30. štev. Novo mesto, 14 iiuija 1901). XXV. letnik. DOLENJSK u Izhajiijo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej,—Cena jim je s poštnino yrcd za celo loto najjrcj 3 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in druge evropske države znaša 3-50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dojiisc sprejema nredniSlvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Kovem mestu. Slovensko stališče v Jugoslovanskem vprašanju. Slov <'nski lihenilfí! sniiiiotili bosansko iVaiičiskane. Gospoda moja! Ko je nedavno hrvaški rodoljub Radič v I «erbiirjrti jircdavai o bosanskem vprašanju, takrat je neki grof ^"nnskij, znan ruski „paiislavist" zakiical, ko jo Kaiiić ranlaj^al «'lííoilojuo delovanje frančiškanov v Bosni in Hcn;egovini: Kaj, ■ frančiškani v Hosiii in Herc-eg-ovini so sami Iiiiiipjc! Radič je J^Pra-sal: CJ(| i(0(i p,i i,),ate toV Hobrinskij na to; 'i'o so meni ^'oveiid v Ljiii,)jn,ii povedali. (Veliko ofrorčenje.) j; jo bil Hobrinskij v Ljubljani in je tn občeval s samimi ''JcraJci. l'o tem se lahko viiii, kakšne iiifonnacije dobivajo Slo- oil tiašib liberalcev! (Sjjlošno o^wóenje!) in taljenja vrlo, rodoljubno dcinjočih franjevcev v Bosni 1 ilercegovitii po pravoalavnein i^rofu Bobrinskcm mora globoko '^siilJ vse Slovence in Hrvate. (Tako je!) GoMjioiiii moja! I'o mojih inisjih mora prava slovanska in mnjska jiulaika «treiniti po tem, da se ohrani mir med Av-ter u i" ''ržavi stopita med seboj v prija- ^sko nuiiiorje. {Živahno odobravanje.) Na ta način se zajamči it;no rešitev narodnega slovanskejra vjjrašanja in vseh baikan-vprašanj — zajamči mir in prijateljstvo meti katoliškiini in "oslavnimi Slovani. iJoJžnost liusije pa je, da dela slovansko ' ^itilio tudi v svojih lastnih mejah, da izloči iiredvsein skelečo »Q poljskejru v)>rašanja. Naj Rusija dii pravico katoli.škiin IV Pkom v svojih lastnih mejah, potem naj šele govori o drugih '""danskih zadevah! (Tako je!) ItiMinče naIoi;(* „Slovanske Fnote*^. M-iî ^ tem zapuščam jiolje velike poJiliko in na razmere v državnem zboru. y *J"Kíiiil sem že deloma našej^a delovanja v )»redvelikonočnem ýsediinjn, namreč na-ie^a glasovanja o rckrutneiii kontingentu. , iiiojd! Takrat smo stali pod i>ritiskom zunanjih razmer, ' vtisom vojnu nevarno.'sti. Takrat smo se pri vseh korakih . 'ab ozirati mi vnatijo nevarnost; notranje-])olitično vprašanje ' ^t'ipilo kolikortollko v ozadje. Zdaj, ko je vnaiija nevarnost «ranjena, /daj boiuo, (fos])oda moja, mi, ki smo združeni v -K'l'ioti", ])rcsojaIi ])oložaj zgo^ s stališča notraiije-poIitiSkili tjoii!"^'"' moteni po vnanji nevarnosti in skrbeli I za to, da so v korist Slovanom razreši notraiije-i'Olitični r JJ- í'1-i tem pripade odločilna vlojra „Slov. linoti", k) je . ^"vno iiajmočnej.ša skupina v ijržavneni zboru. In ta skupina Voliif"^^^^' kakor pred Veliko nočjo, pravo izbrala tudi v po-'««^tiočnem zasedanju. Nasprotniki ...Slf»vaiiske plnotě". sih ^ "^"aj ííiasov, ki iji ztjiuu „tjuuli i J^ narodnih na.sprotuikov jih Je tudi nekaj v iastneiii taboru. LUavno je bilo čiiati v.,Slovenskem Narodu" članek, iz katerega jj. '=!"ajitlo, kakor da bi hrepenel pisec, da bi se „Plnota" kakor jii i? razbila. Naj bo mož, če je mož — jaz mislim, da lila,., ^ ''""'ku podoben — potohižen, da so to ne bo zgodilo, sili ;ato je potrebno, da se slovanski živelj združuje, o.sredotočuje, iti zato bomo storili vse, da se ta velika slovanska skupina ohrani in da ta skujiina tudi v polni meri vrši svoje narodne dolKnosti v prid narodov in ljudstva, (Živahno pritrjevanje.) Postava o živiiiskili kiiziiih bolcznîli. Gospoda moja! Povdarjati pa moram tudi, da jo kratko zasedanje pred Veliko nočjo rodilo važen uspeh na narodnogospodarskem jfolju. Sklenil se je zakon [iroti živinskim kužnim boleznim. To je važno ne le za kmeta, važno je tudi za mesta. Vsi veste, da trpi tudi mesto, če so v bližini živinske kužne bolezni. ]Ja je navedena postava velikega pomena za kmečki stan, to vé vsak, kdor zna, kaj je hlev. Če jiride nevarnost kužne bolezni in je treba živino pobijati in če dobi lastnik živine fio, 90 in do 100 odstotkov odškodnine, v nekaterih slučajih [la še več kakor je bila žival vredna, je to za vsakega kmetovalca največjega pomena. To vsak izprevidi, tudi če ni kmet. (Tako je!) In vendar se je našel kmečki liberalec v Št. Lovrencu oh Temenici, ki jo na shodu na Čatežu ])od Za)ibizoni, rekel: „Te postave ni treba: mi je ne potrebujemo!'' S tem je mož pokazal, da jo pravi liberalec, ki se ničesar ni naučil, pa tudi^ ničesar pozabi), zato ker nikoli ničesar znal ni. (Veselost.) Žali-bog, imamo še nekaj takih liberalcev po deželi. Ljudstvo jih pozna in se jim smeje. (Veselost.i Sloga sloveiiskili strank v kraiijskciii «le/einciii zboiii. Gosjioda moja! Prehajam k deželnemu zlwru. O tem bom govoril čisto kratko. V zadnjem zasedanju deželnega zbora -to ve vsak, ki je zasledoval raz)inive — se jo veliko koristnega sklenilo v filagor ljudstva. To kratko zasedanje januarja mesena je imelo tudi velik jmlitičen pomen s slovenskega narodnega sta-Ji.