vr/tm
—«
If aet delivered, return to:
"GLASILO"
6117 St. Clair Are.
CLEVELAND, 0.
The largest Sloven lea Weekly in the United Statee of America. Sworn Circulation 18^00
^ Issued Every Tuesday
Terms of Subscription:
For Members Yearly......$0.84
For Nonmembers............$1.00
Foreign Coiratriee..........$3.00
Telephone: Randolph 3912
»iiiiiiiiiin«
OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Second-Clam Matter Daoambor 12th, 1023 at the Feet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Aunnet 14 ltlt.
—----I. MU j I '	^
Največji slovenski tednik v Združenih Državah
Izhaja vsak torek Ima 18,200 naročnikov Naročnina:
Za člane, na leto..........$0.84
Za nečlane........................$1.60
Za inozemstvo..................$3.00
NASLOV uredništva in upravništva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3912 .........................................Mm.,fj
ACCEPTED POR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED POR
N 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 1
CLEVELAND, O., 3. JANUARJA (JANUARY), 1928
No. 1.
Leto XIV. — Vol. XIV.
VESTI XL JUGOSLAVIJE.
Roparski umor pri St. Janžu.
Dne 6. decembra dopoldne je orožniška postaja v Št. Janžu telefonirala ljubljanski policiji, da je bil v vasi Dolini pri St. Janžu izvršen strahovit roparski umor nad zakoncema Pu-celj. Orožniška postaja je prosila policijo za psa. s katerim je upala izslediti zločinca. Poroča se, da je bil roparski umor nad 60-letnim posestnikom Francetom Pucljem in njegovo enako staro ženo Terezijo izvršen v noči od pondeljka na torek. Zločin so odkrili sosedje v zgodnjih jutranjih urah, ko so našli ženo pred hišo, sedečo v bližnjem jarku, vso razmf-cvarjeno po telesu in s prerezanim vratom. Pucljeva hiša je bila zaklenjena, okna pa zapahnjena in zakrita z odejami. Sosedje so vdrli v hišo in zagledali v hiši posestnika Puclja, ležečega na tleh, s presekanim obrazom in s številnimi ranami po vsem telesu. Toda ne samo to, da je zver v človeški podobi popolnoma razmrcvarila oba zakonca, še več: morilec je položil Puclju pod glavo pehar, na ■ glavo pa mu je poveznil papirnat škrnicelj.^Po sobi je ropar razmetal vse pohfStvo in prebrskal v iskanju za denarjem kakih 3,000 dinarjev, denar ki ga je Pucelj skupil pri prodaji dveh prešičev in vina. Morilec je pobral tudi vse dragocenosti. Orožništvo je takoj pričelo z raziskovanjem zločina. Po mnenju sosedov in orožništva sta morala zločin izvršiti najmanj dva zločinca, in sicer je eden umoril moža samega, drugi pa je čakal na straži, če kdo pride blizu. Ta čas se je vrnila domov žena Terezija in to je drugi morilec umoril že pred hišo. Po vseh znakih sta morala biti to dva moška, ki sta že v nedeljo nadlegovala oba zakonca in zahtevala od Puclja denar, vendar ju je ta prestrašil s streli iz revolverja. Oba morilca sta izvršila najbrže že več umorov po Dolenjskem, tako onega nad trgovko Cecilijo Ivančičevo, ki je bila umorjena in oropana dne 27. oktobra v svoji hiši v Stari vasi pri Krškem, ter nad neko starko sredi meseca maja v Cretežu pri Krškem. Vsi trije, oziroma štirje ztočini so bili izvršeni s sekiro, v lastni hiši žrtev in pod enakimi okolnostmi. Na Dolenjskem straši torej zopet nova razbojniška tolpa.
Mož obstrelil svojo ženo. Dne 5. decembra zvečer se je dogodil v Straži pri Novem mestu žalosten zločin. Gostilničar Alojzij Vintar se je spri s svojo ženo. Prepir se je tako zelo poostril, da je Vintar pograbil v hipnem razburjenju revolver in šestkrat ustrelil na svojo ženo. Dve krogli sta zadeli peč, ostale pa ženo in sicer ena v glavo, dve v prsi in ena v noge. Smrtno ranjeno ženo so prepeljali nezavestno v bolnico v Kandiji, mož pa je izginli. Včeraj zjutraj se je sam prijavil sodišču v Novem mestu. Ranjena žena niha med smrtjo in življenjem ter ni več upanja, da bi prebolela svoje rane, od katerih so tri in sicer na glavi ter dve v prsih smrtne. Zločin sicer splošno'znanega Vintarja je dal v
novomeški okolici priliko za mnoge komentarje ter vzbudil mnogo obžalovanja nesrečne Vintarjeve žene.
Nesreča. V Travniku pri Loškem potoku je debel hlod padel pri delu v gozdu na delavca Jakoba Lavriča in ga tako težko poškodoval na glavi in hrbtu, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Krvav pretep med rudarji.
Rudarji, ki delajo v rudniku Sitarjevec pri Litiji, so v nedeljo 4. decembra praznovali god sv. Barbare in so se korpora-tivno udeležili službe božje v Smartnem. Dobili so kot dar po 20 dinarjev. Od veselja so zavili v gostilno, da to. kar so prejeli, poženejo po grlu. Veselje se je pa kmalu spremenilo v žalost. Vinjeni so se začeli prepirati, iz tega se je razvil pretep, zabliskali so se noži. V boj so posegle tudi ženske. Mir je napravilo orožništvo. Ranjencev je bilo več. Enemu so izpulili lase in potegnili z glave tudi del kože. Dva sta bila lahko ranjena. Težko pa je bil ranjen Jožef Skubic iz Sitarjevca, oče petih otrok. Dobil je več sunkov v hrbet. Po boju je odšel še v neko drugo gostilno. Krvavel je močno, kamor se je vsedel in nasloni!, je bilo tak?; vse krvavo. Vsled hude krvavitve je obnemogel in so ga morali z vozom peljati k zdravniku. Konštantiral je globoke rane. Da bi okreval, je malo upanja. To je zopet nov dokaz, kako potreben je boj alkoholu.
Nesreča ali dvojni samomor v Ljubljani. Dne 3. decembra ob pol 15 sta bila v svojem stanovanju na Resljevi cesti št. 28 v prvem nadstropju najdena mrtva Ivan Kenda, star 47, rojen v Idriji, bivši plinarnik mestne plinarne, in njegova 37 let stara soproga Ana, rojena v Blu-menthal v Avstriji.
Oba sta bila v kopalnici, kjer je gorela plinova peč najbrž za segrevanje pri kopanju, istočasno je pa bila odprta cev za vodo, ki je tekla ves čas v kad, od koder je zopet v isti množini odtekala v kanal. Soproga je sedela pripravljena za kopanje na stranišču, ki se nahaja v kopalnici, soprog pa je ležal zraven nje v srajci in spodnjih hlačah. Do njiju so mogli priti skozi priprto okno po lestvi, ker so bila vhodna vrata od znotraj zaklenjena, ključ pa je tičal v vratih.
Sum, da se je zakoncem Ken-dovim nekaj pripetilo, je vzbudilo, ker je nasproti njiju stanujoča stranka Počivalnik opazila, da dne 3. decembra do pol 15 nihče ni vzel časopisa raz kljuko, kamor ga je zataknila raznašalka časopisov zjutraj dne 3. decembra. Iz položaja v stanovanju je razvidno, da je zakonska Kenda zadela smrt nepričakovano. Najbrž gre za nesrečno zastrupljenje s plinom manj pa za samomor.
Mogoče ju je plin omamil ponoči, nakar sta zbrala vso moč in se splazila v kopalnico, hoteč tamkaj dobiti svežega zraka. Ker so pa bili organi že morda preveč zastrupljeni, sta podlegla oba. Sledov kakega drugega strupa se ni našlo na licu mesta. Tudi ni bilo videti, da bi se navedenca zastrupila s kako
IV. IZKAZ DAROV
ZA f STAVKUJOČE PRE-MOGARJE Društvo sv. Srca Marije, št. 86, Rocksprings, Wyo„	% 15.00
PrejSnji izkaz	255.48
Skupaj ............. $270.48
Cenjenemu društvu najlepša hvala v imenu prizadetih.
Opomba: Sklad podpore za stavkajoče premogarje je približno izčrpan. Prodfije za pomoč in podporo pa prihajajo od dne do dne v večjem ftttvilu na glavni urad. Iz raznih prošenj je razvidno, da so gotovi člani in članice zelo. zelo prizadeti vsled dolgotrajne premogarske stavke, ter potrebujajo nujne pomoči tako za vsakdanje potrebščine kakor tudi za plačevanje mesečnih asesmentov. Zato se prav lepo prosi vsa krajevna društva in posamezno članstvo, da priskoči s kakim darom prizadetim članom in družinam po svoji moči na pomoč.
Članstvo naše Jednote nerado prosi pomoči, razun v skrajni sili. Zaradi tega se prosi vsa društva, ki ae tema klica do daj še niso odzvala m ki ao v takem ffaančnem položaju, da jim par dolarjev ne bo škodovalo, naj pomagajo svojim so-bratom in sosestram, ki vsled dolgotrajne premogarske stavke trpe pomanjkanje in ki ne morejo plačevati mesečnih ases-mentov. Vsak najmanjši dar jim bo dobrodošel.
Vsem darovalcem že vnaprej iskrena hvala.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik.
"Kralj butJegerjev" je blazen.
Cincinnati, 30. decembra. — George Remus, katerega so na-zivali kraljem butlegerjev, je bil danes proglašen od probatne sod ni je blaznim. En teden prej ga je porota oprostila krivde, da je umoril svojo ženo, ki se je spečala z nekim suhaškim agentom ter mu zapravila vse premoženje, dočim j* bil Remus v ječi. Takoj potem pa, ko je bil Remus proglašen nedolžnim umora, so gotovi zdravniki izjavili, da je Remus blazen, in da sodnija ne more pripustiti, da bi se gibal svobodno okoli. George Remus je izjavil, da se bo pritožil radi te razsodbe zdravnikov, ker misli, da je bolj pameten kot pa zdravniki.
GRADBA NOVE ŽELEZNICE V SLOVENIJI
65.000 oseb umrlo radi žganja.
Washington, 29. oktobra. — Od pristojne oblasti se naznanja, da je tekom zadnjih sedem let, odkar je upeljana pro-hibicija, umrlo v Združenih državah nad 65,000 oseb radi vži-vanja pokvarjenega ali strupenega žganja.
Je ubil brala in se sam obesil.
Bakersfield. Ca L, 28. decembra. — Albert Vlllard, 50 let star, se je danes obesil na svoj avtomobil in se potem še ustrelil, da bi bila smrt toliko bolj gotova. Samomor je izvršil potem, ko je ubil tri svoje brate in ranil četrtega. Kot pripovedujejo sosedje je Villard ubil svoje brate iz jeze, ker se je začutil zapostavljanega pri razdelitvi premoženjavki so ga zapustili štarfSi.
Lindbergh >na zmagoslavnem po«etu.
Belize. Honduras. 30. decembra. — Potem ko se je prijateljsko poslovil od Meksike in se mudil dva dni v republiki Guatemala se je Lindbergh podal naprej na svojo vožnjo po centralni Ameriki. Danes je dospel v mesto Belize, republika Honduras. 25b milj dolgo pot je preletil v 3 urah in nekaj minutah. Tisoče ljudi ga je pozdravilo pri prihodu na zrakoplovno polje.
Guverner Smith praznuje rojstni dan.
54.
(Dalje na 6. strani)
Albany, 29. decembra. — Guverner države New York, ki je predsedniški kandidat stranke mokrih in objednem demokratični kandidat, je praznoval danes svoj 54. letni rojstni dan pri svoji pisalni mizi, obložen z delom. Prijatelji so mu poslali za rojstni dan ogromno potico, tri čevljev visoko,' ki predstavlja Belo hišo, kamor namerava Al Smith priti, ako bo izvoljen predsednikom.
'Kralj" Ben še ni pokopan.
Benton Harbor. Mich. — 2e
pred več dnevi umrli "kralj" Benjamin Purnell, ustanovnik in vodja Davidove kolonije še do 27. decembra ni vstal od mrtvih, dasiravno so njegovi pristaši to trdno pričakovali. Njegova žena je določila, da naj se ga v nestrupeno tvarino em-balmira, nakar ga bodo položili v pOsebno krsto, dokler mu ne postavijo posebne * marmornate grobnice. Vsi njegovi privrženci so že obupali, ker noče na noben način vstati od mrtvih; le njegova žena še vedno misli, da se bo morda sčasoma zgodilo, ker ji je pred smrtjo za trdno tako obljubil.
Znana morilca ne bosta
pomilodčena. ' New York. — V gotovih krogih se zatrjuje, da Mrs. Ruth Brown Snyder in Henry Judd Gray ne bosta pomiloščena, ampak ju čaka smrt na električnem stolcu v Sing Sing ječi. Guverner Smith je baje pomilostitev definitivno odklonil. Navedenca sta nedavno brutalno umorila priletnega publicista Snyderja, ki je bil soprog morilke. -
Ljubljana. — V prometnem ministrstvu v Beogradu je bil te dni podpisan sklep o defeni-tivni progi železniške zveze Ljubljane z morjem. Prometni minister se je odločil za načrt inž. Klodiča, t. j. za progo Kočevje-Vrbovsko. Spomladi se prične, čim bo vreme dopuščalo, končno trasiranje na terenu, prihodnjo jesen pa se bodo oddala gradbena dela. Gradnja je za enkrat preračunana na dve leti.
Proga bo tekla iz Kočevja po Kočevski dolini mimo Mozirja. Reintala in Knežjt lipe, kjer bo 1200 metrov dolg predor v Poljansko dolino. Tu bo tekla proga mimo Dolnje Podgore, Čepel j do Starega trga, od tam pa do Radencev, kjer bo prestopila Kolpo ter šla vzdolž Kolpe do Severina. Nato bo pasirala vasi Močile in Mali Jadrč ter se obrnila pri Nadvučniku poleg Luji-zine ceste, nakar bo zopet šla skozi nov 2500 m dolg predor in se na postaji Vrbovsko združila z železnico Zagreb-Sušak.
S tem sklepom je vprašanje kočevske železnice definitivno rečeni Pro*a fa4 dolga 68 Ion. Prometno ministrstvo izjavlja, da določena proga sicer ni najboljša, toda v obstoječih razmerah edino mogoča.
-o-
Število avtomobi«ov narašča.
New York. — Strokovni list avtomobilske industrije "The Motor Magazine" prinaša v svoji zadnji številki zanimivo poročilo o vedno večji rabi avtomobilov sirom Združenih držav. Računa se. da bo 1. januarja. 1928 registriranih 23,226,191 avtomobilov, oziroma za 1,224,-798 več kot pred enim letom. Osebnih avtomobilov je sedaj v rabi 20,282,000. truckov pa 2,994,000.
Kardinal Bourne zagovarja papeža.
i/ondon. — Kardinal Bourne, wetsminsterski nadškof; je imel v Tydfieldu v valeški pokrajini velik govor, v katerem je branil Vatikan in Sv. Očeta v borbi zoper Action Francaise. Action Francaise si je izmislila, da je Sv. Oče germanofil in da skuša s pomočjo Nemčije uveljaviti svoj vpliv v svetovni politiki. Politika Sv. Stolice je globoka in enostavna: Cerkev dovoljuje, da je katoličan pristaš lahko vsake stranke, ki ni Cerkvi sovražna. Ne more pa trpeti, da se identificira s katerokoli stranko, kakor tudi ne more dovoliti, da bi jo kaka stranka izrabljala v dosego lastnih političnih ciljev. Pristašem Action Francaise je na prosto dano, da verjamejo v monarhijo in da skušajo z ustavnimi sredstvi obnoviti monarhijo, toda Cerkev se ne more identificirati s tem čisto političnim ciljem. Politika Pija XI. napram Action Francaise je ista kakor politika Pija X. napram Syllonu, ki je skušal identificirati Cerkev s svojimi polotičnimi cilji.
CLEVELANDSKE NOVICE
Leto 1928 bo leto miru.
Pariz, 30. decembra. — Ari-stide Briand, francoski mini-sterski predsednik, prerokuje, da bo leto 1928 leto miru za Evropo kot tudi za splošno svetovno prebivalstvo. V prihodnjem letu se b osklenilo mnogo prijateljskih pogodb, ljudje bodo čimdalje bolj zahtevali, da posamezne države nadaljujejo z razoroženjem. svetovni narodi se bodo približali eden drugemu in delovali za svetovni mir.
Odkrita vohunska afera.
Plačal rent r življenjem.
Wabash, Ind. — Dne 27.. decembra bi se moral na sodni j i zagovarjati 55-leftni Ora Tom-linson, ker je dolgoval $20 naj
Dolgotrajno umetno dihanje.
Oconto, Neb. — Dasiravno se je tu živeča 16-letna Alma Overgrad celih 38 dni borila na smrt in življenje, je 27. decembra umrla. Navedenki so otrp-nela pljuča še dne 19. novembra, da ni mogla sama dihati; od onega časa dalje so jo drugi obdržali pri življenju z umetnim dihanjem ali respiracijo. V to svrho so ji prihiteli na pomoč vsi domači vaščani in iz bližnje okolice. Po štirje možje ali fantje v skupini na enkrat so na nji proizvajali umetno dihanje za gotovi čas; in to se je vršilo neprestano 38 dni in noči. Med tem časom so ji njegove prijateljice priredile tudi bo-žičnico. Zdravniki pravijo, da je bil to edini slučaj, da se je kako osebo toliko časa z umetnim dihanjem ohranilo pri življenju.
Pariz. — Policija je odkrila vohunsko afero, koje posameznosti se drže v tajnosti, ker je glavni krivec, ki je inozemec. ubežal. Naročil jo jo baje agent vohunske službe neke vzhodnoevropske države. Doslej so bili aretirani štirje Francozi; en vojak, en davčni uradnik, en delavec neke tovarne za vojni materijal in neki drugi delavec, ki so od raznih vojaških oseb skušali dobiti listine in poročila o narodni obrambi. Listine, ki so jih dosedaj dobili, baje nimajo posebne vojaške vrednosti. Večerni listi poročajo, da je ubegli agent v službi sovjetske Rusije.
—Umrl je v Chicagu. 111., ustanovnik in predsednik Yellow Cab družbe, Charles W. Gray, zapustivši več milijonov premoženja. Pokojnik je bil zelo dober napram svojim uslužbencem. Ob času pogreba, dne 27. decembra se je vseh 1,500 rumenih avtomobilov po mestu za dve minuti vstavilo.
rentu. Ko je popoldne Policija'^ ^^ v chicagu.
nrtll	i! Chicago, M. — Tekom šestih Zapuščina pokojnega rumun-
našla obešenega; samomor je'dni pred Božičem od 19. do 24.
'decembra je bilo po chikaški 24 milijonov
pošti razdeljeno
skega kralja. Bukreš. — Rumunsko višje
18 ribičev utonilo. funtov pisem, kart in zavitkov, sodišče je odobrilo razdelbo de-San Pedro, Od. — Pri-otočju'	--narne zapuščine nedavno umrle-
sv. Nikolaja, 65 milj od tukaj I *58 novih zrakoplovnih črt,	ga kfalja Ferdinanda. Glavnih
•Nad tri milijone .dolarjev ie »len vihar vrgel<xoko ribi- po katerih se prepeljuje pošta	dedičev je pet, kateri dobijo
— ...	' " " *	}adjo ob skalovje, vsled če- Zjedinjenih držav, je bilo upe-	vsak po 76,000,000 lejev ($500,-
sar je vse moštvo ladje,-18 ri-	v Ameriki tekom leta	000); princesa Eleana bo dobi-
I .	...	^	'n	m{1i'tAmAir lftimr «ao aKa i
podpor je izplačala Kranjska Slovenska Katoliška Jadnota od početka svojega obstanka.
I bičev utonila
la pet milijonov lejev posebej.
—Vpisovanje za državljansko šolo v Clevelandu se začne v četrtek, 5. jan. 1.928, in se nadaljuje v petek, G. jan. in potem zopet 12. in 13. jan. Vpisovanje se vrši samo v dvorani javne knjižnice, na 55. cesti in St. Clair ave. Vpišejo se lahko moški in ženske. Vpisovanje so vselej prične ob 7. uri zvečer.
—Po daljši bolezni je umrla v Clevelandu Jožefa Jančar, prej Adler. roj. Urbančič, stanujoča na 3534 E. 82nd St. Ranj-ka je bila stara 57 let, doma iz vasi Tueane, fara Zagradec. V Ameriki je bivala 36 let. Doma zapušča tri sestre, v Clevelandu pa soproga in enega brata, Antona Urbančič, v Jolietu. Naj počiva v miru!
