' ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        l'                                                                                   '
L                      Trapist in zdravnik.
ftlfffrapisti so menihi, ki se držo najostrejšega ineniškega rcda. Njihov HJHpokJic jo moliti in delati, ter razven skupnih molitev in pesui ne smejo 1||||s ničesar govoriti, nego besede: nMeiuento mori," toje: »Spomni se smrti!" lyT           Ta  red je   nastal  ua  Francoskem  in je  bil oodu  tudi  uajbolj
razširjen, a pred nekaterimi lcti so francoski poslanei naredili postavo, vsled katere so morali trapisti Francosko zapustiti in po svetu iti. Tako so nekateri trapisti priišli tudi k nam ter se na dveh krajih med nami nastanili. Da so v takih razmerah inorali sem ter tja trapisti ttidi prosjaeiti, lcliko se umoje.
Nekega dne prideta dva trapista, ki sta za svoj samostan prosila, v večje mesto, kder sla, kakor je vže navada, gospoda župuika. prosila za stanovanje ter ga tudi dobila. Drugi dan se je vže po novinah čitalo, da ste prišli v mesto dve osobi, kakeršnih še ondu ni bilo vidcti, nainreč dva trapista. Uboga brata sta se tega ustrašila in hotela nemudoma oditi, ker sta se bala, da ju ne bi morda še v ječo priprJi. A gospod župnik ju tolaži ia jima prigova.rja, naj ostaneta, rekoč, ako bi bila koinu na potu, bili bi nju v časnikih hujše prijeli.
Ko sta nekatcre premožuejše katoliške dtužine obiskala in bbilo darov prejela, dobila sta povubilo, da ju želi videti tudi mestni zdravnik. On je bil protestant, zatorej ga nista misliJa obiskati, da-si je bil velik bogatin. Posve-tovavši se z gospodom župnikom, gre jeden trapistov k mestuemu zdravniku. Ubožni brat pride v vcliko poslopje, kdcr je bilo vse polno bleska in bogastva. Ko pove strežaju namen svojega prihoda, pelje ga ta v veliko dvorano. kder je mnogo bolnikov čakalo na uro, da smejo pristopiti k slovečemu zdrav-niku. Kadar zdravnik izve, da je trapist prišel, pokliče ga takoj v sobo ter mu reče: ,,Jaz sem vas k sebi poklical, a nfi zaradi tega, da bi ini kaj o svojili verskih rečeh pripovedovali, tudi no, da bi vam kaj dal, nego jaz bi samo rad vedel, kako vi trapisti živite in kaj delate."
,,Tej vašej želji lchko ustrežem," odgovori trapist.
nProsim," reče zdravnik, ki je sedel v lepem naslonjači, a trapistu niti navadnega stola ni ponudil.
Trapist mu pripoveduje: ,,Mi živimo jako priprosto. Ob delavuikih vstajamo zjutraj ob dveh, ob nedeijah ob jednej in ob prazuicih o poluuoči. Ves dan inoramo moliti in delati. Mesa nikoli ne jcino, vina tudi nc pijemo; naša hrana jo kuhano sočivjo s kruhom in naša pijača čisbi voda. Vsled take hrane smo vedno vsi zdravi in krepki ter postanemo navaduo jako stari. Naš častitljivi gospod opat so vže 58 let v samostanu iu 98 let stari, a še piso bili nikoli bolui." —
167
^Hvala vam za to porot-ilo; zdaj vem, kar seru želel jzvedeti, zatorej slobodoo otidete," reee zdravuik trapistu.
A trapist vpraša zdravnika: ,,Gospod zdravnik! AJi vi zastonj daiete svete bolnikom, kadar vas pridejo vpra&it za svot?"                                   ? „
Bčemu to vprašanje?" odvrne nekoliko npjevoljno zdravnik.
nKer bi vas rad opomuel, da ste vi dolžni tudi ineni uekaj plačati za to, ker ste me poklicali k sebi za posvetovanje."                                   , ,.,,,.
nKako to?"
nAko bi jaz ne bLl moral k vaui iti, bil bi v tem času po mestu prosil, in vi ste dolžni mene odSkodovati zi\ izgubljeni eas."
Nekako začuden vpraša zdravnik:                        ^.    .                         {1
,,Koliko zahtevate?"                                               ,,•   , ,, ..                  . »,
,,Pet goldinarjev!"             ¦¦¦<¦¦                                   ,   -   *.,  ¦
Zdravnik pomuli bratu desctak, a on odvrne: rJaz sem samo pet goldi-uarjer zahteval iu nazaj vam tudi uiraam kaj dati."
nNu, tedaj pa vzeinite cel desetak."
Trapist ina odgovori: ,,Gospod! jaz sem vas hotel sarao oporaneti, kar bi se vain spodobovalo in kar bi jaz stnel po pravici od vas pričakovati; a denar Je obdržite, kcr jaz ne sinem zase niti knijearja vzeti."
,,Todaj ga pa vzemite za vaš samostan," reče zdravnik.
V ta uamcn je trapist hvaležno vzel desetak in rekel: ,,Lepa vam hvala; Bog vam povrni stotero!"
Ko je trapist otišel, Se dolgo potcm ni ga mogcl zdravnik pozabiti, kajti prppričal se. je, da niso trapisti taki divjaki in neumneži, kakor je on poprej o njih mislil iii govoiiti slišal.                                                         J. S. Gombdmv.