, bomo imeli letni koncert. Ob tej priložnosti bomo podelili tudi Gallusove značke.«
videli, da je treba delati. Sodelovali smo na gorenjskih razstavah črno-bele fotografije in diapozitivov, na eni od njih, v Gorenji vasi, smo bili celo zmagovalci. Pojavljali smo se tudi na drugih razstavah, postali smo kronisti dogajanja v Iskri in v Železnikih. Trudimo se, da dejavnost ne bi zamrla. Radi bi pridobili nove mlade člane in ponovno pripeljali mentorja.«
^ranc Cufer vodi tovarniški meša-j Pevski zbor: »Prvi nastop smo ime-B 25. novembra 1979. leta, ko je bila
otv,
pTARA KRANJSKA OBRTNIŠKA HIŠA
^"anj — Stara meščanska hiša v Prešernovi ulici bi lahko postala muzej starega kranjskega obrtniškega
življenja — če bi hišo lahko odkupili
Ni
oritev likovne razstave v naši je-
aici. Kasneje smo veliko nastopali,
Jože Tolar predstavlja peščico fotografov, ki jim je tovarna na Racov-niku opremila laboratorij in plačuje tudi mentorja. »Doslej je bil naš mentor Vlastja Simončič, ki je naredil res ustvarjalno vzdušje, nas naučil osnove fotografiranja in izdelavo fotografij, izbiranje motivov. V začetku nas je bilo petnajst zagnanih fotografov, zdaj smo ostali samo še štirje Iskraši. Novi so sicer vseskozi prihajali, vendar so večinoma hitro odnehali, ko so
Likovno skupino je predstavil Jože Tarfila: »Začelo nas je devet, še vedno nas je toliko. Naš mentor je Janez Hafnar, ki nam je dal likovne osnove, zadnja leta pa ga vse premalo .izkoriščamo'. Dobro bi bilo, če bi se vrnili časi, ko smo skupaj hodili ven slikat, ko smo imeli svoj atelje na Racovni-ku. Zd?j delamo vsak zase. Smo predvsem krajinarji. Srečujemo se v glavnem samo na razstavah. Sodelujemo na razstavah ljubiteljskih likovnikov po Sloveniji, tudi v Italijo smo že pogledali. Do konca maja bo odprta razstava v železnikarskem muzeju, ki smo jo posvetili 40. obletnici ko-vinarstva v Železnikih.«
H. Jelovčan
Znova o Pečnikovi hiši
v, x
l*acetku maja letos so delavci Go-Ntega muzeja obiskali hišo Franči-j pečnik v Prešernovi ulici. Že pred IP to, zdaj povsem zapuščeno hišo ^odu za spomeniško varstvo v Kra-J^vrstili med najdragocenejše spo-^ke meščanske arhitekture v Kra-. Umetnostni zgodovinar dr. Cene j^Štin je pred kratkim v Gorenj-■ glasu že opozoril na izredni pote hiše — v razvojnem, oblikov-* ln likovnem pogledu. Ob nadroben* pregledu se kar sama ponuja da je hiša, kjer se je čas ustavil ?ed sedemdesetimi leti, vredna, da ^e ne le spomenik, temveč tudi jjpj kulture in načina obrtniškega jer»ja v nekdanjem Kranju pa vse
Žontar je v svoji Zgodovini metanja izčrpno raziskal poglavitna v1* v zgodovinskem razvoju mesta, j *drobnostih pa tudi gospodarske ^nosti, ki so živele po posameznih j, jskih domovih. Zdaj se ponuja W[in v Kranju verjetno tudi zad-
njeno vsebino vred predstavimo z nekaterimi dopolnitvami kot resnično podobo iz vsakdanjega življenja kranjske obrtniške družine z delavnico, stanovanjem, notranjo opremo, elementi noše in tudi značilnim stenskim okrasjem.
Gorenjska je deželica starih mest, nikjer na Slovenskem niso mesta tako na gosto posejana. Morali bi si prizadevati, da zanamcem, ne le v besedi, temveč tudi v snovni obliki ohranimo podobo življenja povprečnih meščanov. Kranj, ki je pomembno kulturno in go-
spodarsko središče regije, naj bi pokazal razumevanje za oživljanje kulturne preteklosti mesta in omogočil ustanovitev takšnega spomenika — muzeja kranjskega obrtniškega življenja. Morali bi si prizadevati, da zberemo sredstva za odkup Pečnikove hiše. Kljub gospodarskim stiskam delovnim organizacijam verjetno ne bi bilo pretežko, če bi se z mecenstvom vključile v skupna prizadevanja.
Anka Novak
Razstava fotografij
ENNIO VICARIO
Jesenice, maja — V Kosovi graščini razstavlja fotografije Ennio Vicario iz Milana. Poleg slik s potovanja po Iranu in Jemenu je precejšen del razstave namenjen ekološkemu propadanju sveta.
Priložnost, da se s Pečnikovo hišo,
So
notranjo opremo vred, ilustrira
PD in stanovanjsko okolje tiste
y2ivljenja, ki je včasih prevladova . Sloveniji ni znanih primerov, da k? Podoben muzeološki način predli meščansko delavnico in stano-Je obrtnika, znani pa so primeri iz Sih republik in drugod po svetu, konjski primer pa bi imel prednost ^radi nečesa: s potrebnimi ustnimi VanJi lastnice in njenih sorodni-j^eščanske hiše smo doslej urejali kulturne hrame — muzejske raz-prostore, knjižnice in podobno, ■^kova hiša pa je priložnost, da jo z
Italijanski fotograf Ennio Vicario iz Milana v svojih fotografijah združuje dve kvaliteti, ki le redko najdeta skupni jezik: lepoto in sporočilnost. Samo »lepa« fotografija nikogar več ne zanima, zato je pomembno to, da avtor s pomočjo »lepote« podobe vsakdanje resničnosti pretvarja v njeno bistvo in obenem daje subjektiven opis videnega.
Razstava ima dva dela: v prvem so fotografije, posnete v Jemenu in Iranu, v drugem pa ekološko angažirane fotografije. Na likovno učinkovit način nam predstavljajo propadanje naravnega okolja, trganje vezi med člove-
Letni koncert mkz iz podnarta
h^nart — Moški komorni zbor Svoboda iz Podnarta, ki ga vodi L^ašperšič, je lani praznoval 20-le q • Za letošnji letni koncert, ki g u ^Pevci pripravili v soboto, 7. juniju, v 45 v domu kulture v Podnartu, so g nov koncertni program. Spo I Ustavljajo slovenske umetne pe tuje ljudske pesmi, ki jih poslu ^ k°l.j poznajo. Posebnost sporedu a izvirna in dve priredbi tujih pe-
srni skladatelja Alojza Srebotnjaka, ki je obljubil, da bo prišel na letni koncert v Podnart.
Pevci so svoj letošnji koncertni program že predstavili v Dražgošuh. Potem ko ga bodo to soboto predstavili domači publiki, bodo v petek, 13. junija, gostovali v radovljiški graščini. Pevsko sezono pa bo zbor sklenil 20. junija na medobčinski reviji pevskih zborov v Mengšu. Marko Konc
kom in za njegov obstoj nujno potrebnim svetom. Ta del razstave, ki je po nastanku kasnejši, je vsebinsko tesno povezan s prvim. Avtor se je namreč pred skoraj dvajsetimi leti odpravil iskat pristnejši človečnost in naravo. Pot ga je vodila na Bližnji vzhod, kjer je ostal eno leto in kjer je moral za preživetje prodati ne le svojo lambretto, temveč tudi najdragocenejše — fotoaparat. Vrnitev v potrošniško družbo je bila boleča, zato je šel na potovanje še dvakrat.
Iz teh potovanj sta nastali dve knjigi fotografij: Iran, zora civilizacije (Milano 1972) in Jemen, dežela graditeljev (Milano 1977). Ta zadnja publikacija je tako prevzela režiserja Piera Paola Passolinija, da se je odpravil v Jemen posnet film Cvet tisoč in ene noči. Te fotografije so /daj na Jesenicah prvič razstavljene.
Doživetje primarnega, z zemljo tesno povezanega življenja je v Enniu Vicariu zapustilo dovolj optimizma, da ga je najti tudi nu fotografijah. Opozarjajo nas na ekološko propadanji' sveta — rastline, ki poganjajo iz odpadkov, zorana zemlja kot najdragocenejša dediščina, ki je, tako, vsuj upa avtor, ne bomo zapravili,
Milan Stepanovič
kulturni koledar
KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava del članov Društvu likovnih umetnikov Celje.
V mali galeriji se na razstavi Kabineta slovenske fotografije Čas, v katerem živimo, predstavlja 30 slovenskih fotografov.
V Prešernovi hiši so na ogled grafična dela Mihe Maleša, ki jih je slikar poklonil Domu upokojencev.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do jutri odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol jeseniške občine.
BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana razstavlja akad. slikar Albin Polajnar.
ŠKOFJA LOKA — Zbirke Ix)škega muzeja so odprte ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 14. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih je zaprto.
RADOVLJICA — Čebelarski muzej m Linartova soba v radovljiškem mu/.eju sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. V Čebelarskem muzeju so na ogled žive čebele v opazovalnem panju.
Sivčeva hiša je v času razstav odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Le še danes je v galeriji razstava likovnih izdelkov in didaktičnih igrapKWZ Radovljica.
Muzej talcevv Begunjah je odprt vsak dan razen ponedeljka od 8. do 18. ure.
Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure.
Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 161 do 18. ure.
JESENICE — V Kosovi graščini bo danes, v torek, ob 19. uri literarni večer z Žarkom Petanom ob izidu njegove knjige Izbrani aforizmi.
JESENICE — V galeriji Kosove graščine je razstava fotografij Ennia Vicaria.
Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure.
Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je odprta razen sobote vsak dan od 8.30 do 16. ure.
Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure.
PREDDVOR — V soboto, 7. junija, ob 20. uri bo v Kulturnem domu prvi koncert moškega pevskega zbora Preddvor.
Razstava ob Simončičevi 75-letnici — V galeriji knjižnice v Titovem Velenju so minuli petek odprli retrospektivno razstavo fotografij Vlastje Si-mončiča iz Gorenje vasi. Priredil jo je Fotoklub Zrno s sodelovanjem Kulturnega centra Ivan Napotnik, na otvoritvi pa so nastopili duo Majda in Magda ter učenci Centra srednjih šol z musiclom Cassy Jones (na sliki). Avtor se predstavlja s 45 eksponati, po otvoritvi pa je imel tudi predavanje o fotografiji. Neizčrpno motiviko mu nudi narava, najbolj osupljiv pa je na razstavi posnetek nuklearne genetične deformacije.
pevski koncerti v tržiču
Tržič — Konec minulega tedna je bilo v Tržiču veliko glasbenih dogodkov. V petek je imel letni koncert mešani pevski zbor Peko pod vodstvom Janeza Forška. Kot gostje so nastopili pevci iz Mirna pri Novi Gorici in Obrtniški zbor Kranj pod vodstvom Janeza Forška.
Drugi pevski večer so pripravili člani Društva upokojencev Tržič, ki so v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici organizirali srečanje pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske. V programu so sodelovali: moški pevski zbor Lipa iz Radovljice, ženski zbor Javornik s Koroške Bele, moški zbor DU Kranj, ženski zbor Lipa Radovljica, moški zbor DU Škofja Loka, moški zbor DU Tržič in moški zbor Jesenice. Zbori so se predstavili s tremi skladbami, ob sklepu pa so zapeli še združeni ženski in združeni moški zbori.
Boris Kuburič
nova knjižnica na trati
Škofja Loka — V sredo, 4. junija, ob 17. uri bodo v krajevni skupnosti Trata odprli novo knjižnico — podružnico Knjižnice Ivana Tavčarja. Denar za prostor in opremo so prispevali krajevna skupnost Trata, delovne organizacije s tega področja in škofjeloška kulturna skupnost. Knjižnica bo po dolgih letih selitev vendarle dobila stalni prostor, krajevna skupnost Trata pa svojo prvo kulturno ustanovo. Za vse, ki jo bodo v naslednjih dneh obiskali, še naslov: Frankovo naselje 68, poleg banke.
srečanje folklornih skupin gorenjske
Tržič — Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Tržič prirejata to soboto, 7. junija, ob 17. uri na Trgu svobode v Tržiču srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske.
Zanimiv splet plesov iz vse Slovenije bodo predstavile folklorne skupine: Karavanke iz Tržiča, DPD Svoboda Primskovo, KLID Podkoren, DKD Svoboda Mengeš, KUD Bled, KUD Moste in Tohnik iz Škofje Loke. Prekmurske, belokranjske, gorenjske,.štajerske in primorske plese so folklorne skupine na.študirale pod koreografskim vodstvom Mateje Ko-privnik, Anite Kovačič, Francija Krašovca, Brede Kurzvveil, Jožeta Goga-la, Franca Jeriča in Draga Novaka.
Prireditev se bo pričela s sprevodom skupin v nošah po tržiških ulicah. Vse sodelujoče folklorne skupine bodo prejele posebna priznanja, ki jih je izdelal Veno Dolenc. Če bo slabo vreme, bo prireditev v tržiški kino dvorani.
Boris Kuburič
Elektrotehniško društvo Kranj je izdalo brošuro
Napotki za gradnjo male vodne elektrarne
Kranj, maja — Graditelji malih vodnih elektrarn običajno niso strokovno podkovani, zato se jim poraja kopica vprašanj. Odgovore nanje zdaj lahko najdejo v knjižici, ki jo je izdalo Elektrotehniško društvo iz Kranja. Vsebuje opis postopka za gradnjo male vodne elektrarne in praktične napotke. Elektrotehniško društvo iz Kra-
nja je pred dobrima dvema letoma pripravilo okroglo mizo, za katero so različni strokovnjaki razgrnili problematiko o gradnji malih vodnih elektrarn. Zanje je pri nas v zadnjih letih vse več zanimanja, bodoči graditelji pa se znajdejo pred kopico vprašanj. Njihova neobveščenost je velika ovira, je bila ena od ugotovitev takratne okrogle mize in seveda napotek za delo. Po dveh letih torej lahko rečemo, da je okrogla miza obrodila bogat sad. Pred nami je namreč knjižica, v kateri je opisan potek gradnje ma le vodne elektrarne in praktični napotki.
Prvo predstavitev je brošura, ki jo je izdalo Elektrotehniško društvo Kranj, doživela na nedavnem sejmu Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Bila je odlično sprejeta in pohvaljena. Pohval je bila deležna tudi na nedavni skupščini Elektrotehniške zveze Slovenije, ki se je sestala v Kopru. Po strokovni plati je bila torej dobro ocenjena, kar je najboljša napoved, da jo bodo v roke vzeli vsi, ki se lotevajo gradnje male vodne elektrarne. Namenjena je namreč predvsem njim, zato je napisana poljudno, da bodo stvari razumeli. Zanimiva pa je tudi za izdelovalce opreme, predvsem za manjše proizvodne enote, ki razmišljajo o proizvodnem programu.