—Superintendent elev. javnih šol, R. G. Jones, se je izjavil, da ne bo dovolil suhaškim pridigarjem, da bi rabili elev. javne šole za svoje shode ob priliki 8. letnice, odkar je bila upeljana prohibicija v Zjed. državah. Načelnik elev. šol se je izjavil, da se otroke v javnih šolah pač uči, kaj pomeni prava zmernost, toda prohibicija je politična zadeva, in o njej elev. otroci v šolah ne bodo ničesar poslušali.
—Radi beštialnega umora šolske deklice v Los Angeles, ko je morilec odpeljal dekle iz šole. je dal elev. ravnatelj šol vsem učiteljem povelje, da ne smejo pustiti, da se otroke iz šol pošilja, razven na izrecno naročilo starišev, ako je učitelj prepričan. da prihaja naročilo v resnici od očeta ali matere.
—Cleveland je zdravo mesto, kot izkazuje smrtna statistika za tekoče leto, ki jo je stavil mestni zdravstveni komisar dr. M. L. Rock wood, ako tekom ostalih dveh dni ne zadene mesta kaka nepričakovana epidemija, bo. Cleveland za tekoče leto imel manjše povprečno število smrti kot katero drugo mesto v Ze-dinjenih državah. Na podlagi smrtne statistike je zdravstveni komisar izračunal, da je v tekočem letu umrlo v Clevelandu le 9.65 oseb na vsakih 1000 prebivalcev, oziroma nekoliko več kot devet in "pol" oseb. Za ugodno smrtno štatistiko je največ odgovorno dejstvo, da so nalezljive bolezni v tekočem letu zahtevale jako malo žrtev. Influ-enčna epidemija je bila letos ' jako mila ter je zanjo umrlo malo ljudi.
—Prazniški alkohol je v Clevelandu te dni povzročil dvoje smrti. Za posledicami akutnega alkoholizma sta umrla 34 letni Philip Jacek, 1952 W. 19 St., in Andrew Sech, 38, iz 1940 W. 19 St. Na domu Jaceku se je pričelo popivanje na božični dan, ki je trajialo skozi tri dni. Sech se je zgradil mrteV na tla na Jace-kovem domu. Jacek je pred svojo smrtjo v bolnici dejal da se ne spominja, kje je kupil strupeno brozgo.
—Zadnjo nedeljo je bil zadet od avtomobila na 55. cesti v Clevelandu rojak John Wolf iz 5305 St. Clair ave.
—Po dolgi bolezni je preminul v Clevelandu Frank Valen-cich. V Clevelandu zapušča ženo in dva sina, v starem kraju pa dve sestri. Bival je na 1406 E. 33rd St.
Društvena naznanila in dopisi
IV
111
SV.
Vabilo na sejo.
Vsem cenjenim članom članicam našega društva Štefana, št. 1, Chicago, 111., se tem potom naznanja, da se bo prihodnja redna seja vršila v soboto dne 7. januarja, 1928; začetek ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo umeščenje odbora za leto 1928.
Poleg tega bo pa prihodnja seja tudi zelo važna. Tako bo zanimivžTza nas vse, da bo slednjemu žal. kateri se iste ne bo udeležil. Zanimivosti te seje za danes ne povemo, ampak udeležite se je, in prepričali se boste.
Ob enem se tudi naznanja, da bo naše društvo priredilo veliko veselico v nedeljo, dne 5. februarja.v šolski dvorani. Več o tem prihodnjič. Torej na sejo dne 7. januarja vsi člani in članice T -
Z bratskim pozdravom"
Odbor.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111.
Naznanja se, da je naše društvo imelo svojo letno sejo dne 18. decembra, ki se je vršila v popolnem sporazumu članstva; vse točke dnevnega reda so bile rešene v popolno zadovoljstvo zborovalcev. Iz tega je razvidno,. da vlada med našimi dru-štveniki prava sloga; saj nam
======aS=3SK&
preziranje te določbe bo navedena na prihodnji seji. Zato prosim vse take člane, naj pogledajo Jednotina pravila člen 69 točka 2 na strani 103; zlasti še oni, ki so nad 45 let stari. Tehten vzrok za nepo-ravnavo asesmenta do 25. v mesecu je samo eden: to so slabe gmotne razmere, in po tem se bomo ravnali.
V odbor za leto 1928 so bili na označeni seji izvoljeni sledeči: Predsednik Josip Mati-čič, podpredsednik Mihael Jordan, prvi tajnik Josip Valenčič, drugi tajnik in zapisnikar Alois Heinricher, blagajnik Frank Lokar, predsednik bolniškega odseka Andrej Gerlovič, nadzorni odbor: John Jevnikar, Anton Dekleva, John Bukovin-ski.
Zeleč celokupnemu članstvu K. S. K. Jednote in vsem rojakom širom Amerike srečno in veselo Novo leto, ostajam s so-bratskimi pozdravi
Josip Valenčič, tajnik.
Iz urada društva sv. Jožefa, št 43, Anaconda, Mont. Naše društvo je na glavni
seji dne 16. decembra izvolilo sledeče uradnike za prihodnje leto 1928:
John Kriskovich, predsednik; Mathias Pershin. podpredsednik; John Deržaj, tajnik; Peter Kriskovich, podtajnik;
dolgu pri društvu, da ne bom hodil kolektat ali tirjat na dom; tudi pismeno ne bom nobenega opominjal; kdor se ne bo drial pravil, se bo ravnalo ž njim po društvenih pravilih; pcaledice, ako nastanejo, ne zadenejo uradnikov, oziroma tajnika, pač pa prizadetega.
Kakor vam je že znano, bo naše društvo obhajalo dne 22. januarja, 1928 25-letnico svojega obstanka; torej se prosi ostala društva v naši naselbini, da pridete ta dan vsi na našo prireditev ter se poveselite z
Pa.; Justina Lokar, druga tajnica; Marija Gerlovič, blagaj-ničarka; nadzornice: Katarine Skender, Katarina Evankovič, Ana Butkovič; predsednica bolniškega oddelka Marija Balko-vec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zatorej ste proše-
Ste naproieni, da blagovolite to vpoštevati. S sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik.
Društvo sv. Ane, št. 120,
Forest City, Pa. Naše društvo je imelo svojo
ne cenjene mi sosestre, kadar letno sejo dne 18. decembra m. katera zboli, naj se takoj javi h, na kateri je bil izvoljen sle-naravnost gorinavedeni pred- deči odbor za leto 1928: sednici bolniškega oddelka in Mrs. Fannie Gerchman, pred-ne meni, ker pri tem lahko na- sednic*; Mrs. Margaret Zalar, stane kaka pomota in imam podpredsednica; Pauline Osolin, laz preveč sitnosti.	tajnica; Mrs. Margaret Ka-
|P	Ob enem opominjam one čla- min, zapisnikarica; Mrs. Mary
nami; saj je gorinavedeno (na- nice, ki niso poravnale svoje- Krantz, blagajničarka; pregle-še) društvo oralo ledino v tej ga dolga, da to uredijo na pri- dovalke knjig: Mrs. Ivana naselbini na društvenem polju hodnji seji, če ne, se bo ravna in pokazalo pot številnim dru-|'o ž njimi po pravliih.
Sosestrski vam pozdrav Josephine Fortun, tajnica.
gim društvom v tem mestu. Program te slavnosti in zgodovina društva sledi v prihodnji številki Glasila.
Pri tej priliki prosim vse one, ki imajo nalogo pobirati
Keržič, Miss Anna Bokal, Mrs Kristina Menart; poslanke za Forest City: Miss Angela Svi gel j, Miss Sophia Volk; za Browndale Miss Mary Laush; Društvo sv. Antona Padovan- za Vandling Mary Krašovic; re-
škega, št. 87, Joliet, IJ.
Naše društvo je imelo svojo Istavonoša____________
oglase za Spominsko knjigo, da I letno sejo dne'11. decembra m. man; društveni zdravniki: 'Dr. se potrudijo in čimpreje prine- m., na kateri je bil izvoljen sle- Knapp, Dr. McGuire, Dr. Cos-sejo iste; nikakor pa ne kas- deči odbor za prihodnje leto: |tello, Dr. Franklin, neje kakor do 7. januarja. Predsednik Gregor Papesh,
Oglase lahko prinesete tajniku 118 Cora St.;* podpredsednik I dvorani pevskega društva "Na-ali pa sobratu Frank Verani- Martin Plut; prvi tajnik Leo prej" vsako tretjo nedeljo v me
Nadalje Adamich, 1604 N. Nicholson secu ob drugi uri popoldne.
se prosi vse one člane, kateri St.; c(rugi tajnik Frank Ramu- Ob enem se zahvalim Č_____
še niste naročili oglasov, če že- ta; blagajnik Matt Krall, 1515 cam, ki so se v tako velikem lite imeti svoj oglas v tej dru- N. Hickory St.; nadzorniki: številu udeležile letne seje, in štveni Spominski knjigi, lahko Nick J. Vraničar, John Vide- upam, da boste tako spolnjeva-tudi pokličete po telefonu so lich., Joe Ramuta; reditelj Mar- le svojo dolžnost vsak mesec brata Veranicha in sicer Han tin Staniša; umeščevalec urad- skozi celo leto, in da se boste 5473 ali se pa zglasite na domu|nikov Matt Golobich.	držale rednega plačevanja ases-
H koncu voščim vsemu član- mentov. vsemulstvu K. S. K. Jednote Srečno Leta 1928 bo naše društvo članstvu K. S. K. Jednote in | Novo leto. — Sobratski pozdrav | praznovalo 20-letnico svojega
darica Mrs. Mary Simončič; za-Mr. Frank Dutch-
Društvene seje se vršijo v
podpisanega tajnika. Sobratski pozdrav
vam želim srečno, zadovoljno ir veselo Novo leto! • J
Luka Urankar, tajnik, 689 — 33rd Ave., Milwaukee. Wis. Tel. Orchard 57le.
Leo Adamich* tajnik.
Društvo sv. Barbare, br. 92, Pittsburgh, Pa.
veli stari pregovor, da sloga j George Stokan, blagajnik; Dr.
jači, nesloga tlači.
VV. M. Feenman, preiskovalni
Za bodoče poslovno leto 1928 zdravnik; finančni odbor: John je bil na tej seji izvoljen slede- Zugel, F. V/. Domitrovich Jr., či odbor:	John Pershin; bolniški odbor:
Frank Terlep,' predsednik; Frank Domitrovich st., Marcus Martin Kambich ml., podpred- Bolkovatz, John Blatnik; zasta.-sednik; Matthew Buchar, taj- vonoše: Louis Kraker, ameri-nik; Joseph Maren. zapisnikar; ške; Anthony Zugel, društvene; Martin Kambich st., blagajnik; I Anton Nemanich, maršal; Mike nadzorniki: Thomas Buchar.! Shegina, vratar. Seje se bodo John Barbich, Matthew Vrane- obdržavale vsaki prvi in tretji sich; bolniški odborniki: Louis torek v mesecu ob pol osmi uri Zaletel, John Kralj st. in Mar- zvečer v Musician dvorani na ko Znidarsich; Jacob Solnce, re- Chestnut St.
obstanka; zato že danes poziv Ijam vse članice, da naj se dobro pripravijo za to slavnost
Naše društvo je prav lepo napredovalo v minulem letu, Naša redovita sjednica če se kajti ta čas je pristopilo 23 Iz urada društva Marije Poma- obdržavati na 2. januara, 1928; novih članic. Ker se pa gaj, št. 78, Chicago, 111. zato treba, da dojdjete što u vedno najde več žena in deklet, Vsem članicam in drugim ce- večem broju, da čujete kada se ki še ne spadajo v naše društvo, njenim društvam se uljudno bude čital račun od cijele godi-1 torej napnimo vse moči, da jih naznanja, da bo naše društvo ne-
zapisnikarica Mary Sistic, nadzornice: ' Frances Janezich Mary Bashel, Gara Gerich; za stavonoše: Josephine Imperl, Josephine Poushe, Mary Godec; zdravnik dr. Stefanec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Prihodnja seja se vrši. v nedeljo dne 8. januarja, in upam, da pridete članice v obilnem številu, ker imamo važne točke za rešiti, posebno pa še za našo maškeradno veselico in pa priprave za našo desetletnico, ker bo kmalu tu.
Opominjam tudi vse one članice, ki so zaostale s svojim asesmentom, da naj ta dolg poravnajo prej ko mogoče, in v prihodnjem letu bolj pazijo na točnost plačevanja asesmenta; kajti pomnite, da v slučaju suspendacije niste opravičene do podpore tako tudi ne do po-smrtnine. Zadnji čas, da pla Čate svoj asesment je 22. vsaki mesec, katera izmed članic ne more, naj mi piše, da bom vedela.
S sosestrskim pozdravom in voščim vsem srečno Novo leto!
Mary Petrich, tajnica.
imelo svojo običajno
Maškaradno veselico v nedeljo-8. januarja, 1028, v I točno na Jednotu.
pripeljemo pod zastavo našega
leta
Dragč mi sosestre! Društvo I društva sv. Ane tekom plača svaki mjesec asesment j 1928!
Koje dugu-
H koncu pozdravljeni vse čla
slovenski šolski j: dvorani^ 22nd jete, da to ^podmirite. Pazite, ne in članice K. S. K. Jednote Lincoln Sts, 3ačetek ob 7. k°Ja duguje više od jedan mje- ter jim želim srečno Novo le-Za lepe in pomen- see, ne spada na bolesnu pod- to!
ditelj; zastavonoše John Terlep. ameriške; Ralps Stukel, Louis Planine, John Znidarsich, ban-dera; društveni zdravnik Dr. | Društvo sv. Petra in Pavla, št
S sobratskim pozdravom John Deržaj, tajnik.
Martin Ivec; umeščevalec bora John Barbich.
od-	64, Etna, Pa.
S tem naznanjam
vsemu
Srečno Novo leto 1928 vsemu članstvu našega društva, oso-članstvu našega društva in K. bito onim izven mesta, da naj
S. K. zdrav
Jednote. Sobratski po-
Matthew Buchar, tajnik.
se v bodoče v društvenih zadevah obračajo na novega tajnika brata Mirko Matesič-a, 1105
--Orchard St., N. S. Pittsburgh,
Iz urada društva sv. Jožefa, št. Pa. Ta naslov naj izvolijo vpe-
41, Pittsburgh, Pa.
števati tudi oni, ki tajniku po-
V imenu ponovno izvoljenega;	-P° P°šti sv°Ja vplačila
predsednika našega društva sobrata Josip Matičič-a, je celokupno članstvo društva sv. Jožefa, št. 41 uljudno vabljeno, da se udeleži prihodnje redne
mesečne seje dne 8. januarja.!	-
in sicer v tako lepem številu lz "rada tajnika društva sv. Ja
Ob enem pozdravljam vse člane in članice naše dične Jed note, želeč jim srečno in zdravo Novo leto!
John Skoif, bivši tajnik
kot je bil to redek slučaj dne 11. decembra, 1927. Ako bi bilo vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec toliko število članov navzočih na seji, potem bi se pa lahko ukrepalo in delovalo v procvit našega društva in Jednote; dočim sam društveni odbor brez članov tega ne zamore; poleg vsega tega bi bile seje tudi kratke itd.
Na prihodnji seji dne 8. januarja bomo imeli na dnevnem redu dve točki, važne za vse članstvo, ne pa samo nekaterih, in sicer bo to celoletno finan čno poročilo društva za leto 1927 in pa ono stvar v korist društva, o kateri ste slišali že •na zadnji seji.
Nadalje: V smislu sklepa zadnje glavne decembrske seje se morajo vsi oni člani, ki ne plačajo asesmenta do 25. dne vsakega meseca v bodoče ne samo naznaniti, ampak tudi opra-
neza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.
Na minuli seji dne 10. jdecem-bra so bili izvoljeni sledeči uradniki društva za leto 1928: Predsednik Joe Windishman, podpredsednik Frank Sagadin, tajnik Lukas Urankar. pomožni tajnik in zapisnikar Frank Pauc jr., blagajnik Frank Fran-cich, nadzorniki: John Kozek, Louis Velkovrh, Frank Bregar; maršal Joe Martincich, zastavonoša John Mojstrovich, bolniški nadzornik Frank Stiglitz, društveni zdravnik Dr. J. Stefanec.
Seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu v Frank Tomšetovi dvorani na 479 National Ave. Seja se prične točno ob 2v^iri popoldne,
uri zvečer.
Ijive maske imamo krasna dari-|P°ru; kada vam se to dogodi, la. Vabimo torej vsa katoli- nemojte društveni odbor krivi-ška društva v Chicagu in okoli- ti, budete si same krive. Sada ci, kakor tudi vsakega posamez- vam ne bude daleko na sjedni-nika na to veselico. Ne pozabi- cu» jer iste več ne budemo imate, da se veselica vrši to nede-Pe u Bennettu; ovdje nemarno Ijo, to je 8. januarja.
Paulina Osolin, tajnica, P. O. Box 492.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 143. Joliet. IU
. Naznanja se. da je društvo ,mjesta P0™1.1 skole« Atresa na svoji glavni seji, vršeči se Naznanjam vsem članicam, nove prostori je naše sjednice l8. deCembra, 1927.izvolilo sle-ki se niso udeležile letne seje, Jest kot doma društva Bratske Lječi odbor za leto 1928* da je bil za leto 1928 izvoljen Sloge na 146 — 46th St., Pitts-soglasno ves stari odbor. Edi- burgh, Pa. na sprememba je ta, da bo za- Toliko do znanja našim čla-1 tajnTk Stev^'G." V^rtin, zapTsni naprej zapisnikarica ob enem nicam, i vam želim svim sretnu kar Anton Avsec blagajnik
TorejjNovu godinu.
Marija Novogradač, tajnica,
tudi bolniška tajnica, kakor hitro katera zboli, naj se
Matthew H. Vertin, nadzornik John Papesh, ravnatelj Mat-
takoj javi sestri Matildi Miro- 4820 Harrison St., Pittsburg,Pa thew H. Rogina.
slavich, 2307 S. Lincoln St.
Vse članice se uljudno opo-l	NAZNANILO
zarjajo na našo redno sejo, ki|iz urada društva sv. Jožefa, št. se vrši v nedeljo 15. januarja ob navadnem času in kraju. Po seji bomo imele zabavo v po-
110, Barberton, O.
Naznanja se vsem članom
čast novo pristoplim članicam, »menovanega društva, da so bi-ker jih bo na ta dan večje šte- \[l na zadnji S^vni letni seji izvilo prestopilo iz mladinskega volJeni sledeči uradniki za leto oddelka. Katera zna za kako|^?®: kandidatinjo, naj sedaj pristopi, da bo število večje.
Ob enem so prošeni člani te-Iga društva, da svoje društvene in Jednotine prispevke ali ases-mente poravnajo v najkrajšem
(času.
S sobratskim pozdravom Steve G. Vertin, tajnik.
NAZNANILO članstvu društva sv. Jožefa, Št. 169, Collinwood, O.
Cenjeni mi sobratje in sestre! Znano vam je, da sem bil izvoljen tajnikom za leto 1928. Tajniško poslovanje bom prevzel na prihodnji seji, katera se bo vršila dne 9. januarja. 1928 ob navadnem Času in v aavadnih prostorih. Prosi se vas, da se seje udeležite polno-številno. V vseh zadevah, kar se tiče tajništva do prihodnje seje, se obrnite še do sedanjega tajnika.
Kar se tiče plačevanja asesmenta v bodoče, vpoštevajte sledeče: asesment bom pobiral pred vsako sejo od 6. ure zvečer do začetka seje in po šeji, vsa-
slučaju zapadete denarni kazni,
ako točno ne poročate o stanju bolnika na prihodnji seji. Ako boste storili vse to, potem sem prepričan, da bo naša bolniška blagajna na dobri finančni podlagi in se vam ne bo treba bati izvanrednih doklad.
Važna točka je tudi, da se redno udeležujete društvenih sej, s tem pokažete, da vam je v resnici za napredek društva, ker potem imajo tudi društveni uradniki bolj veselje do društvenega uradovanja. Ako se Člani in članice ne vdeležujejo soj, potem tudi odbor sam ne more nič koristnega ukreniti za društvo in kaj kmalu upade pogum, ker vidi prazno dvorano pred seboj.