šča. Pokazala se jo neka sloffa med slovenskima sirankama, neko sodelovanje v prid in blagor ljudstva Íii dežele, kar^ sem z vesciijeni in navdušenjem pozdravljal. Ali. gospoda moja! Žalibog so se gospoda liberalci naenkrat premislili in zdaj hodijo lo deželi in rezonirajo zoper stvari, za katero so sami glasovali! No, spoznavanje samega sebe — tako so že staH modrijani sklepali — je ena največjih čednosti človeških, in če bodo liberalci sami sebe kritikovali, se vtegnejo nazadnje še ]>obo\jšati, o čemer )m dvomi večina ljudstva v naši deželi. (Veselost.) Čiii}]!!) ponašanje liberalnih govornikov po ileželi. Gospoda moja! Čudno je ifonašanje liberalnih govornikov po deželi z ozirom na melioracijski zakon. Deželni zbor je. kakor znano, sklenil najeti posojilo deset milijonov kron za vodovode, ceste, ureditev voda, za izbo(jšarijc zemîje. V deželnem zboru je tudi liberalna stranka, kakor en mož, glasovala za naš tozadevni predlog in sicer, kakor so rekli, z veseljem. Kmulu na to gre liberalen poslanec v Litijo, in tam pove kmetom: Vidite, mi nismo sovražni ktnetoui (Klic; Dr. Oražen!) Ta zakon vam bo v prid, ker se bo 1 (J milijonov deželnega denarju porabilo za kmečke koristi in tudi mi smo zanj glasovali. Drugi liberalni govorniki iia pravijo na drugih krajih dežele kmetom takole: „Poglejte! Ti klerikalci )»odo liezelo na kant spravili. Zdaj so zopet napravili ilesct milijonov dolga!" (Burna veselost.) — Tako dvakrat ne govore enako. Sebi štejejo v zaslugo, da so glasovali za ta zakon — nam pa v greh. Liheniliia opoziciju ni iievartia. Taka opozicija ni nevarna. Tako neumnih ljudi ni več v deželi, kakor bi jih radi imeli liberalci. řa.si so se silno iz])rc-menili. Gospodom liberalcem sTetujem, da naj jiametno govore. To bo najbolje za obe strani. (Tako je!) V zo nerazumljivi brczbrií' nosti naše vlade vajeti dobili v roke Mažari, katerih strahovla''® sc 1)0 pravici boji bosnisko |>rebivalstvo. Tudt dnigi posjlanci so vlado ostro prijemali, narbrž so dnevi sedanjega ministerHtva ^^ šteti. — Minister Bilinski ni vedel dniiîcga izgovora, nego ima So besedo prihodnji bosanski sabor, A ta bo v rokah hosnišW vlade, oziroma mažarskih iiiini.strov, — „Slovanska .Jednota" vse storila, da se rcSi za Bosno, kar je še mogoče. Bosanska ustava. V skuiuiem finančnem ministrstvu konči" urejujejo besedilo ustavo za Bosno in Hercegovino, Ta usta*'" bo morda samo začasna. Deželni zbor bo imel 91 članov, in siC^ 19 viriliatov in 72 voljenih poslancev. Virilni glas bodo îm^" • sledeči dostojanstveniki: ,') muftijev, 4 katoliški škofje, 4 i"'«^''*': slavni metropoliti, višji rabin v Sarajevu, predsedniki viíjcĚ® sodišča, odvetniške zbornice, trgovinsko-obrtne zbornice, uiira^® moslimskih vakufskih posestev in podpredsednik i)ravoslavntífe'' kulturnega svota. Volivni red pozna tri kurijo; največjih čcncev, mestno kurijo in kurijo kmočkih občin, Voiivna pravi"^* je a[iIoSna. Volilo bo vsako ver0Ízi)0vcdanje zase, in sicer pra'-'"', .slavni sa, moslimi 24, katoličani 16 jpo.slancev, . ! O toh-io stvareh deželni zbor nc bo smel sklepati: " direktnih davkih, carinah, deželnih monopolih, o gradnjah leznic in o železničnih tarifih. Tudi glede stvari, izvirajočih '' liragmatičnc sankcije (norazdcljivost monarhije, prestolonasledstvf (icžolni odljor iic bo sklo[)al; v tem ozira bo imei deželni i lo petiu)j.sko pravico, ^ 1 Ojiraviltiik deželnega zbora je posnet po opravilniku "i"'' najskega občinskega sveta, IJeželnega glavarja bo imenoval ■ ^ Načrt ustave predložijo obema [jarlamentoirin. ,\ko ga avstrij:** ' in ogrs-ki parlament odobrita, bo cesar ustavo takoj sankcijonifj* j V j)roi'HČiiusk(Mn oilseku jo poslanec Gostinčar priporo*^! državno podporo za povzdigo jitujskega prometa na Kranjsl^® in podporo slov, planinskemu društvu, nadalje razne državne mej drugiin zgrailbo državno ceste v črnomaljskem okraju. ' j slanec dr. Žitnik šahtova vi.šjo šolo za stavbeno obrti in preos"" sedanje strokovne šolo za lesno industrijo v ijjuhljani, Na Štajerskem so imeli dežclnozborske volitve dne 7, "."'^j iz občno skupine, Ud]ieh je, da so nemški nacijonalci pora^" na ceJi črti, izvoljeni pa tri kršč. socijalci in štirje aoc. demokrati. se, (ia liberalne Htraiike povsod projiadajo, boj se suče okrog strank, ki ae boré za zniajro krííanskih ali pa protikrstianskih nareJ. Isto BO je pokazalo tudi na slovenskem Štajerskem. Med oiiilotniini brati je bil ljut boj med liberalstvom ter socijalno do-niokrai^ijo na eni strani in iiieii krščansko stranko „Kmečke yiednja je sijajno porazila obe stranki, z offroniniroi ve-^"laini ata izvo^jel]a drž. poslanca dr. Koroscc in Pižek. Stiijerski Slovenci ao se zdaj prepričali, da je bil potreben iati boj, ki íía je verno ljudstvo na Kranjskem že srečno izvojskovalo. Videlo se je, da takozvana ^.narodna stranka" ne zasluži teřra Bicna — vsi ostanki stari]] liberalcev, neniškntarjev, „stajer-cijaiit^v", o{i])adnikov in deloma socijaldeniokratov ao so v njej 'iiružili zoper slovenaketfa kmeta. Úurina je okoliščina, da je 'arodna stranka v mestih postavila kandidatom g. lîebeka, a v Oe^y jjj jjijjjj j^jv gjo^jjj,^ izdala — kakor jiiše „Straža" slovensko stvar socijalnim demokratom. Sodi se, (ia bi z frakar Kebek 1h1 prišel v ožjo volitev, O ti narodna Nil l'i-(>(iiirlNkPiii ill (íornjciivstrijwkejii so pri volitvah r-'tiaiiski socijalci želi obilno usjtche. ťredarlska je čisto »^""'la' dežela, a znajo krSč. poslanci tako g:ospodariti, da nima , edina v vsej Avstriji — niti novčiča dolpa, l>a« P« I'Ol" milijon premoženja, y >11 ('('skiíiii je radi protivojaškc agitacije obtoženih 500 sodna obravnava bo meseca junija. . 'tpi'tikîi kriza ie ni rešena, ('esar so je vrnil na Dunaj, šo jiozval nobenei^a i>olitika za sostavo nove vlade. . '''iiniiju v preporodu. Mladoturki hočejo spremeniti se-f'PJo^ ustavo, katero naj senat in zbornica kot ,.uarodni zbor" Jjavira. -- Našli 30 v Jildicu velike zaklade presnjega sultana, t" se obdrži za driavo; sultanu priznajo pokojnino 1000 funtov "^SGčno, njefiovim trem ožci^jenim sinovom pa jio GOO funtov. Fi'aii<'osk)KatcIji so: 1'rokopij Oezarejski okrog iii''iî ' okrog 1. fiOO, Teolilakt simokatski okoli 1. 