Predsednik društva Miroslav Marc je povedal, da je knjižica nastala kot rezultat raziskovalne naloge, ki jo je financirala raziskoval-
V Sloveniji je pred štiridesetimi leti obratovalo okrog 4 tisoč mlinov in žag, kjer bi s preureditvijo v male vodne elektrarne lahko obratovali generatorji z močjo okoli 5 kVA. V kranjski občini je obratovalo več kot 80 naprav na vodni pogon. Evidentiranih je 65 naprav. Zapisali so namreč takšne, pri katerih sp opazni vsaj še sledovi ruševin, ostali pa so že popolnoma odstranjeni in ni več sledov. Od teh objektov je bilo 22 malih vodnih elektrarn, danes deluje še 12 teh naprav. Med preostalimi napravami (mlini, žage, stope, kovačije) pa jih obratuje le še 9, ostale so opuščene ali dotrajane, večina tudi že delno ali popolno porušene. Te naprave (razen na Savi) so izrabljale okoli 2.120 kilovatov vodnega potenciala, danes le še 485 kilovatov, kar je le nekaj več kot 22 odstotkov. Z napravami, ki jih je moč obnoviti ali rekonstruirati, bi s sorazmerno majhnimi deli in vlaganji pridobili 1.800 kilovatov moči.
Knjižico lahko dobite tako, da dopoldne po telefonu, štev. 064/26-271, (Elektrotehnično podjetje Kranj) pokličete podpredsednika društva Cveta Štularja. Knjižica stane 1000 dinarjev.
na skupnost občine Kranj. Strokovno recenzijo pa sta opravila priznana slovenska strokovnjaka za to področje, Branko Klemene in Jožko Rosina.
Ob pripravi gradiva so se avtorji zavedali obširne problematike, vendar jim je uspelo zbrati in urediti gradivo tako, da na poljuden način predstavijo vso problematiko od ideje prek gradnje in vključitve male vodne elektrarne v elektroenergetsko omrežje. Na mestih, kjer je to zanimivo, so navedeni podrobnejši strokovni viri, kar omogoča zahtevnejšim bralcem teme-ljitejši vpogled. Knjižica pa nas popelje tudi skozi pravi labirint zakonskih in formalno-pravnih predpisov, ki jim mora zadostiti graditelj. V drugem delu knjižice pa so podane osnovne tehnične informacije, ki se nanašajo predvsem na tehnično ureditev male vodne elektrarne.
Knjižico so napisali strokovnjaki z več področij, torej se ni bati da bi bila enostranska, da bi bilo obdelanih le nekaj vidikov gradnje male vodne elektrarne. Avtorji so Cvetko Štular, Mitja Anžej in Slavko Renko, sodelavci pa Miroslav Marc, Matija Nadižar in Drago Chvatal. Začenjajo z uvodnimi temami, kot je pomen in program gradnje malih vodnih elektrarn, nato je opisan postopek pridobivanja soglasij za gradnjo. Sledijo možnosti za priključitev male elektrarne na električno omrežje, kar mora graditelj že spočetka vedeti, saj je od te odločitve odvisno, za kakšno opremo se bo odločil. Opisana je določitev pretoka in padca na vodotoku, kar je prav tako zelo pomembno pri odločitvi za opremo. V nadaljevanju pa je opisana potrebna strojna in elektrooprema, njeno vzdrževanje, možnosti financiranja gradnje in obdavčitev dohodka, pridobljenega z oddajanjem viškov električne energije v omrežje. Ob koncu pa so dodani praktični napotki pri pridobivanju soglasij ter seznam projektantskih in tproizvodnih organizacij, ki izdelujejo opremo za male vodne elektrarne.
Narejen je pomemben korak pri boljši obveščenosti bodočih graditeljev malih vodnih elektrarn, kar je bila doslej velika ovira. Zato Elektrotehniško društvo Krani zasluži vso pohvalo.      M. Volčjak
Triglavski narodni park
Sožitje narave in človeka
Bled, maja — Zamisel o varovanju »nebes okrog Triglava«, kot je območje Julijskih Alp poimenoval Ivan Cankar, je stara 78 let (1908. leta je namreč Albin Belar prvi predlagal ustanovitev naravovarstvenega parka nad Komarčo); dokončno podobo, obseg in »režim« pa je parku začrtal zakon, ki ga je slovenska skupščina po dolgotrajnem usklajevanju sprejela pred petimi leti.
Najstarejši in obenem največji naravni park v Jugoslaviji (meri 84.805 hektarov in obsega skoraj celotni del slovenskih Julijskih Alp) se je odločil za koncept »sožitja narave in človeka« — koncept, ki predvideva varovanje naravne in kulturne dediščine, a hkrati tudi razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma . . ., koncept, ki prinaša omejitve in omogoča razvoj, koncept, ki ne bi bil zaživel, če ne bi v 25 naseljih na območju parka prebivalo blizu 2500 ljudi. Delovna organizacija Triglavski narodni park za razvijanje takšne zasnove ni našla zgleda ne v Sloveniji in ne v Jugoslaviji, temveč je na tem, za vse gospodarje in uporabnike prostora izjemno občutljivem področju orala ledino.
Bila so nasprotovanja, nesoglasja, kritike, očitki o iskanju dlake v jajcu. Tudi danes so še. Pa vendarle: park je zaživel in s svojo (dogovorjeno) usmeritvijo dokazal, da je mogoče, kar se je nakaterim zdelo domala nemogoče — varovati naravo in hkrati kmetovati, sekati in spravljati les iz gozdov, obnavljati hiše ... Nesoglasja so nastajala pri gradnji gozdnih cest, pri postavljanju pla-
ninskih postojank (mladinski center v Bavšici je primer najslabšega in najgršega od vsega, kar so slovenski planinci v vsej zgodovini zgradili v gorah), pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri nabiranju gozdnih sadežev, pri spreminjanju senikov v počitniške hišice . ..
»Vikendaštvo« je le eden od problemov v parku. Počitniške hišice (nove ali preurejene iz starih gospodarskih stavb) so žal take — kritično presoja Janez Bizjak iz Triglavskega parka — da predstavljajo nepopravljive »onesnaževalce« kulturne krajine. Večinoma so to kričeča skrpucala, na katerih se vidi, da ljudje nimajo pojma o ubranosti in pravilnih razmerjih, o arhitekturnem izročilu in materialih. »Veliko vikend hišic je podobnih cenenim kioskom, nadstropnim pasjim utam in osladni sceneriji iz namišljenega sveta škratov in vil. Podobno je pokvarjena okolica: novi lastniki vnašajo dodatke, ki so popolnoma sprti z avtentičnim življenjem v alpski kulturni krajini. Ograje iz koles starih furmanskih voz, cvetlične grede v avtomobilskih gumah, razne »fontane«, če je le mogoče s palčki in njihovimi
lulčki, prostostoječi kamini sredi trj te za ceremoniale na žaru, nesmise' nost okrasnih nasadov alpskih raSj lin na kičastih škarpah, vse skup* pa, kar je najbolj smešno, sredi buli no cvetoče gorske narave,« razmišO ' Janez  Bizjak.  »V tem  smislu s usmeritve za bodoče posege v TNJj nedvoumne: vse stavbe v parku I smejo obnavljati in popravljati pogojem, da se ne spreminja njihov prvotna namembnost.«
V parku je trideset stavb, ki motijo izgled krajine ali stoji* jo na območjih, kjer gradnja ni dovoljena. Spisek črnogra-diteljev, med katerimi so tudi ne povsem navadni smrtniki* je čedalje daljši; nihče pa si ne upa zagristi v kislo jabolko, ki se mu reče — rušenje. Ob zapletenih in dolgotrajnih uradnih postopkih zvodeni vsa resnost in odločnost...
Dotaknili smo se enega, dveh blemov. Nadzorniki — petnajst j poklicnih, razen teh še dvakrat to' ko prostovoljcev — se srečujejo s* j drugimi. Pri tem največ opozarja]' in svetujejo, le v skrajnih primer' posežejo tudi po kaznih. Park mreč ni rezervat; je sožitje narave' ljudi, je življenje. Prestrog rezin1 . odvračal ljudi od življenja, bi še yl speševal odseljevanje, kar pa nicl ne parka ne kogarkoli v naši družb" C. Zaplotnik
Kako bodo letovali gorenjski delavci
Delavci čakajo na počitniške prikolice
Kranj, 2. junija — V nekaterih delovnih organizacijah je najemnina stanovanja zastonj, drugje stane 1.600 dinarjev — Žirovska Alpina povrne del stroškov letovanja slehernemu svojemu delavcu, ki ni na oddihu v njihovih počitniških zmogljivostih
Morje je letos pošteno zasolilo do-pustniške cene, zato so v gorenjskih delovnih organizacijah pričakovali večje zanimanje za počitniške domove in prikolice. In res, veliko je gorenjskih delavcev, ki še čakajo, da bi morda kdo od tistih, ki so prišli na vrsto za letovanje, odpovedal.
Leska Veriga ima dom v Crikvenici, kjer bo stal penzion za delavce 1.500 dinarjev, za svojce 2.000 dinarjev in za druge 3.500 dinarjev. Veriga ima na Lošinju in Pagu še 14 prikolic, najemnina zanje je 1.100 dinarjev. Zanimanje za letovanje je izredno, tako da so vsi roki oddani.
1.150 zaposlenih delavcev blejskega LIP-a ima počitniški dom v Seči pri Portorožu s 100 posteljami, zaposleni pa bodo za penzion odšteli 1.450 dinarjev. V 14 prikolicah bo najemnina 1.100 dinarjev in za člane sestavljene organizacije 1.750 dinarjev. V dveh garsonjerah na Lovranu in v dveh novih v Loparih bo najemnina 1.800 dinarjev, v koči v Vratih pa 1.300 dinarjev. Zanimanje je bilo izredno veliko, prostora ni nikjer več, niti v koči v Vratih.
Tržiški Peko ima na morju 28 prikolic in eno v Čateških Toplicah, kjer stojijo še štirje bivalni kontejnerji. V prikolicah bo junija in septembra najem-
nina 1.000 dinarjev, julija in avgusta pa 1.600 dinarjev. Peko nima počitniškega doma, letos tudi niso sklenili pogodb z agencijami za najem sob ali prikolic, ker je za družbeni standard manj denarja, predvsem pa zato, ker načrtujejo gradnjo novih lastnih počitniških zmogljivosti. Od 1. julija do konca avgusta je vse oddano, saj imajo kolektivni dopust, septembra pa kar tretjina prikolic sameva.
Kranjski IBI ima počitniški dom v Strunjanu, kjer delavci prenočujejo zastonj, medtem ko zakonci in otroci zaposlenih prenočevanje plačajo 500 dinarjev. Hranijo se v bližnjem Al-petourovem hotelu, kjer jih penzion stane 2000 dinarjev. Delavci IBI-ja radi letujejo še v počitniškem domu v Bohinjski Bistrici, kjer je najemnina zastonj. Vsi so letos prišli na vrsto, če pa bi bilo zanimanje še večje, pravijo, bi se zmenili za dodatni dve izmeni.
Iskra Kibernetika se je potrudila za več počitniških zmogljivosti kot pred leti, a jih imajo še vedno premalo. »Zanimanje je ogromno«, pravijo v Iskri, »250 prošenj smo rešili, 350 delavcev čaka.« Imajo bungalove, apartmaje, v zakup so vzeli sobe, imajo kamp s šotori. Letujejo vzdolž vse Jadranske obale. Najemnina v apartmajih je 1.500 dinarjev, v zasebnih sobah stane penzion 2.300 dinarjev. V oddaljenih krajih
traja izmena deset dni, v bližnjih ^ dem.
Delavce Železarne Jesenice sta?} penzion v počitniških domovih v ^ gradu in Crikvenici 1.600 dinarjev , prikolicah je najemnina 1.100 dinarji' Zavrnili so več kot 300 prošenj.
Alpina iz Žirov ima 13 prikolic kampih do Krka, 10 hišic v Umagu, novanje v Strunjanu in sobe v naje^ v Zadru. Zanimanja je dovolj, v pri^ cah je najemnina 1.500 dinarjev, v & novanjih 2.000 dinarjev, kolikor stajat jo tudi penzioni v Strunjanu. Zanin*1* je, da v Alpini deloma povrnejo stroS* letovanja tudi tistim delavcem, ki i letujejo v njihovih počitniških zniog'i vostih. Če delavci predložijo račun,*' kampiranje povrnejo 60 odstotkov y cene računa, za najemnino 35 ods1 tkov, za prenočitve 40 odstotkov, P* zion 20 odstotkov ... J
Ko govorimo o letovanju gorenjsj^ delavcev, ne moremo mimo počitnic ga društva Škofja Loka, ki v sodeW; nju z združenim delom gradi bung^j ve v Strunjanu in Portorožu in nudili datne možnosti za oddih po razrn^ ma nizkih cenah. J
Zaradi kolektivnih dopustov ost« veliko delavcev doma, ker je prikoli' domov premalo. Zanimanje za le*0^ nje v tovarniških domovih in pri^. cah narašča, zato bodo morali v delj*, nih organizacijah resno razmisliti. ko naj bi v prihodnje najracional*1^ izkoristili vse domove, ki so na volj0^ kako naj bi delavcem omogočili (r mer Alpine), da si bodo res lahko f voščili zaslužen dopust.     D. Sede]
Uspel vzorec obrambnega usposabljanja
Samostojni pri načrtovanju in izvedbi akcij
Bohinjska Bela, 3. junija — Prvi bataljon 22. brigade Staneta Žagarja, ki ga sestavljajo pripadniki teritorialne obrambe iz jeseniške in radovljiške občine, je dokazal, da je z njegovim starešinskim kadrom sposoben uresničiti celoten program. Petdnevno usposabljanje na Bohinjski Beli bo lahko služilo tudi kot vzorec enotam teritorialne obrambe v Sloveniji.
Le redki pri-pradniki teritorialne obrambe iz jeseniške in radovljiške ob--*Jr~     * čini",   ki šesta
Hit Ji ^^tra^ii v 1 j a j r > prvi bata-
f  ^        ^IpS ljon 22. brigade jt     -v_    Staneta Žagar-jjp^'       ja, ustanovljen pred 11 leti, so vedeli, kako bo tokrat potekalo petdnevno obrambno usposabljanje. Prejšnji petek so se zbirali v Centru za obrambno usposabljanje na Bohinjski Beli. Pred petimi leti so bili zadnjikrat skupaj, zdaj so prišli nekateri že tretjič.
V prejšnjih tovrstnih petdnevnih usposabljanjih je starešinski kader v glavnem  predaval  teorijo, praktične
vaje pa so bile v programu pripadnikov bataljona in starešin iz drugih bataljonov. Skratka, starešinski kader bataljona akcij ni sam načrtoval in odločal o njih. Tokrat je bilo drugače. Starešine prvega bataljona so se najprej seznanili s teorijo, potem pa so sami na terenu začrtali potek posameznih akcij in vaj. Ko so se pripadniki teritoriale zbrali v Centru, so se najprej organizirali, že naslednje jutro pa brez posebnih teoretičnih priprav odšli v akcije.
»Vodi in čete so bili takoj seznanjeni Z nalogami in taktičnimi predpostavkami,« je zadovoljen po končanem usposabljanju razlagal komandant prvega bataljona Vinko Faladorc. »Tokrat je bila vsaka taktična vaja časovno točno opredeljena. V igri sta bili vedno dve enoti. Fna je igrala obrambo, druga napad. Starešinski kader ni
vedel za odločitve nasprotnika. Prav tako so morali sami ugotavljati nasprotnikovo gibanje oziroma razpored. S tem smo preskusili delovanje celotne enote in vsega, kar sodi zraven. Prav to pa je nova kvaliteta v primerjavi z dosedanjimi vajami. Po obsežni teoriji so bile takšne vaje včasih zelo kratke. Zdaj pa so starešine teorijo lahko preverjali na praktični vaji, ki je trajala uro, dve, pa tudi več.«
»To najbrž pomeni, da so se morali pripadniki teritorialne obrambe najprej seznaniti s terenom in se potem preskusiti po drugačnem programu in v drugačnih okoliščinah kot doslej. Najbrž, imate /.daj določene izkušnje, kako se v prihodnje pripraviti na tovrstno usposabljanje?«
»Zdaj nas čaka temeljita analiza, vendar   so  starešine iz drugih štabov
oziroma bataljonov, ki so spremljali usposabljanje, že ocenili, da smo dosegli zelo dobre rezultate. Uspelo nam je najbrž, da smo predstavili vzorec, kako bi v prihodnje lahko potekalo obrambno usposabljanje enot teritorialne obrambe v Sloveniji.