Ako se boste ravnali po tem, kar sem vam tu napisal, sem prepričan, da bo društvo napredovalo v članstvu kot tudi v fi-nanci. Bratski pozdrav
George Paachur, tajnik.
829 E. 143rd St.
Predsednik I podpredsednik
Joseph Joseph
Ujčič,
Vabilo na glavno sejo.
Iz urada tajnice društva Kra-
Šega. ljica Majnika, št. 157, Sheboy-
Naznaniti tudi moram žalo- tajnik JosePh Lekšan, zapisni- gan, Wis., se opozarja vse čla-
stno vest, da smo zopet izgu-
kar Anton, Ozbolt, blagajnik | nice na glavno ali letno sejo bile eno članico. Dne 2. decern-1Frank Strle, nadzorniki: Fride- dne 8. januarja, 1928 v navad-bra 1 je namreč umrla po dolgi rick Udovich, August Maver, nih prostorih. Prosim, bodite in hudi bolezni, želodčni rak se- Joseph Strle; zastavonoša Louis zgodnje; plačajte asesment ko-stra Avgusta Mehlin. Doma je Mishar» društveni zdravniki: likor mogoče pred zborovanjem, bila iz krškega okraja in za- Pr- Wellwood, Dr. Weber in Dr. katerim je to mogoče, lahko pušča moža in štiri otroke. Po-1 Lahmers. Društvene seje se prinesejo asesment k meni na
bodo vršile ravno tako kakor dom. ostalim pa v imenu društva iz-1dosedaj, vsako tretjo nedeljo v (imele več časa za razprave, ki rekam globoko sožalje.
Sestrski pozdrav
Julia' Gottlieb, tajnica.
Naznanilo.
Vsem onim cenjenim člani-
mesecu izvzemši meseca junija, se odlašajo in ki pridejo v po [julija in avgusta; v teh treh štev na glavni seji. [mesecih se bodo vršile društve- Vsem mojim soodbornicaro [ ne seje ob * delavnih večerih, kakor tudi vsem članicam na-kdaj ravno, bo objavijen9 v šega društva želim zdravo, sreč-[Glasilu pravočasno.	no in veselo Novo leto!
Nadalje se naznanja,' da se|	Mary Godez, tajnica,
522 N. Water St.
cam društva Marije Sedem 2a- je na imenovani seji sprejela losti, št. 81, Pittsburgh, Pa., ki zelo važna in pomembna točka, se niso udeležile glavne letne namreč začenši meseca januar-1 Društvo Marije Pomoč Kristja-
asčsment pa pričnem pobirati seje 18. decembra m. 1., se tem ja, bo plačeval vsak član naše-že ob eni uri popoldne. Na do- potom naznanja, da so bile iz- ga društva 10 centov več ka-mu tajnika se lahko plača ases-. voljene sledeče uradnico za le- kor dosedaj, zato pa bo v sluča-ment prvo in tretjo nedeljo v to 1928:	ju bolezni dobival $3 več bol-
mesecu od devete dopoldne do Marija Lokar, predsednica, niške podpore na teden kakor
nov, št. 165, West Allis, Wis.
Članicam našega društva naznanjam, da so bile na glavni seji izvoljene sledeče uradnice za leto 1928:
vičiti pri društvenem tajniku; ene popoldne, na kar se člane že 4908 Hatfield St., Pittsburgh,|dosedaj, v slučaju bolezni bo treba je navesti vzrok, zakaj da: vnaprej prosi, da to vpoštevajo. niso plačali asesmenta pravo- Nadalje naznanjam onim čla-časno. Kazen za prelomitev injnom, ki vedno zaostajajo na
Predsednica Josepiine Schlo-
Pa.; Ana Jugovic, podpredsed- J dobival vsak Član na teden $7' sar, podpredsednica Jennie Win- kdaj in kolikokrat	ga morate
nica; Josephine Fortun, tajnica, I od Jednote in $3 od društva,1 dishman, tajnica Mary Petrich, obiskovat in da ga	tudi v res- g°	T O JStv° za vse'
4811 Hatfield St., Pittsburgh, j skupaj $10 tedensko. Vsi člani {blagajničarka Frances MaroltJnici obiskujete, v	drugačnem iVa	se ck>vek komaj
ko tretjo in četrto nedeljo mesecu v šolski sobi pod cerkvijo od 9. do 10:30 dopoldnet in vsaki torek in četrtek od 6. do 8. ure zvečer na svojem domu: 829 E. 143rd St., to je v bližini Aspinwall Ave.
Tu navajam tudi nekatere točke, katere se mi zde potrebne, za kar vas prosim, da jih vpoštevate. Vsaki član in članica mora imeti asesment plačan 25. dne vsakega meseca, ker po 25. ne bom prejemal asesmenta za isti mesec. Pra vila K. S. K. Jednote zahteva ja. da mora biti asesment plačan pri društvenem tajniku do 25. vsaki mesec, ako nimate plačan asesment do takrat, vas zadene suspendacija. Ja£ se bom ravnal strogo po pravilih v tem oziru, nikar se ne zanašajte, da bo tajnik založil za vas, kajti to ni njegova dolžnost, ampak vsakega posameznega člana in članice. Ako pogledate v Jednotina pravila, člen LXXIV, stran 109, boste našli točko, kaj vas zadene v slučaju suspendacije, ako zboli-te isti mesec. Zato vas jaz sedaj opozarjem, da se potem ne boste nad menoj jezili, ako vam bo bolniška podpora prikrajšana, ker meni je nemogoče zalagati za člane, ker se moram sam boriti za svoj obstanek in za svojo družino kot vsak izmed vas.
i Zelo važna točka je bolniki in njih obiskovalci. Znano vam je, da naše društvo spada v Jednotino bolniško centralizacijo in to je v veliko korist*za naše društvo kot tudi za Jednoto. Zatorej je tudi naša dolžnost, da isto čuvamo. V slučaju, da ste na bolniški listi, ravnajte se po pravilih in po zdravnikovem ukazu, in potem ste lahko prepričani, da boste dobili bolniško podporo točno in pošteno izplačano, do katere ste tudi opravičeni. Dolžnost obiskovalcev je: kadar dobite karto od tajnika za obiskovati bol-
rL™	rČiUjte rav«° tako društveni odbor, po-
ln tem bomo pa imele lep red, Z
Pr-
komaj zave. (Dalje n« 3. strani)
Iz urada društva sv. Ane, št. 170, Chicago, I1L
Prijazno vabim vse članice gori omenjenega društva, da se polnoštevilno udeležite naše prihodnje seje, ki bo dne 8. januarja v navadnih prostorih. Na tej seji bo vmeščen tudi novi odbor, kateri je bil izvoljen na zadnji seji kakor sledi:
Anna Halas,' predsednica, 2050 W. 23rd St.; Clara Foys, podpredsednica; Anna Frank, tajnica, 1828 W. 22nd Place; Veronika Kolenko, blagajničarka, 2002 W. 23rd St.; Anna Spilak, zapisnikarica; Anna Tkalec, Anna Vouri, Veronica Žalig, nadzornice; Catherine Zapčič, voditeljica; Mary Gros-ko, vratarica.
Prečital se bo tudi celoletni račun, zato se v velikem številu udeležite, še več vas naj pride kot zadnjič, da bodo naše seje veseli pogovori med nami, vse Samoštvo naj vsaka pusti doma, samo dobri nasveti in priporočila so vredna, da se jih razmotriva za dobrobit društva in Jednote.
Drage sestre, če se bomo tega vedno držale, morajo biti naše seje odzdaj naprej vse nekaj drugega, kakor pa je bilo dosedaj, in vsaka potem z veseljem pride na sejo in bo tudi delala po svoji moči do večjega števila članic in to bo potem napredek društva sv. Ane ob koncu leta.
Sosestrske pozdrave do vsega članstva
Anna Frank, tajnica.
Iz urada društva sv. Vincenca, št. 182. Elkhart, Ind.
Naznanja se, da je bila izvoljena na zadnji seji nova tajnica. Torej naj se pošiljajo pisma, tikajoča se društva na novo tajnico Mrs. Mary Štrukelj, 220 S. 6th St., Elkhart, Ind. Toliko v pojasnilo. Mary Oblak bivša tajnica.
Društvo Marije Pomagaj, št. 196. Gilbert, Minn.
Na svoji letni seji dne 11. decembra je naše društvo izvolilo svoj društveni odbor za leto 1928. Odbor je sledeči:
Predsednica Mary Peternel, podpredsednica Johana Filip-chich, tajnica Helen Yurcich, zapisnikarica Frances Potočnik; blagajničarka Josephine Ulchar, nadzorni odbor: Rose Zalar, Mary Pike, Frances Steh, društveni zdravnik dr. Frederick Barrett. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na domu tajnice.
Članice društva se tem potom ponovno vabi, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 8. januarja, ob 2. uri popoldne, kjer bo prečitan zapisnik glavne seje. Prečitan bo tudi poslovnik in dnevni red. Torej pridite, da slišite, kako se ima vsaka članica ravnati pri sejah in
da svojih dolžnosti, ki jih ima pri društvu, in vse gre nekako 0 strahom naprej. Kar se tiče mojega poslovanja sem storila tako, kakor sem vedela in znala je najbolje za korist dru Stva. Sedaj nam bo lažje pre-naša ti breme. Vse najhujše je za nami, nimamo več skrbi za bodočnost. Naše društvo je sedaj na takem stališču kot vsako drugo ali pa še boljše Mi smo brez dolga in še par dolarjev je v blagajni, poleg tega pa imamo tudi novo lepo zastavo. Nič druzega ne potrebujemo kot nekaj novih dobrih članic. da pomnožimo naše društvo.
Izreči moram zahvalo nekaterim članicam, ki so veliko prispevale k društvenemu napredku in se je z njih pomočjo dvi gnilo društvo. Katera čita te vrstice, lahko pritrdi, kako so nas naši nasprotniki obrekovali in se posmehovali na vsakovrstne načine, hvalili so vse drugo, samo društva Marije Pomagaj ne. To je bilo vse radi osebnosti in radi našega dobrega napredka. Me smo se pa vedno ogibale prepirov in smo vse prenesle. Trpele smo krivico molče, toda to ni vselej prav. Oglasila sem se parkrat v Glasilu, toda le iz vzroka, ker je bila moja dolžnost, kajti jaz sem bila največ prizadeta. Pregovor pa pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Tako se je tudi zgodilo. Me se ne sramujemo biti članice dru štva Marije Pomagaj, pač pa smo ponosne na to, zavedamo se sestrske ljubezni in pomoči.
Posebno sedaj ob Novem letu naj se sovraštvo opusti in med članicami kakor tudi med rojakinjami naj zavlada mir in sprava, ker ravno po taki pot) se prenese vsako breme. Novo leto pomeni nov začetek. Apeliram na vse članice našega društva, naj se vsaka potrudi pridobiti še eno novo članico. Povejte jim. kako naše društvo obstoji, in da se nahajamo pod okriljem najboljše, najbogatejše katoliške organizacije. Uradnice društva so pripravljene takoj za vsako uslugo. Ne zadržujejo listin, ne čekov in tako gre vse gladko od rok, da je za vse prav.
Apeliram na sosestre moških društev, da tudi one pristopijo v naše vrste, ker se je naše društvo izreklo, da ne bo jemalo moških k društvu, razven, če hočejo iz mladinskega oddelka pristopiti v odrastli oddelek. Torej možje, bodite tudi vi toliko inteligentni in storite tako, pa dajte žene in dekleta k nam. Za slučaj smrti pa lahko eden drugemu dolžnost izkažemo po možnosti. Vem dobro, da se nekatere ženske boje k ženskemu društvu pristopiti, češ, da se rade kregajo in morajo k sejam hoditi. Ne, ni tako! Pri nas ne zahtevamo k sejam hoditi in tudi kregamo se prav nič ne. Poslovanje je vse lepo v redu, po domače se pogovorimo, dokler imamo čas, in razi-demo se v zadovoljstvu.
Torej še enkrat opozarjam, da se vsaka potrudi dobiti vsaj eno novo članico v aktivni ali mladinski oddelek. Tudi ne pozabite priti na sejo 8. januarja. H koncu pozdravljam vse sestre društva in članstvo K. S. K. Jednote, in želim vsem srečno in veselo Novo leto ter veliko blagoslova božjega.
Helen Yurcich, tajnica.
Vabilo na veselico.
Društvo Marija Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., priredi dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v Katoliški šoli veselico. Igrala nam bo izvrstna godba, takozvana 'Family trio/ Za dober prigrizek bo skrbel odbor. Zato vabimo *sa ženska in moška društva ter vse Jugoslovane iz mesta in okolice, da nas posetite in nam tako pomagate, da se skupaj razveselimo.
Ob enem naznanjam, da smo sklenili na zadnji redni seji, da vsaka članica mora prodati vsaj tom se najlepše zahvaljujem dva tiketa in vsaka nekaj da- starom odboru društva sv. Pe-
rovati za prigrizek. Za tekoče leto bil izvoljen sledeči društveni odbor:
Predsednica Johana Matko-vich, podpredsednica Mary Er-zar, tajnica Rose Tisel, blaga j-ničarka "Rose Prijanovich, za-pisnikarica Jožefa Debelak, nadzorni odbor: Frances Prija novich. Jožefa Debelak in Rose Novak, bolniški odbor: Mary Majstrovich, Rose Novak in Johana Sterle.
Zdaj vas pa še enkrat pova bim, da pridete na veselico in da se enkrat vidimo vsi skupaj S sestrskim pozdravom
Rose Tisel, tajnica.
Društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago, III.
Na zadnji seji meseca decern bra smo izvolile sledeče odbor nice za bodoče leto:
Predsednica Mrs. Anna Stru-bel, podpredsednica Rose Cole-rich, tajnica Mrs. Poshek, bla-gajničarka Mrs. Agnes Mahov-ich, nadzornice: Anna Kochka, Rose Peroshek, Mary Bayuk.
Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Pozdrav Anna Kochka, bivša tajnica.
Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 211, Chicago,Ill.
Naznanja se, da so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1928:
Gregor Gregorich, predsednik ; John Mlekar, podpredsednik; Mary Anzelc, 1858 W. 22d St., tajnica; Frances Gregorich, blagajničarka in zapisnikarica; nadzorniki: Louis Anzelc jr., Frances Podstudensek, Valeria Lah; bolniški nadzornik Louis Anzelc st.; društveni zdravnik Dr. Josip E. Ursich. Seje se vršijo vsaki tretji pondeljek v mesecu.
Cenjeni člani in članice, prosim, da agitirate, da bi kaj več članstva dobili in da dobi vsak za novega kandidata ali kandi datinjo en dolar nagrade. Prosim vse, ki imate otroke, da jih vpišete v mladinski oddelek. Nadalje bi tudi prosila, da bi redno plačevali asesment, ker je veliko bolje za tajnico, ko vsi plačajo o pravem času asesment. Zatorej si nadejam, da bomo šli zopet prihodnje leto tako lepo v slogi, kakor smo bili dosedaj, ker se tako lepo seje vršijo, da človeka veseli in odbor je zadovoljen, ker le v slogi je moč, kajti imamo skoraj vse mlade člane in članice, je tudi jako veselje, ki se po seji malo zabavamo tako, da kadar gremo domov, je vsak zadovoljen in pravi spet drugikrat bom šel, se mi prav dopa-de, upam da bo tudi zanaprej tako.
H koncu voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote prav srečno in veselo Novo leto!
Mary Anzelc, tajnica.
Društvo sv. Martina, št. 213. Colorado Springs, Colo. Naznanja se, da je bil izvoljen sledeči odbor na glavni seji, ki se je vršila 14. decembra: Predsednik John Vidmar, podpredsednik John Novlan jr., tajnik F*rank J. Godec, blagajnik Frank Papež, zapisnikarica Terezija Vidmar, nadzorniki: Frank Stark jr., Louis Vidmar in Matt Nagode; bolniški obiskovalec John Godec. Seja so bo vršila vsakega 14. v mesecu na domu predsednika na 2213 Bott Ave.
Naznaniti moram, da ta glavna seja je bila prva v našem mestu, ker še ni dolgo, odkar je društvo ustanovljeno, prej pa tudi ni bilo še tukaj kakega društva, ki bi pripadalo h K. S. K. Jednoti. In vsi smo bili zadovoljni, vse se je je izvršilo v lepem redu. In po seji smo se vsi dobro imeli še pozno zvečer.
Želim srečno Novo leto vsemu članstvu K« S. K. Jednote! Frank J. Godec, tajnik.
West Etna, Pa. — Tem po-
tra i Pavla u Etna, Pa., na nji-hovom trudu i maru, ki so deloval? za dobrobit društva leta 1927. Osobito hvala bratu predsjedniku Mirku Zitkoviču za Ijepo vodjenje glavne seje.
Isto tukaj se najljepše zahvalim dugoletnom tajniku društva sobratu John SkofFu, ki je čez puno let razne časti u društvu obnašal, tudi največ tajničko službo na naše največe zadovoljstvo. 2al mi je pak, da radi dolgotrajne boljezni nobene kandidature nije htio sprejeti. I prav je tako, da se nakon du-doljetnog rada u društvu malo odpočine; stoga mu tem putom dajem javno priznanje za nje gov mnogoletni društveni rad. Živel!
Novome pak odboru za leto 1928 željim svako srečo i na-predak u radu za dobrobit i bo-lju tak društva. Svima pak željim kao glavnim uradnikom i cijelom Članstvu naše močne i dične K. S. K. Jednote da bi bilo novo Ijeto 1928 sretno!
Bilježim se uz izraz iskrenog poštovanja, udani vam sobrat Rija Rukavina.
Leadville, Colo. — Žalostno in turobno je zadonel dne 2. decembra, 1927 naš farni zvon, naznanjujoč smrt enega izmed najboljših faranov, rojaka Frank Stibernika, ki je bil tudi naš dragi sobrat, naš največji prijatelj, vnet narodnjak in skrben oče svoje družine.
Tedaj sem si mislil: O. ti neusmiljena bela žena, smrt! Zakaj ne premisliš, kam zamahneš s svojo koso? Zakaj nisi počakala vsaj še kakih 25 in več let in ga pustila še med nami? Saj vam je bil pokojni Frank zlata duša; vedno dobrohoten, miren, postrežljiv in blag. da je treba takih iskati. Z njim si odvzela od nas moža, katerega ne bomo nikdar pozabili. Zelo hud udarec si smrt prizadela tudi naši fari in cerkvi sv. Jožefa ter tudi našemu društvu sv. Jožefa, št. 56 K. S. K. Jednote. Poleg tega je šc dvoje društev izgubilo svojega vnetega člana. Zdaj vidim, da se ti smrt držiš vedno svojega reka: "Danes meni, jutri tebi!" in da so noč in dan odprta groba vrata.
Toda, usoda božja je tako zahtevala; zaspal je za vedno in ni ga več med nami; nas pa ta trenotek še čaka. Naj počiva v miru in bodi mu ohranjen najblažji spomin!
Pokojnik je spadal k trem slovenskim organizacijam, ki so mu priredile veličasten pogreb, da takega še ne pomni naša slovenska naselbina. Saj je bila pa to tudi naša dolžnost, da smo izkazali zadnjo čast enemu najboljših članov in faranov. Ker je bil pokojnik v resnici zelo priljubljen v naši naselbini. mu je poleg članstva tudi ostalo ljudstvo prinašalo vence ob krsti in sicer toliko, da je mrtvaški oder izgledal kot s cvetlicami obsejani raj. Toda kaj vse to? Rože usahnejo in našega dragega Franka med nami ne bo več. Nič več ga ne bomo videli tako prijaznega, tako veselega in postrežljivega! Uboga njegova soproga Mrs. Johana Stibernik! Še vedno je vsa potrta, ker ji je smrt odvzela najdražje med dragim; saj bolj srečne in zadovoljne družine si nismo mogli predstavljati.
Toda, naj to zadostuje za sedaj, ker drugače biti ne more. Naj pokojniku veljajo te moje zadnje besede na tem mestu v spomin: "Lepše naj Ti solnce sije, lepša zarja rumeni!"
Družini Stibernik in družini Mr. in Mrs. Frank Klun izrekam svoje globoko sožalje.
Soproga pokojnika se vsakemu posebej lepo zahvaljuje; imena vseh ne more tukaj v Glasilu objaviti, ker jih je preveč; morda bi se pri tem lahko cako ime izpustilo, kar bi n? silo prav.
H koncu mojega žalostnega poročila voščim in želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote sreč
no in zdravo Novo leto.
Pozdrav!