630 J eoian okoli 1. 810 po Kristu, '^"«tkom VI. veka je velik dol starih Slovanov bival v i ' ''atere zdaj zovemo; Enle^sko ali Sedmograško, Vla.ško hiin in Moldavo, S smrtjo kralja Atila I. 454 je zapadlo HIIn i," med Donavo in Tiso na sedanjem Ogrskem, "Sk] ostanki so so deloma spojili s sosednjimi rodovi, deloma j.ijJ'^ f'c vrnili proti Črnemu morju v juîÉno Kusijo, kjer se jim Slov 'Zfitibi, S to propastjo jo v zvezi novo gibanje med Vi v i'' zgodovina. Tisti Slovani, ki so začetkom Iilpii označenih zemljah, so bili razdeijeni v dva L Jedno pleme so je zvalo Sloveni, drugo Anti ali po ^^J'itin.'iko: Sklabenoi in Antai. Sloveni so bivali iiroti zapadu, moH Vendar ni nobenih podatkov, da bi ae določiti meja med Sloveni in Anti. (Cf. dr. Maretic: Slaveni '"''^"ini, dr. Kos: Gradivo 1,) kq severu mogočne reke Donave bivajoči Siovani zaceh l^jj onstransko grško cesarstvo, ki se je imenovalo '^^očno-rimsko ali bizantinsko. Ni sicer natanko »ioi I- Sloveni in Antje začeli napadati bizantinsko joVr ^ 1'rokopijovih besed so smo sklepati, da takrat, ko . ^'■■říraiiu ali Bizancu nastopil vIaeliali H seboj, (irski cesarji so morali vsled ti3ga večjo •^'■lOHt: obračati na mejo ob Donavi, Justinijan je pošiljal tija hrabre čete, poleg že obstoječih trdnjav je zidal .še nove ob reki, da bi se mogel obraniti slovanske poplavi. L. 530 so kakor včasih prej šli Sloveni in Antje čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali med bizantin.skimi prebivalci. Justinijan pošlje zoper Slovene vojvodo ('hilbiidija (jio mnenju dr. Maretiča Milbud-ija, torej slovanskega pokolenja, kajti mnogo Slovanov je za novce služilo v vojski grškega cesarja), llilbud se je drznil s svojo vojsko prestopiti I)onavo ter se zaplesti 1. 633 v hoj s Sloveni, v katerem pa je zgubil živtjeiqe in z njim nebrojno Bizantincev. Tako je bila zdaj Slovenom pot čez Donavo prosta, da so še bolj plenili po bizantinskih deželah. — Ko se jo i^a kmalo potem vnela domača vojska med Sloveni in Anti, so prenehali napadi onstran Donave. Sreča je odločila v prilog Slovenom, — L, .545 .so ti Sloveni zopet vdarili v Tracijo ter zasužnjili mnogo Bizantincev. Silen je biJ njih naval 1. ňití v tedanji Ilirik. BizanSki poveljniki so imeli sicer okrog 15,000 vojakov; a napad Slovenov je bil tako nagel, da se niso mogli zbrati in postaviti v bran. Slovenska vojska je naglo prodirala, morila, plenila in si trdnjavo in mesta osvojila ter zmagonosno dospela do adrijanskega morja blizo mesta Drač. — Istotako je I. 549 šla njih vojska, v kateri so se posebno konjiki odlikovali, čez Donavo in Marico, potolkla bizantsko vojsko jiod poveljstvom Asbada, katerega so neusmiljeno sežgali, J'otem so pustošili po Iliriji in Traciji; cn del vdarî proti egejskomu morju ter premaga bogato, kupčijsko mesto Toj)er, — 'Tiiiii naslednjega leta se Sloveni najprej prikažejo pri Nišu, nameravajo vzeti Solun, a tu so jih Grki prehiteli; zato j)a se Sloveni obrnejo proti Dalmaciji in silno ropajo. Kar dve leti ostanejo po raznih bizantinskih pokrajinah ter se prikažejo ob Marmora-m or ju. Cesar Justinijan posije nanje veliko vojsko v Tracijo, Pri Dre-nopolju (Adrianopel) se vname boj, ki se konča s popolno zmago Slovenov. Celo veliko državno bandero gr.škega carstva so uplenili. (Trdina: Zgodovina si. n.) Bizantski vojvode so komaj utekli v Carigrad, kamor je bila zdaj Slovenom jiot oii])rta; dospeli so re.s do Dolgega zidovja, ki je bil komaj dan hoda od glavnega mesta. V tej vojski so imeli !)Ogat plen in v sužnost odj>eljali do 100,000 ljudi. Vjeti Bizantinci so bili krščanske vere, zato so jih naši predniki imenovali „krščence" in „krščenice". Ta izraza sta jim pomenjala, kar besedi sužnik in sužnica. Od-, tod menda ime „krštenica", ki še zdaj znamova hišno deklo, l*oleg Slovenov pa so imeli Bizantinci še druzega .sovražnika na severozahotini strani svoje države. Tu so bili Avari ali Obri, ki so večkrat združeni s Sloveni pridrli na bizantska tJa, tako za ce.sarja Justina II. in njegovega naslednika cesarja Tiberija. L. 578 je do 100.000 Slovenov pustošilo po Traciji, Ker jo bil takrat cesar zapleten v vojsko s Perzijo, je iskal zveze z obrskim kakanom Bajanom zojier Slovene, ki je res zbral okrog 60.000 moř. močno vojsko, a vendar ni užngal Slovenov, da bi se mu jtokorili. — Avari so mej tem oblegali mesto Sirmij 1. 579, Vsled tega so Sloveni tem loži prodirali v bizantinske dežele, ker se je cesar bojeval s Perzi, Tako so Sloveni nemoteno drli čez Tracijo, Macedonijo, na Grško, pi)sto.šili po ilaljnem Peloponezu. ■— Ko je v Carigradu nastopil vlado cesar Mavricij (od 5H2 do 602. 1.), je obrski kakan sklenil ž njim mir in ni smel več napadati bizantinske države. Zato je j>a zojkt Bizantince na-šuutal Slovene, kateri so pridrli do Dolgega zidovja. A bizantinski j)Oveljiiik Komentiol je pri Drenopolju premagal slovenskega kneza Adragasta -= Kadogosta ter mti odvzel jilen. — Ko je car Mavricij sklenil mir s Perzi, ni imel druzega sovražnika nego Slovene. Zato je hotel tudi streti njihovo moč. i'o-velistvo izroči hrabremu Prisku, ki se skoro tri leta (59;) do 595) vojskuje s Sloveni z menjajoče se srečo; zato ga je cesar odstavil in jiosJal svojega brata Petra, ki pa tudi ni zmagal. Zopet cesar imenuje i'riska vrhovnim jioveljnikoni, 1j. 597 se je zopet kakan Bajan napotil v bizantinske dežele, združil se z raznimi slovenskimi rodovi ter ukazal napasti mesto .Solun a brez usiieha. Pri,sk je hotel odriniti Slovene, a se jo zdaj moral bojevati z Obri, ki so se l)ili polastili nio,st!i Singiduiiu, 1. 