Tri dni in tri noči smo bili na terenu, na položajih. Iz šotorskih kril smo si uredili šotorišče. Sami smo poskrbeli za sanitarije, prvo pomoč, oskrbo. Če-
prav nismo imeli izkušenj, je tako koč vse delovalo brezhibno. Zelo dov^ je delovala preskrba s hrano, pijac<> , drugim materialom. Tudi celotno * ljenje na položajih med akcijami je £ tekalo takojkot da bi bili v centru. -V ganizirano je bilo informiranje, ^!
V
turno-zabavna dejavnost, imeli s'
miting, ustanovili smo komunistov in mladine .
aktive zV«
A. Zalf»f
TOREK, 3. JUNIJA 1986
KRONIKA
7. stran ©©ISMMIEHGLAS
Plaketa varnosti jeseniškim železničarjem
Modernizacija prinaša varnost na tirih
Jesenice, 2. junija- Jeseniška železniška postaja se postopoma in zanesljivo modernizira - Kretničarjev ne bo več-Drugi hitri tir najprej od Podnarta do Lesc
Ob letošnjem dnevu varnosti so plaketo organov za notranje zadeve za posebno uspešno delo pri krepitvi varnosti in varnostne kulture prejeli tudi jeseniški železničarji, 540 delavcev temeljne Orgnizacije za promet Jesenice, Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Jeseniški železničarji delajo na enem izmed najbolj obremenjenih železniških mejnih prehodov v Sloveniji in so zato še posebej odgovorni za varnost, skupaj s delavci postaje obmejne milice in carine.
»Ko smo leta 1979 ustanovili temeljno organizacijo združenega dela, smo začeli razvijati tudi družbeno samozaščito in strokovno sodelovanje z vsemi službami, ki delajo na železniški postaji,« pravi Aleksander Willewaldt, direktor temeljne organizacije.»Varnostna kultura je del našega vsakdanjega dela, saj se vsi zavedamo, kako pomembna je splošna varnost na mejnem prehodu.«
Jeseniška železniška postaja je bila dolga leta ozko grlo, zato smo se lotili akcije za boljšo opremo in za nabavo ustreznih vozil ob nesrečah. Opremili smo vlak Karavanke za reševanje v predoru, za primer, ce se v železniškem predoru na Hrušici kaj zgodi. Vlak je v stalni Pripravljenosti in le želimo si, da ga ne bi nikoli uporabili.
Naslednji korak k osveščenosti
Aleksander Willewaldt, direktor
Mirko Dežman, pomočnik šefa postaje: »Vsaka napaka na postaji se strogo kaznuje; ve se, kdo je odgovoren. Brez sodelovanja z milico in carino ne bi mogli skrbeti za varnost.«
in v prizadevanjih za večjo prometno in splošno varnost ob meji je rekonstrukcija same železniške postaje na Jesnicah. Železniška proga proti Ljubljani je opremljena z najsodobnejšimi varnostnimi napravami, v naslednjih mesecih pa bodo delavci na petnajstih delovnih mestih uporabljali tudi UKV zveze. Gradbena dela pri cen-trtalni postajni zgradbi do končana, zdaj jo bomo opremili in od tod vodili ves promet na postaji.
Letos bomo opremili še tirnice in tako zagotovili popolno varnost. Elektronika bo izključila sleherno človekovo nepazljivost ali napako, električne kretnice se bodo premikale avtomatično, na postajah jih imamo okoli sto. Kretničarjev torej na železniški postaji Jesenice ne bo več, ostali bodo le še premikači. Kretnice bodo pozimi ogrevane in s tem bomo spet zmanjšali zastoje in zamude v zimskem času.
Videlo se bo pravzaprav malo, posodobitev, ki velja 500 miljonov dinarjev, pa pomeni precejšno pridobitev za postajo, skozi katero potuje vsak dan 70 vlakov in kjer se premika ali kako drugače »obdela« do 900 vagonov na dan.
V naslednjem srednjeročnem obdobju je naša prva skrb hitra pro-
Jakob Koblar, vlakovodja: »Pri železnici sem že 39 let in moram reči, da je varnost iz leta v leto boljša, da se železnica modernizira. Ni takih nesreč, kot so bile včasih.«
ga, ki bo zelo draga. V petih letih moramo zgraditi vse, zato smo se odločili, da drugi tir ob sedanji progi položimo najprej na odseku Pod-nart-Lesce, kjer je najhujše ozko grlo. Zdj se na drugi tir pripravljamo, delamo raziskave, in upamo, da ga bomo kmalu položili.«
Plaketa varnosti je prišla v prave roke, saj jeseniški železničarji vzorno sodelujejo z vsemi službami na postaji in skrbijo, da bi bilo čimmanj zastojev, ob tem pa nenehno skrbijo za varnost na tirih in za splošno varnost na meji s sosednjo Avstrijo in ob prehodu v zahodno Evropo. D. Sedej
Velizar Milutinovič, pomočnik komandirja postaje mejne milice: »Sodelovanje na železniški postaji je dobro, saj drugače ne bi mogli nemoteno delati. Treba je skrbeti, da ni zastojev, za varnost pa si prizadevamo prav vsi.«
Crne toCke
Križišče na Polici pri Naklem- V novem križišču na Polici je bilo v razmeroma kratkem času že precej prometnih nezgod. Vozniki, ki se iz izvoza z avtomobilske ceste vključujejo na prednostno staro cesto Naklo -Kranj, kot glavni vzrok za krivdo v nezgodah navajajo nepreglednost. Tabele preprečujejo vidljivost. Sploh je celoten kompleks križišča glede varnosti slabo rešen. Skupina osmih hiš okrog Kavčiča nima uvoza, medtem ko je bilo zaradi manjkajoče varovalne ograje povožene že veliko divjadi. (H. J.)- Foto: F. Perdan
S SODIŠČA
Jemala denar od kolekov
Radovljica, maja — Ker si je pred dvema letoma v več manjših zneskih A. T. iz Radovljice kot vodja sprejemne pisarne na občini prilastila nekaj več kot 75.000 din, je bila obsojena na pol leta zapora
Požar v Agromehaniki
Na pol leta zapora, povrnitev škode v višini 75.598,75 din je bila pred Temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica obsojena 30-letna A. T. iz Radovljice.
Kot vodja sprejemne pisarne pri Skupščini občine Radovljica ji je bila zaupana prodaja kolekov, tiskovin, bonov za topli obrok in izdaja delovnih knjižicfin sicer v obdobju od 1. januarja 1984 pa do konca istega leta. Sodni izvedenec, ki je pregledoval finančno poslovanje sprejemne pisarne, je ugotovil pri davčnih vrednotnicah za 75.598,75 din primanjkljaja. Obtožena A. T. primanjkljaja ni znala pojasniti, izgovarjala se je, da je sprejemna pisarna prehodna, slabo varovana in da blagajne ni nikoli zaklepala ter da je primanjkljaj lahko nastal zaradi malomarnega izpolnjevanja delovnih ob-
nesreče
Požarni zid preprečil še večjo škodo
Drvel z mopedom
Kranj, 3. junija — Zagorelo je okrog 19. ure v nedeljo, 1. junija, v slemenu proizvodne hale KŽK, tozd Agromehanika v Hrastju. Gasiti sta začela varnostnik in upravnik kmetijskega posestva, ki sta poklicala poklicne gasilce Gasilsko reševalne službe Kranj. V akciji, ki je trajala dobre tri ure, je potem sodelovalo °krog 150 gasilcev. Pri reševanju strojev in opreme so pomagali tl»di občani.
Po prvih ocenah je bil to letošnji, *a zdaj največji požar v Sloveniji in ^ed največjimi v kranjski občini po v°jni. Čeprav vzrok še ni znan, domnevajo, da je bila kriva napaka na elektriČni napeljavi. Prav tako še ni
Vodja požarnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Drago Kavčič je povedal, da je pred leti Agromehanika Uresničila vse zahtevane ukrepe za varstvo pred požarom. Zgrajen Je bil tudi požarni zid med objektoma, ki je zdaj preprečil še večjo škodo.
9Cenjena škoda, je pa zelo velika, saj Je v dveh halah oziroma skladiščih gorelo precej plastičnih izdelkov, P°sod za škropljenje, kmetijska mehanizacija in rezervni deli zanjo. Ve-
liko opreme, polizdelkov, in mehanizacije pa je tako delavcem, ki živijo v bližini, in občanom, ki so prihiteli na kraj požara zaradi velikega dimnega oblaka, uspelo rešiti.
Ko varnostniku in upravniku kmetijskega posestva ni uspelo pogasiti požara, so prvi prihiteli poklicni gasilci kranjske Gasilsko-reše-valne službe. Vendar so ugotovili, da sami ne bodo kos ognjenim zubljem, ki bi se tudi zaradi precej močnega vetra lahko razširili še na sosednje objekte. Zato so jim priskočili na pomoč gasilci Gasilske brigade Ljubljana, industrijskega gasilskega društva Sava Kranj, gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev iz kranjske občine in z Gorenjske. Celotna reševalna akcija je potekala organizirano in usklajeno, uro po začetku požara je pri gašenju že sodelovalo okrog 150 gasilcev.
Medtem ko so delavci in občani iz sosednjih objektov reševali opremo in stroje (mehanizacijo, polizdelke in rezervne dele) je reševanje oziroma gašenje potekalo v dveh smereh. Treba je bilo varovati upravno stavbo, ki se tako rekoč drži proizvodne hale, in sosednji objekt, ki ga je na srečo varoval tudi požarni zid, zgrajen pred leti. Drugi del akcije pa je *"———— bil usmerjen na zadušitev požara, ki   Zapeljal S Ceste
je zajel dva oziroma tri proizvodne " _
in skladiščne prostore.
V veliki meri je zasluga izredno hitre in organizirane akcije, da se požar ni razširil in povzročil še večje
Podljubelj — V nedeljo, 1. junija, popoldne je Valentin Uršič, 1968, od Sv. Duha vozil s kolesom z motorjem po magistralni cesti iz smeri mejnega prehoda Ljubelj proti Tržiču. V bližini prireditvenega prostora za motokros v Podljubelju je zaradi neprimerne hitrosti padel in se hudo ranil. Peljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Pri gašenju je sodelovalo okrog 150 gasilcev s 36 vozili. Razen poklicnih gasilcev Gasilsko reševalne službe Kranj, Gasilske brigade iz Ljubljane in industrijskega gasilskega društva Sava Kranj so sodelovali tudi gasilci Primsko-vega, Prebačevega- H rastja, Vo-klega, Mavčič, Kokrice, Stražiš-ča, Brega ob Savi, Šenčurja, Tr-boj, Železarne Jesenice, Radovljice, Škofje Loke, Trate-Škofje Loke, Tržiča in Peka Tržič.
Breg — Zvečer malo pred deseto uro, prav tako v nedeljo, pa je z motornim kolesom peljal Igor Bidovec, 1963, iz Kranja po lokalni cesti iz Drulovke proti Bregu ob Savi. Zunaj Brega je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v de-no s ceste in padel. Pri padcu se je hudo ranil. Zdravi se v ljubljanskem Kliničnem centru.
Zgorel kozolec
škode. Veliko so pripomogli tudi občani, ki so pomagali reševati. Precej težav pa so delali radovedneži in parkirani avtomobili na cestah do proizvodnih obratov Agromehani-ke v Hrastju. a. Žalar
Koprivnik — V nedeljo, 1. junija, okrog pol petih popoldne je zagorel kozolec enojnik, last Milke Likar iz Koprivnika 8 pri Sovodnju. Požar je povzročil štiriletni vnuk Aleš Martinčič, ki se je igral z vžigalicami in zakuril seno v latah kozolca. Požar je uničil kozolec, 500 kilogramov sena, pol kubičnega metra smrekovih desk, ročni vitel, samokolnico, 200 kilogramov stelje in drugo drobno kmečko orodje. Škode je za okrog 600.000 dinarjev.
H. J.
j   sferno in stroje so pomagali reševati tudi občani
nočna kronika
Pločnik namesto žimnice
Od pijače utrujen občan si je namesto mehke postelje izbral kar pločnik pred bančno stavbo v Kranju. Miličniki so mu priskrbeli udobnejše počivališče.
Spravila sta se nad družino
Prvi klic na pomoč je prišel iz Brito-fa. Družinski poglavar je pijan pretepel ženo in otroke. Možje v modrem so mu komaj dopovedali, da tega ne sme. Podobne grdobije je uganjal tudi možak iz Zg. Besnice, ki je ženo in otroke pretepal ter jih nagnal iz stanovanja.
Ko so ga miličniki prišli mirit je »he-roj«že zaspal.
Zaroka se bo gotovo razdrla
Še bolj pogumen je bil fant neke Kranjčanke, ki je namesto podoknice preskušal na punci svoje pesti in motil sosede. Vročekrvneža, ki ni mogel počakati niti do poroke, so miličniki zadržali do streznitve.
Znesla sta se nad steklenicami
Eneka usoda je doletela tudi dva razgreta gosta iz Bifeja na Planini, ki sta razbijala steklenice. Gotovo iz jeze, ker so bile že prazne.
veznosti. Takšnemu zagovoru sodišče ni moglo verjeti, še posebej,ker so priče povedale, da so pri vsakem nadomeščanju vodje pisarne za krajši ali daljši čas vedno opravili inventuro. Pa tudi do leta 1984, preden je A. T. prevzela sprejemno pisarno, je inventura pokazala, de je bilo poslovanje brez primanjkljaja.
Sodišče jo je zato spoznalo za krivo kaznivega dejanja poneverbe, saj si je zaupani denar, namesto da bi ga v celoti oddala, v manjših zneskih prilastila. Ob izreku zaporne kazni se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi opravljanja vseh dolžnosti povezanih z razpolaganjem in upravljanjem z družbenim premoženjem za dobo petih let. Sodba še ni pravnomočna.
juiany^ trui 4 .
Prehitevanje terjalo življenje
Žirovenica — Istega dne, 26. maja, ob 23.10 je Andrej Habič, 1939, iz Ljubljane vozil od Jesenic proti Žirovnici. Ko je pripeljal na viadukt Završnica, je iz nasprotne smeri pripeljala skupina vozil, ki je spremljala izredni tovor. Spredaj sta bila dva osebna avtomobila z vključenimi rotacijskimi rumenimi lučmi, ki sta voznike opozarjala na previdno vožnjo. Andrej Habič znakov ni upošteval, niti hitrosti vozila ni zmanjšal. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je z levima kolesoma zapeljal prek bele sredinske črte, in to v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik avtomobila Maksimiljan Me-sarec, 1934, iz Maribora, z izrednim tovorom. Prišlo je do silovitega trčenja. Po trčenju je Andreja Habiča odbilo nazaj na njegov vozni pas, trčil je še v drsno obcestno ograjo, zle-tel prek nje na travnik, kjer se je vozilo po 30 metrih ustavilo. Andrej Habič je med prevračanjem padel iz avta in poškodbam podlegel.
