Nove šolske postave in potrebe kmečkega Ijudstva. 0 novih šolskih postavah smo že večkrat livalevredno govorili, ter smo se pri tem opirali tudi na veljavne razloge; toda nobena reč pod solncem ni popolna, tako tudi naši novi učilniški zakoni niso brez pomanjkljivosti. Splošnemu ljudstvu brez obzira na različne stanove bi sicer po večem zadostovale, ne tako pa posainesnim stanovom, najmanj pa kmečkemu ljudstvu, ki pa je vendar večina v vsaki deržavi. Lepo in koristno je, da naj se tudi kmečka mladina dobro izuči v svojem maternem ali še drugem jeziku, v številjenji, risanji, prirodopisu, naravoslovji, kemiji, zemljepisji, zgodovini i. t. d.; lepo je, da bi si tudi ona pridobila nekoliko splošne človeške omike, da bi postala vedno umnejša in žlahtnejša. Vprašanje je toda, ali ni še koristnejših, potrebnejših naukov za kmečko ljudstvo? Ali so niorda za ta stan v novih šolskih postavah našteti vsi potrebni nauki? Koristnejši in potrebnejši nauk, nego vsi v novi postavi omenjeni, je za kmete nauk o umnem kraetovanju in gospodarstvu s svojirai oddelki: opoljedelstvu, živinoreji, sadjereji, vinoreji, čbeloreji, sviloreji, gojzdnarstvu itd. Ugovarjal bode kdo: čitanje, pisanje, številjenje je vendar koristnejše od vsega kmetijskega uka. Vprašam te, prijatelj: Kolikokrat na teden, na mesec, na leto treba je krnetu čitati, pisati? To mu je pač le poredkoma storiti. Nasproti pa se vsaki dan peča ali z obdelovanjem polja, njive, gozda, ali z rejo živine, sadja, vina, čbel i. t. d. Kaj mu več koristi, ako je zveden v teh svojih vsakdanjih opravkih, ako je umen kmetovalec in dober gospodar, ali pa, ako zna urno čitati in pisati? In nasproti kaj mu več škoduje, nevednost v svojih delib, ali nevednost v čitanji in pisanji? S tem sicer nočemo reči, da umnemu kmetovalcu ne hasne čitanje in pisanje, nikakor ne; dokazati smo hoteli le, da mu je bolj po- trebno unino knietovanje in gospodarstvo. Iz tega sledi, da bi se v ljudski ali narodni šoli moglo tudi v pervi versti ozirati na gospodarski in kmetijski nauk, ako se hoče, da ta šola v istini koristi tistemu ljudstvu, tistemu stanu, kteremu je največ namenjena. Temu dosledno bi se moralo v ljudski šoli na kmetih bolj učiti razni stroki kmetijstva, nego vsi drugi nauki, ktere velevajo stare in nove šolske postave. V ravno tem obziru so bili jako hvalovredni ukazi, ki so izšli malo pred novimi šolskimi vredbaiui in določevali, da se iina v šoli gojiti sadjereja, čbeloreja itd. Pod novim šolskiin nadzorništvom nisino še čitali povelj, da naj učitelj kmečke šolske mladine marljivo goji nauk o knietijstvu. Ali so veljavni prejšnji dotični ukazi, ali niso? Nove šolske postave —¦ zlasti učni red od 20. avg. 1870.1. so nekako tako osnovane, da učitelj brez vestnih bolečin, brez prestopka postav utegne popolnoina pozabiti na razne oddelke kmetijskega nauka. Pri tolikem številu novih učnih predmetov (do 12) mu ne pride na misel, da bi bilo treba ufiti še 13., t. j. kmetijstvo. Tudi časa mu za to manjka; kajti, če odmeri vsakemu nauku poprek le 2 uri na teden, že ima 24 učnib ur, kar gotovo zadostuje; z večim številom jc skoraj nemogoče mladino obložiti. Pa opomni me Imo, da se more (,,inora" bilo bi koristnejše) pri prirodopisnein uku vplotati kraetijstvo ali pa tudi le izključljivo pečati se s kmetijstvoin. Priroclopisju ste toda le dve uri na teden odločeni, tedaj se tudi ne t more veliko storiti za te potrebne znanosti. Pa, ko bi učitolji vsaj ti dve uri porabili za kmetijstvo, dobro bi bilo. Mnogo učiteljev pa razumeva, kar ni čuda in skoraj naravno, pod prirodopisnim ukom tiste teoretične in suhe popise raznih prirodnin, ki se jih je učil v srednjili šolah in ki se nahajajo skoraj v vseh tistih knjigah, ktere praktični (!) nemški učitelji in neučitelji pišejo za ,,Volksschulen". V tej zadevi imajo nasprotniki novih šolskih postav prav, ko očitajo, da se v niiovih" šolah učf saino o ,,opicah", ,,krokodilih", ,,papigah" ia drugih neznanih živalih, kterih poznanje nimajo za kmeta nobene djanske vrednosti. Bilo bi torej za pospeh kmetijstva, za zboljšanje materijalnega stanja našib kinetov jako koristno in za večo veljavo šole pri kmetih zelo merodajno, ako bi novi šolski uradi zaukazali, da se ima tudi sedaj, v dobi novih šolskih vredeb v šoli, mnogo več ozirati na kmetijstvo, gospodarstvo in obertnijstvo, kakor na manj koristne, suhe ia teoretične uke novih šolskih postav. To naj bi se zlasti zgodilo v nedeijskih in večernili šolah, ktere naj bi se nekaj obderžale, nekaj osnovale za tisto 12 — 14 let staro kmečko mladino, ki noče ali ne more obiskovati vsakdanje šole. To l)i bilo tudi v smislu §. 13. učnega reda od 20. avg. 1870. L.