699 udarili v Dalmacijo, a naslednje leto se vrnili ter pridrli do Dolgega zidovja, L. 602 je cesar i)08tavil zojiet svojega ne-sjïoaobnega brata 1'etra za jtoveljnika, ki naj prime Slovene v njih zem^i ter tudi čez zimo ondi ostane, A vojaki so se uprli in si stotnika Foka izbrali za poveljnika, ki je peljal armado nazaj proti Carigradu. ^Mavricij je bežal čez morje v Azijo, a Foka je postal bizantinski cesar. To splošno zmedo so porabili Perzi, da so se znova vojskovali z Bizantinci. Vzdignili so .se pa tudi t,)bi'i ter pustošili zopet po Traciji. To je Slovenom tialo priliko, da so še pogosteje napadali bizantinske dežeie, ter si jih slednjič večinoma prisvojili in ao za stalno naselili na sedanjem balkanskem [lolotoku dale« doli do l'clo])onoza. Kakor jo bilo zah od n j e-ri msko cesarstvo omeh-kuženo in trhljeno ter se razrušilo ol) prihodu naravno čvrstih narodov, tako jo slo tudi vzhodnje-rimsko )>roti svojemu razpadu. Kar so liiU germanski rodovi za rimsko ali laSko deželo, to so bili za íírško ali bizantinsko cesarstvo (MU rodovi slovanski, ki so se polastili mnogo njegovih deželii. Tako so Bizantinci z^'ubUali razne provincije. Pri teh navalih na bizantinsko cesarstvo smo ra!)ili navadno izraz „Slovéni". Bili pa so to pradedi slovanski vseh onih plemen, katera se ziiaj bivajo po balkanskem polotoku in ki so v naslednjih stoletjih osnovala posebno države. To so bili z jedno besedo predniki sedanjih Jugoslovanov. Dopisi. Toplico. Kopališka dOba je odprta, toda gostov so je doslej malo oglasilo, ker v tako neugodnem vremenu nihče rad ne gre za delj časa od doma. Ttidi kopanje ob hladnih dnevih nima tega vpliva na ude, kakor oh solncneni vremenu. I-tazun vojakov, ki stanujejo v c. kr. vojašnici, jo tn naš stalni gost podpolkovnik v p. Milavec, dekan Bukovec iz Istre, soteski rojak, in še nekateri posamezniki. Prihodnjo dni iitegno priti župnik Jernej Prijatelj, ki se setlaj mudi v bolnici v Kandiji, Pričelo se je tuili živahno stavbeno gibanje. Lani si je svoj novi dom prav čedno uredil Fr. ètravs ml. — Letos gradi novo liišo iiu mestu nekdanje Pipčeve koče čevljarski mojster Halek, staro Miličovo jioslopje na griču nasproti kovafra Šoberja je kupil mesar Karol Hošiarič in bo sezidal novo primerno hišo. Gospodarsko poslopje si gradi na polju župan Sitar, ker mu je lani na isteiii prostoru poprejšnje vsled užiga po streli pogorelo, V župnišču je dal odhajajoči župnik Podboj svoje sobe preslikati, da bo naslednik imel prijetno bivališče. Xovi žujmik pride .šele v začetku avgusta, sedaj upravlja ob.širno župnijo g. kajilan Fr. Krhne. (iiiuNiio. Toi)liški liberalci, ki jim je bil poslednji župnik Podboj zaradi svojega odločnega nastopa in doslednega bojevanja proti napačnim, za naš narod pogubnim načelom liberalstva trn v peti in kost v griu, niso mogli strpeti, da ne bi še enkrat pljunili za njim. V 104. št, „Slov. S'ar." njegov znani prijatelj namiguje, kakor bi bil dopis v „Dol, Novicah" dne BO. apr. izpod njegovega peresa, torej samohvala, in izraža neznansko radost, da je — Sel. Gnusno, jiodlol G. župnik, ki jc toliko kakor nobeden pred njim pisaril in deloval za povzdigo Toplic, sc pač ne zmeni za napade takih ljudi. Zanj jo narslajse zadoščenje lastuaročno zahvalno pismo župnijskega patrona svetlega kneza Karola Auerapcrga, priznanje duhovnih j)redstojnikov in hvaležnost ogromne množine ljudstva, proti kateri zgino kot cestni prah bevskajoča peščica liberalčkov in odpadnikov. Preštejte se vendar enkrat, koliko vas je. Rajni župnik Babnik bi ac od gnjeva v grobu dvakrat obrnil, če bi vedel, kako ga topliški liberalci pri vsaki priliki vlečejo na dan in se stiskajo za njegov hrbet. On se je ravno tako nio/.ato kakor druga duhovščina boril proti liberalizmu. To bi vas zdelal, če bi mogel govoriti. Dajte saj mrtvim mir, suroveži! Dostavek uredništva. Resnici na ljubav izjavljamo, da jo bil dopis „Za. slovo" poslan od druge, in sicer ujerodajne strani, ter vsebuje zasluženo pohvalo in priznanje duhovniku, ki jo vzlic bolehnosti tako vztrajno in goreče deloval. Bomo videli, kako se bodo razmere o svojom času obrnile pod novim župnikom. Skušnja pa uči, da pristen liberalec nikdar ni odkritosrčno vdana ovčica klerikalnega dušnega pastirja. iz Št. .lenii'Jil. Pogreb rajne Jozetiue Majzclj je bil v Št. Jerneju veličasten. Pri pogrebu so bili zastopani čislani ^sorodniki in prijatelji iz Novega mesta, Kostanjevice, zelenega Šta-jerja, Gorenjskega itd. Spremljali so blago rajnico na zadnji poti štirje gg. duhovniki, dva usmiljena !)rata in nebroj občinstva. Pokopal jo pokojnico gosjioil pro.št dr, S. Elbert. Domači pevci so prod vilo in na pokopališču zapeli prelepe žalostinke. Dobra Pepica ni dolgo časa bolehala, saj nevarno ne. V teku desetih dni se je vse izvršilo. Gospod doktor ji je vzel dvakrat vodo. A contra vim mortis non est medicamen in hortîs. Pokopala jo je vodenica v 49 letu starosti. Marsikak revež bodo pogrc.šal dobro Pepico. Za to je imela vedno odprte roko. N. vm, p. ! V Šlangi. Po silno dolgi, hudi zimi smo imeli v aprilu prav tople — prevroče dneve. A zadnjega aprila jo i»a pri.scl mrzel vihar — in proti večeru jc začela gosta toča padati, It' je vse pobelila. — Drevje tudi letos lepo cvete. Prav krasno so cvctele črešnje — in zdaj iia cveto prav lepo vse hruške. Mrličov imamo že osem — čeprav ni nobone posebno bolezni. Mrjo i)a le moški. Za ljudi — delavce — družino je tu silni» hudo. Kjer jo bilo poprej v hiši deset do trinajst ljudi, jih j® zdaj komaj štír do pet. Zato ne moro kmet naprej. — Divjih pO; telinov je tudi pri nas veliko. Hrošči so pa zginili jo preveč mraz zanje. Fodgnid. Lfmrl je -Jožef Kastclic iz Vinjevasi .