Motorist izsilil prednost
Lesce — Voznik kolesa z motorjem Drago Zec-Peškirič, 1968, iz Lesc se je 28. maja zvečer vključeval v promet z dvorišča gostinskega lokala Domači hram v Lescah na regionalno Alpsko cesto. Pri tem je na prednostni cesti zaprl pot vozniku osebnega avta Novu Nikoliču, 1956, začasno bivajočemu v Radovljici. Ni-kolić je zaviral, kljub temu sta vozili trčili. Pri padcu se je hudo ranil sopotnik na kolesu z motorjem Darko Dvoršak, 1968, iz Lesc. Peljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Utrujen zapeljal s ceste
I^sce - Drago Zupančič, 1954, iz Srednjih Gorij^je 26. maja popoldne z osebnim avtom peljal iz smeri Lesc proti Bledu. Zunaj Lesc, približno 150 metrov pred odcepom za kamp Šo-bec, je zaradi utrujenosti zapeljal z vozišča in zadel v kostanjev štor, visok 40 centimetrov, od koder je vozilo odbilo na streho, po kateri je drselo še deset metrov. Draga Zupančiča so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Boris Strel se je poslovil od smučarske reprezentance
Na svetovnem prvenstvu prvi Jugoslovan s kolajno
Škofja Loka, 1. junij — Ob koncu letošnje sezone je Boris Strel iz Škofje Loke odložil tekmovalne smuči. Za Juretom Frankom je že drugi iz našega slovitega veleslalomskega moštva, ki zapušča reprezentanco. Za odhod se je odločil zaradi poškodb. Z njegovim odhodom se je osiromašil naš in svetovni
smučarski vrh.
■dobhq
Smučarsko pot je Boris Strel začel pri osmih letih v Žireh. Toda za vse imenitne uspehe je bilo treba preliti veliko znoja in presmučati veliko strmin, posejanih z vratci za veleslalom in slalom. Treba je bilo tekmovati tudi v smuku. Dolga je bila pot, preden se je Boris Strel prebil v svetovni vrh v veleslalomu. Boris Strel je bil prvi Jugoslovan, ki je leta 1982 na svetovnem prvenstvu v, Schladmingu osvojil kolajno v veleslalomu in nasploh v apskem smučanju. 3. februarja leta 1982 ne bomo nikoli pozabili. Njegova dolgoletna želja po uspehu v veleslalomu se je tako uresničila, čeprav je bjl po prvi vožnji šele sedmi. Toda v drugi je nadoknadil vse in ko so v cilju že slavili prve tri, je Boris Strel z res pravo mojstrsko in hitro vožnjo osvojil bron.
Njegova tekmovalna pot se je začela Vzpenjati leta 1977, ko je bilo v Kranjski gori evropsko mladinsko prvenstvo. Za Bojanom Križajem je bil drugi Jugoslovan, ki si je v veleslalomu prismučal evropsko zlato. To leto si je Boris Strel v svetovnem pokalu prismučal prve točke: v Jasni na ČSSR je bil sedmi. Bil pa je tudi med tistimi, ki so našo veleslalomsko reprezentanco pripeljali k vrhu svetovnega pokala. V Val d'Iseru je bil Bojan Križaj drugi, Boris Strel je bil četrti, Jože Kuralt pa je skupaj z Liit-hyjem delil peto mesto. Leta 1980 so bile zimske olimpijske igre v Lake Placidu in na tej veleslalomski »gonji« za medaljami je bil Boris osmi. Ta sezona je bila za Strela uspešna, saj se je prebil v prvo jakostno skupino.
Toda Boris Strel vedno ni imel sreče. Prevečkrat so ga pestile poškodbe in zlomi. Še posebno ga je v sezoni 1980—81 iz tira vrgla zamenjava čevljev. Ni bilo več uspehov in kazalo ni nič drugega, kot obuti »stare«. »Ta odločitev se mi je obrestovala. V Adelbodnu sem prvič stal na zmagovitih stopnicah, takoj za zmagovalcem Stenmarkom. Vendar mi je ta sezona ušla in sem izgubil prvo jakostno skupino,« pravi Boris Strel. Treba je bilo začeti na novo, vendar ga to ni zmedlo.
Začela se je nova sezona 1981—82. Bela karavana svetovnega pokala se je 15. decembra ustavila v olimpijski Cortini d'Ampezzo. V veleslalom-skem nastopu je Boris Strel dokazal, koliko velja. Bil je prvi in prvi naš tekmovalec, ki mu je uspelo zmagati med svetovno znanimi veleslalomi-sti na svetu. Nato je prišel februar 1982 in prvi jugoslovanski bron na svetovnem prvenstvu. Toda kaj kmalu se je spet znašel v bolnišnici v mavcu. Prestal je tudi to in na olimpijski progi na Belašnici si je želel tudi olimpijsko veleslalomsko odličje. Tu je našo prvo olimpijsko srebro prismučal Jure Franko, Boris Strel pa je s petim mestom dopolnil naše slavje. Tudi v letošnji sezoni je v svetovni seriji začel odlično. Se nekaj odličnih uspehov, pa je šla pot navzdol. Sam je začel ugotavljati, da mu ne gre več, in prav na koncu sezone je padla njegova odločitev, da se odpove tekmovalnemu smučanju. Odločitev je bila težka, vendar ni bila presenečenje.
Za ves trud in izredne uspehe v alpskem smučanju Borisu Strelu iskrene čestitke.
D. Humer
Bo ALC Lesce-Bled zmanjkalo dela?
Nova jeklarna
prinaša skrbi tudi športnikom
Lesce, 27. maja — Udarniško, prostovoljno delo je vrlina, ki krasi le malo športnikov pri nas. Leski padalci, jadralni in motorni piloti so v tem izjeme. Že od 1962. leta dalje režejo lepenko za jeseniško Vatrostalno, od 1979. leta prebirajo staro železo v Železarni. Občasno so tudi pogozdovali, krčili gozd (za kamp Šobec) in opravljali še druga dela.
Športniki Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so z delom zaslužili kar precej denarja za športno dejavnost. Za vsak padalski skok, za vsako uro letenja z motornim letalom in za vsako vleko jadralnega letala so morali delati po več ur v letališki delavnici ali na Jesenicah. Vsi po vrsti, brez izjeme, tudi »srebrni« padalci pa Ivo Šimenc, letošnji državni prvak v jadralnem letenju ...
Nova elektrojeklarna na Jesenicah prinaša skrbi med drugim tudi tekmovalcem leškega letalskega centra. Nova tehnologija jih bo prikrajšala za delo in za zaslužek. Železarna potlej ne bo več potrebovala lepenke za metalurške peči, odpadlo bo tudi prebiranje starega železa.
Enostavnega dela, ki bi ga lahko vsakdo opravljal, ne bo lahko najti, ugotavljajo v alpskem letalskem centru, kjer bodo samo s podporo telesnokultur-nih organizacij, organov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter delovnih organizacij in z zaslužkom od lastne dejavnosti le težko shajali. Vsega bremena tudi ne bodo zmogli prevaliti na ramena športnikov. To bi vendarle bilo preveč, saj bi padalec moral za vsak skok odšteti (iz svojega žepa) 1800 do 2000 dinarjev, motorni pilot za uro letenja 12 tisoč dinarjev in jadralni pilot za vleko letala okrog tri tisočake.
C. Zaplotnik
Atletsko prvenstvo gorenjskih šolarjev
Kranj, 26. maja — Atletski klub Triglav iz Kranja je v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju organiziral gorenjsko atletsko prvenstvo za učence osnovnih šol. Med pionirkami so ekipno prva tri mesta osvojile šolarke OŠ heroja Bračiča iz Tržiča, OŠ heroja Grajzerja iz Tržiča in OŠ Prešernove brigade iz Železnikov. Med pionirji pa so prva tri mesta osvojile OŠ Franceta Prešerna iz Kranja, OŠ Bratstva in enotnosti iz Kranja in OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke. Med pionirkami so bile najuspešnejše Ločanke, med pionirji pa Kranjčani.
Med pionirkami so zmagale: 100 metrov Saša Udir (LS), 300 metrov Edina Garibovič (HB), 600 metrov Brigita Hafnar (LS), štafeta 4 x 100 metrov OŠ Heroja Grajzerja II, skok v daljino Tanja Dežman (HB), skok v višino Andreja Lorbeg (SŽ), met žogice Elvisa Bajrovič (FP) in suvanje krogle Milena Ilič (Šenčur). Pri pionirjih pa so zmagali: 100 metrov Jure Cigler (BE), 300 metrov Rok Pivk (FP), 1000 metrov Damjan Gaber (CG), štafeta 4 x 100 metrov OŠ Bratstvo in enotnost, skok v daljino Boštjan Drobnič (Preš. brigade), skok v višino Peter Janjič (FP), suvanje krogle Gorazd Bajič (PK) in metanje žogice Matej Zor (Šenčur).
-jk
Tekači na Mohor
Nemilje, 3. junija — Klub maratoncev Mali vrh z Jamnika prireja v spomin na padle borce Cankarjevega bataljona v soboto, 7. junija, tradicionalni, že 9. tek na Mohor. Start bo ob 17. uri pred gostilno na Razpokah nedaleč od Nemilj, kjer bo po končanem teku tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Tekači bodo razdeljeni v pet kategorij: moški do 30 let, od 30 do 45 in nad 45 let ter ženske do 30 in nad 30 let. Vsak bo dobil okrepčilo in /.načko, najboljši trije v vsaki kategori-
ji kolajne, izžrebani praktiene nagrade, ki jih bodo prispevale delovne orga nizacije, najstarejši med vsemi udele ženci pa še posebno priznanje. Priredi tel j sprejema prijave uro pred startom Tekači brez lastnega prevoza se lahke peljejo z avtobusom, ki gre v Nemilje s kranjske postaje ob 14.20.
Na lanskem teku je sodelovalo 93 tekačev, rekorder nove, nekoliko daljše proge pa je Tone Djuričič, ki je za pot od Razpok do Mohorja potreboval vsega 30 minut in 15 sekund, (cz)
Velika nagrada Jugoslavije in svetovno prvenstvo v motokrosu
Francoz Jacky Vimond veliki zmagovalec Podljubelja
Podljubelj, 1. junija — Francoz Vimond, Michele Rinaldi iz Italije in Gert Van Doorn z Nizozemske je velika prva trojica letošnje dirke za Veliko nagrado Jugoslavije, ki je veljala za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm. AMD Tržič je spet odlično izpeljal obe vožnji najboljših moto-krosistov na svetu. Pred 15 tisoč gledalci je prvenstveno dirko odprl predsednik občine Tržič Ivan Kapelj, med gosti je bil tudi predsednik častnega odbora,predsednik CK ZK Slovenije Milan Kučan.
uvrščena le dva: Marjan Avbelj je bil
Vse je šlo tako kot po maslu, bi lahko zapisali za letošnjo dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu do 250 ccm v Podljubelju. Čeprav je bilo mrzlo popoldne, se je ob progi v Podljubelju zbralo 15 tisoč navdušencev motokrosa iz vse Slovenije. Čeprav je v dneh pred dirko močno deževalo, to ni uničilo podljubeljske proge. Blato je potrdilo, kako je podljubeljska proga tehnično dovršena, težka in zahrbtna. Za dirko za Veliko nagrado Jugoslavije se je prijavilo kar 109 tekmovalcev iz devetnajstih držav. Velika trojica je bila daleč najboljša: zmagovalec Francoz Jacky Vimond, Italijan Michel Rinaldi in Nizozemec Gert Van Doorn.
Dirka se je začela po pričakovanjih. Takoj po startu je povedel Italijan Rinaldi, tesno za njim so bili vsi ostali, ki so računali na zmago in nove točke za svetovno prvenstvo. Še najbolj se mu je približal komaj šestindvajsetletni poklicni voznik Yamahe Francoz Vimond. Ta je vodilnega Rinaldija prehitel v tretjem krogu. Toda Francoz se ni vdal in je dobil prvo vožnjo pred Italijanom in Belgijcem. Od naših sta bila
hitrejši od Vladimirja Andrejke.
Vrstni red prve vožnje — 1. Vimond (Francija — vamaha), 2. Rinaldi (Italija — suzuki), 3. Martens (Belgija — husqvarna), 27. Avbelj (vamaha), 29. Andrejka (oba Jugoslavija — suzuki).
Druga in odločilna vožnja se je začela do potankosti tako kot prva. Takoj po startu je povedel Italijan Rinaldi, za njim pa so bili ostali. Vse je kazalo, da bo tokrat Italijan le ugnal Francoza. Toda Rinaldi je imel že v drugem krogu smolo. Padel je v blato in v ospredje je spet prišel zmagovalec prve vožnje, Francoz Vimond, ki si je kmalu nabral toliko prednosti, da mu nihče več ni bil kos. Toda za drugo in tretje mesto se je začela zanimiva dirka med Švedom Nilssonom in Nizozemcem Van Door-nom. Vse do petnajstega kroga je vodila ta trojica. Toda niso računali na Rinaldija, ki je iz kroga v krog bolj prihajal v ospredje. V petnajstem krogu se je prebil na tretje mesto in ga nato do konca tudi obdržal. V zadnjih dveh krogih sta oba iz ozadja močno napa-
Od naših motokrosistov se je med naj' boljšimi na svetu dobro držal Jugoslovan Marjan Avbelj.
dala in se tesno približevala vodilnemu Francozu, ki pa se ni vdal in je na koncu tudi slavil. Od naših sta bila spet najboljša Avbelj in Andrejka, ki sta pokazala veliko, a se do prvih točk za svetovno prvenstvo nista mogla prebiti.
Končni vrstni red — 1. Vimond (Francija), 2. Rinaldi (Italija), 3. Van Doorn (Nizozemska); vrstni red za svetovno prvenstvo — 1. Vimond (Francija) 187, 2. Rinaldi (Italija) 147, 3. Van Doorn (Nizozemska) 128, 4. Hason (Švedska) 99, 5. Fanton (Italija) 88. D. Humer Foto: F. Perdan
*m mm
Zmagovita trojica po dveh dirkah v Podljubelju: Michele Rinaldi (2. — Italija), zmagovalec Francoz Jacky Vimond in tretji Nizozemec Gert Doorn.
Italijan Michele Rinaldi v Podljubelju ni imel preveč sreče. Po obeh startih je sicer povedel, nato je imel smolo, v skupnem seštevku pa je bil drugi.
