DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA LJUBLJANE UGOTAVLJA
Družbenoekonomski odnosi in varstvo družbene lastnine
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je v nekaterih organiza-cijah združenega dela analiziral samotipravno ureditev in uresničevanje druž-benoekonomskih odnosov. Ugotovitve so bile podubne kot v preteklih letih, tj. da v organizacijah združenega dela ne sprejemajo vseh z zakonum predpisanih planskih aktov, če pa so jih sprejeli, jih niso prilagajali nastalim gospodarskim razmeram. Zaradi tega delavci niso imeli /akonilc podlage za oceno rezultatov svojega dela in poslovanja organizacij združencga dela ter ustreznih usmeritev za odločanje pri razporejanju dohodka.
S ptimočjo službe družbenega knjigovodstva je družbeni pravobra-nilecsamoupravljanjaugotovil, daso v nekaterih organizacijah in skupno-stih opuščali z zakonom določeno spremljanje in evidentiranje poslov-nih dogodkov. Posledice neureje-nega finančno-materialnega poslo-vanja ter nekontroliranega in sprot-nega odločanja o uporabi sredstev za različne namene so neresnični perio-dični obračuni in zaključni računi.
Družbeni pravobranilec samou-pravljanja nadalje ugotavlja, da v nekaterih organizacijah združenega dela ne spremljajo izvrševanja sa-moupravnih sporazumov o skupnem prihodku skupnih naložb ali o po-slovno-tehničnem sodelovanju, ozi-roma te problematike ne obravna-vajo v poročilih o rezultatih dela in poslovanja organizacij združenega dela. Delavci torej niso seznanjeni z realizacijo sklenjenih samoupravnih sporazumov, kar pomeni. da jim re-zultati delaz združenimi sredstvi niso znani, prav tako pa tudi ne problemi tn morebitna škoda, ki je, oziroma bi nastala zaradi neizvajanja prevzetih obveznosti. O učinkih sklenjenih samoupravnih sporazumov se raz-pravlja šele, ko v organizacijah zdru-ženega dela prihaja do hujših motenj v poslovanju ali celo do izgub ter so zaradi tega skaljeni tudi samou-pravni odnosi. Takrat se tudi raz-pravlja o funkcioniranju delovne or-ganizacije ali sozda o uresničevanju ciljev združevanja.
Da bi se izognili opisanih posledic, bi morali poslovodni organi skrbeti za pravočasno, popolno in resnično informiranje delavcev o rezultatih dela in poslovanja, ki so prav gotovo odvisni tudi od realizacije sklenjenih samoupravnih sporazumov in od re-
zultatov dela pri uporabi združenih sredstev.
V primerih, ko je družbeni pravo-branilec samoupravljanja ugotovil pri razpolaganju z družbenimi sred-stvi nezakonitosti in nepravilnosti. je terjal od delavskih svetov, da upo-rabljajo in razpolagajo z družbenimi sredstvi skladno z njihovo naravo in namenom, da preprečijo oškodova-nje družbenih interesov, da poslo-vodni organi zagotovijo zakonito podlago za samoupravno in poslovno odločanje ter da za nastalo stanje ugotavljajo odgovornost. Če predla-gani ukrepi ne bi bili sprejeti, bi družbeni pravobranilec samouprav-ljanja predlagal občinskim skupšči-nam, da uvedejo začasne ukrepe družbenega varstva.
Z organizacijami, ki so v prete-klem letu poslovale z izgubami, se družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja Ljubljana ni posebej ukvarjal, ker so jih obravnavali in sprotno ukrepali izvršni sveti občinskih skupščin. V posameznih primerih, ko je šlo za organizacije združenega dela, v katerih so bili predlagani za-časni ukrepi družbenega varstva, pa se je v okviru svojih pristojnosti vključeval tudi družbenj pravobrani-lec samoupravljanja.
Družbeni pravobranilec samou-pravljanja ponovno opozarja na po-jave, ko posamezni delavci sklepajo pogodbe z organizacijami združe-nega dela neposredno ali prek po-srednikov za dela iz dejavnosti svoje organizacije združenega dela. Prek posrednikov sklepajo pogodbe po-navadi z lastnim ozdom, in to tudi za dela, ki po svoji vsebini sodjjo v nji-hovo delovno dolžnost. Tako se do-gaja, da si s pogodbami o delu, avtor-skimi pogodbami in s pogodbami o
dolgoročnem tehničnem sodelova-nju in podobnim posamezni delavci prisvajajo delo in prodajajo znanje, ki so ga pridobili v OZD. Predmeti takšnih pogodb so celo tehnološki postopki, na katerih temelji proi-zvodni proces organizacije, kjer so zaposleni.