št. 3., jio; sestnik star 31 lot, brat župnika č. g. Matija Kastelic iz Dola itrj Ljubljani. Umrl jo za vnetjem možganov v bolnišnici v KandiJ* dno (i. niajnika zvečer; v nedeljo popoldan jo bil prepeljan n» domačo jtókopališče ol) obilni udeležbi, kar spričuje, kako spoštovan in ljubljen je bil pokojni od domačih in sosednjih furmanov. Izprevod sta vodila čč. gg.: j). Bernard in brat pokojnikov. I'r' Zajcu je pričakoval izprevoda dotnači g. Župnik. Pokojni f^' pušča žalujočo ndovo in dva nedorasla otroka. — Bog daj kojnému večni mir! Šniin-tiio in'i iJtiji. Ako greš iz Smartna aH iz Litije P^ cesti proti vasi Breg ob desnem bregu Savo, vidiš takoj [tf' mostu zidano hišo, mlin in žago, kjer jo gospodaril Jožef ííi; mončič, ki je bil rodom iz Dobravčovo hiše Podšentjurjem pr' Poganiku. Dne 4. majnika je spoštovanega moža pobrala nemila .sinrt Bil je nzoren gospodar, ki jo u|)eljal pri svoji oltrti tudi stroje in najirodoval z duhom čaaa, kakol- spričuje njegova lepo ol»* delana kmetija. Zapustil je več vrlih sinov, katere jo vzgaja! * krščanskem duhu, ki je prešinjal vse njegovo življenje. Očividné ga je spremljal Božji blagoslov. Kako priljubljen je bil rajnilti pričal je pogreb, katerega se je vdoležilo vktjub slabemu vreuicUj veliko ljudi naše obširno župnije. Vzglednemu možu blag 9])0i!ii"' —— Belokranjski glasnik. Iz Adlešič 7. maja, „Dol. Novice" sporočilo so v št. IL da je pogorel tu v Dolenjcih h. št. 2. Miko Vardijan, ki je ^ zavarovan pri „Vzajemni zavarovalnici". Ta mu je prav kniiij" )0 nesreči izplačala zavarovalnino v znesku 1020 K, četudi jc )il zavarovan še le eno leto in jc plačal samo enkrat in sicer 21 K, Zatoraj priporočamo to zavarovalnico prav toplo kot pi"^^' vestno in pošteno. — Včeraj 6. t. m. umrla jo v gradu Pobre^j® g. Marija Kauch, mati našega žujiana g, Petra Kaucha. Dosegi" je lepo starost čez 77 Jet in jo bila v zakonu z možem, ki živi in je še čvrst in delaven vkljub temu, da je že v 83. letu. čez 62 let. Poročena sta bila namreč v Semiču 3. febr. IB47-Zanimivo jc, da je bila poročena, ko šo ni izpolnila 15. let"-7. febr. 1907, obhajala sta v naši župni cerkvi diatnuntno poroki-V zakonu sta imela VJ otrok, od katerih jih živi še ». Hf'^i čvrst in trden je belokranjski rod. Domače novice. I.'inrl je 13. maja v Toplicah č. g. M. Hobar, žujmik v I'-Pogreb bo li"). maja oli 8. uri zjutraj. Imenovan je bil c, kr. mornarskim višjim poslovodjem domačin gosp. Anton Sajz, rojen v Mirni peči, ki je že več v pomorskem arsenalu v Pulju, Oschnn VJ'sti. Prestavljeni so: Itespicijcnt Rudolf meriltz iz Idrije v Novo mesto, od tu pa finančni paznik I'a^'*! Straus v Idrijo. — G. svetnik Podboj iz Kandije'je včer«J odjiotoval na odmor h kvarnerski obali v iko pri Lovranu. ličnemu sotrudniku želimo najl)oijšoga usjieha in srečnega povratk®' niiičiijimi t.siik«l(>ten corktrija/,ncm Kamniku. Nadejati so jo, da i «oienjski odseki polete tjakaj. „Orle" po Dolenjakem prosimo, "ii nam kaj poročajo o svojem delovanju, ,,Sl(>v(>ii(.r'^ piscr iSaSa okrajna glavarstva še vedno no JMo, (ia je predvaetii znanje sloveii.šdne neoijhodno potrebno, 7 hočejo unidovati kakor so spodobi in v jeziku, ki fra občinstvo utne. Podrejenim žujianstvotn pišejo že v tako spakedrancm jeziku, da človek res ne vé, ali se ta jfospoda iz našega jezika "aravnost norčuje in norca brije, aH pa je tako slabo podkovana " jezikovnem ozirn. Toda oboje je naravnost ncodpustno. To-le ^'iig-led: „V dostavo priloženo duplikat voja.ško knjižico notri "avodencřía . . . proti potrdilo." Z vseh vetrov nažcno urad-"'ko, ki se nikdar nc morejo naučiti pravilne slovenščine, ker preleni, da bi se jo učili! l'ojilejte nas, Slovencc! 1'^lfktrika. „Slovenec" !>oroča, da jc podjetni g. Ko.iicek ^jojo električno napravo od nekdanje ifrasčine Ljuknja v kot razsvetljavo in t'onilno moč žage lirodal tukaj-Sfjemu trgovcu k. Héidelnu za 103.000 kron. iNovi last-IJiije misli prestaviti vse stroje iz Kandîje v mesto m tu "Ptiliati tudi razsvetljavo. ^f pro meni l»a posesti. Isti poroča, da je župnik v Planini "8(1 Semičom, sedaj Se v kandijski bolnici, g. Fr. Zega. prodal zemljišče v Kamiiji ob stari državni cesti g. Mrvarju i/. '^Krjančeira pri Hmiholu. Itožji «rob, ka lela in cerkvica — po istem viru — letos ob-stojita aoo lot. Ltistn k svetišča in zemljišča okro^ jo g. Krajec. Viihilíí na občni zbor moško poflružnice sv. Cirila in Metoda v Novem mestu v soboto dno 22. maja o!) 7, uri zvečer v gosp. Juckovi gostilni. Dnevni rod; 1.) Poročilo predsednikovo in taj-nikovo. 2.) Poročilo Ijlagajnikovo. 3.) Volitev dveh članov po-^Waščencev za glavno skupščino, -1,) Volitev novega odbora, Kvcntuelni predlogi, ' Odbor. P liobavni razpis. C. kr. ravnateljsvo državnih železnic v pUaku naznanja tr),'0V3ki in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ™ oddalo dobavo 500 ton kovaškega oglja za dobo 1. januarja do 31, decembra liflO. Ponudbo je vložiti pri gon na-^fidenem ravnateljstvu najkasneje do 15, junija t.l. 12. ure ojioldne. . . 'toj Zii .slovensko vsené lišče - so Kove knjižica,' ki jo izdala „Slovenska dijaška zvcia". Izvrstno pojasnuje v.10 »orbo za slovensko v.scučiliáčc. Namenjena jo, da vsebina prodre "laso narod», ki zahteva svojih pravic. Vzemi in beri! Gospodarske drobtine. - Kinchtje, oiMišíiiijlť škropljenja 1i-t proti pero' 'NiDri ! Ker smo imeli zadnji dve leti najiorcdoma sušo, so lieronospora ni tako močno razvijala kot pretočena leta. ^"OKi lahkoverni in lahkomiseljni vinogradniki so vsled tega ""Mja, da ni treba vet trt škroidti. Kako napačno jo to mnenje, JO narn pokazalo ravno lansko lotfl. Po dolgi 8U.