Obvestila planincem
Kranjčani vabijo na izlet — Posebni avtobus bo v nedeljo, 8. junija, ob šestih zjutraj odpeljal izred hotela Creina v Kranju udeležence planinskega izleta v Mozirje, Bele vode in Topolšico. Hoje bo približno pet ur, izletniki pa bodo obiskali kraje, kjer se je rodil in padel naš pesnik Kajuh. Izlet bo končan s kopanjem v zdravilišču Topolšica. Oprema naj bo lahka planinska. Prihod v Kranj med 19. in 20. uro. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni PD Kranj, (jk)
V Tržiču alpinistična šola — AO PD Tržič prireja alpinistično šolo za začetnike. Pouk bo teoretični in praktični. Šola bo vsak četrtek v prostorih PD Tržič, Trg svobode 18, kjer sprejemajo tudi prijave. Veseli bodo vsakogar, ki ima veselje do alpinizma. (.J. Kikel)
Planinski mladinski delovni tabor — Mladinska komisija PZS organizira med 6. in 27. julijem mladinski delovni tabor na planini Zaprikraj pod Kinom nad Kobaridom. Tabor bo mednaroden, vsak udeleženec pa naj bi bil v njem najmanj en teden. Tabor bo popestren s planinskimi predavanji. Prijave sprejemajo do 10. junija na Planinski zvezi Slovenije, mladinska komisija, (jk)
Sejem rabljene planinske in alpinistične opreme — Na ploščadi pred Metalko v Ljubljani bo 10. junija med 11. in 19. uro sejem rabljene planinske in alpinistične opreme. Prodajali bodo tudi planinsko literaturo. GRS bo svetovala o hoji v gorah. Ob pol šestih bo prikaz reševanja, alpinisti pa se bodo opoldne, ob 16. in 18. uri spuščali s poslopja Metalke, (jk)
Prejeli smo
Z ogorčenjem sem v vašem časopisu na Športni strani v torek, 20. maja 1986, prebral članek o nastopu pionirjev nogometašev v pobratenem Ri-voliju. To gostovanje so namreč mimo ustaljenih institucij omogočili amaterski nogometni delavci NK Sava in NK Primskovo, ki so prispevali opremo oziroma strokovni kader. Najbolj pa nas je ogorčilo pisanje, da so nastopili pionirji Triglava. Nastopili so pionirji KRANJSKIH OSNOVNIH ŠOL in niti eden iz NK Triglav. To ni napad na klub. Gre samo za pojme v nogometnem športu, kjer je delo z mladimi za mnoge le parola. Zato smo tisti, ki delamo v podružničnih osnovnih šolah — pionirji so neprestano v vrhu ustreznih lig — toliko bolj ogorčeni, da prihajajo take informacije s strani Glasa, ki je cenjen časopis tudi zaradi odprtosti in strokovnosti pri športnem poročanju. Miran Šubic, NK Primskovo
Gorenjci v ligaških tekmovanjih
NOGOMET — V republiški nogometni ligi je kranjski Triglav doma gostil moštvo Aluminija. V vseh pogledih je bil boljši in visoko premagal goste.
Izidi — Triglav : Aluminij 7K) (6:0), Rudar (TV): Maribor 1:1, Mura : Železničar 2:0 (1:0), Rudar (Tr) : Slovan 1:1 (1:0), Kovinar : Vozila 3:0 (2:0), Domžale : Ilirija 2:1 (1:0), Integral Olimpija : In-grad Kladivar 4:0 (2:0). V prihodnjem kolu igra Triglav v gosteh z Železničarjem.
ROKOMET — V nadaljevanju ženske rokometne republiške lige so dekleta Alplesa po boljši igri v gosteh premagala Veto iz Ljubljane. Izid srečanja 15:20 (9:8). V naslednjem kolu Al ples doma gosti Olimpijo.
KOŠARKA - V Trbovljah je bil finalni obračun ekip mlajših pionirk za pokal Šumi. Na tem finalu so nastopile tudi košarkarice OŠ Simona Jenka iz Kranja in v finalni tekmi za prvo mesto so premagale moštvo OŠ Joža Mi-hevca iz Idrije. Izid — OŠ S. Jenko : OŠ J. Mihevc 68:28 (38:9). Za OŠ Simona Jenka so pod vodstvom trenerjev Antona Erlaha in Robija Žumra naslov osvojile: Mali, Kveder, Prezelj, Rauch, Jalovec, Bradaška, Štular, Mišic, So-frič, Varjačič, Šarabon in Petek.
VATERPOLO - Letni bazen v Kranju je gostil mladinska moštva Primorja, Mladosti iz Zagreba in domačega Triglava. Moštva so imela kvalifikacije za nastop na državnem mladinskem vaterpolskem prvenstvu, ki bo 1. do 3. avgusta v Kranju.
Izidi — Triglav : Primorje 14:6, Mladost : Primorje 10:11, Triglav : Mladost 8:7.
Vrstni red — 1. Triglav 4, 2. Primorje 2, Mladost 0.
-dh
Gorenjcem štiri zmage
Novi Sad, 25. maja — Gorenjski tekmovalci so dosegli izjemen uspeh na prvi dirki za državno prvenstvo motoci-klistov. Zmagali so v štirih od šestih kategorij. Član AMD Kranj Albin Štern je zmagal v kategoriji do 50 ccm, Janez Pintar kar dvakrat, v kategoriji do 80 in 125 ccm, v formuli TT-FI pa Kamničan Božo Janežič. Ekipno je zmagala Slovenija.
M. J.
V nedeljo ob 16. uri v dvorani na Planini
Revija
poklicnega in
amaterskega
boksa
Kranj, 30. maja — V osrednji, šest rund trajajoči borbi bosta prekrižala pesti kranjski profesionalni boksar v srednji kategoriji Dušan Ča-vič in Momčilo Cupelić, nekdanji boksar Slavije iz Banjaluke.
Pred tem dvobojem bo šest uvodnih borb po tri runde, v katerih bodo nastopili boksarji iz slovenskih klubov. Dvoboj profesionalcev Ča-viča in Čupeli-ča bo štel za pokal Kranja, boksarsko prireditev pa organizira boksarski klub Odred iz Ljubljane ob pomoči ZTKO iz Kranja. Vstopnice za dvoboj bodo prodajali v hotelu Creina v Kranju. Nedeljski spopad bo 14. profesionalni nastop Dušana Čaviča, 30-letne-ga delavca Planike iz Kranja. Vse dosedanje dvoboje je Dušan dobil, od tega osem doma in pet na tujem. Na uspeh računa tudi v nedeljo, čeprav je bil Čupelić,na primer, spa-ring partner slovitemu Marijanu Benešu. Dušan Čavič trenira trikrat na teden pod vodstvom Janeza Galeta v Ljubljani, vsak dan preteče od 15 do 30 kilometrov in nabira moči v prostoru kranjskih atletov na stadionu. Leta 1981 je bil slovenski boksarski prvak v polsrednji kategoriji, leta 1982 je prešel med profesionalce z licenco v Avstriji (pri nas to ni mogoče), bil še istega leta državni prvak med profesionalci v srednji kategoriji in med drugim letos aprila premagal poklicnega prvaka Italije v srednji kategorij i (Ca-stellaccija.
-ik
I25?K, 3. JUNIJA 1986
DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ
9. stran (mMMS^mOlLAS
dogovorimo se
Dnevni red
V sredo, 4. junija, ob 18. uri £o v Tržiču 2. seja zbora združenega dela, 2. seja zbora krajevnih skupnosti in 2. seja družbenopolitičnega zbora. Zanje je predlagan naslednji DNEVNI RED:
1. Osnutek odloka o pokopa-•iŠkem redu
2. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v oblini Tržič za območja izven Ureditvenih območjih naselii
3. Osnutek odloka o ceni, Povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih zemljišč
4. Predlog odloka o ugotovili, kateri zazidalni načrti in Urbanistični redi so v nasprotju s srednjeročnim družbenim Planom občine Tržič za obdobje 1986-1990
5. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Tržič
8. Sklep o določitvi gibljivih "tej a šolskih okolišev osnovah šol v občini Tržič
7. Pooblastilo IS SO Tržič za °dločanje o uporabi sredstev Po družbenem dogovoru, o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
8. Lovskogospodarski načrt 2a LD Tržič in LD Kovor-Dobr-*a za obdobje 1986-1990
9. Poročilo o delu samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in pohabi hrane v občini Tržič v letu *985 in finančno poročilo
— plan sredstev samoupravnega sklada za izvajanje Uitervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič za leto 1986
10. Uresničevanje odloka o Proračunu občine Tržič — pe-
riodično poročilo za obdobje od 1. januarja do 31. marca
11. Davčni zaključni račun za leto 1985, predlog za potrditev
12. Poročilo o obrambnih pripravah v občini Tržič za leto 1985 ^
13. Volitve in imenovanja:
— imenovanje delovnih teles skupščine občine Tržič
— imenovanje delegatov v DS GZC Gorenjske lekarne Kranj
— imenovanje delegata v DS Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske
— imenovanje delegata v DS Splošne bolnice Jesenice
— imenovanje delegata v DS vzdrževanje in varstvo Cestnega podjetja Kranj
— imenovanje odbora za organizacijo praznovanja občinskega praznika
— imenovanje člana v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora kadrovski politiki v občini Tržič
— določitev delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegata v zbor občin skupščine SR Slovenije
— skupina delegatov za delegiranje delegata ZZD v zbor združenega dela skupščine SRS — gospodarsko področje (zamenjava)
O osnutkih odloka o pokopališkem redu, o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Tržič za območja zunaj ureditvenih območij naselij in o ceni, povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih zemljišč bodo v javnih razpravah razpravljali občani še ves mesec, v začetku julija pa bodo o njihovem sprejemu sklepali delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Osnutek odloka o ceni, povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih zemljišč
Zakon o stavbnih zemljiščih je občinam naložil nalogo, da v dveh letih od njegove uveljavitve uskladijo z njimi svoje predpise, izdane na podlagi prejšnjih predpisov, ter da s svojimi predpisi urejajo pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ki jih je zakon na novo uredil.
Pomembni novosti, ki jih urejata zakon in osnutek odlo-ka.sta cena stavbnega zemljišča in njegova povečana vrednost, tako imenovana urbana renta, ter njuna valorizacija. Pred uveljavitvijo omenjenega zakona je kot cena komunalno urejenega stavbnega zemljišča služila korist za razlaščeno stavbno zemljišče, določena v odstotku od povprečne gradbene cene stanovanj, določenem z odlokom občinske skupščine. Vendar na tak način ni bilo mogoče objektivno oceniti vrednosti posameznega zemljišča glede na dejansko komunalno opremljenost in lego oziroma lokacijske ugodnosti, ki jih nudi posamezno zemljišče njenemu uporabniku. Hkrati pa se je predvsem v zadnjih letih zaradi znanih ekonomskih gibanj zmanjšal fond družbenih sredstev, namenjen pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč. Te anomalije je zakon poskušal odpraviti predvsem s povečano vrednostjo stavbnega zemljišča zaradi preteklih družbenih vlaganj ter lokacijskih in drugih ugodnosti, kot elementom cene stavbnega zemljišča ter valorizacijo družbenih sredstev, vloženih v posamezno stavbno zemljišče.
Posegi v prostor bodo natančneje opredeljeni
Izvršni svet skupščine ob-^>ne Tržič daje tokrat v razpravo zboru združenega de-^ in zboru krajevnih skupnosti osnutek odloka o pro-storskih ureditvenih pogojih v občini Tržič za območja iz-Ven ureditvenih območij na-SeUj. Prostorski ureditveni pogoji so pripravljini tako, ^predpisujejo merila in poboje za posege v prostor, ki naj bi bili s tem natančneje °Predeljeni, poleg tega pa JN bi bil odlok neke vrste *oirnik meril in pogojev za °«mašanje v njem. Ne nana-se samo na graditev objektov, temveč tudi za njego-vo urejanje in varovanje.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Tr-za območja izven ureditvenih območij naselij prina-B merila in pogoje za pose-8e v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko ^bo, bivalne in delovne po-*°je» pogoje in merila za no-v°gradnje posamičnih stano-Vanjskih,* gospodarskih, pobožnih in drugih objektov r Pogoje in merila za komunalne ureditve in adapta-C|ie, dozidave, nadzidave ter \}d rže val na dela na obstoje-Cln objektih in napravah.
Območja izven ureditvenih naselij v občini Tržič so predvsem kmetijskega značaja. Vloga kmetijske proizvodnje in gozdarstva se bo v planskem obdobju ohranjala in nadgrajevala. Posegi v kmetijski prostor morajo biti podrejeni planskim usmeritvam kmetijske dejavnosti ter življenju in potrebam domačinov.
Vsi novi objekti tod so lahko namenjeni le kmetijski dejavnosti (stanovanjski in drugi objekti, hlevi, sked-nji, silosi, kozolci, čebelnjaki), turistični in športnore-kreacijski dejavnosti (planinske koče, camping, športna igrišča, kopališča, smučišča), lovski in ribiški dejavnosti (lovske koče, strelišča, preža) in drugih objektov in naprav posebnega družbenega pomena, vendar le ob upoštevanju pogojev in meril tega odloka.
Odlok določa tudi, kako veliko naj bo funkcionalno zemljišče pri stanovanjskem objektu, za kmetijo, za počitniški objekt in podobno, kakšna naj bo lkega objektov - smeri slemen, odmiki od sosednjih objektov, od javnih cest in podobno. Določeno pa je tudi oblikovanje
KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o.
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
L IZDELOVANJE ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI
OD približno 95.000 din 2. POMOŽNA PROIZVODNA DELA
OD približno 83.000 din
pogoji:
Pod 1. — kvalifikacija
Pod 2. — priučitev, usposabljanje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z ustreznimi podatki na na-slov: Kemična tovarna Podnart, splošna služba, v 15 dneh po objavi.
objektov: tlorisi, višina, streha kritina in podobno. Tako so tu lahko strehe le simetrične čopaste dvokapnice z nakopom strešine 38 do 42 stop. Dovoljena je le kritina, prepovedana je uporaba salonita. Počitniški objekti so lahko le pritlični objekti.
Odlok prinaša tudi določbe glede dograjevanja in prenavljanja objektov, vzdrževanja obstoječih objektov, urejanja okolice, ograjeva-nja parcel; slednje zunaj strnjenih zazidalnih območij ni dopustno. Ograje so dopustne le, kadar je potrebno zavarovati zemljišče pred neželenimi vplivi okolice, nevarnostmi za ljudi in živali. Ograje ne smejo biti višje od 1.10 m.
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Tržič za območja izven ureditvenih območij naselij določa tudi prometno urejanje v teh predelih občine, komunalno urejanje, vodooskrbo, odvajanje odpadne vode, odstranjevanje komunalnih odpadkov in oskrbo z električno energijo, prav tako pa tudi pogoje priključevanja in uporabe omrežja ter naprav.
Poseben poudarek daje odlok ohranjanju in razvijanju naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena. Spoštovati je treba arheološko dediščino, varstvo narave, zgodovinske spomenike, etnološka območja, umetnostne spomenike, znamenja in zgodovinske spomenike .ljudske revolucije. Prav tako niso dovoljeni nobeni posegi v prostor, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno dediščino.
Pri vseh novogradnjah oziroma pri vseh posegih v prostor je treba spoštovati današnja prizadevanja za varovanje in izboljšanje okolja. Potrebna je zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem, zagotovljeno mora biti varstvo zraka, varstvo pred hrupom, varstvo voda in obvodnih površin in varstvo tal.
Pri tem je določil, da višno in način zajemanja povečane vrednosti določi občinska skupščina z odlokom.
Predloženi osnutek odloka kot elemente cene stavbnega zemljišča določa naslednje:
- povprečne stroške pridobitve zemljišča v družbeno lastnino,
- povečano vrednost zemljišča kot posledico družbenih vlaganj in
- povprečno vrednost zemljišča zaradi lokacijskih in drugih ugodnosti.
Pri oddaji stavbnega zemljišča je zakon pomembno posegel v javni natečaj. Zakon določa, da sklad odda stavbno zemljišče na podlagi javnega razpisa. Javni razpis nima več
oblike javne dražbe v smislu klasične dražbe, kjer velja načelo najvišjega ponudnika, ampak pomeni zbiranje interesentov za graditev na določenem zemljišču. Pri tem je cena, proti kateri se bo stavbno zemljišče oddalo za grditev, znana že ob samem razpisu. Posamezno zemljišče odda sklad interesentom, ki najbolj izpolnjujejo pogoje za oddajo.