Math Yamnik,
tajnik dr. št. 56 K. S. K. J
ZAHVALA ZA BOŽIČNI DAR
Ravno na božični dan v jutru je nenadoma pozvonil na vrata poštni uslužbenec, držeč v rokah precejšen zabojČek. Ko je pustil zabojček, smo radovedno pogledali, kaj neki tiči v njem? Izgledalo je, da je nekaj živega notri, vendar pa to ni moglo biti, ker je bilo zelo dobro zabito. Ko smo odstranili pokrov, sta bila dva fina kapuna (posebne vrste kokoši, ki so Še več kot kokoši) že vsa pripravljena, da se samo postavita v peč in spečeta.
Aha, spomnila sva se z ženo na te vrste kokoši, še ko sva bila lansko leto na Mr. Anton Trunklovi farmi na Willardu Wis., že takrat je nekaj mrmra Mr. Trunkel. da se zna kaj slič-nega pripetiti, in v resnici ni pozabil.
Najmanje pričakujoča, sva bila iznenadena tega božičnega daru, radi tega si štejeva hvaležno dolžnost se zahvalitii za trud in vrednost te pošilja tve. Bog dal, da bi družina Trunkel imela obilo sreče v Novem letu vsepovsod in tudi v perutnini. Tega daru se bomo dolgo spominjali. Hvaležna Anton in Antonija Grdina, Cleveland, O
Pr. Pengov*
KROKAR
Dobil sem krokarja, — pripoveduje Niestle, učenec Pavla Roberta, mojstra med modernimi ptičjimi slikarji, "in bil je prav krotka Živalca; v krat kem času sem ga že lahko izpustil na prosto ih dečko se je pošteno podil po vrtu in gozdu.
kmalu se je jela očitovati njegova roparska čud: V košarici iz žičnate mreže sem bil izpostavil zunaj na dvorišču gos s tremi lepimi, postavniipi mladiči. A kmalu zaslišim strahotni krik in hitim ven — znotraj pod mrežo je sedel krokar (moral je pač košaro privzdigniti!), dve mladici sta bili že mrtvi, tretji pa je sedel na hrbtu in je sekal vkljub obupnim protestom starke s silovitimi udarci po hrbtenici za glavo. Ker se je par dni na to spravil celo nad staro gos in napravil, ko sem ga hotel odpoditi, afront celo proti meni, sekajoč mi po bedru, sem napravil kratek proces in sem ga zaprl.
Imel je veliko kletko, ki je stala prosto na vrtu in se dotikala samo z zadnjo platjo sosedove vrtne ograje. Preko lat te ograje je bila razpeta širo-kopentljasta žičnata mreža. Kmalu se je vnelo med sosedovim psom in mojim krokarjem veliko sovraštvo. Nevtrudno je lajal pes črnuha — kakor Lah svoje sosede — tu pa se je zadržal tiho ko miška, dokler ni zanesla besnost Hektorja tako blizu ograje, da ga je mogel bliskoma, a učinkovito usekati z mogočnim kljunom.
Pozneje sem opazoval — kdo se ne spomni pri tem na našega Erjavca in njegovega vi-težkega krokarja v Zagrebu!— kako je ponujal gavran navidez prav prijazno kosmatemu sosedu kost, ko se je pa dobrina poln zaupanja približal, mu je dal krilati Efijalt ravnotako urno kakor tudi spretno zaušnico s kljunom. Končno se je izrodilo to neprijateljstvo v žolčno-grenko sovraštvo, ki je pa kipelo le bolj na strani Hektorja, dočim je krokar vedno kazal navidezno hladno krvnost.
Da je pa mogel biti ta lokavi potuhnjenec tudi ljubeznjiv in mogel čutiti celo resnično prijateljstvo, to mi je dokazovalo njegovo obnašanje napram zlatovranki (zeleni vrani), ki je postala njegova soseda in ki jo je kmalu nežno vzljubil. Celo pital jo je na ta način, da je mehčal živež v svoji golši jo nato privabil k mreži in ji porinil pripravljeno malico v kljun. In
zlatovranka je bila tako prepri čana o njegovi dobroti, da je često vteknila vso glavo v krokarjev kljun, da si vzame hrano iz njega.
Neke noči je bil vihar odtrgal streho kletke in moj krokar jo je popihal. Pa kdo opiše moje začudenje, ko ga najdem tretji dan zopet v kletki, kjer je kar očitno kazal svojo nežno veselje nad zopetnim svidenjem s sosedo: ali ga je mari hrepe nenje po nji privelo nazaj?
|V plačilo zato sem ju del skupaj in dobro sta shajala drug z drugim. Seveda ga pa to nežno nagnenje ni oviralo, da se ne. bi bil tu in tam tudi korenito skrega! z zlatovranko pri tem jo je nekoč tako silovito zdelal, da sem mislil: po nji je.
Zato sem zlatovranko izpusti in sem bil radoveden, kako se mi bo parček obnašal poslej Zelenka je ostala precej dni v bližini in krokar je bil miren in zadovoljen. Ko pa nekega dne popolnoma izostane, je bes nel proti omrežju in bolestno prekričal cele noči; šele pola goma je prebolel izgubo. V na domestilo si je izmislil v svoji ječi raznovrstne igrače. Zakopaval je pičo in druge predme te, ki so bili v kletki; no, to je bila nadaljna zabava. Bolj zloben pa je bil način, kako je družil živali zunaj svoje ječe. Nekega dne sem opazoval dogodek ki bi bil vreden znane lisice Zvi torepke v povesti:
Krokarja ni nič videti, potuhnil se je popolnoma za desko, ki obkroža spodnji del kletke, samo noga s kremplji kuka skozi mrežo in drži kosec kruha "Kakšen krasen prigrizek!!" si je vtegnilo misliti majhno pi šče, ki veselo teče v bližino — a v trenotku ga ima črni ropar tudi že v krempljih, da frči perje na vse strani. Celo starega petelina je bil privabil na ta način in mu raztrgal njegov lepi rdeči greben na drobne kose.
Z mojima premetenima kavkama ni imel tako lahke igre; pridobiti je moral najpreje njeno zaupanje. Zato ju je nekaj časa knpil na svetohlinski na čin. dokler nista jeli — radovedni, kakor sta po svoji nara-vi-pogosteje postajati tesno ob kletki. Nekega dne je izginila ena izmed kavk. Nezaupno sem opazoval krokarja, ki je sedel navidezno ves nedolžen kot kak Alojzij v svoji kletki; tudi najmanjšega peresca kavke ni bilo videti nikjer. Tretji dan pa sem zasačil zločinca ravno v trenotku, ko je držal odsekano glavo umorjene in dotlej zakopane kavke tesno k mreži, do-Čim je njena sestra odletela polna strahu in jeze.
-o-
JFr. Pengov:
strix
Prijazno zgodbo o sovah (grško strix — strigos) pripoveduje Francoz Henrik Berthoud v svoji knjigi "O pameti ptic" (o kateri so pa najbolj resni učenjaki dokazali, da je okoli in okoli votla, v sredi pa je nič ni); iz nje naj podam sledečo epizodico prijaznim čitateljem.
Njegov sosed, kmet, je bil vsled grdega običaja pribil živo pegasto sovo na vrata skednja. Berthoud odkupi za par centov trpinčeno žival, jo vzame domov in lepo neguje. Naj se je sova s krasnim pajčolanom zavedala skrbne prijaznosti svojega rešitelja ali ne, gotovo je, da je kazala od prvega dne naprej do njega ginljivo naklonjenost.
Po cele ure je posedala, dočim je njen gospodar delal na naslonjalu njegovega pisalnega stola ali zletela, kadar je vstal na njegovo ramo ni nežno drgnila svojo glavo ob njegovo laket. Nalik mački — s katero so sove po vsem svojem bistvu nekako v sorodstvu — je bila tudi ona skrajno snagoljuba. Čim se je zjutraj odprlo okno, je zletela ven, da opravi zunaj, tar ji veleva neobhodna potreba.
Cez nekaj časa je Strix večkrat ponoči izletavala in se
vračala domov le za nekaj ur Tedaj je hlastno zavžila nekaj hrane in obdelovala nato z veliko gorečnostjo papirno koša ro, od koje je lomila delec vrhovih šibic, s katerih je odleta vala. To čudno obnašanje je dalo g. Berthoudu povod, da je jel zasledovati njene izlete in lepega dne jo odkrije, kakor Kolumb Ameriko, v napol raz-palem zidovju sosednjega vrta Tam je sedela Strix in pitala štiri majhne, še s puhom odete otročiče, ki so široko odpirali svoje rumene, nenasitljive kij une. Razume se, da odslej sovini družini ni manjkalo slaščic in malčki so se obiskovalcu privadili tako zelo, da so že ob šumenje njegovih korakov zagnali vselej glasen krik v pozdrav.
Nekega večera najde Berthoud vso družbo — tudi samec se je bil privadil nanj — v svoji sobi jn jo takoj pogosti s kosom roastbeefa, ki ga je odnesel prestrašeni kuharici iz kase-role. Šestorici je šla večerja izborno v slast; nato pa so tlesknili samec in otroci s kljuni menda naj bi pomenilo: "Bog blagoslovi večerjo tudi vam dobrotni gostitelj!" ter so odleteli za vedno.
Strix pa je ostala pri svojem gospodarju in živela pri njem po svojih prejšnjih starih običajih.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je kruta in nemila smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno soprogo. oziroma mater
Frančiško Škraba,
koja je vdana v voljo Božjo po kratki in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo, previde-na s tolažili svetih zakramentov dne 16. decembra, 1927. Pokojnica je bila rojena v Iški Loki, fara Ig-Studenec pri Ljubljani, stara 32 let. Bila je Članica društva Srca Marije, št. 111 K. S. K. Jednote in društva sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote.
V dolžnost si štejemo zahvaliti se najprvo č. g. župniku Rev. A. Bombach za molitve na.
domu ob krsti pokojne in za lepe cerkvene obrede in za ganljiv govor v cerkvi. Zahvala Altai^iemu društvu in vsem tistim, ki ste se udeležbi molitve ob krsti pokojne. Zahvala tudi obema društvoma za obilno udeležbo na pokopališču. Iskrena zahvala za darovane vence družini Virant, družini Jerman, družini Fister, družini Rogel, družini Jakich, družini Smole, družini John Jankovič, družini Capan, družini Bjunik, družini Valli, družini Škraba, Akron in Goodrich Co.; sorodnikom iz Clevelanda, Anton Seliškar in Jakob Škerjanc. Nadalje društvu sv. Martina za darovani venec, društvu Srca Marije in Altamemu društvu za darovane sv. maše in družini Merkun za darovane sv. maše. Zahvala tudi vsem tistim, ki so dali na-razpolago svoje avtomobile.
In končno pa najlepša zahvala sorodnikom in prijateljem za pomoč in tolažbo v naših brit-kih urah.
Pokojna zapušča mene, žalujočega soproga in pet nepreskrbljenih otrok in dve sestri, stari domovini pa žalujoče stariše, tri brate, dve sestri in staro mater.
In Ti pa, draga žena in mati, počivaj mirno v temni jami in Tvoj spomin pa bo med nami, in ko nam pride smrtna moč, nam pridi z Jezusom v pomoč.
Žalujoči ostali: Jožef Škraba. soprog; Jožef, Anton. Frank, sinovi; Angela. Amalija, hčere; Marija in Alojzija, sestre.
Barberton, O., 22. decembra, '27
ISKORO ZNOREL VSLED HRBTOBOLA
Johnson's Red Cross ledični obliž. da takojšnjo, gotovo pomoč.
Hitra pomoč je gotova v trenutku, ko si nalepite Johnson's Red Cross ledični obliž na boleče mesto.
S tem, da greje in pomirja, prežene to zanesljiyo staro zdravilo takoj hude bolečine v hrbtu ter Ja oslabelim mišicam priliko, da zadobe nazai svojo moč. Vsa okoreiost kot čudežno izgine. Za hitro pomoč za gotovo vprašajte za velik del Johnson's Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Vsi lekarnarji jih prodajajo.	—Advt.
V lastnem poslopju Imetje $1,700,000
NA VLOGE
vložene na naši hranilnici pred 15. januarjem, plačamo obresti od
L januarja
PO
5%
Če še niste naš vlagatelj, si povišajte obrestno mero od 4% na 5%
$1,000 po 4% na leto obresti $40.00 $1,000 po 5% na leto obresti $50.00
$10.00 dobička za vas od vsakega tisoča.
Denar dvignete
Obresti tečejo od dneva vloge, lahko vsak čas.
Srečno Novo leto 1928!
The International Savings & Loan Co.
SLOVENSKA HRANILNICA
i
6235 St. Clair Ave.,	St. Ave. in E. 63rd St.
CLEVELAND, OHIO.
Vloge sprejemamo tudi po pošti iz vseh krajev Amerike. Pišite za pojasnila.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Katolliks Jednote t Zdrtiiealh drftavah ameriških.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 8. JANUARJA. Mag.
nn M. Ctalr Am.
Urtdalitre bi ^riiiiKvii
stia
CLIVILAND, OHIO.
S« Oaae, na 1Mb Za nečlan«__
En inozemstvo —
J0.M
-51.90 -$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN GATHOUC UNION of the
UNITED STATES OP AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. ______Issued every Tuesdsy
OFFICE: «117 SL Clair Ave.
Telephone: Randolph 3912.
CLEVELAND, OHIO
Pomagajmo pomoči potrebnim stavkarjem.
Ameriškim Slovencem niso posuta pota s samimi rožami kakor si to morda predstavljajo naši rojaki v stari domovini, ampak ta pota so strma in obdana s trnjem, ker se jih mora pretežna večina z žuljevimi rokami boriti za vsakdanji kruhek; in večkrat še tega ni!
Naši ljudje so že od nekdaj vajeni težkega dela, največ po rudnikih in jeklarnah, plavžih in drugod. Ni jim mar, če pri tem telesno pešajo in hirajo — samo da zamorejo preživeti sebe in svojo družino! Hudo je pa za človeka, ki bi rad opravljal tudi najbolj naporno in nevarno delo — a še tega ne more, ker ni dela. Takim neprilikam so največkrat podvrženi rudarji in premogarji vsled stavke. Ko poteče njih pogodba in ko zaprosijo trohico priboljška, jim magnatje in kapitalisti pokažejo svoj hrbet; zaprejo rudnike in poženejo delavce z družinami vred na cesto s trebuhom za kruhom, in to celo v hudem zim skem času.
Da. v resnici, borba unijskih premogarjev za svojo organizacijo in za njih obstanek je najbolj pogosta in najbolj huda v vrstah ameriškega delavstva. Zares čudna je ta dežela vseh priložnosti in tako opevane svobode, kjer ima kapital svojo največjo zaslombo na rovaš ubogega delavstva!
V premogarskih naselbinah Pennsylvanije se tudi naši rojaki in sobratje zopet borijo za vsakdanji kruh in obstanek. Stavka, ki traja že celih osem mesecev, je še vedno v teku; nič ne kaže do kake zmage ali sporazuma. Brezsrčne kompanije so izdale že začetkom decembra minulega leta ukaz, da se morajo vse družine izseliti iz njih hiš. Vsled tega je bilo v nekaterih krajih prizadetih okrog 3,300 stavkarjev z družinami vred. Te brezsrčne premogovne družbe so sledeče: The Pittsburgh Terminal Coal Co. v Coverdale in Castle Shannon, Pa.; The Inland Colliers Co. v Indianoli in The Consumers Mining Co. v Harmar-ville, Pa. Da se ni premogarska unija zavzela za te omilovanja vredne premogarje, bi morali tekom zime in mraza s svojimi družinami vred živeti pod milim nebom. To bo označeno unijo veljalo okrog pol milijona dolarjev, kajti treba je bilo postaviti 13,000 barak za izgnane premogarje na stavki.
Koliko težav in naporov, skrbi, muk in revščine prestajajo te omilovanja vredne žrtve kapitalizma, tega si ne morate predstavljati. Poroča se, da je že več članov njih družin pomrlo vsled kake bolezni, slabe prehrane itd. In vse te imajo premogovni baroni na svoji vesti! Mnogo izmed teh žrtev je pa tudi v državi Colorado, kjer je stavka premogarjev tudi na dnevnem redu.
Ker živijo po onih premogovnih okrajih ponajveč inozemci raznih narodnosti, se za odpomoč tem stavkarjem zavzemajo , posamezne narodne skupine širom držav.
Tako so se tudi ameriški Slovenci v okvirju svojih treh večjih podpornih organizacij zavzeli za svoje nesrečne stavkujoče sobrate; med temi organizacijami je S. N. P. Jednota, J. S. K Jednota in naša K. S. K. Jednota. Le žal, da se naše ljudstvo oziroma tudi naše članstvo vse premalo briga za to plemenito idejo in akcijo!
Naši sobratje iz Pennsylvanije, ki so vsled stavke enako prizadeti, ne prosijo nas velikih darov, ampak le nekaj. Ker nimajo denarja, ne morejo več asesmenta za društvo ter Jed noto plačevati; bojijo se suspendacije; hudo jim je, če bi morali pustiti Jednoto, v katero morda že nad 30 let plačujejo?!
Da bi se tako prizadetim na kak način odpomoglo, je izdal glavni odbor K. S. K. Jed&ote na vse članstvo primeren apel za prostovoljne doneske; toda žalibože, ta apel je imel dosedaj malo odmeva in uspeha. V današnji izdaji Glasila na prvi strani je priobčen četrti izkaz darov v celokupni svoti $270.48. Skoro sramovati bi se morali, da smo primeroma z ostalima dvema Jednotama na zadnjem mestu!! 20,000 članov in članic močna K. S. K. Jednota bi morala do danes zbrati v to svrho že par tisočakov! Nekaj smo krivi pri tem mi sami, ker nismo bolj prosili in trkali na radodarna srca naših članov; drugič pa zadene nekoliko krivde tudi posamezna društva, ker se ne zmenijo za svoje sobrate v veliki stiski in bedi, tako se tudi ne zavedajo znanega gesla: "Da dvakrat da, kdor hitro da!"
Težko in sploh nemogoče je tej prošnji ustreči od strani vseh naših krajevnih društev vsled važnih vzrokov. Društva ali njega člani so morda sami v denarni zadregi? V tem slučaju se sploh ne sme pričakovati kake podpore za naše bedne stavkujoče sobrate, kajti po znanem ameriškem reku se dobrodelnost v prvi vrsti doma pričenja.
Ima pa naša K. S. K. Jednota med svojimi 181 krajevnimi društvi tudi taka, ki bi lahko vse drugače nastopila. Imamo društva, ki premorejo več tisoč dolarjev v svojem posebnem skladu ali premoženju. Bratje in sestre! Mi, kot začetniki slovenskega fraternalizma v Ameriki, bi morali iti vsem drugim naprej!	N
Uredništvo Glasila se obrača tem potom na vsa preostala krajevna društva naše Jednote, ki niso za naše uboge premogar-ske štrajkarje še nič darovala, da naj to storijo v kratkem času. Sicer ne sme, in ne more zahtevati od takilj društev, ki nimajo zadostne blagajne; toda imamo pa naše postojanke, ki premorejo od $1,000 do $10,000 svojega lastnega premoženja.
Bratje in sestre! Ali bi ne mogli od te lepe svote žrtvovati f lOOali približno , za one nafte sobrate v Pennsylvaniji, ki se že celih osem mesecev borijo za svoj obstanek?!
Uredništvo Glasila stopa torej po daljšem presledku zopet pred vas. Prečitajte ta članek, presodite, prevdarite, premislite. So li naši omilovanja vredni sobratje stavkarji opravičeni in uvaževanja vredni do kake podpore ali net
Ivan Zupan, urednik Glasila. ^-—
Starem letu v slovo.
Zbogom zbogom, staro leto!— Vse v veselju si začeto bilo nam ie svoje dni. Danes pa solzica pada, ti na nekdaj lica mlada, srce se ti žalosti.
Dnevi, ure in minute tvoje vse za nas prečute so preštete danes ie.— Danes pesem ti pogrebno peti moramo posebno.
V	večnost staro leto gre.
Tamkaj bratov te sprejelo bo številno in objelo po preteku dolgih let.
V	knjigi prošle zgodovine bodeš hranilo spomine
za človeštvo in za svet.
Kar si slabega nam dalo bomo pozabili kmalo, skušnja to življenska je. Dobro vse pa ohranili, zboljšali, še spopolnili do kreposti bomo le.
O, da tvoj naslednik mladi bil bi srečen nam to radi bi imeli skupaj vsi! Le povej mu naše želje: Novo leto da veselje, blagre vedno nam deli!