ši jo meseca J|)ïiiata nastoijilo močno deževje in kar na mah se jc prikazala I ^ronospora. ki je mnoge vinograde (zlasti v zapadnih legah), ki Jf,' l>o.škropljeni prav hudo zdelala! Ker je pa lotos ze . "jnik deževen, je nam letos pričakovati peronosporo bolj zjïOdaj " "oîj liu<Ío kot lani. Za to pa svarim vse vinogradnike: ne l'Uščajto škropljenja! Prvo škropljenje naj se vrši koj, ko "jastejo pognjanki dobro ped dolgi, drugo škropljoiyc 10 do 14 ] po prvem in tretje 14 dni po drugem. To navadno zadostuje. ako je poletje niokrotno, .škropi naj .se še v četrtič, tn tedne 'O tretjem Skropljeiýu. Pri vsakem škroiilje^ju si moramo prijiravitl ' 0i!0 zmes ^ralice in apna in zadostuje 1 kg galice |»a I Va kjï apna ® 100 1 vode. Ker je letos trta veliko bolj razvita kot lam, r^^krbi naj si vsak, nemudoma potrebno galico in škro-»'"Iico. (Jijjaja C. kr. kmetijska družba potom svojih po- tii gospodarska zveza pa potom kmetijskih driište*. Knic-Jska dru/,|,a „iidaja tudi trtno škropilnice, revnim vinogradnik s pomočjo državne podpore tudi brezplačno ali za polo- vično ceno (glej razglas v „Kmetovalcu"), Kdor ])a želi dobiti močnejše škropilnico „Avstrija" aH pa novo škropilnice „Avtomata" po znižani ceni (Vr, ceneje), zglasi naj so takoj pri podpisanem. Cene teh škro])i!nic z zabojem vred sor „.Avstrija" z enim razpršilnikom na lJunaju K 27-20, v Novem mestu 2ti K; „Avstrija" z dvema razpršiInikoina na Dunaju K 2íí'6o, v Novem mestu K30'fi0; „Avtomata" z navadnim razpršilnikom na Dunaju K 25, v Novem mestu K 26; „Avtomator" Otumpa k avtomati) na Dunaju K 20'ii0, v Novem mestu K 21*20. H. Skalický. — /adi'nžni tečaj ti» (íiHni. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se priredi od 24. do 29. maja trajajoč tečaj o zadružništvu. Ta tečaj je v ])rvi vrsti namenjen učencem šolo na Grmu, smejo so ga ])a udeležiti tuiii mladeniči od drugod. Poslednji naj se ustno ali pismeno jiriglase šolskemu vodstvu do dne IH. maja. Vnanji udeležniki morajo za hrano in stanovanje sami poskrbeti, posebno revni pa lahko dobe tudi podporo po 2 K na dan. ProSnje za podporo je naslovili na deželni odbor, vložiti jm pri šolskem vodstvu na Grmu. — /adi-iižništvo nii llolenjskein je do malega se povsem nerazvito, ker nam manjka smisla za to in medsebojnega zaiiftanja. Ker je treba tudi na to stran buditi naše ljudstvo, oponarjamo na fadružni tečaj, ki se priredi od 24. do 29. t. m. na Grmu in prosimo vso zavedno kroge, da po.šljejo v tečaj ukaželjne ndadeniče. Iz vsakega okraja bi moralo jiriti nekaj mladcničev v tečaj, — Itazstava kranjskih vin v Tiagi, ki jo priredi kmetijska podružnica v Novem mestu, se vrši od 29. maja do 6. junija. Priglašena vina so so že odposlala in l)o Dolenjska na razstavi častno zastopana. Vsega skupaj so je v sodčekih po 40 do 60 I odposlalo 46 vrst vina v skupni množini 27 hektolitrov, ki se imajo pri razstavi potočiti v steklenicah. Dolenjci so poslali v razstavo 38 sodčekov, skujiaj 21 hI, Vipavci pa 8 sod-čekov. Uiieležnike razstavo hočemo priobčiti v prihodnjih Novicah. — Hedka rnSa jm Iravnikili. Letošnja košnja bo slaba kakor vso kaže. Ne le da jo vsa rast nekam zastala, je tudi ruša redka. Le na gnojenih prostorih se vidi boljša rast pa tudi tam ni ruša tako gosta, kakor bi bilo želeti. Dal Bog, da bi mesec maj popravil, kar jo skazil april. — Sliiiia p« vinognulili jo napravila zadnjo nedeljo mar-sikod škodo. Trpele so seveda posebno nizko lege, kjer je dobro osmodila mlade pognanjke in pokvarila tudi zarod. V nizkih legah so osmojcni tudi ameriški nasadi. Po nekod so kadili proti slani, vobče se pa niso vinogradniki pripravili za to protiaredstvo. Iz črnomaljskega okraja so poročila zaradi slane tudi neugodna. Upajmo, da smo za letos prebili dobo nevarnih slan. — Laška ljulikii je letošnjo zimo v deteljnih mešanicah pognila, vsled česar so deteljne mešanice tudi slabe in jili kaže mestoma preorati in obsojati z zeleno turščico ali pa gra.šico in ovsem. Ako ima laška ljulika biti tako občutljiva po zimi, jio-tom ne bo imela bodočnosti za skupno setev z deteljo. — .lalKilčni (ivetoder. Jabolka so letos nastavila mnogo cvetja po raznih naših krajih. Prav močno se je pa pokazal pa tudi škodljivec, ki je znan z imenom jabolčni cvetodor in ki je uničil mnogo cvetja s svojo zalego in i)0k0nčal na ta način mnogo sadja. Letošnjo mokro in hladno vreme, ki je razvoj cvetja zadrževalo, je močno pripomoglo, ^da so je zalega ugodno razvila v počasi razvijajočem se cvetju. Čiščenje drevja od mahu po eni strani in otresanje drevja v zgodnji spomladi, ko prične brsteti in zeleneti, to je edino sredstvo )iroti temu škodljivcu. Pod drevje je polagati rjuhe, kedar drevje otresamo. Deblo kaže po zimi tudi ovijati s kitami sena, da se hroščeki notri skrivajo. Te kite jo spomladi ojlvzeti in sežgati. — Zboljšanje svinjakov iii hlevov. Sedaj pride čas, da popravljamo .slabe svinjake in hleve. Koliko pomanjkljivega ne nahajamo pri svinjakih! Ko bi so naši gosi>odarji malo bolj zavzeli za to vprašanje in ko bi sprevideli najiake slabih svinjakov, gotovo bi se že marsikateri svinjak popravil in prestavil. Pa tudi pri govejih hlevih treba raznih poprav, saj manjka v njili svetlobo in zraku, dobrih sfjij itd. — Kržama konjerejska daiila za kobile in žrebiee. Na Kranjskem se bodo 1. 