Prednost imajo
- ponudniki, ki nimajo stanovanja, ki imajo neprimerno stanovanje, so podnajemniki in podobno;
- ponudniki, ki imajo solidarnostno stanovanje ali imajo sklenjeno stanovanjsko pogodbo s samoupravno stano-
vanjsko skupnostjo za določen čas;
- ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov;
- ponudniki, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana;
- ponudniki, ki so sami ali ' njihovi družinski člani invalidi
ali bolniki s kronično boleznijo;
- mlajše družine imajo prednost pred družinami s preskrbljenimi otroki.
Te prednosti ponudnikov so točkovane. Nekaj točk dodajo tudi stalno bivališče v občini Tržič, zaposlitev v Tržiču in neuspele udeležbe pri predhodnem javnem razpisu.
Pokopališki red naj bo enoten
Osnutek odloka o pokopališkem redu v Tržiču in v vseh krajih, kjer so in bodo zgrajena nova pokopališča, prinaša enoten pokopališki red. Nujnost sprejetja tega odloka narekuje v Tržiču predvsem dejstvo.daje v Križah zgrajeno novo pokopališče in da bodo začeli grditi novi pokopališči v Lomu pod Storžičem in v Kovorju, predvsem pa zastarelost dosedanjega odloka, ki ni usklajen z novo zakonodajo.
Danes so na območju občine Tržič pokopališča v mestu Tržič, Križah, Kovorju, Lomu pod Storžičem in Le-šah.
V splošnih določbah odloka je povedano, da pokopališko in pogrebno dejavnost v občini Tržič opravlja Komunalno podjetje Tržič oziroma krajevna skupnost, na območju katere leži pokopališče. V primeru, ko s pokopliš-čem upravlja krajevna skupnost, mora le-ta imenovati pokopališki odbor, ki mu predseduje član sveta krajevne skupnosti.
Pokopališki red določa, da se na pokopališču pokopavajo umrli ne glede na veroizpoved, narodnost in raso, pokojniki, ki so imeli stalno bivališče v okolišu, razen tistih, ki so izrazili željo, da bi bili radi pokopani na drugem pokopališču oziroma na željo svojcev.
Vsa pokopališča v mestu in naseljih mestnega značaja morajo imeti mrliško vežo; tu tudi ni dovoljeno čuvanje umrlih doma. Umrli lahko ležijo doma le v izjemnih rezmerah (elementarne nezgode); za to je potrebno dovoljenje. V vseh drugih krajih pa umrli še vedno lahko leže na svojem domu. Prevoz mrtvega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva oziroma na kraj upepelitve, je dovoljen samo s posebnimi vozili.
Pokop umrlega je treba prijaviti upravi pokopališča najkasneje 24 ur pred pogrebom. Pokop oziroma upepeli-tev se opravi po preteku 36 ur na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba.
Pokopi so dovoljeni vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure. Pogrebne svečanosti se opravljajo v skladu z Odlokom o pogrebnih svečanostih v občini Tržič. Zunaj pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih razmerah, ki jih določa zakon. Pepel iz žare se lahko raztrosi na določenem kraju zunaj pokopališča le na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega organa. Vsekakor pa je način pokopa in pogrebne svečanosti treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pristojni organ socialnega skrbstva občine.
Na pokopališčih so lahko naslednje vrste grobov:
- klasični (enojni, dvojni oz. družinski, otroški grobovi in grobnice),
- vrstni grobovi,
- grobišča,
- žarni grobovi in omarice,
- prostor za anonimne pokope,
- prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
Mere grobnega prostora so za enojni in vrstni grob 2,30 m dolžine in najmanj 1,20 m širine, za družinske grobove je širina najmanj 2 m, za otroške in žarne grobove pa se mere ustrezno zmanjšujejo. Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,2 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m, za otroke smejo biti grobne jame odgovarjajoče zmanjšane, vendar najmanj 1,20 m globoke. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da je nad zadnjo krsto najmanj 1,50 m plasti zemlje.
V lahki in peščeni zemlji je ponoven pokop v isti grob dovoljen po desetih letih, v težki in ilovnati zemlji pa po 2o letih.
Pokop v vrstne, enojne, družinske in otroške grobove je dovoljen v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa. Pokop v grobnice pa je dovoljen samo v kovinskih krstah ali krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
Najemna pogodba za prostor za grob mora vsebovati:
- čas najema oz. uporabe groba ali grobnice,
- rok in način ureditve groba,
- višino in rok plačila najamnine,
- določilo o odstranitvi gradnje, če le-ta ni v skladu z načrtom pokopališča. Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obveže urediti grob v roku enega leta ter grob redno vzdrževati. Grobovi se oddajajo v najem za dobo 10 let, pogodba se obnavlja vsakih 10 let, najemnina pa se plačuje letno po veljavnem ceniku. Če se pravica do uporabe groba ne podaljša, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 3 mesecih, sicer jo odstrani upravljalec, jo hrani 6 mesecev, po preteku te dobe jo lahko proda.
Grobovi morajo biti v redu vzdrževani in očiščeni. Višina novo zgrajenih spomenikov in nagrobnikov lahko doseže največ 1 m, širirna pa mora biti primerna velikosti grobnega prostora.
Za prekrške so določene tudi kazenske določbe. Tako se na primer z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din kaznuje vsak, ki ne prijavi pokopa, ki ne pripelje umrlega, kot je določeno, kdor ne odstrani opreme groba, hodi po grobovih in podobno, s kaznijo od 5.000 do 15.000 din se kaznuje tisti, ki zadržuje umrlega doma, če je za to območje obvezna mrliška veziva, kdor poškoduje grob, piše žaljive napise in podobno. Kazni so določene tudi za pravne osebe, in sicer od 5.000 do 60.000 din, če nima načrta pokopališča, evidenc in katastra, če ne skrbi za vzdrževanje in označitev grobišč, ne skrbi za red in čistočo v mrliški veži, če odda prostor za grob brez naročila za pokop in podobno.
IMOS
COIIESfiJC
IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA
objavlja prosta dela in naloge:
1. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE HRANE
Zaposliti želimo 2 delavca za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: — KV kuhar — poklicna šola
— dve leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
— stimulativni osebni dohodki
2. POMOČNIKA NA BETONSKI ČRPALKI
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: — KV strojnik TGM z ustrezno poklicno šolo
— dve leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
— stimulativni osebni dohodek
3. POMOŽNA OPRAVILA V KUHINJI
Zaposliti želimo eno delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: — osnovnošolska izobrazba, lahko začetnica
— dvomesečno poskusno delo
— stimulativni osebni dohodek
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: IMOS SGP GORENJC, Radovljica, Ljubljanska cesta 11. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od dneva izbire.
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
Prireditve v mesecu iuniiu:
31. maj—1. junij
31.5. SO 10.-16.
31.5. -1.6. SO-NE 8.-10. 4.6. SR 21.
6. -8.6. ČE-NE
7. -8. 6.
7.6. SO 8. 7.6. SO 17.30
11.6. SR21. 13.-14.6. PE-SO
14.6. SO 8. 14.6. SO 17.30 16. 6. PO 20.
18. 6. SR21.
19. -21.6.
19. -21.6. ČE-SO
20. -22. 6. PE—NE 15. 21.6. SO 8.
21.6. SO 15.
22. 6. NE 17.30
23. 6. PO 20. 25. 6. SR21. 28.-29. 6.
28. 6. SO 8. 28. 6. SO 21. 30. 6. PO 20.
Prijateljsko srečanje GOLF KLUB BLED-ROTTALER GC NA BLEDU
Srečanje voznikov vozil GOLF GTI Jadralna regata za pokal Bleda Večer jugoslovanske folklore v festivalni dvorani Jazz festival Bled '86 v Festivalni dvorani Prijateljsko srečanje GOLF KLUB BLED — KARNTNER GC DELLACH NA BLEDU Turistični tenis turnir na igrišču v Zaki Promenadni koncert v zdraviliškem parku Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Republiško proizvodno tekmovanje gozdarjev na stadionu Bled
Turistični tenis turnir na igrišču Zaka Promenadni koncert v zdraviliškem parku Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani MEDNARODNO AMATERSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE ZA SENIORJE IN SENIORKE. Nagrade: CASINO BLED
Proizvodno tekmovanje gozdarjev Jugoslavije na stadionu Bled
Mednarodna veslaška regata na Blejskem jezeru Turistični tenis turnir na igrišču Zaka OTVORITEV TURISTIČNE SEZONE '86
— srečanje godb na pihala Gorenjske
— otvoritev sezone
— gostinsko-turistične zabavne igre
— kulinarika na stojnicah
— glasba
Promenadni koncert v zdraviliškem parku
Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku
Večer jugoslovanske folklore v festivalni dvorani
Turnir za nagrade SMELT LJUBLJANA.
Prireditelj: GK Ljubljana
Turistični tenis turnir na igrišču Zaka
Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru
Večer komorne glasbe v cerkvi na otoku
MERKUR kranj
Sapa Urcuvj
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o.
zaposli
v TOZD VZDRŽEVANJE
1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE ALI INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE - JAKI TOK
za vodenje DE elektrovzdrževanje,
Zahtevi: 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit
2. FINOMEHANIKA
s končano poklicno šolo, za vzdrževanje zahtevnih naprav in instrumentov
3. KLEPARJA
s končano poklicno šolo, za opravljanje kleparskih del
v TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN SAMSKI DOMOVI
4. KUHARICO
s končano poklicno šolo, za pripravljanje in razdeljevanje hrane, delo je v dveh izmenah
5. DELAVKO ZA ČIŠČENJE SAMSKEGA DOMA
(Planina) s končano osnovno šolo (za določen čas) ,
v DO SAVA COMMERCE
6. DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
za področje oblikovanja cen
Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti — trimesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili o doseženi strokovni usposobljenosti pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj, lahko nas tudi pokličete po telefonu 25-461, int. 377, ali pa se osebno oglasite v Kadrovskem sektorju.
Problem hitrega tehnološkega razvoja v svetu in pri nas je VZDRŽEVANJE ZELO ZAHTEVNE STROJNE OPREME.
Zato VABIMO DIPLOMANTE SREDNJE TEHNIČNE ŠOLE — STROJNA SMER k sodelovanju za potrebe tekočega vzdrževanja avtopnevmatike. Omogočili bomo opravljanje PRIPRAVNIŠTVA.
Pričakujemo, da se boste usposobili za samostojna vzdrževalna dela na zahtevnih strojih procesne opreme.
Verjamemo vam, da je odločitev težka. Zato PRIDITE na neobvezni razgovor o predvidenem delu in o možnostih vašega NADALJNJEGA STROKOVNEGA RAZVOJA.
Hkrati si boste lahko ogledali strojno opremo in okolje, v katerem bi delali. Delovno razmerje bomo sklenili s štirimi kandidati.
Javite se osebno, pisno ali po telefonu na naslov: SAVA KRANJ, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška cesta 6.
IZBRALI SOZMflS
MERKUR kranj
V MERKURJEVI prodajalni ŽELEZNINA v GORENJI VASI imajo veliko izbiro gradbenega materiala (opeka, strešniki, cement, apno, armaturne mreže, betonsko železo, kombi plošče, izolacijski material in drugo). Posebno pozornost pa so zbudile betonske cevi za kanalizacijo v raznih dimenzijah in dimniki za centralno kurjavo SCHIEDEL — Žalec.
Poleg omenjenega je tudi dobra izbira vodoinštalacij-skega materiala in materiala za centralno kurjavo, raznovrstnega orodja za delo na vrtu in v kmetijstvu, bela tehnika in drobni gospodinjski aparati, okovje, žičniki, vijaki, motorne žage TOMOS, kolesa za šport in rekreacijo, mopedi, rezervni deli, barve, laki in še veliko drugega.
mam v
na morje, v planine, še prej pa v ASTRO, kjer imajo vso potrebno opremo od ležalni kov, miz, spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov.
Zato pridite, vaša pot v naravo naj bo pot skozi
OBRTNO PODJETJE ZA POPRAVILO TEHTNIC TEHTNICA KRANJ, Benedikova 1
objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev licitacijo za naslednja osnovna sredstva:
— zastava 750, leto izdelave 1980, sklep zbora delavcev z dne 10. aprila 1986, izklicna cena 150.000 din
— tovorni avto TAM 60 T 3 B, leto izdelave 1977, sklep zbora delavcev z dne 22. aprila 1986, izklicna cena 500.000 din
Licitacija bo v sredo, 4. junija 1986, ob 13. uri na Benedikovi 1, Stražišče pri Kranju.
IIIlliliiiiiiiiiiiifV"»-r-^HIHilllllllli
SEJEM KOOPERACIJE
ponudba delovnih organizacij za poslovno sodelovanje in posebna ponudba računalnikov za drobno gospodarstvo
BORZA RABLJENIH STROJEV
ponudba rabljenih strojev in opreme delovnih organizacij in obrtnikov
PRODAJNI SEJEM ŠIROKE POTROŠNJE
delovne organizacije in obrtniki bodo prodajali izdelke za gospodinjstvo, posebna ponudba za vrtič-karje, nakup za dopust, oprema za taborjenje, pohištvo...
V SPOMIN
Črne te zemlje odeja pokriva, že zgodaj občutil življenja si strup, le ena se želja je tebi izpolnila, v zemlji domači de truplo leži.
2. junija je minilo žalostno leto, dokar si odšel tja, od koder ni vrnitve, dragi mož, oče in stari oče
FRANC HERVATIN
Še vedno živiš pri meni. Žena Mici in drugo sorodstvo
Kranj
In za konec še \j\J   presenečenje za obiskovalce'
SREČNEGA IZŽREBANCA ČAKA JUGO 45
GOLOVEC, od 3. do 8. junija 1986
V SPOMIN
Z mislijo v srcu, da vedno še živiš, čeprav že leto dni v tihem grobu spiš.
Ali na tvojem grobu roža moja že cveti, ki grenka solza moja jo rosi.
Jutri, 4. junija 1986, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
JOŽE ZUPAN
s Trstenika
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje, prižigate sveče in sočustvujete z nami, iskrena hvala.
Žena Jožica in vsi njegovi
0
48482323534853485323484848234853532353234853482353232353232053
JOREK, 3. JUNIJA 1986
MALI OGLASI, OSMRTNICE
11. stran @®IMi3M©]SnGLAS
l14U OGLASI M.:27 960
tgrfa JIA16
Prodam PUHALNIK z noži. Zg Do-STjvajS, Kamna gorica_8688
Vodarn RADIO iskra SST2030 HI-FI ^očniki. Žnidar, Zg. Brnik 101 8913 .Prodam črno-belo TELEVIZIJO, lah-? tudi zamenjam za moško kolo.
gled v soboto od 6. ure dalje. Naslov vSajasnem oddelku_8914
Prodam OBRAČALNIK za BCS. Hu-"*rca, Šobleva 10, Lesce. Tel.: 74-011
-----8915
^Prodam APARAT vvetrok za strojno T*Cenje tapisonov in itisonov. Kopač. ^50066_8916
Prodam HI-FI komponento, staro i?' teta, s carinsko deklaracijo, za
^§M- Tel.: 79-742._8917
lJŽOCNIKE 2 x 400W, 3-sistemske -°kse (6 kosov) za ozvočenje, lahko P po delih, in HI-FI zvočnike, 40 W, Pum. Tel.: dopoldne 66-441, !3lj33, popoldne 66-565 _8918
■ Prodam ELEKTROVILIČAR, 1.200 kg JSgftTel.: (061)831-006_8919
Jfodam TRAKTOR torpedo 4806 C s
■ b,r"0, 160 delovnih ur. Jamšek, Bu-3C812, Vodice 8997
!sovi
prodam gradbeno dvigalo, nosilnost Cena od 15 do 20 SM, električno J.JKULARKO, cena od 15 do 20 SM. ."«na Šebjanič, C. revolucije 8, Jese-■SSSdel.: 82-782 od 18. do 19. ure 8998
tjadbenl mal.