IVAN ZUPAN
Mleko je neobhodno potrebno živilo.
ba rabiti za deteta tako "certi-IBreg, Sajevec, Dane, Bukovca
ficirano" mleko, in sieer "grade in vaai župnije Sodražit*. V A," to je presno mleko, ki je občinah Gora in Loški potok iz bilo pasteurizirano. V manj- delujejo predvsem ribežne, ne ših krajih, kjer ni dobivati aor- katere sosedne vasi le obode, tiranega mleka, se lahko dobi nekatere druge pa le škafe in od zdravstvenih oblasti infor- zobotrebce. V večji ali manjši macije o poedinih mlekarnah, meri se pečata z eno ali drugo Vedno je treba rabiti le mleko vrsto suhe robe ves ribniški in apna so okolščine, ki že same v steklenicah, kajti mleko, pre- gornji del velikolaškega sodne-na sebe dajejo mleku značaj lito iz večje posode, je podvr-1 ga okraja, prevažnega živeža. Ali mleko ženo nevarnosti okužen j a. Bi- Ta panoga domače obrti je v vsebuje tudi nekoliko izmed stveno potrebno toliko na far- teh krajih jako stara, saj so ob onih prostranskih hranil, ki j mi, kolikor doma je, da se mle- prevratu na primer zahtevali vplivajo na rast in zdravje, ko drži čisto, hladno in pokrito, pravice, ki so jih imeli že od namreč vitaminov.	j	F.L.I.S. časov Marije Terezije.
Mlečna mast, bodisi v celem	--o--Krošnjarji zahajajo navadno
mleku, smetani ali maslu, tvo- Kurjava in prezračenje. vse svoje življenje v iste kraje,
ri najcenejši in najvažnejši vil	__in to prehaja od očeta na sina
enega izmed vitaminov, vita- Udobnost teie8a je odvisna od To jim je tem laže, ker so po-n • + , .	trojih stvari: temperature zra- vsod znani in cenjeni kot jako
Drugi vitamin, ki je bil ne- ka, količine vlage v zraku in ko- pošteni, skromni in miroljubni davno odkrit m ki je vedno ličine premikajočega se zraka. ljudje
spojen z mastmi, je važen za I Dodatno je seveda velike važ I Dela in truda je s suho robo gradbo zob m kosti, ker pospe- nosti> koliko je človek oblečen mnogo, preden dobi iz smreko-šuje usedanje apna; zovejo ga in koliko ^ ^je.	vih debel in leskovih palic reše-
vitamm D.	More nam wti ^ udobno in to. Seveda si delo navadno de-
Šele dandanes se začenjajo ceIo bolj gorko, ako tempera- lijo, kajti v enem kraju izdelu-ljudje zavedati ne samo, da mo- tura je nižja> le da je v zraku jejo pretežno obode, v drugem ra mati zalagati dete s hrano zadosti vlage. Ako to vpošte- dna ter jih šivajo na obode, v tekom dobe vsaj 18 mesecev vamo> utegnemo vporabiti manj tretjem zobotrebce itd (ako vračunamo devetmesečno kuriva ob današnjih cenah Ko so razpravljali o agrarni predporodno dobo), marveč da premoga to pomenja znatno pri -reformi, so bili "Ribničani" v količina in primernost njene Utedenje za družino.	velikih skrbeh zaradi potrebne-
hrane tekom te dobe in zaloga Centralna zračna kurjava do- ga lesa, ki ga sedaj dobivajo iz hranilnih snovi v njenem tele- vaja v hišo p^ zakurjenega gozdov kneza Auersperga in su določajo, fla-h je dete dobro svežega zraka in špranje skozi graščaka Rudeža. Vprašanje prehranjeno ali ne, toliko pred vrata in okna zaiagajo z ado. Ue doslej ni rešeno. Tudi na porodom, kolikor tekom doje- stno ventilacijo, ako ni preveč novih obrtnih zakonih so naši
ljudi v sobi. Drugače naj se Ribničani jako interesirani ter V se kaže na to, da ženska te- nekoliko dol potegne zgornja si- budno pazijo, da ne izgube vsaj kom nosečnosti, vsaj tekom pa>. kar zadostuje za izhod za- onih starih privilegijev, ki so zadnjih mesecev, potrebuje pol- duhlega zraka. Kjer se kuri s jih imeli že v Avstriji, posebno drugikrat ali celo dvakrat toli- paro ali vročo vodo> ^ 8veži velikega pomena so pa zanje ko kalcija (apna), kot nenose- zrak dovaja v sobo najboljše s trgovske pogodbe s tujimi drža-ca ženska. Ako se v njeni hra- tem da se raaice vzdigne doljni vami, ki naj jim zajamčijo prani tekom nosečnosti nahaja pre- del okna> pri katerem se radia- vico neoviranega krošnjarjenja. malo apna, plod v njenem tele ^ nahaja. Pripihajoči mrzli V teh pogledih, ki so za ondot-su si bo za svojo rast odjemal zrak ge takoj zmeša z vročim no gospodarstvo važnega pome kar potrebuje, na škodo materi- zrakom, dvigajočim se iznad na, si je največ zaslug zanje nega telesa, in zobje in kosti radiatorja in se razprostira čez pridobil poslanec K. Škulj.
matere bodo trpeli. Ako je \ sobo> ne da bi nastal prepih.	U* ^ o-
vsakdanjo hrano vključeno obi- Ako jpranje skozi vrata in ok- VREDNOST DOLARJA PRED lje sveže listnate zelenjave, bo na ne povzročajo zadostne ven-1	37 LETI
kvart mleka na dan zagotavlja) tilacije, naj se zgornji del okna zadosti apna za potrebe neroje- Lpusti dol za eno ali dve inči I
nega deteta, ne da bi trpele nje- Kjer je več ljudi v eni sobi, naj igon
ne kosti m zobje.	se okno še bolj odpre, kar pa	cenah potrebščin na
Vsled izvrstne kombinacije I „	h Ko.\ 7*7* 9 cenan potreDscin na
drobno. Pregled teh podatkov
Washington. D. C. — Delav-
i • i -	I sk
trpele nje-|Kjer je več ljudi v eni sobi, naj 1890 zače, objavljati redna po-
kombinacije utegne povzročiti prepih. Ne-
protejinov, ki se nahajajo v kje je podoknjak opremljen z 1 _ . , ,ivo _likn
mleku, vsled izobilja vitaminov dilio aH gilK) ki siH vhaiaioči ?am .podl[X0 ® '"f0" a m7nWMtnAati „i0„mriu	J, 1 B1P°' K/ 81,1 vnajajoci draginji tekom zadnjih dveh
A, raznovrstnosti njegovih mi- zrak navzgor, kjer se pomeša z *
neralnih soli in bogatosti na vročim zrakom. S tako pripra- n. TV* . 8qft H , qnn
apnu, je mleko tekom nosečno- vo se pripih svežega mrzlega ?du®	i ,	f.
»k hnii v«™*	w „ L-a-1 , , pnpin svežega mrzlega | potrebščine ostale v splošnem
iste, tekom nadaljnih 15 let pa
so polagoma rasle, posebno po
letu 1910. Leta 1915 pa so cene
švignile strmo navzgor in prišle
do vrhunca leta 1920. V dveh
naslednjih kritičnih letih so
padle na isto višino kot leta
1917, na to so zopet šle navzgor,
sti bolj važna hrana kot v ka- zraka komaj občuti, terisibodi drugi dobi življenja. Mnoga stanovanja so preveč Socijalen problem največje zakurjena. Ne le da to stane važnosti je zadostna zaloga do- več denarja, marveč tudi jni-brega in čistega mleka za vsa- zuje življensko silo ljudi in nji-kega otroka. 2e količina apna, hovo odpornost proti prehla-ki je v mleku, bi sama na sebi dom jn drugim infekcijam di-napravljala mleko prepotrebnim hal. Izkušnja je pokazala, da živežem v dijetu deteta. Do- sobe, ki so zakurjene do 68 sto-, _ . . . _ . . gnano je, da otroci med tretjim pinj, imajo popolnoma udobno da bl d°Segle PFejnjlh in štirinajstim letom dobivajo temperaturo za ljudi, ki so pri- " najboljšo zalogo apna, ako pije- merno oblečeni, le tedaj pa, ako jo kvart mleka na dan. To bi Li prepihov in ni zrak presuh. bilo idealno.	Občutek, da vam je treba višje
Morda je mleko nekaterih temperature, pomenja, da je v .drugih živali bolj podobno člo- zraku premalo vlage. V takih veškemu, ali razvoj mlekarstva slučajih morete zalagati zrak z
Pravimo, da mleko tvori idealno hrano. To se pravi, da mleko vsebuje vse bistvene tvo-rine, ki so v gotovih količinah neobhodno potrebne za normalno rast, in enakomerni razvoj telesa. Zdravje in celo življenje samo je odvisno od okolščine, da-li hrana, ki jo zavživamo, vsebuje nekatere nepogrešljive snovi.
Mleko vsebuje četvero prote-jin, dvoje izmed njih v velikih količinah. V žmitku mleka se nahaja vsa njegova sirnina (casein) in del njegovega mlečnega albumina in te sestavine mleka so neprecenljive vrednosti za gradnjo in obnovo telesnih tkanin. Ga ni drugega živalskega protejina poznane vrednosti, ki bi bil ljudem na razpolago ob tako nizki ceni kot protejini v mleku.
Izmed vseh mineralov, potrebnih za rast otrok od spočetja do odraslosti, ni nobeden večje važnosti za vse dele telesa kot soli kalcija in fosfora, ker tvorijo bistveno gradivo za kosti, ki so v glavnem sestavljene od apnenega fosfata. Ker merimo rast po razvoju okostja in ker otrok potrebuje stalno in zadostno zalogo kalcija (apnenca), kakor tudi nekaterih vitaminov za gradnjo kosti in zob, telesnih organov in sokov, mora mleko tvoriti del hrane vsakega otroka tekom vse dobe njegove rasti. Mleko zalaga tudi z drugimi važnimi minerali, kot sta fosfor in potasij.
Ako uvažujemo, da en kvart mleka zalaga s tako količino kalcija (ali po domače apna), kot 10 velikih pomeranč, 10 dobrih porcij špinače, 24 dobrih porcij korenja, 32 jajc ali 20 funtov govedine, bomo znali pravilno ceniti velikansko važnost mleka za rastoče otroke.
2alibog pa kravje mleko vsebuje premalo železa, celo manj tot Človeško mleko, in s tem prevažnim mineralom nas morajo zalagati druga hranila.
Telo zalagamo s potrebnim železom, otroku dodajemo v rani mladosti sadnih sokov, svežih listnatih zelenjav in jajčnih
rumenjakov in v kasnejšem po molži. V večjih mestih se j obmejnih pogorij, daleč doli v | (steak), 144 funtov drugega razvoju vsežitnih jedi, govedine in krompirja.
Kakovost in prebavljivost njegovih protejinov in obilje
3.9 funtov masla. Povprečna cena na drobno za "round steak,*' za katerega smo leta
rali povj centov, je bila tedaj 12.3 centov.
se 'danes prodaje povprečno za 50 centov funt, se je tedaj dobivala za 12.5 centov,
Kakor bajka se nam dozdeva,
ko čitamo, kaj si je človek lahko
kupoval za en dolar v letu 1890.
Z enim dolarjem v svoji mošnji
si je gospodinja tedaj mogla
kupiti 8.1 funtov najfinejšega
... . . , , , , , , ,	-- i govejega mesa ali 9.3 funtov
je napravil kravje mleko sko- zadostno vlago, ako položite pi- svinjskih kotletov ali 7.4 funtov
raj izključnim nadomestilom sker vode na radiator ali Pod kokoši ali 14.7 kvartov mleka ali človeškega mleka za otroke, ki njim ali pa, ako držite v sobi so odvajeni. Človeško mleko take rastline v vrčih, ki odda ima več protejina in manj mi- jejo iz sebe zadosti vlage.
neralnih soli kot kravje mleko. Kdaj je primerno zakurjeno)^' pi7čev^Tpo^no 35^6 Vsebina masti in veličina mast- m da-li je zadosti prezračeva- cent0v e b nih kapljic v mleku je različna nja, to nam pove neki občutek g^^^j v raznih kravjih pasmah.	udobnosti ali neudobnosti, že
Da bo kravje mleko varno za razun ako se nismo že privadili vse, mora biti čisto in brez slabim posledicam preaakurje-1	Centov ^funtih
vsakršnih bolezenskih klic. To gega m zaduhlega zraka. V ko 2a g g centov kvart, maslo za je še bolj važno za otroke, kot splošnem pa občutek zaspanosti 25 5 cent0v funt mast za 9 3 za odrasle. Kravje mleko ne in potrtosti s podplutim licem Lentov funt> sveža jajca za 20 mora biti čisto in brez vsakr- naznanja, da je zrak prevroč in Lentov tuCat, moka za 2.9 cen snih bolezenskih klic. To je še prevlacen občutek suse na ust- tov funt> k ir za L6 centov bolj važno za otroke kot za od- nicah m licu pa pomenja da je funt itd Edina potrebščina, ki rasle. Kravje mleko ne mora kak presuh. Človeka dostikrat ima sko - ,st ce je gladk biti le čisto, marveč čim bolj hebc v 8uhem zrak". tudi ako je plačevali smo za sladkor 6.9 sveže je in čim bolj direktno je temperaturo razmeroma visoka. centov funt leta 1890 6 1 cen-prišlo v roke konsumenta, tem Zato držite zrak v svoji hiši za- tov leta 1900 6 Centov'leta 1910 bolj je zagotovljeno, da niso dosti vlažnega in vam bo udob- in 6 9 cento; leta 1926. Samo
bile spremenjene njegove redil- no ob manjši vročim in manjši	tekom let 1919 in 1920 so se
ne kakovosti. Nihče še ne mo- Potrati premoga. F.L.I.S.	cene sIadkorja več kofpodvojile.
re trditi, da vročina, kemične — o--Edina tolažilna okolščina v
snovi in mehanična manipula- Ribniška suha roba.	tej sliki je povprečna vporaba
cija ne škodujejo redilnosti --živeža za vsakega poedinca.
mleka. Ribniška suha roba je pozna-	Tako najdemo, da povprečna
Vse mleko bi moralo biti v na daleč preko slovenskih me-	ameriška družina vporablja na
rokah konsumenta tekom»48 ur ja, prav' do -Karpatov, čeških	leto 64 funtov mesa za opečenje po molži. V večjih mestih se ^ obmejnih pogorij, dale prodaja mleko v steklenici, na Italijo in na Balkan. Njena I mesa, 337 kvartov svežega mle-
vrhu katere se nahaja izkazni- domovina je predvsem Ribniška	ka in 77 funtov evaporiranega
ca o kakovosti in starosti mle- dolina, zlasti vasi Breže, Jurje-	mleka, 06 funtov masla, 61 tuca-
ka. Kjerkoli je mogoče, je tre-ivica, Gorenja Vaš, Kot, Slatnik,	tov jajc, 531 funtov kruha, 704
funtov krompirja, 66 funtov čebul, 147 funtov sladkorja, 40 funtov kave, 8 funtov čaja, 35 funtov riža, 22 funtov fižola, 11 tucatov banan, 7 tucatov pomeranč itd. Ali v primeri s starimi dobrimi časi let 1890 in 1900, je treba malega premoženja za nakup živeža za eno družino.
-o-
ZGODOVINA ŠIVALNEGA
STROJA Koncem 18. stoletja se je pričela uresničevati davna misel, kako ročno šivanje nadomestiti s strojnim. Prve take poskuse je leta 1790 delal Tomaž Saint. Leta 1804 so Stone in Henderson, pred sto leti pa dunajski krojač Madersperger prišli na dan z različnimi modeli. Toda že leta 1755 je bil razstavljen prvi angleški patent za šivalni stroj.
Madersperger jeva konstrukcija je bila med vsemi takratnimi še najbolj praktična, a tudi ta se ni obnesla. Njegov prvi model se danes nahaja v dunajski politehniki. Sele po senzacijonalni iznajdbi Howe-ja leta 1846 se je izdelal stroj, kateri je šestkrat prekašal ročno šivanje. Toda ker je stroj stal velikansko vsoto, ni bilo mogoče misliti na splošno uporabo. Par let pozneje, leta 1851 pa se je pojavil Singer. On je šivalni stroj izpopolnil in z neznansko naglico se je splošno udomačil. Ob priliki neke pravde med Howejem in Singerjem leta leta 1862, torej 11 let po tej izpopolnitvi, so že samo v Ameriki našteli 300,000 šivalnih strojev.
-o-
MATI IN HČI NAROČILI MORILCA OČETA
Pred somborskim sodiščem se je te dni vršila razprava proti Živojinu Iliču, Katarini Fries in njeni materi iz Novi Vrbasa, radi umora. Katarina in Die bi se rada poročila, Katarinin oče Nikolaj Fries je bil pa od-iočno proti. Njegova žena Katarina Fries, ki je bila za poroko, je nagovorila Iliča, naj ubije Nokolaja, nakar se bo lahko takoj poročil s hčerjo. Hči Katarina je bila s tem načrtom zadovoljna in je tudi nagovarjala Iliča, .naj ubije očeta. Dne 24. februarja, 1927 je Ilič res s sekiro dvakrat udaril Nikolaja po glavi, radi česar je ta čez dva dni umrl. Ilič se je takoj po zločinu prijavil orožnikom in vse priznal. Orožniki so takoj zaprli mater in hči. Sodišče je obsodilo Iliča na osem let, hčer Katarino Fries na osem let in mater Katarino na 15 let težke ječe.
JUNAŠKA ŽENA
Pred nedavnim se je v bel-grajskem predmestju Pašino brdo odigrala drama, v kateri je žena igrala odlično vlogo. Neki Todorovič, hišni posestnik na Pašinem brdu, je bil v uradu v mestu, žena pa je doma pripravljala večerjo. Okrog šestih zvečer so vdrli v stanovanje trije maskirani in oboroženi roparji fn zahtevali denar. Ker se je Todorovičeva branila, so jo prijeli za roke. Eden ropar jo je udaril z revolverjem, da se je za trenutek onesvestila. Takoj nato pa je začela kričati na pomoč. Nek ropar jo je hotel ustreliti. Todorovičevi pa se je posrečilo, da je z udarcem okrenila cev in strel je šel v slepo. Sedaj je drug ropar nameril revolver na Todorovičevo, ki je pa hitro pograbila stol in ga vrgla v roparja, tako da je strel zopet šel v slepo. Med tem so pa že prišli na pomoč sosedje. Ko so jih roparji opazili, so pobegnili. Ko je prišel soprog čez pol ure domov, je moral hrabro ženo peljati k zdravniku radi težkih poškodb na glavi. *
Žena: "Kako si srčkan, mo-žiček moj. Tako rad me imaš. da si si dal napraviti mojo sliko na pipi."
Mož: "Kaj it je v glavi? Kajenja bi se rad odvadil."

U«*MvU«aa t Joliet«, IU., dne 2. april« 1894. Inkorperirflaa v «t >	dn« 12. januarja, laifcT _
- ...........URAD: 1004 M. CHICAGO ST., JOLIiT, "
tolventnost aktivnega oddelka tnali 100.81%; aiifi	i
_	delka znaia 14026%.
Od ustanovitve do 1. decembra 1927, znaša skupna izplačana
podpori $3,135,591.00.
HI AVNI IIDAnMIVt.
miw. mAKi LMAMPA, 311 W. Poplar St.. Chil Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jolfcrt. WL Pomožni ujnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N Chi^ago St!, Ji
ot , _ - - -------/ERTIN, 1004 N. Chicago St, Jeliat OL
SfiS*'	GRAHEK, 1004 N. Chicago St. Joliet,I1L- I
jSia/Sd?*	KAZIMIR CVERCKO, Mit W tt Clair It Iadlna
Vrhovni zdravnik: DR. J OS. V. GRAHEK, fl!2 Grtnt St, Plttsbargh. H. Mlr,TIVT	„	NADZORNI ODBOli
^J'^S^KLE, 811 Ave. A., Evcleth, Minn.
2112 w 23rd Place, Chicago, HI. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., Weat aV Wte.
L HOCHEVAR R. F. d. 2, Box 5®, BridgXrt, Ohia. MRS. LOUISE UKOV1CH, 9511 Ewing Ave. So. Chicaga. 111.
^a«.______FINANČNI ODBOR:
FRANK OPEKA SR., 28—10th St., North Chicago, IIL FRANK COSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, IU. JOHN ZUUCH, 15303 Waterloo Rd„ Cleveland, Okli.
POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laarina, MIcfc. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. ^^ MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN,285 Burlington Rdv Forest Hills, Wilkinsburgh, Pi,
.	urednik in upravnik! "GLASILA":
IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio^
Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj sa pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jeliet, IIL dopisa, dni-v"!!> ™?Da n*?®1"1®' »glase in naročnino pa aa "GLASILO K. t. K JEDNOTE", §117 St Clair Ave. Cleveland, Ohia.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
NAZNANILO ASES- [Rak na jetrih. MENTA 12-27. %
ZA MESEC DECEMBER, 1927 Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 161. 27715 ANTON KOSTELEC — Star 50 let, član društva Vi
Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 8 februarja, 1906, R. 49.
170.
17970 FRANK RATEJ — Star 54 let, član društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.,
tezi sv. Mihaela, št. 61, Youngs- umrl 3- decembra, 1927. Vzrok town, O., umrl 13. novembra. smrti: Rak na želodcu. Zava-1927. Vzrok smrti: Pljučnica.:rovan za S1'000- Pristopil k Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 18. decembra, 1910, R.
Jednoti 18. julija, 1926, R. 49. 162.
15108 FABIAN BRATINA — Star 61 let, član društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., umrl 4 smrti:
41.
171.
2265 AVGUSTA MEHLIN — 'Stara 46 let, članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chica-
novembra, 1927. Vzrok go> n,» umr,a 4- decembra,
......Ubit od avtomobila. 1927- Vzrok smrti: *** na
Zavarovan za $1,000. Pristopil ietrih- Zavarovana za $1,000.
k Jednoti 20. julija, 1909, R. 48. 163.
11210 JOHN ZALAR — Star 46 let, član društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa.,
Pristopila k Jednoti 3. oktobra, 1904, R. 34.
172.
24215 RUDOLPH JAPELJ — star 29 let, član društva Ma-
umrl 31. oktobra, 1927. Vzrok riJe Pomagaj, št. 79, Wauke-smrti: Rak na želodcu. Za-m-> umrl 23- novembra,
varovan za
na $1,000.
Pristopil: 1^27. Vzrok smrti: Srčna bo-
k Jednoti 7. marca, 1907, R. 34
164.
3448V VALETIN BOHINC — Star 49 let, član društva sv. Jožefa, št. 58, Haser, Pa., umrl 31. oktobra, 1927. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. decembra, 1901, R. 37.
165.
22203 PAUL SLACANIN — Star 34 let, član društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., umrl 30. junija, 1927. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 17. marca, 1917, R. 24.
166.
11399 FRANK BALKOVETZ
—	Star 39 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont., umrl 30. oktobra, 1927. Vzrok smrti: Utonil. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 17. aprila, 1907, R. 27.
167.
15952 MICHAEL LASLA-VICH — Star 57 let, član društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., umrl 19. novembra, 1927. Vzrok smrti: Poškodovan pri padcu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 20. marca, 1910, R. 43.
% 168.
10772 JENNIE ZAKRAJŠEK
—	Stara 46 let, članica društva sv. Srca Marije, št. 111, Bar-berton, O., umrla 28. novembra, 1927. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 10. junija, 1923, R. 41.
169.
2647 BARBARA FABlC — Stara 61 let, članica društva Marije Sedem ^ilosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., umrla 25. novembra, 1927. Vzrok smrti:
lezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 7. oktobra, 1922, R. 24.
173.
4427 FRANK STIBERNIK
—	Star 55 let, član društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., umrj 2. decembra, 1927. Vzrok smrti: Izkrvavljenje možgan. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5. septembra, 1902, R. 43.
174.
9962 BARBARA VRDO-LJAK — Stara 29 let, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, IU., umrla 25. novembra, 1927. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 19. marca, 1922, R. 24.
175.
5701 JOSEPH KAMBIČ — Star 67 let, član društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., umrl 5. decembra, 1927. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 29. junija, 1903, R. 55. 176.,
1690 JOHANA TIRMAN — Stara 53 let, članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 60, Weno-na, 111., umrla 18. decembra, 1927. Vzrok smrti: Davica in pljučhica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 25. marca, 1902, R. 41.
177.
9860 MATT OBLAK — Star 55 let, član društva sv. Alojzija, št: 95, Broughton, Pa., umri 2. decembra, 1927. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 28. julija, 1906, R. 42.
178.
11408 FRANCES SKRABA
—	Stara 82 let, članica društva
sv. Srca Marije, št. 111, Bar-berton, O., umrla 16. decembra. 1927. Vzrok smrti: Žolč^a bolezen. Zavarovana ta, $250. Pristopila k Jednoti 11. maja, 1924, R. 29. Imena poškodovanih in operiranih članor In ilank.
Zaporedna št 812.
10811 GABRIELA SEBA Članica društva sv. Družine št. 5, La Salle, 111., operirana 5 oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
313.
26658 JOSEPH ANZICH -Član društva sv. Jožefa, št Pueblo, Colo., operiran 28. septembra, 1927. Opravičen do podpore $100.
314.
28376 FRANK PEČEK Član društva sv. Jožefa, št Pueblo, Colo., operiran 2. septembra, 1927. Opravičen do podpore $100.
315.
762 MATH VRANESICH — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, IU., operiran 25. maja, 1927. Opravičen do podpore $250 za izgubo vida na desnem očesu.
316.
5089 FRANK GRESEL — Član društva sv. Jožefa, št. 12 Forest City, Pa., operiran 5 oktobra, 1927. Opravičen do podpore $50.
317.
25674 JOSEPH RAMUTA Član društva sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., operiran 4. oktobra, 1927. Opravičen do podpore $100.
318.
25913 WILLIAM DERNOV-ŠEK — Član društva sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., operiran
25.	oktobra, 1927. Opravičen do podpore $100.
319.
2855 CECELIJA KOCHE-VAR — Članica društva sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn., operirana 18. oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
320.
7631 MARIJA ČADONIC Članica društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., operirana 1. novembra, 1927. Opra vičena do podpore $100.
321.
2376 URSULA ZORKO — Članica društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., operirana 2. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
322.
7753 ANNA PIČMAN — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, III., operirana 15. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.	%
323.
27914 NICHOLAS RIBE-RICH — Član društva sv. Petra in Pavla, št. 91, Rankin, Pa., operiran 30. septembra, 1927. Opravičen do podpore $100.
324.
9382 FRANK BENCHICH — Član društva sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., operiran 14. oktobra, 1927. Opravičen do podpore $50.
325.
7912 JOHANNA KOŠMERL
—	Članica društva sv. Genove-fe, št. 108, Joliet, IU., operirana 6. decembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
326.	' 5351 MARY ZNIDARŠIČ —
Članica društva sv. Srca Marije, št. 11, Barberton, O., operirana 20. oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
327.
10276 BARBARA MUŽA —
Članica društva Marije Milosti Polne, št. 114, Steelton, Pa., operirana 8. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
328.
10525 FRANCES PAISAR
—	Članica društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, IU., operirana
26.	oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
329.
2461 ANTON MRVAR — Član društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., operiran 24. oktobra,
K. S. K. JEPNQTE, 3, JANUARJA, 1928.
Opravičen dt) podpore
1927. $100.
$80.
16070 BARA Č12MAZIJA — Članica društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., operirana 1. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
331.
8133 MARY SAMSA — Čla niča društva sv. Ane, št. 156 Chisholm, Minn., operirana 24 oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
332.
9615 MARY NOVŠEK — Članica društva Kraljica Majni-ka, št. 157, Sheboygan, Wis. operirana 5. novembra, 1927. Opravičena do podpore $50.
333.
1887 ANNA PETERLIN — Članica društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111., operirana 26. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
- 334.
26339 LOUIS INTIHAR -Član društva sv. Kristine, št 219, Euclid, O., operiran 19. septembra, 1927. Opravičen do podpore $250, za izgubo leve noge pod kolenom.
335.
14955 URSULA ZOREN — Članica društva sv. Kristine, št. 219, Euclid, O., operirana 20. avgusta, 1927. Opravičena do podpore $100.
336.
120 FRANCES HORVATH
—	Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU., operirana 21. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
337.
858 MARY SMALTZ — Članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., operirana 9. novembra, 1927. Opravičena do podpore $100.
338.
17970 FRANK RATAJ — Član društva sv. Jožefa, št. 53, Waykegan, 111., operiran 30. novembra, 1927. Opravičen do podpore $100.
339.
7520 BARBARA MALINICH ■ Članica društva sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., operi rana 27. oktobra, 1927. Opravičena do podpore $100.
340.
17 MICHAEL J. PLESE — Član društva sv. Jožefa, št. 57, J Brooklyn, N. Y., operiran 2. novembra, 1927. Opravičen do podpore $100.
341.
11103 LOUISE KAMNIČAR
—	Članica društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 177, Chesterton, Ind., operirana 10. novembra, 1927. ' Opravičena do podpore $100.
Izplačana onemog.a podpora
Zaporedna št. 182. 5771 ROSE MOZlNA — Članica društva sv. Jožefa, št. 2. Joliet, 111., izplačano $50.
183.
522 JOHN MEGLEN Član društva sv. Družine, št. 5, La Salle, 111., izplačano $50.
184.
747 JOHN KRALJ — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. Joliet, 111., izplačano $50.
185.
19416 JOHN JAKOBCICH— Član društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans.', izplačano $50.
186.
5010 BARBARA SOPČIČ — Članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., iz-ačano $50.
187.
9017 DORA DOLČIČ — Članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., izplačano $50.
MLADINSKI ODDELEK
Zaporedna št. 269. 3976 ANA A. BARBORICH
—	Stara 12 let, 7 mesecev in 10 dni, članica društva sv. Jože fa, št. 103, Milwaukee, Wis., umrla 1. novembra, 1927. Vzrok smrti: Pljučnica in srčna bo-ezen. Pristopila k Jednoti 22. marca, 1918. Bila je članica 9 let, 7 mesecev in 9 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne
12 l$t. Opravičena do podpore $460, kateri znesek je bU nakazan 8. decembra, 1927.
270.
13083 JOSEPHINE E. CENTA — Stara 9 let,v9 mesecev in 17 dni, članica društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. umrla 13. decembra, 1927 Vzrok smrti: Ubita od avtomobila. Pristopila k Jednoti 22. marca, 1925. Bila je članica 2 leta, 8 mesecev in 21 dni Starost prihodnjega rojstnega dne 10 let. Opravičena do podpore $300, kateri znesek je bU nakazan 23. decembra, 1927.
271.
15174 EDWARD ADAMICH — Star 3 leta, Član društva sv. Antona Padovanskegaf št. 87, Joliet, 111., umrl 13. decembra, 1927. Vzrok smrti: Opečen Pristopil k Jednoti 29. decembra, 1925. Bil je član 1 leto, 11 mesecev in 14 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne leta. Opravičen do podpore $40 kateri znesek je bil nakazan 23 decembra, 1927.
Josip Zalar, glavni tajnik. -o-
t
Iv. Zupan:
AU VEŠ?
Ali veš, da tvoja mati vedno misli še na t6; da v spominu na ločitev vzdih izvablja ji solze?
Ali veš, da njeno glavo, cojo božal rad si ti, danes že so osivela eta dolga in skrbi?
Ali veš, da njena usta, (i so te poljubljala, danes suha so, uvela, nič več živo rožnata?
Ali veš, da njena lica nekdaj gladka, polna vsa, danes padajo že v gube bleda in postarana?
Ali veš, da njene roke, ki so te objemale, so postale že slabotne, starost trese da jih že?
Ali veš, da nje očesa živa, jasna vsa nekdaj, motna so, upadla, trudna; boš li zrl v nje še kdaj?
Ali veš za te spremembe
tvoje drage matere?--
Toda srce njeno zlato, bije isto še za te!
-o- .
MRTVO MORJE Prav pripravno ime. Srebrn je sicer sijaj njegove površine, a drugače je mrtvo, nima giba nja, nima valovanja. Vroči vetrovi iz Arabije prepihajo zrak in mu dajo valovanje, a zastonj ljubkujejo težko snov Mrtvega morja; zrahlja jo kvečjem vi-fiar in jo uglasbi. Živahni Jor dano vi valovi ne morejo ustvariti življenja in postanejo sami mrtvi, ko se združijo z valovi morja. Tuja in grozna je ta voda; ne igra se s peskom ob bregu, ne pogovarja se s človekom, ni njegova prijateljica.
Če ne verjameš, pa jo pokusi; zoprna pijača je to, strupena, ocean je v primeri z njo sladek in okusen. Strupe meša, ta voda, veseli se, da mori ribe, ki so priplavale po Jordanu doli; nobeno rastlinsko in živalsko bitje ne prebiva v njej. In čeprav ni res, da nobena ptica ne more leteti čez Mrtvo morje, je vendar res, da večkrat ptice plavajo po njem, umorjene od dušljivega njegovega zraka. Morje mori ven, na daljavo, daleč naokoli uničuje rastline in drevesa, kakor kosti mrličev ležijo ob meji njegovega delovanja.
Grozna točka je to v vesolj-stvu. Preiskovali so morje in ga študirali, marsikaj so ugor tovili, le malo so pa mogli razložiti. Petinpol ur je morje široko, dvajset ur dolgo, v kotlu leži, v eni najglobljih vdrtin na zemlji, 394 metrov je njegova gladina pod gladino Sredozemskega morja, povprečno 300 metrov je morje globoko, najgloblja točka 357 metrov, torej 751 metrov pod gladino Sredozem-
skega morja, 28 odstotkov ima njegova voda kemikaUj, 23 od-stotkovr soli in pet odstotkov broma in klora.
Odtoka ni nobenega, vsak dan izhlapijo ogromne množine vode, za 13.5 milimetrov višine samo Jordanove vode izhlapi vsak dan 6,00 milijonov litrov To vemo. Ne vemo pa, kako je vse to nastalo, veliko je raz lag. Katastrofa je nekoč ustvarila to strašno tvorbo, življenje uničujočo.
Od tedaj naprej je proklet stvo nad tem peklenskim grobom. Greh Sodome je to zem ljo oskrunil in ostra voda slane ga morja, razjeda sramoto preteklosti. Mrtvo morje je sva rilno znamenje, ki kažejo preroki nanj od stoletja do stoletja ki ga omenja knjiga modrosti in ki se ga Bpomni Jezus v svoji pridigi. Ostalo je osamljeno neprijazno mrko Mrtvo morje. -o-
NENAVADNI GROBOVI
Angleži so kaj čudni ljudje, še po smrti hočejo nekateri imeti svoje kaprice. Tako pri povedujejo, da je leta 1800 major Labelly v oporoki določil, da ga morajo pokopati na precej visokem griču, kjer ga naj v jamo postavijo na glavo.
Neki Mr. Hall pa si je že par let pred tem postavil stolp na visokem hribu, odkoder je lep razgled in šest let potem so ga tudi položili tam v grobnico.
Neki ekscentričen farmer v Sureyu se je tudi dal pokopati na griču, toda v sedlu konja z glavo navzdol, tako da bo, "kadar se svet presuče," takoj v pravi poziciji na nogah.
Lord Dacre je bil na pokopališču v Saxtonu pokopan, jahaje na konju in leta 1861 je grobar res zadel na črepinjo konjske glave, ko je preblizu kopal nov grob.
Peterson, izumitelj železobe-tona, si je iz tega materijala postavil visok kampanile, da pokaže svetu, kako izvrsten je ta, stavbeni materij al, obenem pa je sebi napravil grobnico, kamor so ga 92-letnega položili Med vojno so bili Angleži posebno hvaležni Petersonu za njegovo iznajdbo, kajti zidovje iz železobetona je bilo najvarnejše pred nemškimi bombami, katere so Zeppelini stresali na London.
Neki Samuel Baldwin pa se je pustil pokopati zunaj pristanišča v morje, to pa zato, ker mu je njegova žena zagrozila, da bo z veseljem na njegovem grobu plesala in je mogel le na ta način njeno nakano prepre-
kožo tako lahke, je vzrok ta, ker je mnogo kosti zelo tankih in so večinoma (vsaj v notranjosti) porozne. Še enkrat več kot kože ima človek v sebi masti, mesa, oziroma mišic pa zopet še enkrat več kot maati. -o--
PRETIRANA ULJUDNOST Neki angleški pisarniški
uradnik v Indiji (Indec po rodu) bi bil rad kratek dopust, zato je na svojega šefa naslovil pismo kakor sledi:
"Prevzvišeni gospod! Z naj-glbbokejšimi, v moji notranjosti občutenimi izrazi svojega vzvišenega visokospoštovanja do vaše mogočnosti, se drznem približati se vaši milosti s pre-ponižno prošnjo, ako je mogoče ugoditi moji neodpustljivi, z navdanejšim srcem vašemu visokemu blagorodju predloženi prošnji za kratek oddih, to se pravi, za 14 dnevni dopust, in sicer edino radi tega, ker so se mi izpustile tri bule. Čast mi je, da smem beležiti vašega pre-vzvišenega blagorodja najvda-nejši služabnik Jonabol Panja-mjaub." (Na rob pisma je na-pravU skico, na katerem delu života ima bule).
-o—-
čiti.
ZANIMIVOSTI O ČLOVEŠKEM TELESU
Človek potrebuje, kadar počiva, osem litrov zraka v eni minuti, pri hoji 16 litrov, pri na pornih turah 24 litrov, pri dirkalnih tekmah pa celo 57 litrov zraka.
Množina krvi v Človeškem telesu je navadno v nekem raz mer ju s telesno težo. Povprečno znaša množina krvi eno tri-najstino do ene osminke teže celega telesa. Naša telesna toplota varira med 36.5 in 37.5 stopinj Celzija. Najvišjo telesno toploto imajo ptice, kjer znaša 40 'stopinj Celzija.
Lobanja odrastlega moža je še vedno tako elastična, da se pri močnem udarcu upogne za poldrugi centimeter, ne da bi pri tem trpela kaj škode. Samo ob sebi umevno je seveda, da se lobanja za tem zopet popolnoma uravna v prvotni po-ožaj.
Obrvi nad očesi nima Človek morda zato, da mu je obraz lepši, temveč da obrvi zaustavijo pot, ki bi curljal s čela navzdol in ga odvajajo ob strani proti licam.
Koža enega človeka tehta približno toliko kot vse njegove kosti skupaj, neredkokdaj celo nekaj več. Mož, ki tehta 70 kilogramov ima 12 kilogramov težko kožo na sebi in nekoliko pod 12 kilogramov težke kosti. !}a pridejo kosti v primeri s
102-LETNICA OTVORITVE ERIE KANALA
Predno so bile v Združenih državah železnice in cementira-he ceste, se je blagovni promet dežele, ki je bila tedaj obljudena le ob atlantski obali, vršil večinoma po ladijah, ki so plu-e vzdolž obali in po rekah. Ko je blago prispelo do konca jezera &li reke, je bilo treba pre-(ladati in prevažati ga na vozovih do prihodnje vodne poti, tu ga zopet prekladati na ladje lin tako dalje, dokler ni prispelo tja, kamor je bilo namenjeno. Da se premagajo te ovire za trgovino, so sklenUi zgraditi kanale, da se ustvari nepretrgana vodna zveza med večjimi naselbinami, kakor tudi od krajev, ti imajo važne poljedelske ali rudniške produkte. Kot začeten korak v to smer je država New York sklenila zgraditi kanal, ki bi spojil jezero Erie z reko Hudson, oziroma mesto New York s svojim zaledjem.
Dne 4. julija, 1817 je pri Rome, N. Y., začelo delo na Erie kanalu in čez osem let, 26. oktobra, 1825 je newyorski governor otvoril kanal prometu. Topovi ob kanalu so naznanjali veselo novico, da je voda iz jezera Erie začela tekati v reko Hudson. Kanal je stal nekaj Čez sedem in pol milijona dolarjev, kar je bUo zares malo, ako pomislimo na veliko korist, ki ga je ta vodna cesta doprinesla za razvoj poljedelstva in trgovine.
ŽIVA POKOPANA
Malokomu je znano, po kakem naključju se je rodil slavni angleški romanopisec Walter Scott. Njegova mati je umrla. Položili so jo v rakev in nato v rodbinsko grobnico. Grobokop se je podal v grobnico, odprl rakev ter pobral dragocenosti, katere je imela ranjka na sebi. Nekaj prstanov ni mogel sneti s prstov, zato je s uro vež krat-komalo vzel nož ter ga vrezal v meso. Na grozo pa se je navidezno mrtva dvignila, strašna bolečina jo je iz otrpnelosti prebudila in njeno vpitje se je razlegalo v nočni tišini. Grobar je prvem hipu odrevenel, nato pa odnesel pete.