1909. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki .še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočené kobile in c) za žrebice y doleiyskih postajah : dno 27. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v -Škofljici za konje žrobčarniškega in mrzlokrvncga plemena; dne 2!i. julija 1909 ob 9. uri dopoldne v Velikem gabru za konje žrebčarniškega plemena; dne Í10. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v Mokronogu za konje žrebčarniškega plemena; dne 31. julija 1909 ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena. Ameriški novičar. Iz št. 1'iivla, Mitiit, se poroča .Slovencu' z dne 27, aprila, (ia je 7. istim dnevom škof Stariha iz Lead v South Dakoti re-Bifïniral. Željno pričakujemo natančnejáeffa pojasnila o tem slovenskem dostojanstveniku. Washiui,'to vseh slovenskih deželah, tako d» bo popolnoma nadomeščal jako raz.širjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Zemljevid se bo letos tiskal. Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. gg, ])overjenike, naj blagovolijo s priloženo naročilno polo vsak v svojem okraju nabirati naročnike na „Zein-Ijovid sloven.'ikih pokrajin". Za Matičarje stane zemljevid K rv-'. za Neniati(»rje pa K 6" . Prosimo gg. poverjenike, naj na narO; čevanje povabijo tudi krajne šolske svete, dru.štva in javne, zlasti občinske urade. Odbor se obrača tudi do vseh gg, nepoverjenikov, ki se zanimajo za to vprašanje, naj mu gredo na roko in naj v svojih krogih nabirajo naročnike. Glede nabiralnih pol sc jiï obračati na upraviteljstvo društvene pisarne, ki daje tudi pc tre!>na pojasnila. * Leva i-«ka. V Kraljevcu se je zavzel prof, Walter Siniow za to, da pride tudi leva roka do veljavo. Ustanovil je skupni z nadzornikom Tromnau-om tečaj za to, V teh tečajih moriij'* otroci pisati, računati, risati tudi z levo roko in po kralkeia času se je sjioznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava jo dokazala, da ne zaostajajo izdelk' izvršeni z levo roko za onimi, kateri so bili dovršeni z desno rok«. * Zastruitljeiije s ziiležaniin zdruviloin. V mestu Bart na Oldenburškem je dala neka delavka svojim ])rehlajenim t.ren> otrokom neko zaležano zdravilo. Zdravilo je bilo pokvarjon"' Otroci 80 so zastrupili in umrli, (■arigi-ad. — Po zadnjem štetju ima turška prestolnic'^ s predmestji 1,131,000 )irebivalcev. Od teb je pol milijona Turkov, ostali so Grki, Armenci, Srbi, Bulgari, Židje iti druge narodnosti, V Carigradu je '224 večjih in «64 manjših džamij (molitvc nic); 144 raznoverskih cerkev in 41 sinagog. Hiš jo 180,no0-24.000 dučanov (prodajalen), 188 velikih in 177 verskih šol; velikih trgovin je 483, kojiališč 169 jn 4r> mohamedaiiskih čitabiit^-Psov, ki prosto letajo ))o ulicah, ter mrhovino in drugo nesnafe'" pobiraja, baje štejejo do 200,000. ■—»sest— Smešnice. (l'niktiriK».) l'avJok: „Zakaj ima vendar tvoj dežnik tako veliko luknjo, da doz kar curkoma noter teče?" — Jurček: „Ali " te^a nc ves? ljuknja je vendar zelo j)otre!)iia, da lahko skoKi njo viiiini, če je že dež potiehal." (Na viiiskiiiu sciiiiijii.) i'rodajalec: „Tukaj pokusíte, ^'ospod, nioje vino je |>o kciuiku preizkušeno in pojiolnoiiia ))ri-stnim priznano.'- — Kupec: „IJa, lia, ali je i>a tudi vaš kemik I'1'tíizkušcn?" Sejmi na Dolenjskem v mesecu maju. v Kan (Ji j i ',»7., ker je '20. jiraKnik; v Veliki Loki in Zagorju v Žužemberku 21.; v Zatičini 24. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje áínicA Rž . . ; ; ; Kuniïa . . . Oïfta ..ill Ječme« , . | Listnica uredništva: u. A. 0. linùlia. Breziiiiuih đopiiur ne moremo olijftviti. Darovi za dijaško kuhiryo v Novem mestu. HektI, po ~K "I h Imenovanje Hektl. pa _K J J ^ St i 40 LeC»....... 13 1 ai Bob....... 9 76 ' l.t i — AjiU....... 11 71 45 Proso ...... 13 — n 71 19 — 1 GO — — ' — — Jajťft p« 9 la 40 vinwrjev 13 — o. K. «ertii, veleiio»e«tnik îu tT([oveo tri vreSe krompirja. Z« meeec 4R it' « '^liehar, žnpnik v p., 10 K, Dubrotnihi ii metita i» Ksadije K. Neimetiiivaii 5 K, Neimenovana 1 K. Bug (lOTrnil Dr. Jos. Marinko. V Novem mestu. (120) Žalujoči ostali. l'''i)iraveri za pniirc (sveliii'je) iii «lïljf je na jiroiiaj v Gaberji 'inimucaii pri Fniiien Skcdl v (Jiiherji Št. 'U. (.loud mori ' johov Ici.e^fit drevja. Cii«.2-i) TRST, Loterijske številke. 8. iriaja 44 18 21 74 iJfi Dober in pošten konjski iilapec dobi takoj službo pri zatiškem samostanskem upraviteljstvu. (ino Krompir v se vedno dobiva po 1 krono mernik pri g. pl. Fichtenau. Zaradi preselitve se protia (iif)-2-i) dobro ohranjen klavir pri revidentu Viljenui Hrovalii v Tcsarskili iili<'ii.li v Kudolfovem. Na lînxlii St. dvajset minut od Novega mesta je na prodaj z dvema sobama, predsolw, kubiigo, kletjo, treuii svîirjaki in lepim sadnim vrtom in vrtom za domaôû zelenjavo. Trocla se prav po nizki ceni. Natančna pojasnila ravno tam. Lapuh Franc. (960-2) Suliwar;, I, ÍE Brna; struisa A. is II. Bistrice; Kulm O. it Prage; Praisiiiger 'Ï Iniiniiista; A. pl. Gar/arirš J, Kamnika; Berćar A. ii KoHevja; Mum D. iz Hradaca, Jakše: tínkíe N. ík Št. Jerneja; Hiklitsch J. iz Merleinsranth-a; Ben-'"ft I. ii I^iSiteiFa Putoka; Goričau J. iz Jeleiidola; Kanali« I. iz LjubljaDej ''«"■C 8. iz Zagrelm. Zahvala. Zft m« o gob mj ne ilikaze srčnega soúntja povotJofn smrti naše nam nepozabne sestre, oziroma tete, utare tete in Bvakinje. gonpodifne Josipine Majzeijy posesliilre v Št. .Icrnejii in za veličastno ter obilo spremstvo k večnemn poiitkn, izreliamu prid vgem mil. g. pro.Mn dr, Beb. P^lbertu, preĚ. KIT. duboviiikom in