V primerih, ko delavec prisvoji iz-delek, ki ga je izdelal v tovami, se to normalno pojmuje kot nezakonito odtujevanje družbene lastnine. Če pa delavec prisvoji tehnolbški posto-pek ali del tega postopka. ki ga je v ozdu razvil ali izpopolnil, oziroma prodaja znanje. ki ga je pridobil z delom v rednem delovnem razmerju in na osnovnih sredstvih ozda, kjer je zaposlen, pa temu ni tako. Znanje, ki je podlaga za nemoteno izvajanje de-lovnega procesa in za celotni druž-beni razvoj, se v opisanih primerih ne obravnava kot družbena lastnina.
Takšni pojavi se v večini primerov ne sankcionirajo, ukrepanje na lem področju pa se pojmuje kot napad na inventivno dejavnost.
Mnenje je tudi, da se tak način so-delovanje dopušča zato, ker delavci, ki delajo na tem področju, za svoje delo niso ustrezno nagrajevani in si z individualno prodajo znanja zago-tavljajo »pravično« nadomestilo za svoje inovacije, s tem pa tudi kom-penzirajo, po njihovi oceni, nizke osebne dohodke iz rednega delov-nega razmerja, kar je nezakonito.
Omenimo naj, da takšnih nadome-stil niso deležni vsi delavci, ki dejan-sko prispevajo k razvoju neke tehno-logije in njenih izboljšav, ampak v večini primerov le tisti, ki bi po svoji dolžnosti morali skrbeti za zakonito poslovanje in nagrajevanje delavcev v lastni organizaciji združenega dela kot tudi za zakonito urejanje odno-sov med organizacijami združenega dela. Opisani pojavi niso značilni le za organizacije združenega dela iz gospodarstva.
Družbeni pravobranilec samou-pravljanja Ljubljana v svojih poroči-lih že nekaj let opozarja na te pojave. V organizacijah združenega dela, kjer je ugotovil tovrstne nepravilno-
sti, je deloval tako, da je od pristoj-nih organov terjal odpravo opisane anomalije in odnose med organizaci-jami združenega dela na tem po-dročju uredijo skladno z zakonom, višino osebnih dohodkov pa urejajo na podlagi pravilnika in v odvisnosti od delavčevega prispevka k dohodku organizacije združenega dela. v ka-teri je sklenil delovno razmerje.
Družbeni pravobranilec samou-pravljanja tudi meni, da je zakonitost na tem področju možno zagotoviti le z usklajenim in hkratnim delovanjem vseh pristojnih družbenih dcjavni-kov ter z nagrajcvanjem po dclu in rezultatih dela, še posebno pa inven-tivnega in kreativnega dela na pod-lagi samoupravno sprejetih meril in kriterijev v organizacijah združenega dela.
(lz poročila družbenega pravobra-nilca samoupravljanja za območje ljubljanskih občin in za občini Gro-suplje in Litija)
• Popravek
V prispevku Prostorske in mate-rialne razmere šol so tudi v naši ob-Čini različne, objavljenem v letošnji 3. številki Naše skupnosti 26. fe-bruarja na tretji strani, je v odstavku, lci govori o interesnih dejavnostih, prislo do nekaterih napačnih podat-lcov. V prispevku je namreč zapisa-oo: »Vanje je vključenih, če verja-memo podatkom, okoli 93 odstotkov vseh učencev. To zavidljjvo število oekoliko kazi dejstvo, da na vseh osnovnih šolah to ni tako uspešno. Na OŠ Edvarda Kardelja sodeluje v teh dejavnostih le 305 šolarjev od 1293.« Pravilno pa bi se moralo gla-siti, da od 802 učenca, kolikor jih obiskuje OŠ Edvard Kardelj v Polju (v tej in v nadaljnjih številkah niso upoštevane podružnične šole), hodi k interesnim dejavnostim 497 šolar-jev, 305 pa jih vanje ni vključenih. Osnovni šoli Edvarda Kardelja in bralcem se opravičujemo za neljubo pomoto.