Vpitje je ljudi zbudilo, kateri so živi pokopani prišli na pomoč. Kmalu je popolnoma okrevala, ne da bi imel strašni dogodek kake posledice za njo. Živela je še dolgo let zdrava v <rogu svoje družine. Pet let po njenem pogrebu je rodila sina Walterja. Angleška literatura je vsled zločinskega dejanja onega grobarja silno obogatela.
-o-
Vsa družina zgorela. Youngstown, O. — V stanovanju družine John Duffi-ja je 26. decembra zvečer nastal ogenj. Zgoreli so oče, mati in trije otroci.
'■'"in JI ,1.11 II ...li ■
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljcvaafe t i. strni)
jedjo. O kakem prepiru zakoncev Kenda ni bilo slišati.
Na lice mesta je dospela komisija policijski revirni nadzornik Žajdeia in policijski zdravnik dr. Avramovič, ki sta po ugotovitvi dejanskega stanu trupli mrličev prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Kenda ima brata pri železnici v Mirni na Dolenjskem, ki je bil o smrti obveščen. Otrok zakonca nista imela.
Kenda je bil zadnji čas na
-P!
nem mostu. Pokojna je bila že kot dekle, pravtako pa tudi kot žena vneta sotrudnica pri vsaki krščanski akciji in je v tem pogledu svetel zgled krščanskim slovenskim ženam.
Smrtna kosa. Dne 6. decembra je umrla v Št. Vidu pri Stični vdova Marija Oven, rojena Janežič, mati tamkajinjega g beneficijata. Dosegla je sta rost 73 let.
Smrt vsled opeklin. Dne decembra se je dogodila v Ar-tičah pri Brežicah vsled neprevidnosti grozna nesreča, ki je zahtevala smrt gospodinje.
GLASILO K. S. K. JBDNOTE, 8. JANUARJA, 1*28.
službenem potovanju v Monako- veliki neVarno8ti pa je bila tudi vem, kamor je bil poslan od L^ družiru: gospodar in
mestnega magistrata v svrho otroci Posestnica Ana Bračun
prevzetja nekih strojev. Vrnil je rakurila ^ za peko. Na se je šele 30. novembra ob 6 L«^ je 8UŠil lan Ponoči
, er,* j ...	,	. Ue je vsled hude vročine vnel
Poslednji« so zakonca videli lan in ^ tJeti c^^in}*
dne 1 decembra. 1927 ob 11. je ^^ gmrad in dim Ho_
Nesreča odnosno zastrupljenje tela je ^te^niti lan raz peč se je moralo pripetiti v noči na Tedaj je z^orelo s plame.
2. decembra ah pa 2. decembra lom Prestrašeni so pritekli zgodaj, ker je služkinja sosed-1 ož fa otroci Jt; ^^ nje stranke slišala v kopalnici I e jim je> da ^ omejm ogenj Kendovih teC» vodo že zju- k-
je pokončal le nekaj sobne . , ... . oprave. Toda svoje življenje je Po ugotovitvi komisije je na- žrtV0vala mati, ki je vsled za. silje pri smrti zakoncev Kenda dobljenjh opeklindrugi dan
izključeno.	umrla; hudo opečen je tudi oče
Smrtna kosa. Na Hnbu v L. se zdravi y brežiški bolnici
Temeniški dolin« je 5. decern- Frančiškanski ^ ima ^ sta
bra izdanml svojo blago duSo g. tistiki v tem letu lf863
samo
JaTnef , A"ton^' 1)0 . dom1Je stanov in 18,739 članov. Od 'Hribski Span, znani m ugled- teh je 9 414 duhovnikoVf 2f668
m posestnik in gospodar Bil klerikov> 741 novincev in 5,899 je to moz, kakršnih velika sent- hajikov. V seminarjih je 6,186 viška fara ne premore mn°2°: Lojencev
izrazit krščanski značaj v be- Kako ^^ fa5isti 2 na. sedi m dejanju, dober usmiljen L^. |judmi y aoboto 19 ^
delaven in požrtvovalen. Naj- vembra ob 22 je v bližini Kri boljši in naj umne jši gospodar L^ pri ^^^^ patr(> daleč okrog je bil tudi najboljši,.^ patrola fašistovske mili, in naj odločnejši delavec za kr- Le Mimo patro|e je v sprem napredek kmečkega sta-K gvojih dyeh bratov priše,
nu. Kot odbornik cestnega popolnoma gluhonemi delavec bora, odbornik posojilnice v L FreJih> slovenec iz Ix>ži St. Vidu, dolgoletni občinski od- I y vipavgki dolini < Ker se bornik je deloval za gospodar- pre|jh na kHc patroIe ni usta sko povzdigo kmeta kot izrazit K, fltft dya miličnika iz nepo. katoliški moz je bil družini m Lredne 5Iižine ^M* na gluho-
vsej okolici svetal zgled krščan skega življenja. Krščansko misel v javnosti je branil z istim ognjem, kakor je z ljubeznijo vzgajal svojo številno družino v duhu katoliških resnic. Umrl
| nemega šest strelov. Eden ga je zadel na roki, ostalih pet pa ! v prsa. Miličniki so odvedli "anjenega Freliha do vojašnice na Rauberkomandi, kjer je
,	j vsled notranje izkrvavitve iz
je v najboljših letih, zapušča- dihni, Zdravniške pomoči ni joč številno a nedoraslo druži-	FreHha na mrtvaškem
no. Pokojnik je bil bližnji so- y Postojni ves čas čuvala rodnik rajnega bogoslovnega L karabinjerja. Tudi pogreb profesorja dr. J. Janežica in K spremljala karabinjerja .ker pokojnega državnega poslanca I 9e ^^ baJe upravičenih
I. \ encajza.	demonstracij prebivalstva radi
Smrt zaslužene redovnice. V nečuvenega umora. Smihelu pri Novem mestu je v	P
samostanu šolskih sester de N. K«**«4"	Iz *et,'ke
D. umrla 30. novembra č. s. Poročajo: Dne 26. septembra
Mar. Joana Oblak, stara 74 let K 1	2' "^e zjutraj se je
in pol. Redovnica je bila 51 M" domov iz Jugorja Jakob let. Prednica 35 let v Smihelu W.klavcič iz Maline pri Semicu. in sker od početka tega samo- Med P°tom n» samotnem kraju stana. Tiha, pa velika žena ni sta ** naP*dla ^ nepoznana bila le sestra, ampak mati svo- moška- PretePla in mu jih sester, neštetih učenk, in še ™ iztr«ala Jz notrf"jefa z1pa posebno mati gluhonemih de- ,iatnico 2 vsebino 4'470 dinar^v klic kot njih izučena učiteljica. in zbeža,a v temno . Ml" v Gorici in v Smihelu, kjer jih klavčič. ki je še samski in je
še sedaj nekaj biva.	Prišel Pred Par letl « Alenke
Gabrijel Jelovšek f Dne 4. prilično premožen, je bil oni ve decembra je na Vrhniki nena- čer PreceJ vinJen Roparja sta doma umrl .g. Gabrijel Jelov- ™ tiščala usta z robcem, da ni šek, star 70 let. Pokojni je bil mogel kričati in Miklavčič je mnogo let župan na Vrhniki in vsled dobljenih poškodb obležal poslanec v bivšem kranjskem dneva na licu mesta. Takoj deželnem zboru. Znan je bil naslednji dan sta po vsestran-kot vzoren gospodar in skrben skem zasledovanju orožnika iz družinski oče. Slovel je poseb- Metlike gg. Erzet in Kastehc no po svoji gostoljubnosti. Bil izsledila roparja ter našla pri je tudi med ustanovitelji šole njih še ves plen. Zločinca sta in mlekarne. Pokopali so ga 19-letni Franc Prosenik iz Hrana vrhniškem pokopališču. sta pri Suhorju, hlapec in Jože Uboj. Dne 3. decembra zve- Kovačič iz Muhovca pri Novem čer je bil ubit na okrajni cesti mestu. Le energičnemu zasle-od St. Petra proti Mariboru dovanju metliških orožnikov se Alojzij Kranjc. posestniški sin, je zahvaliti, da je dobil poško-v starosti 35 leti V pretepu je dovani ves denar nazaj. Ro-bila Kranjcu prebit* lobanja s parja pa se nahajata pod kljuko trdim predmetom s tako silo, v Metliki. Oba sta že priznala da je umrl med prevozom v dejanje, bolnico.	Umrla je v ljubljanski bol-
Požar v BcMincih. Te dni je niči obče spoštovana ga. Marija zgorela do tal Ivkova hiša. Zgo- Smrekar iz Savinka. Pokopana relo je tudi pohištvo, tako da je na tukajšnjem pokopališču v je-družina ostala čisto brez do- Skocjanu. Njeno poslovilno ma	pismo od svojcev je bilo pre-
Smrt vzorne krdčanske žene. brano na leči v Skocjanu in je Dne 4. decembra je izdihnila v bilo tako ginljjvo, da smo bili celjski bolnici svojo dušo vzor- vsi do solz giiijčni. — Za žu-na slovenska žena ga. Pavla Sa- pana občine Skocjan je bil izvo-vinc, rojena Drnovšek, soproga ljen g. Anton Marinčič, posest-klobučarja iz Radeč pri Zida- nik in gostilničar v Skocjanu.
Poslovilni nagovor na prejšnjega župana g. Antona Činkole iz Dobruške vasi sta imela tukajšnji g. župnik Jožef Anžič in g. okrajni glavar vpokojeni vladni svetnik Pavel Svetec. Istotako nagovor na novega župana.	, o . >
Mezde in delovne ure
v železarski in jeklarski industriji.
Industrija železa in jekla je ena izmed najvažnejših tovarniških industrij v Združenih državah. Vse druge industrije so odvisne od železnin in jeklenin, bodisi za svoje surovine ali za stroje, ki služijo za obrat njihovih tovarn. Brez železa in jekla ne bi bilo današnjega in-dustrijalnega razvoja v Združenih državah.
Industrija jeklarn .in valjam je v Združenih državah peta na vrsti, kar se tiče števila zaposlenih delavcev, tretja, kar se tiče stroška za surovine, in druga ria vrsti z oziroma na vrednost produktov.
Leta 1925 je bilo v deželi 473 jeklarn (steel works) in valjam (rolling mills) s 370,726 mezdnih delavcev in 122 plavžev (blast furnaces) s 29,188 delavci. Povprečni letni zaslužek za vsakega nameščenca v jek-larnah in valjarnah je znašal $1,659 in v plavžih $1,552.
Navadni in izurjeni delavci.
Osnovna železarska in jeklarska industrija obstoja iz treh raznih procesov: prvič, iz železne rude se iztaplja lito železo (pig iron); drugič, surovo lito železo se predelava v jeklo ali pa v kovano železo (wrought iron); tretjič, železo ali jeklo dobiva v valjarnah one oblike, ki služijo raznim potrebam.
Plavži služijo za pridobivanje surovega litega železa in železne rude. Lito železo se v tako-zvanih "Bessemer converters ali pa v odprtih fužinah (open hearth furnace) izpreminja v jeklo, oziroma se v "puddling mills" izpreminja v kovano Železo. Končno gre jeklo v va-Ijarne. iz katerih izhaja v obliki plošč, tračnic, žic ali v kakršnikoli drugi obliki, ki je potrebna za razne svrhe.
Delavci, vzevši v poštev vse stroke, so dobivali najvišje mezde leta 1920, ko je 74.5 cen tov bila povprečna mezda na uro. Leta 1922 je to znašala le 51.3, leta 1924 pa 64.4 centov in lani 63.7 centov. Mezde za navadne delavce (common labor) so leta 1926 znašale 45 centov na uro v pittsburškem okraju, okoli Velikih jezer in v Srednjem zapadu, 37 centov na vzhodu in 28 centov na jugu.
Povprečne mezde v vseh okrajih, vštevši vse stroške, so« t)ile od 51.7 centov v plavžih do 75.9 v valjarnah. Nizka povprečna mezda v, plavžih je pripisati okolščini, da v njih prevladujejo neizurjeni in polizur-jeni delavci, dočim delavci v va-jarnah za jeklene plošče, so večinoma izurjeni delavci, delajo v treh šihtah z veliko naglico in zaslužijo mnogo več na uro.
Delovne ure.
Pred vojno se je v glavnih panogah jeklarske industrije delalo na podlagi dveh šiht. Leta 1914 je več kot polovica de lavcev v nekaterih odelkih je-darske industrije delalo od 72 do 84 ur na teden. 2e tekom vojne se je pojavila potreba po uvedbi sistema treh šihtov. Leta 1923 se je v splošriem znižal delovni čas v jeklarski industri ji in mnogo družb je uvedlo na tri šihte za vse delavce. Od tedaj le četrttina delavcev v plavžih in nekoliko delavcev v jeklaraah in valjarnah dela več cot 60 ur na teden. Sedemdnevni delovni teden je navadi v raznih oddelkih jeklarske industrije. Plavži in fužine morajo neprestano biti v obratu. Navadno je v teh tako urejeno, da more biti delavec prost po en dan vsak drugi teen. F.L.I.S. -o-
CIVILNI POGREB
V kupeju železniškega vlaka se je sešla vesela družba. Posebno neka dama in gospod sta bila v živahnem razgovoru, tako da so polagoma vsi drugi utihnili ter le ta dva poslušali.
Gospod: "Jaz sem izrazit sovražnik vsake cerkvene ceremonije, pogrebov itd. ter kot svobodomislec želim, da me pokopljejo civilno."
Dama: "Tako? V tem imam samo že tudi nekaj izkušenj, šele pred par dnevi sem bila priča prav čednega civilnega pogreba."
Gospod: "To me pa zares zanima, ali bi mi hoteli o tem kaj več povedati? Sem namreč žurnalist jn tako bi mojim či-čateljem lahko marsikaj povedal o svojih nazorih."
Dama: "Bila sem na obisku pri prijateljski rodbini na deželi, ter tam zvedela, da je neki dolgoletni stanovalec v hiši težko obolel. Otroci so šli večkrat k njemu, da bi pozve-deli, kako se počuti. Bližal se je njegov konec."
Gospod: "Pa niso duhovnika poslali?"
Dama: "Ne! Ker celo življenje ni imel opravka s kakim duhovnom, zato se jim je zdelo odveč, da bi ga zdaj klicali."
Gospod: "In kakšen je bil pogreb?"
Dama: "O prav čeden, toda brez vsakega verskega značaja. Vsa družina in hišni stanovalci so bili prisotni. Ko so ga nedaleč od gradu pogreznili v jamo, je sam gospodar stopil kraj groba ter svojemu lovskemu spremljevalcu spregovoril kratkih besedi."
Gospod: "Prosim vas gospa, ali mi morete približno navesti
The North American Banking & Sayings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAJA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri nas Vem vloge vedno više.
URADNE URE:
Ob delavnikih od t. d« S. ▼ soboto od 9. do S. ia sre-čer od I. do 8, v sredo od 9. do 12. Za denarno pošiljate? od 6. do 8. pri stranskih vratih, sredo sveier.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od Sass do čaaa gotovo poiiliate denar v stari kraj;
To delo izvriiao Vea točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
^iigggiiiiiaagiiiggRiiiiiiiisiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaftiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHa^u!!!!^
V petem nadstropju pozvoni berač. Gospodinja odpira in vpraša: "Kaj pa vam je, da beračite?"
Berač: "Hrom sem, gospa."
Gospodinja: "Kako pa ste prišli v peto nadstropje, če ste hromi ?"
Berač: "Ne, ne, saj sem se zmotil, gospa, saj nisem hrom, ampak mutast."
"Halo, kdc
Neki vdovec, ki s svojo rajnko ženo ni živel v bogve kakem soglasju, je naročil na Vseh svetih dan pri vrtnarju venec za pokojno ženo, da bi ljudje jezikov ne brusili.
"Kak napis pa naj denem na trakove?" ga vpraša vrtnar.
"'V miru počivaj' ali pa 'Na svidenje' ?"
Ves prestrašen zavpije vdovec: "Lepo vas prosim, samo 4Na svidenje' nikar!"
Knjigovodja: tam ?"
"Tukaj Pavel Breskva."
Glas: "Osel, zakaj se pa ne oglasiš toliko Časa?"
Principal: "Kdo pa telefonira, gospod knjigovodja?"
Knjigovodja: "Ne vem, samo besedo 'osel' sem slišal." .,if je rekeJ. ..prinesite mi ono
Principal: "Pojdite stran, to | nogo> y katere hlačnici je ključ velja meni."	i ^ mojega kovčega!"
Zgodila se je železniška nesreča. Vlak je zavozil v vlak in mu razbil zadnji vagon. Stre-žaju nekega Angleža je odtrgalo obe nogi.
Ko so Angležu stvar sporoči-
Oče (učitelju klavirja): "Kako pa ste zadovoljni z uspehi j mojega sina?"
Učitelj: Že gre, že gre. le tričetrtinskega takta ne zna igrati."
Oče: "Kaj pravite, tri če-
Jud Abraham se je hotel dati krstiti"; šel je k rabinsu in rekel:
"Gospod rabin, rad bi se dal krstiti."
"Za božjo voljo, Abrahant, če bi tvoj ran j ki oče to vedel, se v grobu obrne."
Nič ne de, naj se le obrne. V osmih dneh se da krstiti tudi moj brat, oče se bo znova obrnil in bo zopet ležal prav."
Neka gospa je jezna priletela k modistinji, Češ, da ji novemu klobuku ni napravila okraska na pravi strani.
i "Klobuk ima okrasek na levi strani, kakor je pač pravilno in mora biti," je mirno odvrne modistka.
"Meni je vseeno, kako in kje mora, toda jaz ga hočem na cerkveni strani."
"Na cerkveni strani?" se začudi modistinja.
"Da, na cerkveni strani. Moj sedež v cerkvi je tik ob steni in ali mislite, da bom tako drago plačevala, potem pa bi okraska nihče ne videl. Zato ga hočem imeti na drugi strani, kjer ga lahko vidi cela cerkev."
trtinskega takta ne zna igrati, smisel onega govora, da ga mo-|Mu že pokažem. Ti grdoba, ti! rem s\tojim bralcem priobčiti?" §e cel takt bo igral, ne samo tri
Dama: "Da, saj je bilo samo četrtinskega." par besed: 'Ubogi Karo,' jej	—
dejal gospodar, 'bil je dober pes. Sodnik: "Obtoženec, ali ima-a proti koncu le nekoliko uši\' in(te še kaj pripomniti proti za-garjav'."	presežbi te priče?"
Prijatelj civilnega pogreba je Obtoženec (ženitovanjski po-imel za ta dan dosti in smeh sredovalec): "Prosim, gospod! sopotnikov je moral še povrhu sodnik, pred dvema letoma sem j v kup vzeti. posredoval, da se je oženil, in j -o--'tega mi noče odpustiti."
ZAHVALA.
S tužnim srcem, vdani v Božjo voljo tem potom naznanjamo vMem Rorodnikom, prijateljem in znancem, nam je Bor vzel k Sebi našega dragega očeta
L
Joseph Kambič
Umrl je v pondeljek, dne 5. decembra. 1927, po dolgi bolezni — naduhi, v starosti 57 let.
Ranjki je bil rojen v vasi Boldraž, fara Radovica. V Ameriki je bival okrog 44 let. Ves čas je bil marljiv in delaven, skrben in trezen gospodar in njegova zguba se i» more popisati. Toda uda-ni v božjo voljo sedaj ne moremo drugače kot da izrekamo zahvalo vsem, ki so nam v tem času stali na strani, počutili njegov spomin ter bili njegovi družini v tolažbo in pomoč.
Najprvo naša zahvala č. g. župniku Rev. L. Gladeku za pomenljive cerkveno opravilo in spremstvo do groba. Iskrena zahvala društvu sv. Alojzija, šL 42 K. S. K. Jednote in društvu sv. Lovre, Hrvatske Bratske Zajednice, za krasni venec obeh društev. Lepa hvala tudi za vdeležbo pogreba na Mount Calvary, Hrbg., Pa. Iskrena zahvala sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem tistim, ki so položili cvetlice in vence in tako sijajno okrasili krsto ranjkegi-N cvetlicami.
Vsem skupaj pa ostanemo vedno hvaležni za vse dobrote, ska-7.ane ranjkemu. Počivaj v miru, blagi mož, oziroma naš ljubi oče! Srcmin na Vas ostane vedno v naših »rcib, do svidenja nad zvezdami!
• /	,	J	.