čč. «a. iifimiljeaiiu bratom, slavni požarni liraiiilii Sentjmiejski, g«, jievtien) za Rinljivo petje ter vsem ji.n. gn, uiieležeoiieni oil blizu in ilaiei, prijateljem, znancem in našim iiipljanom naj iskren ejň u zahvalo. ŠT. JEitNKJ, dne 12. maja 190a. Učenec iz poštene hiše, ki ima ve-setie do krojaške obrti, so sprejme v poduk pri Toiitaž Mnrii-ii, krojač v Črmošnicah st. 8, župnija Stojiiče, po.ita Rudolfovo, Dolenjsko. Verjo intiflžiiio buhovih dpzovníh nîivadnili pragov (švelopjev) kupi podpisani v f^ozdn na stojeĚem proti f^otoveimi plači u in plača Unkove od 90 vin. do 1'50K; iirasiovo pa od 2-60 do 3'60 K. Ponudbo sprejema , » ». i r^j (111.0.1) Ivan Vintar v Straži. T J • 1 tiJS-3-3j Lepa prodajalna %roir;ay,r št. viđu pri zatičini zraven župnijske cerkve. Jjahko se dobi ob enem tudi stanovanje. Natančneje pri Iv. KoiiOiiia, (iorcnja ras pri Zatičini. } "Veliko stanovanje Jc takoj za oddati pri Božjem grobu v hiši g. G. Olivo. Hišii je tudi iia prodaj. Veliko stanovanje SomHè'^îS; « I- iivgiistoiii t. I. v Novem mestu. Isto obstoji iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, kiiliinje i!ii prati itd. Zraven spada tudi vrt.. - Natančneje pri ^ospe Antoniji lt<'vr v Ljiibljiini, (îoHjxpilski' iilicť >l(>v. i, It, niMÍsti'i)i»je. (U7-3-i( -m HN -»i -il -»5 * t HN * •ÍK I Svoji k svojim! Popolnoma vorno naložen denar Hranilnico in posojilnica za HanJIjo in nhollcn rcg. zailruga z neomejeno zavezo (69-0-7) V lastnem domu v Kaudiji sprejema hranilne vloge od vsacej^a, če je iijcn ud ali ne, ter obrc- 4 atujb |)0 O' na leto brez odbitka rcntnega davka, a o katere^^a sama iz svojeg'a plačuje. 5*-i«- 't I t * I Pozor! Pozor! Proda se iz proste roke enonadstropna hiša v Rudolfouem >Iej vrti st. \'u Školinu iilicii v obližju kapiteljsko ccrkve z enajstimi sobami in z drugo prltiklino, opremljena z votiovodom in lepimi obokanimi kleti. Poleg hiše nahaja se tudi en oral krasnega vrta za sadje in zelenjavo, Natanràeja pojasnila daje lastnica sama Neža Kome, Sevii«, pošta Sv, Peter pri Rudolfovem, (J08-3-2) ESENCE {52-15.11) Ustanovljeno 1899 IVAW SVE3TEC brivec In vlasuljar Ustanovljeno 1899 Vsakovrstne slainiiike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, p«sirej!l»a t(řrjia, nu ziilitev« cenik brczplařno. (103-6-2) Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu so prijtoroča dné Il.ťebr. 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50 43-1)) Ra/pis službe društvenega slu^e. Pod])isani odbor Narodne Čitalnice v Noveiri mestu razpisuje službo društvenega sluge z začetno letno plačo K 3(jO' — ^ slučaju usposobljenosti K 400'— ter še drugim postranskim zaslužkom, prostim stanovanjem, knrjavo in raz-svetljavo. Dmstvení sluga jo zajedno tudi šolski sluga z letno plačo K 300'—. Službo je nastínit! s 1. julijem t. 1. Prosilci naj vložo [iroSnje na odbor „Narodne Čitalnico" najkasneje do 31. maja li>09. (113-3-1) Za odbor Narodne Čitalnice v Novem mestu: Dav, Majcen 1. r., t. Ů. ]! red se lini k. Fran Perdan 1. r., t. rnjiiik. fine kakovosti za, takojitiie ÍEvrstnu lErlelovanJe vpakor-šnib opojnih pijai, finih namiznih llkerlev In specljallUt imam Tedun v zalogi. — Pitk'ir tegs se dobi ^li 80% kisova kislina, kemično iista, za izdelovanje najfinejše^ ki'a. Navodila in lepake lioSljçin brezplaSnu z vsako lioiiljatvijo. Ceniki breïplaino in jioit. prosto. Carl Phillip Pollak. Essenzenfabrik PIt.V«, Miirieiigasse 18. Zanesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se iščejo. isroda líplih Ipnn nnçpçtifn ®® - III J J jj I radi bolehnosti go&|)0- UIIILU lupu |JUUUML U darjevG v Čermošnjicah št. H pri Pogancih blizu Novega mesta. isto ima krasno lego prav na Karlovski cesti, tri kilometre od Kudolfovcga. V hiši se nahaja veliko let znana gostilna pri „Žanu"*, Prihodnji gospodar imel bi najugodnejšo priliko za prai živahni gostilniSki promet, ker zahajajo NovomeSčanje kaj radi tje zaradi prilične daljave in lepega naravnega uiiitka.— V hi^i Je tudi z vsem potrelpniiii 0])r(>iiiljeiia delavnieu zii nsiijiirsk<> obrt. — Posestvo meri Síň johov ter so nahaja vse blizit donia-Natančneje pri lastniku .lun, Peiiea, ravnotaiii. ooo-a-s * V Novem mestu se da v najem ali jia tudi proda izdeluje vsa vlasuijarska dela, knjiuje xmeiíane in reiane ŽENSKE LASE po naj' višji ceni, V zalogi ima vse toaletne stvari, posebno svetovno zaani original Bayrum tekoùina prati izpadanju las in prliin, prhat izftine tekom enomesečne Tporabe popolnoma po njei^oveiu navtidilu. Pravi Amerikán-P etra I tudi pr(^skuáeti la rast poiuladka las posebno pri otrocih (11-34-13) Neprecenljiv Nuslol, barvilo za lase in hrade, prekaša vse (loseilaoje iznajdbe, čudovit nspeb sedatnosti, neškodljiv, zdravniHku preiskan. Zraven tega priporoča svoj Brivski Salon, urejen z najnovejšimi kom-forti, s hitro, čisto, dobro postrežba želec muugobrojnega obislca, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne liiše.) hiša Št. 255 stoječa na IjoI" in obstoječa i»! dveh sob, kuhinje in velike kleti. Več se izve pri F. in Al. Smuk v Kaudiji (poj»rej pri PintarjtO- proda.}-. v Hrušovcu, deset minut od želczni-škc postaje Straža, s« proda lopa hiša v dva konca s kletjo pod hišo, Zraven jc kozolec, njiva sedem mernikov posetve in sadni vrt in vodnjak-Vse je tik hiše tor jm cesti. Več so izve pri Alojzu Koiij^^' v lirnšovc-n, poštii Stnúii. ' 104-3-81 Stechenpferd lllijino mlečno milo Najmllejse milo za kožo kakor tudi proti pegam! (64-50 Gl Dobi sc povsodl Iidajatelj in inlužtiik Urban Horvat. Ofljtovomi urednik A. Žlogar, Tisj t. Kra)*c nasi.