,,poceni prodam STREŠNO OPEKO rP'Sak) 1400 kosov, cena 20. din za m in šest TRAMOV, dolžine 7 m k* 18. Franc Lovše, Valjavčeva 12, HM_8942
t Prodam suhe DESKE 2,5 cm. Mavči-SS4fJ__8943
Rf^9odno prodam uležan (2 leti) STI-^°P0R 5 cm, 1/2 in 3/4-colske vodo-
le cevi, odtočne svinčene cevi in
<*1 POROLIT. Tel.: (064) 35-540, po-
liS!Sne in zvečer _8944
pJ*0 ugodni ceni prodeam 70 m1 u°J0NA. Emil Gračner, Ribno 67/a
v>___ 8945
Prodam OPEKO (špičak) in rabljene ?r**ne LETVE. Janez Pogačnik, Nemi-■IS^Zg. Besnica. Tel: 40-587 8946 K,frodam rabljeno »folc« cementno tVTINO. Cesta na Klanec 39, Kranj 1^25-1
196
8947
,/rodam OPEKO MBV 6 (modula-Dijana Roš, Mlaka 2, Radovljica
__8948
u^OMBI plošče, debeline 5 cm, (?rn* in pocinkano MREŽO za fasado, ■m«, ugodno prodam. Tel: 22-221, ^24-21 - do 14. ure.
8949
[ 5 Prodam  ŠPIROVCE , dolžine 4 m, 6m in bankine. Naslov v oglas-•$!Hoddelku. 8996
Planinsko društvo
Javornik-koroška
Hela
^ujno išče
Kuharico
P Prešernovo kočo na Stolu za čas sezone.
Jpsebni dohodek najmanj ^0.000 din na mesec in brezplačna oskrba. Prijave pošljite na PD Ja-Vornik-Koroška Bela ali telefonsko, št. 064/83-126, tov. Svetina.
tano prodam
prodam dve GUMI best 185/70 x 13, UR°.raj novi, za 3 SM. Jakič, Tončka
-^ana 6, Planina, Kranj_8963
- hrastovih 8964
Oftu0^301  ve^  m3 suhih <y^Tel: 40-016 _
* rab'ien ŠOTOR za 3 osebe in k /'TLO Jagodic ter tritočkovni pri-prodam. Tel.: 83-176 8965 9iiProdam otroško POSTELJICO z jo-<tjSrrvTel.: 33-308, popoldne 8966 JJOMODORE 64 s kasetofonom in tt<9lamom prodam. Tel.: 45-565 8967 . Prodam 12 pocinkanih PLOŠČ, de-k?lir,e 0,6 in dve leti staro barvno TV
auPunkt, ekran 56 cm. Tel.: 50-988 ■____ 8968
v ""rodam globok italijanski VOZIČEK
^^vgjčke. Tel : 33-941_8969
Prodam KOŠNJO - vrt. Podreča 11 V_ 8970
prodam nova, prva levi in desni ■5TNIK za športno škodo-coupe in v*TORADIO grundig stereo z dvema v°*nikoma. Anton Zupane, Srednja
^148, v Bohinju _8971
prodam družinski ŠOTOR, krk, ra-■m eno sezono. Tel.: 61-225 popold-
"V_____8972
prodam več GOBELINOV. Laič, Can-^STjeva 34, Radovljica_8973
Obrtniki! Ugodno prodam zabojnik
TEJNER) s Tel: 60-547
prostornino
mira
Stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA
sprejme
več KV MIZARJEV.
Osebni dohodek od 100.000 din do 110.000 din. Interesenti naj oddajo prijave na naslov: Mira Radovljica, Šer-cerjeva 22.
Prodam P126 16. ure dalje.
Tel.:   24 019 od
vozila
Ugodno prodam Z 750, letnik no-vember 84. Letence 4_8841
Prodam Zastavo 101 letnik 79. Blažič Jože, Moše Pijade 48. Tel. 28-608 — popoldan.
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 77. Stojan Radanovič, Maistrov trg 12, Kranj-center_8595
Prodam Z 101 O Tel.. 38-009 8608
Prodam NSU 1200 C, cena po dogovoru. Dušan Smrkolj, Cesta JLA 27, Kranj. Tel.: 27-566_8617
Prodam VVARTBURGA po delih. Be-leharjeva 24, Šenčur_8618
Prodam Z 101, letnik 79. Tel.: 33-167 _8629
Prodam odlično ohranjen FIAT 126 P confort, letnik 84. Igor Janhuba, Go-riče 17, Golnik — popoldne_8668
Prodam GOLF diesel, letnik 84. Tel.: 68-412 od 20.-21. ure 8829
Prodam Z-750 S, letnik 78, obnovlje-no. sp. Veterno 10, Tržič_8853
Prodam  zadaj  karamboliran avto LADA 1200 caravan. Ogled pri kleparju Cirilu Ogrisu na Lužah. Tel.: 47-357 _892C
Prodam ZASTAVO 750, letnik 77. Jenko, Jama 8, Kranj_8921
Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO T 16 na 4 prestave in otroško belo POSTELJICO z jogijem. Žvo-kelj. Cesta na Polico 9, Cerklje 8923
Prodam PEUGEOT 204, starejši letnik, celega ali po delih. Tel.: 66-472, zvečer_8924
Prodam športno opremljeno Z 750 in GLASBENI CENTER. Tel.: 51-526 popoldne_8925
Poceni prodam FIAT 850, letnik 70, registriran do marca 1987. Kadak, Lo-ka 83, Tržič_8926
Prodam Z-750, letnik 77. Završnik, Frankovo naselje 54, Šk. Loka 8927
Prodam Z-101, letnik 78, po delih, in pločevino za menjavo prednjega dela Z101, starejši letnik. Janez Vidmar, Zg. Bitnjue 203, Žabnica_8928
Prodam karamboliran ZAPOROZEC, celega ali po delih. Kopše, Železniki, Na Kresu 22_8929
Osebni avto Z 101 poceni prodam, registriran do aprila 87. Tel.: 35-044 __8930
Prodam ŠKODO, letnik 70, in dva nova BLATNIKA, za 15 SM. Ogled popoldne. Alojz Štular, Kovor 133, Tržič __8931
WV, letnik 73, ugodno prodam. Tel: 28-915 med 16. in 18. uro 8932
Prodam Ford eseort, letnik 73, neregistriran. Tratnik, Župančičeva 14, Kranj_8933
Prodam Z 101, letnik 76, celo ali po delih. Franc Žizovičar, Zadobje 13, Go-renja vas_8934
4 aluminijasta platišča ABARTH — cromodora, 51/2x13, prodam. Ro-man Dolenc, Sp. Gorje 205_8935
R-4 GTL, star 3 leta, odlično ohranjen, ugodno prodam. Šivic, Dobro Polje 3, Brezje. Tel.: 79-839 8936
Prodam Z 750, letnik 70, neregistri rana, in ELEKTROMOTOR 5,5 KW 1400 vrtljajev. Jože Zupan, Moše 32, Smled-nik _8937
GOLF JGL diesel, maj 85, 17.000 km, dodatno opremljen, prodam Ogled popoldne, Cankarjeva 12/a, Bled 8938
Prodam Z 101. letnik 82, MOTOR T12 tomos, in PONY express Tel.: (064) 69-300, int. 64, dopoldne
_____8939
Prodam Z 750, letnik 72, registriran do avgusta 86, še vozen Cena 5 SM Informacije dopoldne po tel.: 24-654, int. 231, Rot, Golnik 9/a_8940
Prodam ZASTAVO 101, letnik 78 Boris Čero, Kidričeva 1, Kranj 8941
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 79, dobro ohranjeno. Franc Zor, Sp. Du-plje 109__8638
okrog 8990
Prr.dam JAWO, 350 ccm. Gorice 8, Golnik__8604
Prodam Z101 GTL 55, letnik 84. Tel.: 25-677_8839
Prodam Z 750, letnik 1979, ogled po poldne. Zadružna 9, Kranj_8988
Prodam Z 101. Tel.: 39 152 popoldne 8989
ifan.oprema
Prodam REGAL triglav in HLADILNIK. Ogled popoldne. Popović, Trg Ri-voli 8, Planina III, Kranj _8950
Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Tel.: 23-118_8951
Prodam novo zamrzovalno SKRINJO, 210-litrsko. Planina 1 — Dolanc __8952
Kiipperschbusch ŠTEDILNIK, nov, prodam 20% ceneje. Tel.: 22-221, int. 24-21 - do 14 ure _8953
Prodam raztegljiv KAVČ (knjigo) ter raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA. Tel.: 28-145_8954
Prodam hladilno SKRINJO, 450-I. Tel.: 79-056, popoldne_8955
Ugodno prodam KUHINJO in PEČ za centralno ogrevanje. Zaplotnik, Go-renjska 22, Naklo _8999
Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 plin + 2 elektrika (nov) Miran Markič, Zg. Duplje 16_9000
itanoianla
Prodam dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma. Tel.: 33-941 8976
Mlad par najame GARSONJERO za 2—3 leta v Kranju, možnost predplačila. Tel.: 25-861, int. 498 - dopoldne _8977
Kranj — dvosobno konfortno lastniško STANOVANJE zamenjam za enakovredno, lahko tudi večje, starejše, v Ljubljani. Tel.: (061) 331 -407 8978
Prodam KRAVO frizijko, drugič bre jo, dobra mlekarica. Franc Justin, Ho-tavlje 39, Gorenja vas_8958
Prodam 4 tedne starega BIKCA si-mentalca. Okroglo 5, Kranj_8959
Perzijskega mucka, sivega, prodam, 30.000 din. Tel: 62-468_ 8960
Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice za zakol ali nadaljnjo rejo. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43_8961
Prodam BIKCA za nadaljnjo rejo. Srednja vas 11, Golnik_8962
Proaam 2 meseca starega BIKCA. Predoslje 86_8994
Prodam JARKICE sorte preluks. Urh, Zasip, Reber 3, Bled_8995
kupim
potešil
Delavnico za mirno obrt v Škofji Loki ali bližnji okolico iščem. Šifra: 70 m'
9001
živali
Prodam GRAHASTE PETELINĆKE ter manjše in večje PRAŠIČE. Stano-
nik, Log 9, Skofja Loka_ 8956
Prodam 100 kg težkega TELIČKA
OVCO. Posavec 123, Podnart
8957
Kupim pokrov za GT 402. Leoer, Kranj, telefon 37-232._ ,
Kupim vprežni OBRAČALNIK za priključitev k BCS ali samohodni obračalnik. Velikonja, Dvorska vas 4, Begunje. Tel.: 70-131, int. 13 (dopoldne). 8974
Kupim t.aktorski OBRAČALNIK za seno. Ponudbe pošljite Jagodic Jernej, Ambrož pod Krvavcem 2, Cerklje __8975
zaposlitve
Iščemo zastopnike za delo na terenu (izredno dober zaslužek). Šifra: Ho norarno ali redno_8804
Pridnim fantom in dekletom, po možnosti z avtom, nudimo PRODAJO aktualnega artikla po terenu SR Slovenije. Ponudbe po tel.: 26-592, od 14.30 do 15. ure_8806
KV ELEKTRIKARJA takoj zaposlim. Tel: 43-133_8807
Mladega fanta za pomoč pri elek trostroki zaposlim. Tel.: 43-133 8808
Za prodajo zanimivega artikla iščemo mlade, komunikativne odgovorne ZASTOPNIKE-ICE. Delo je terensko, zato imajo kandidati z osebnim vozilom prednost. Ponudbe pod »DO 28« _8809
Sprejmem DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik_8979
Takoj zaposlim KV ali PKV slikople-skara. Tel.: 39-552_8980
Iščemo sposobne fante in dekleta, ki jih veseli terensko delo z ljudmi. Visok zaslužek, šifra: Priložnost zamuje-na povrne se nobena._8981
Vzamem delo na dom — sestavljanje, pakiranje, možnost postavitve stroja, lasten prevoz. Naslov v uredni Stvu._8982
Takoj zaposlim mlajšega fanta za kleparska dela. Markič Franc, Partizan ska 14, Kranj_8992
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega, dobrega moža in očeta
MARJANA LIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem iz Naklega za izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter sinova Matjaž in Sašo
Ljubljana, 28. maja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE CEGNAR
p. d. Cegnarjeve mame
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred in govor.
Žalujoči vsi njeni
Mavčiče, 16. maja 1986
3 Prod-m 2 kompleta platišč z gumo 1I70 — 10 za brako prikolico. Gros,
^glgka 3, tel.:24-390_899JI
5 prestav, poceni prodam ^ranj - Stara c. 13, tel.: 21-624
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka, brata in strica
FILIPA GARTNERJA
Novakovega ata iz Dražgoš
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem, sosedom otrok in znancem za izrečena sožalja, pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Francu Resku za zdravljenje na domu ter zdravstvenemu in strežnemu osebju Nevrološke klinike. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre in Nika, osnovni šoli Železniki, članom ŠD in RK Alples, čebelarjem iz Železnikov, gasilskemu društvu Rudno in lovcem za izkazano pozornost. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru Niko za lepe pesmi, govornikoma KS Dražgpše in Lovske družine za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepo se zahvaljujemo lovcem iz Železnikov, Selc in Sorice za izkazano pozornost njihovemu članu. Se enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega ata in ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Tel: 23-650 8993
OBVElfllA
Cenjene stranke obveščamo, da obratujemo od 1. junija do 1. septembra od 8. do 15. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ob sobotah imamo zaprto.
KRZNARSTVO CETINSKI - RAK, KRANJ, Staneta Žagarja 5, tel.: 21-205 do 8. ure zjutraj in po 20. uri. ŠE NAPREJ SE PRIPOROČAMO ZA ZAUPA-NJE_8983
SPIZ — strokovna služba ODE Kranj, obvešča zavarovance, da smo 1. junija 1986 PRESELILI s Tomšičeve ul. št. 14, ODSEK ZA IZVAJANJE INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA. v stavbo na Stari cesti 11, Kranj 8984
Popravilo balkonov in obrob, brušenje raznih tlakov in teras. Tel.: 22-281 od 19. do 21. ure 9002
Delamo stropne, stenske in talne obloge z materialom ali brez. Tel.: 50-554 po 19. uri_9003
V torek, 27. maja, sem izgubila svetlo modro moher jopico, luknjičast vzorec, na relaciji Mestni trg—Podlub-nik v Šk. Loki. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče 61-446. Eržen, Pod-lubnik 85 ali 62-171 (dopoldne) Meso-izdelki Šk. Loka_8985
V nedeljo, 28. 5., sem v Radovljici, verjetno pred Grajskim dvorom, izgubila ROČNO URO. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne Milki Šmid, Podnart 42. 8210
OMAIO
Nujno rabim 30 SM. Vrnem v roku 1 leta z obrestmi po dogovoru, šifra: »Poštenost«_8986
Zamenjam gradbeni kredit za avto v vrednosti 80 SM. Tel: 61-339 8987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
ANGELE PREK
iz Kokre
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Telematike, tozd Elementi za podarjeno cvetje in izražena sožalja. Posebno zahvalo izrekamo doktorjem Kocjančiču, Škoficu in Prašnikarju za lajšanje bolečin ob bolezni naše mame, gospodu župniku za opravljeni obred, sosedam Ici Tišler, Francki Štular in Ivani Štular ter patronažni sestri Fincijevi za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo spremljali na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerke Angela, Marica, Lojzka in sin Stane z družinami
Kokra, Kranj, Hrastje, 29. maja 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka
JOŽETA OREHARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob težki bolezni stali ob strani in mu lajšali trpljenje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bavdku, sestrama Heleni in Marini, ocebju UKC, Inštitut za pljučne bolezni Golnik, bolnišnice dr. Petra Držaja, posebno še dr. Mešku in Andreji, ter sosedama Anki in Nadi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sosedom za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala ZZB NOV in gasilcem, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Naklega za lepe pesmi in tov. Dani za lepe poslovilne besede.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA
VSI NJEGOVI
Mlaka, 12. maja 1986
ZAHVALA
Ob smrti
MARIJE ENGELMAN
roj. Pogačar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob slovesu počastili njen spomin, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem kolektiva Iskra-Telematika, sodelavcem PB-LTH, sošolcem ŠC Iskra, sesedom in gospodu župniku.
VSI NJENI
V SPOMIN
JANKU VALJAVCU
iz Brezij pri Tržiču
Minilo žalostno je leto,
odkar zapustil dom in svoje drage si,
na tvojem grobu roža le cveti,
ki grenka solza jo rosi.
Če bi solza koga obudila,
ne bi tebe, dragi Janko, črna zemlja krila,
ker bi naše solze kakor potok lile,
da bi tebe obudile.
A čas prišel je za oddih,
naš dom prazen je, naš dom je tih,
tebe, ljubi Janko, ni,
da bi skupaj kakor včasih kam odšli.
Vsa sreča je pri nas minila,
ko tebe, drugi sinko, črna zemlja je pokrila,
vse bolj osamljene naše so poti,
odkar v temnem grobu spiš.
Kako to pogrešamo, vedo le tisu, katerih usoda je podobna naši.
VSI TVOJI
Brezje pri Tržiču, 31. maja 1986
NOVICF !M DOGODKI
Desetič na Poljano
Na cilju pohoda na Poljani jo Jure Volčjak izžrebal pohodnika, ki bo šel v soboto na izlet Gorenjskega glasa. Sreča se je nasmehnila Jožici Bizjak s Trstenika 1 a.
Trstenik, 1. junija — Pohod na Poljano, ki ga že deset let organizira Športno društvo Kokrica, zasluži uvrstitev med naše najpriljublje-nejše in najmnožičnejše pohode. Vsako leto več ljudi krene s Trstenika do Poljane in tudi letos je bila udeležba množična, čeprav v nedeljo vreme ni bilo najprimernejše za pohod. Pohodnikov je bilo več kot tisoč in nikomur ni bilo žal prijetnega dneva za hojo po naravi, v prijetni družbi. V nedeljo zjutraj smo se na Trsteniku pogovarjali z nekaterimi pohodniki. Takole so pripovedovali.
Suzana Miša-novič iz Stra-žišča, učenka osnovne šole Lucijana Seljaka: »Rekli smo, da gremo danes na Poljano, tudi če bi deževalo. Radi hodimo v naravo. Gremo na Kriško goro, na Šmarjetno goro, na Jošt. Hoja je za nas užitek. Na Poljano grem skupaj s stricem Velom, sestro Marjeto in sestričnama Lidijo in Mirjano ter seveda z našim kužkom Diksom.«
Milan Galič iz Ljubljane, član Planinskega društva Gradiš: »Na Poljano ne grem prvič, ampak že petič. Na pohod gremo organizirano v okviru planinskega društva naše delovne organizacije. Skoraj vsako soboto namenimo za izlete po naših planinskih poteh. Kaj nas vleče v gore? Prijetno je, zabavno in čas hitro mine. Danes vreme ni najboljše, vendar smo vsega vajeni. Že v veliko slabšem vremenu smo hodili.«
Jože Hudobiv-nik s Kokrice, zaposlen v Iskri Telemati-
ki: »Desetič grem na Poljano. Žena Jožica je z menoj in otroka Borut ter Nadja, ki je bila prav tako že desetkrat na pohodu. Zvesti smo pohodu na Poljano zaradi tega, ker smo s
1 j\ %
Kokrice, kjer živijo za take stvari zelo zagreti ljudje, in zaradi naše ljubezni do hoje in gora. Danes bomo do opoldneva na Poljani, potem pa se bomo vrnili, pretekla leta pa smo ž Velike Poljane šli do Male Poljane in Tolstega vrha ter prek Gozda domov. Letos vreme za daljši pohod ni primerno. Ponavadi je na ta dan lepo. Razen danes nam v preteklosti le enkrat ni šlo na roko. Planinska hoja je združitev prijetnega s koristnim. To za pohod na Poljano še posebej velja, saj se udeleženci med hojo lahko spoznavajo z značilnostmi tukajšnjega gozda. Njegove značilnosti so namreč posebej označene.«
/ Marija Pufič iz Hrastja. zaposlena v Gorenjskih oblačilih: »Četrtič smo na tem pohodu. Za človeka je dobro, da se malo shodi. Večkrat gremo v hribe, pred-ikk vsem nižje, kot so Kališče, Jakob in podobno. Današnjega vremena se nismo ustrašili. Z menoj sta še mož Lado in hčerka Andreja.«
J. Košnjek
Prostovoljno delo
Brv zaupanja v ljudi
Kranj, junija — Prostovoljno delo z ljudmi, obsojenimi na zaporno kazen, je uspešno, po enem letu ugotavljajo v Centru za socialno delo Kranj. Prejšnji teden so namreč kot prvi v Sloveniji izvedli po svoje tvegan poskus — v Kranj so brez spremstva iz zaporov povabili skupino (kranjskih) zapornikov.
Da je za ljudi z najrazličnejšimi težavami včasih uspešna tudi pomoč nestrokovnjakov, ali kot se je že udomačil izraz prostovoljcev ali svetovalcev, je že nekaj časa znano pri centrih za socialno delo. V Kranju so se te oblike pomoči, poleg strokovnega dela seveda, lotili z ljudmi, ki prestajajo kazen. Verjetno je uspešneje, če je človeku, ki ga je družba obsodila na zaporno kazen, v oporo (kljub temu da je v zaporu med ljudmi) svetovalec v dolgih ali krajših letih kazni; pomeni mu človeka, ki je lahko prijatelj, zaupnik.
Čeprav je takšna oblika še dokaj mlada, se je doslej v nekaterih primerih že izkazala za uspešno. Bivši zapornik se namreč lažje vključi v življenje in delo kot bi sicer, pa čeprav ob pomoči strokovne službe, ki mu išče delo in stanovanje. Prav ta človeški stik, ta ozka brv zaupanja do povratka v normalno življenje, je bil prejšnji teden na preiskušnji. V Kranju so se namreč prvi v Sloveniji odločili za preskus novega načina dela. V dogovoru z nekaterimi upravami zaporov je na sestanek prišlo okoli deset zapornikov, občanov Kranja, brez spremstva, samo z obveznostjo, da se do določene ure vrnejo v zapor. Poskus zaupanja je uspel. To ne bo le nova možnost, da se takšno srečanje in izmenjava mnenj ponovi, temveč je bolj kot kaj drugega potrditev, da je treba to novo obliko prostovoljnega dela nadaljevati. Kaj drugega sestanek v Kranju ni mogel prinesti: socialni delavci, svetovalci pa tudi nekdanji in sedanji obsojenci so lahko le ugotavljali, da je pot v normalno življenje polna ovir. Nekatere delovne organizacije trdno zapirajo vrata bivšim obsojencem, težko je dobiti stanovanje. Pri tem se pozablja, da večina v zaporih dela, tudi na zahtevnih strojih, zunaj pa jim ponujajo največkrat le čiščenje prostorov, odvažanje smeti, skratka metlo. Vendar so tudi izjeme — marsikateri obsojeni se je s pridnim delom že znebil pečata, da je bil v zaporu. Takšno priložnost — poiskati svoje mesto v družbi — imajo pač vsi.
L. M.
Zakaj so nova stanovanja blejskih gostinskih delavcev na Flegariji še vedno v temi?
Premalo vode na birokratskih kolesih
Bled, 30. maja — Trideset novih stanovanj v blokih na Flegariji, za katere so stanovalci dobili ključe že 23. maja, je še danes v temi. Tehnični prevzem stavb bo jutri, in če bo šlo brez zapletov, bodo zvečer prvič zasvetile tudi luči.
Eden od dveh stanovanjskih blokov na Flegariji: zgrajen, vendar zaradi papirnate vojne še vedno brez elektrike.
Zgodbo o mlinarju, ki se je ves čas izgovarjal, da ne more delati, ker je vodni tok prešibak, poznamo. Nekaj podobnega se je dogajalo v Radovljici, le da gre v tem primeru za birokratska kolesa in za ljudi, ki nimajo opravka s pšenico in moko, temveč s papirji — soglasji, dovoljenji ... Že potem, ko sta bila stanovanjska bloka na Flegariji domala zgrajena, se je izkazalo, da ni požarnega soglasja in da je v nevarnosti celo gradbeno dovoljenje. Vojna s papirji in za papirje se je nadaljevala, stavbi je pogledal republiški požarni inšpektor, bloki so bili zgrajeni, natakarji, kuharji in drugi gostinski delavci iz hotelov Park, Golf in Krim čedalje bolj nejevoljni in vse glasnejši v zahtevah: »Dajte nam ključe!« V samoupravni stanovanjski skupnosti so se naveličali čakanja na to, kdaj bo komite za urejanje prostora in varstvo okolja razpisal tehnični prevzem, in so na temelju sklepa predsedstva skupščine v petek, 23. maja, dali vsem stanovalcem ključe novih stanovanj s pojasnilom, da še ni elektrike in da bo kmalu. Dnevi so se vlekli, minil je teden. Stanovalci so trkali na vrata bolj ali manj (ne)odgovornih ljudi, a kot bi govorili gluhim. Stanovanja so še danes v temi in kot so nam povedali v Alpdomu v Radovljici, bo tehnični prevzem najbrž jutri, v sredo. Če bo šlo vse po sreči, bo po žicah stekel tudi električni tok.
Gostinski delavci so opravičeno nejevoljni, saj so se že naveličali bivanja v nevzdržnih, človeka nevrednih prostorih v Unionu. »Voda je le v nekaterih stanovanjih. Stanovalci iz domala petnajstih stanovanj se gnetemo v eni kopalnici: tu peremo obleko, tu čistimo solato, tu se kopamo, tu je tudi stranišče,« je povedala Sonja Mavric, zaposlena v diskoteki hotela Park. »Težko smo čakali na novo stanovanje, zdaj pa še ta zaplet. Čez dan smo na Flegariji, v Union hodimo le kuhat in jest.«
Darko Macuh, natakar v Krimu, je povedal, da je šla žena z otrokom za čas, dokler se razmere ne uredijo, k staršem v Kranjsko goro.
»Nima smisla, da se selim na Flegarijo. Dokler ne bo elektrike, bom vzdržal še v Unionu,« je pribil Jože Turk, natakar v hotelu Park.
C. Zaplotnik
Še tretjič za samoprispevek
Podnart, 3. junija — Po dveh rednih in dveh izrednih samoprispevkih v krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini v zadnjih desetih letih so se krajani v nedeljo, 1. junija, na referendumu še tretjič odločili za petletno plačevanje samoprispevka. Referenduma se je udeležilo 95 odstotkov vseh upravičencev, za samoprispevek pa jih je glasovalo 68,64 odstotka. S tem so krajani tudi materialno podprli uresničitev dokaj obsežnega in zahtevnega programa v krajevni skupnosti do leta
1990- A. Ž.
Obnova ceste Staneta Žagarja v Kranju — Komunalno gradbeno podjetje Kranj je minuli mesec začelo urejati .pločnike in obnavljati Cesto Staneta Žagarja od križišča z Ulico Moše Pijadeja do križišča z Oldhamsko cesto. Preden bodo uredili pločnike, bodo morali obnoviti'vodovod, javno razsvetljavo, položiti elektrokabelsko kanalizacijo in ptt inštalacije. Dela bodo stala prek 100 milijonov dinarjev, rok za dograditev pa je 19. avgust. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
za oči — in za premislek
Na Bledu
devetsto golfov GTI
Bled, 31. maja — Udeleženci petega mednarodnega srečanja ob Vrbskem jezeru, vozniki golfov GTI iz šestnajstih držav, so se v soboto za nekaj ur ustavili tudi na Bledu, kjer so jim tamkajšnji turistični delavci pripravili več spretnostnih preskušenj.
Od 1180 voznikov golfov GTI, kolikor se jih je zbralo na petdnevnem srečanju ob Vrbskem jezeru, se jih je devetsto odločilo za izlet v Slovenijo. Eno skupino voznikov je pot vodila skozi Megvarjeva vrata do Predela, odtod prek Vršiča in Kranjske gore na Bled in čez Ljubelj v »tabor« ob Vrbskem jezeru, drugo v nasprotni smeri — prek Ljubelja na Bled in naprej. Vozniki so se med nekajurnim postankom na Bledu pomerili v veslanju po jezeru, v metanju volana na cilj in v spretnostni vožnji s »kočijo«.
Golfi so dobesedno zasedli Bled. Povsod jih je bilo dovolj: ob športni dvorani, ob domu Partizana, pri hotelu Golf, na obeh straneh Prešernove ceste, na delu Kidričeve . . . Raznobarvni, sodobno opremljeni avtomobili, z bolj ali manj širokimi gumami, raznovrstnimi žarometi, in v vozilih mladi, predvsem mladi ljudje so bili dobra paša za oči, še zlasti za nas Jugoslovane, ki se še v večini vozimo v Zastavinih vozilih. Ko se je na blejskih ulicah pojavil kmet Cena Potočnik z domala sedemsto kilogramov težkim in razmeroma mirnim volom Sivcem, zapreženim v voz in z oznako GTI med rogovoma, se je marsikomu utrnila misel: vol ni le »atrakcija« prireditve, temveč tudi simbol zaostalosti naše avtomobilske industrije — zaostalosti, ki ji v mnogočem botruje tudi monopolni položaj jugoslovanskih izdelovalcev osebnih vozil na domačem trgu.
Če še zapišemo, da je prireditev spremljalo trideset novinarjev uglednih motorevij iz Evrope in celo iz daljne Japonske, potem je neizpodbitno, da se je splačalo ponuditi gostoljublje devetsto voznikom golfov GTI in prav tolikšnemu številu njihovih spremljevalcev — zaradi Bleda in njegovega turizma namreč.
C. Zaplotnik
Vozniki gollov GTI so se na Bled11 pomerili v spretnostni vožnji, ne j golfi, temveč z vozili, kakršne kaŽ* posnetek. — Foto: F. Perdan
AS
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
V. d. glavnega urednika im odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din.
Kranj — Minuli konec tedna se je po Gorenjskem zvrstila vrsta koncertov, saj pevski zbori zaključujejo sezono z letni' mi koncerti. Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pa je minuli konec tedna s tekmovalnim programom iz mariborskega srečanja slovenskih pevskih zborov »poravnal dolg« pred domačim občinstvom, ki je domala povsem napolnilo telovadnico kranjske gimnazije in hvaležno nagradilo odlične pevce s ploskanjem. — Foto: F. Perdan