Žalujoči ostali:
BARBARA KAMBIČ, soproga;
JOSEPH, FRANK, JOHN, WILLIAM, LOUIS, sinovi; MARIJA, omožena STRAUS, BARBARA, orno/ena FUDARIČ, V 7	THERESA, hčere, in 12 vnukov
Steelton, Pa., dne 25. decembra, 1927.
IZŠEL JE
NOVI SLOVENSKI MOLITVENIK Z VELIKIM TISKOM
IMENUJE SE:
"SLAVA MARIJI"
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršnega si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.

Ako hočete svoje drage posebno razveseliti za Novo leto pdarite jim ta molitvenik.
Cena $1.50
NAROČA SE:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street Chicago, 111.

Slov. pogrebnik in licenzireni em hal mer v Newbnrghu
LOUIS L. FERFOLIA
85S5 East 80th Street	Telephone: Broadway UM
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
GLASILO K. 8. K, J1DNOTE, 10. JANUARJA", 1928
1
JEDNOTA
IUn da« 2. aprila MM Iokorporiraaa * M
_ ajHrnW^^c^lsE^
Solventnoat aktivnaca oddelka tnala 100.01%; i lmii il Mi delka asala 14020%
Od ustanovitve do 1. decembra 1027, znala skupna izplačana podpora $3,135,501.00. ^ ,	. GLAVNI URADNIKI:
—^Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 B. 62nd St, CWvoi PodpredaedalkjJOHN GERM, 817 Bast C St., Pnable, Cole. P«1^«- MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chlakota. Mian. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. ChicaKo St, Joliet, m. ^Famoidi tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N. Chicaao St- Jaliat, OL ^Blatafnlk: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chlcaao St., JolioCnL
Uohorni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO. 261« wTtt Oafr St. Iatfla polis, Ind.
Vrhovi zdravnik: DR. J OS. V. GRAHEK, 012 Grant Si, Ptttrtsnh. Pa.
NADZORNI ODBOtt MARTIN SHUKLB, 811 Avt. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chlcat«, IH. FRANK FRANCICH, 5405 Nationsl Ave., West Allla, Wtoi MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Bo* 5®, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE UKOVICH, 9511 Eving Ave. So. Oticafa, 111.
FINANČNI ODBOR: ^^ FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, ID. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DBCMAN, Box 520, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laaitaa, \ „ —JOHN MURN. 42 Hslleck Ave., Brooklyn, N. Y. \ /-MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G RUDMAN 285 Bftrlington Rd.. Forest Hills, WUkinsborgh, Pa. i	UREDNIK IN UPRAVNI I? "GLASILA":
IVAN ZUPAN, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in densrne zadeve .tiksjoče so Jednote, naj so poiiUaJo nr ■ glavnega tajniks JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopisa, dru-
itvene vesti, razns namanila, oglase in naročnina pa as "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohia.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
PROŠNJA NOVEGA DRUŠTVA ZA SPREJEM V JEDNOTO
Novoustanovljeno društvo v South Chicagu, 111., prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk so:
Mary Simunic, Tillie Simonifch, Mary Jančarič, Genevieve Brunski, Helen Ban, Mary Vlahovich, Evelyn Ford, Frances Batusich, Mary Simunich, Ana Peterlin, Lucija Grepo, Frances Dean in Ana Chorak.	,
Josip Zalar, glavni tajnik.
Slovensko ženstvo v Ameriki.
(Poroča Rev. K. Zakrajšek v ljubljanskem "Slovencu.")
Ameriški Slovenci so jako dobro organizirani, kar se tiče njihovega bolniškega ia smrtna ga zavarovanja. Imajo krepko organizacijo Kranj sko-Sloven-sko Katoliško Jednoto, katero so jim ustanovili slovenski pijo-nirji Msgr. Buh, Rev. Šušteršič in dekan Šavs. Ta organizacija ima že nad poldrugi milijon dolarjev bolniškega in smrtnin-skega sklada. Posebno je ta organizacija napredovala zadnja leta, odkar ima navdušenega predsednika Anton Grdina, ki je s svojo agitacijo število članstva skoraj podvojil. Poleg te organizacije imajo še več večjih in manjših sličnih organizacij. Tako je v tej smeri dovolj preskrbljeno.
Kulturnih organizacij ri ameriški Slovenci nimajo. Poskušalo se je zadnjih 30 let že večkrat spraviti tudi te organizacije na noge, pa so se vsi poskusi ponesrečili. Tako se je pred leti poskušalo z ustanovitvijo Rafaelove družbe, ki bi bila obenem tudi prosvetno društvo. Živela je do svetovne vojne, potem je zaspala. Poskusilo se je kmalu nato z Zvezo katoliških Slovencev. Začela je dobro. Med vojno je bila to tudi ameriška Mohorjeva družba, ki je štela že nad dva tisoč Članov in izdajala skozi tri leta po štiri knjige za en dolar članarine. Ko je vojna minila, so voditelji mislili, da Bi organizacija škodila slovenski Mohorjevi družbi tu doma, zato so prenehali z izdajanjem knjig in tudi Zveza je zaspala. Pred dvema letoma se je hotelo poskusiti s Prosvetno zvezo, ki bi bila sestra Prosvetne zveze doma. Ustanovil se je že odbor, ki naj bi vzel to delo v roke. Vendar po prvih pozivih na na- 'povdarjal potrebo organizacije
Gospa Marija Prisland iz She-boygana, Wis., je bila, ki je še enkrat poskusila s tem delom. Zbrala je okrog sebe nekoliko chicaških narodno zavednih in delavnih žena, kakor so gg. Julija Gottlieb, F. Cernič, M. Sa-gadin, Marija Kobal, M. Jazbec, Magdalena Brišar, Matilda Dular itd. S temi ženami je ustanovila pripravljalni, odbor. Ker so bile vse te žene zvečine delavne članice ženskega podpornega društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote, je bilo mogoče navdušiti to društvo za nameravano žensko or-organizacijo. Tako se je res kmalu sklical ustanovni shod in ustanovila se je Slovenska ženska zveza, s sedežem v Chicagu.
Dne 7. novembra, 1927 je pa imela ta Zveza prvo svoje letno zborovanje ali konvencijo v Chicagu, kjer se je pokazalo, da ima Zveza najlepše nade, da bo ostala in da bodo ameriški Slovenci vendar enkrat dobili tudi svojo kulturno in prosvetno organizacijo. Zveza ima že v 14 naselbinah svoje podružnice, kjer delujejo enako navdušene žene na programu Zveze. Zborovanje je bilo jako živahno in kaže,'da so voditeljice tega ženskega gibanja med ameriškimi Slovenci žene na mestu, ki se ne strašijo ne truda, ne težav, pa tudi ne žrtev in delar da postavijo Zvezi krepko podlago v srcih ameriških Slovencev.
Kako velik vpliv si je to organizacija v tem kratkem času že pridobila med ameriškimi Slovenci, kakor tudi med ameriškimi Jugoslovani in tudi med ameriškim katoliškim ženstvom, je pokazal krasno uspeli banket, katerega so priredile članice ob priliki te konvencije. Banketa se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul chica-ški, g. Radoje Jankovič s svojo soprogo; v svojem govoru je
rod se je pokazalo, da ni dovolj zanimanja zanjo. Tako se je tudi ta misel opustila.
Lansko leto se je pa ustanovila v Chicagu v dvorani sv. Štefana ženska organizacija, ki l bi naj poskusila še enkrat, ako i je mogoče vsaj med ženstvom ) vzbuditi zanimanje za nepod-} porno organizacijo, ki bi naj bila nekako posvetno društvo.
\
ne samo slovenskega ženstva, temveč vsega jugoslovanskega ženstva v Ameriki. Ker je Zveza %že sama začela delovati v tej smeri, je upanje, da bo iz te slovenske ženske zveze kmalu nastala enaka zveza med Srb-kinjami in med Hrvaticami, katere tri zveze bodo potem skupno delovale za skupne koristi.
Tisti, ki so že let« nazaj de-
lali in pripravljali pot tej op-ganizaciji, te gotovo vesele te-ga pokreta med ameriškim slovenskim ženstvom. Tb pa toi ko bolj, ker ravno ta organizacija daje nove nade, da se bo dalo z njeno pomočjo in njenim zgledom tudi med možmi začet s slično organizacijo, kar bo pa pomenilo novo1 dobo v amer škem Slovenstvu.
Gotovo se tudi domovina veseli tega ženskega gibanja med našimi vrlimi ameriškimi Slovenkami, in jim želi kar največ uspeha in napredka. Amen ška Slovenka, na dan! Ti se zgani in pokaži Se možem pot k pravemu delu za narod in ve ro v tujini!
o
Peti kongres za zedinje nje v Velehradu.
Najvažnejša znanstvena pri reditev v jubilejnem letu- sv Cirila je bil mednarodni kon gres za cerkveno zedinjenje na Velehradu od 20. do 24. julija preteklega leta. Glede števila udeležencev in zunanjega sijaja je stal na približno isti višini kot zadnji leta 1924 (o njem smo pisali v decemberski števil ki "Ave Maria," 1926); glede na tehnično stran in na izvedbo znanstvenega programa so pa prireditelji marsikaj koristnega posneli po kongresu za prouča-vanje vzhodnega bogoslovja Ljubljani leta 1925.
Udeležencev je bilo nad 350 med njimi prvi strokovnjaki z vsega sveta. Zastopane so bile v najlepši bratski slogi skoraj vse evropske narodnosti. Navzočih je bilo nafl dvajset nadškofov in škofov, kar je dalo kongresu poseben zunanji sijaj. Od jugoslovanskega episkopata sta prišla na kongres nadškofa dr. A. Bauer in R. Rodič ter škof dr. D. Njaradi. Pismeno ali po odposlancih so kongres pozdravili vl9oki cerkveni / dostojanstveniki, med drugimi španski primas, westrainsterski nadškof,' nemški kardinal iz Breslave In mnogi odlični znan stveniki, med njimi celo dva Rusa.
Kongres se je otvoril s pon-tifikalno službo božjo, ki jo je po vzhodnem obredu opravil lvovski metropolit Andrej Šep-tički. Po sv. maši je v zboro-valni dvorani prečital papežev breve; ki ga je iz Rima prinesel msgr. Margotti. V tem papeževem pismu se z velikim zanimanjem omenja trud za spravo med krščanskim Vzhodom in Zapadom v duhu sv. Cirila in Metoda; povdarja se, kako je svetemu očetu pri srcu Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda (za Ameriko je središče v Lemontu, 111.), ki prireja take kongrese. Nato se je izvolilo predsedstvo, ki je vodilo zborovanje. Izvoljeni so bili trije škofje in trije znanstveniki, med slednjimi slovenski učenjak dr. Franc Gri-vec.
Znanstvena predavanja, porazdeljena na tri dneve, so se dotikala prvi dan bolj zgodovinske, drugi dan dogmatične, tretji dan pa liturgične strani vzhodnega cerkvenega vpraša nja. Tretji dan je bilo s posebnim odobravanjem sprejeto predavanje prof. dr. Grivca o metodi delovanja za cerkveno edinost.
Referent dr. Grivec je nagla-šal, da je to delo v organski zvezi s pospeševanjem verskega življenja in krščanske obnove med katoličani samimi. Opozarjal je na kvarne posledice, ki jih rodi sovraštvo in nezaupanje med katoliškimi narodi na zapadu, ter pozival k topli vse-osvajajoči ljubezni. Zlasti ob vzhodnih mejah, je dejal, morajo katoličani dajati lep zgled krščanske ljubezni; zato mora prenehati sovraštvo med katoliškimi Poljaki in Ukrajinci. Vsak, kdor hoče biti apostol cerkvene edinosti, mora postati cel učenec Kristusov, kajti ne gospodujemo nad tujo vestjo, pač pa nad svojo"- (Solovje). Predavanje dr. Grivka je na-
pravilo na navzoče nenavadno globok vtis, tako da je ves kongres ostal pod njegovim vplivom. Tttd! resolucije so bile povzete ie tega predavanja. Ta-ko se na primer v eni izmed resolucij katoliškim vernikom priporoča, naj darujejo sv. obhajilo za vernike drugega naroda, zlasti za tistega, ki ga imajo za sovražnega.
Peti kongres za zedinjenje je bil zaključen z evharistično procesijo, ki jo je vodil poljski škof Przezdzieski in s slovesno mašo, ki jo je daroval zagrebški nadškof dr. Bauer. Procesije so se v velikem številu udeležile moravske katoliške mladinske organizacije, ki so ta dan napravile svojo jubilejno božjo pot na Velehrad.
Popoldne so se še sestali strokovnjaki in se posvetovali programu naslednjega velehrad-skega kongresa, ki bo leta 1930. Določili so tudi, da se leta 1928 vrši na Poljskem tečaj za vzhodno bogoslovje podobno kakor leta 1925 v Ljubljani.
Tako je bil izčrpan bogati program petega velehradskega kongresa. Vsa zborovanja so potekla v najlepšem redu, dasi so bili poleg katoličanov navzoči tudi pravoslavni, poleg Francozov tudi Nemci, poleg Ukrajincev tudi Poljaki. Vse je družila ena sama velika misel: edinost med Vzhodom in Zapadom. Vsi so bili prešinjeni z zavestjo, da je za to misel treba vse žrtvovati in se odreči vsem predsodkom, ki so dose-daj razdvajali. Kongres je pa tudi dokazal, da vedno bolj raste število znanstvenikov, ki se hočejo udeleževati plemenite tekme v delu za cerkveno edinost. Slovan ni več sam, pridružil se mu je Francoz, Anglež, Španec, Italijan, nazadnje tudi Nemec. Vsi hočejo sodelovati, , da se čimprej premosti globoki prepad, ki loči krščanski Vzhod od Zapada, in da si podasta roko v , spravo brata, ki ju je pred devetimi stoletji razdvojil žalostni razkol, i Po dr. A. Snoju v Bogoslovnem Vestniku 1, VIII., p. 91-93. — Rev. S. G.)

bil v teoriji soglasno sprejet; potrebna je bila le še neka dodatna ispretnemba. Sklenjeno
je bilo, da dijaM takoj preidejo k dejanjem v manjšem obsegu.
Skupina dijakov je res ftla ¥ kavarno "Miramar," kamor zahaja nekaj Slovencev. Eden izmed dijakov je poklical k sebi nekega Slovenca od bližnje mize in mu v energičnem tonu velel, da je absolutno prepovedano govoriti slovensko v kavarni. Še teh divjanj nam je treba!
Važna iznajdba za slepce.
Profesor Plerosin je na politehničnem institutu v Leningradu izumil nov aparat, s katerim je mogoče slepim čitati vsako knjigo, tiskano z navadno pisavo. Aparat je sestav ljen na principu pisalnega stroja, v katerega se vstavi knjiga. S pomočjo posebni!! objektivov in različnih fotografičnih prenosov se na posebnem telefonskem aparatu slišijo različni glasovi, odgovarjajoči posamez nim črkam. Na ta način je omogočeno slepcem, ki se nauče spoznavati tone, ki odgovarjajo posameznim črkam, čitati vsako knjigo z navadno pisavo.
Najstarejši državni uslužbenec.
Washington. — V tukajšnem mornaričnem muzeju in knjižnici zaposleni mizar W. F. Bre-nizer je obhajal 27. decembra svojo 90-letnico. Brenizer, ki je najstarejši uslužbenec strica Šama, pravi da še ne poj de v pokoj.
Kako daleč potujejo ribe.
Zadnjič so Britanski Kolumbiji (v Severni Ameriki ob Velikem oceanu) ujeli ribo losos, ki je imela pritrjen na plavuti obroček. Po obročku so ugotovili, da je bila riba spuščena v morje sredi Atlantskega oceana. Torej je šla skozi Panamski prekop ali pa okoli vse Severne Amerike, po tako zva-nem severozahodnem prehodu. Vemo pa tudi že, da zamorejo priti ribe' celo čez Skalno gorovje, potom velikih Severoan-driških jezer in njih dotokov in od tam potom rek, ki tečejo v Veliki ocean.
-1--—-
Sladkorčki povzročili smrt otroku.
Chicago, IIL — V Oak Park
bolnišnici je 26. decembra umrl dveletni Robert Kules z 7942 Belmont Ave., ker se je med prazniki preobjedel darovanih mu sladkorčkov.
pokrajini nad 16,500 hektarov,
v Ukrajini 125,000 hektarov, v Krimu 75,000 hektarov, ob Črnem morja 50,000 hektarov in na Beloruskem 17,000 hektarov. Težko, da bi te Židovske naselbine prinesle ruskemu narodu blagoslov.	.
Vstrajna šolarica.
Worthingtoo, Mich. — Tu ži veča Miss Annie Calo je dovršila tukajšno westminstersko prezbitersko nedeljsko šolo po preteku 17 let. V tem času ni niti ene nedelje zamudila, kar je zelo redek slučaj. Pastor cerkve ji je vsled tega izročil lepo spominsko darilo.
♦65.000 oseb je umrlo v Zjed. državah tekom zadnjih sedem let, ker so zavživali strupeno ali pokvarjeno žganje.
Naseljevanje 2idov v Rusiji.
Nedavno je "Jewish World" priobčila poročilo Abrahama Braguineja o "sijajnem napredovanju židovske kolonizacije" v Sovjetski Rusiji.
'V desetih letih," piše Bra-gume, "bo v Rusiji 100,000 židovskih družin naseljenih na lastni zemlji."
Sovjetske oblasti gredo Židom pri naseljevanju z največjo dobrohotnostjo na roko. Ta židovska kolonizacija pa je za Rusijo tem manj ugodna, ker se naseljujejo Židje po najrodovit-nejših in že sedaj najgostejše naseljenih pokrajinah. Tako so 'židje doslej nakupili v Donski
Velike opice so močnejše kakor Človek.
Ameriški učenjak John Bau-man je delal poizkuse ali so šimpanzi in orangutani močnejši kot človek. Ugotovil je, da so te živali najmanj štirikrat močnejše kot človek. Šimpanz samica je dvignila 630 kilogramov z eno roko, a druga opica z eno roko 423 kilogramov. Bauman je nadalje ugotovil, da so sorazmerno slabe j ši kot Človek vsi kopitarji, insekti in mravlje. Močnejši kot človek so mesojedci, opice in krt.
Škotska reklama.
Neki trgovec na Škotskem, kateri je bil silno skop, je imel malo prometa v svoji trgovini. Pa si je izmislil ter dal v časopise naslednjo reklamo:
"Vsakemu, kdor pri meni kaj kupi, navržem prižigalnik ali pa obešalnik."
Naslednji dan je bilo polno kupcev, da bi videli, kaj bo podaril v svoji velikodušnosti. Ti dve darili pa sta obstojali v en« vžigalici in enim žebljem.
Mlad odvetnik, ki ni imel nobenega posla, se je delal, kot da bi imel dela čez glavo. Ko je neki dan zopet šel od doma, je na vrata obesil tablico z napisom: "Vrnem se v eni uri." Ko je prišel domov, je našel poleg onega stavka zapisano: "Čemu le?"
Fina gospoda.
Gospa: "No, ali ste osnažili vso medenino in druge svetle stvari?"
Služkinja: "Že, samo vaše zapestnice in prstane še ne."
Slovenci v Italiji.
Italijanska policija trga naše
liste. Ukrep našega notranjega ministra, s katerim se prepoveduje dohod v Jugoslavijo italijanskim rlistom "Giornale 'Italia," "Secolo," "Lavoro 'Italia" in "Popolo d'ltalia," je silno razljutil fašistovsko obmejno milico, ki se sedaj skušet znesti nad jugoslovanskim časopisjem. Potniki, ki prihajajo iz Jugoslavije v Italijo preko Postojne, Podbrda in Sušaka, se strogo preiščejo; italijanska policija izvrši prave osebne preiskave in pri tem postopa nad vse nevljudno. Tako se je te dni pripetilo v Postojni, da je miličar preiskal vse žepe potnikom in tudi damam. Ko je videl neki Nemec,' da sega miličar v žep plašča neke dame; je vzrojil nad njim v nemškem jeziku: "Kje vendar? Ali nismo v kulturni državi, ki bi ne smela trpeti takega postopanja!" Miličarji strgajo jugoslovanske liste vpričo lastnika in dajo tako duška svoji jezi!
Tudi fašistovski dijaki na-povedujejo pogrom. V Trstu so se sestali fašistovski akademiki, da proučijo položaj romunskega dijaštva. Fašistovski dijaki so takoj ugotovili dej no soglasje med njimi in romunskimi tovariši, češ, da romunski dijaki niso prinesli nič novega, temveč so enostavno posneli fašistovske metode. Te metode hočejo uvesti kot dijaki na Primorskem. Ugotovljeno je bilo, da ni pogrom v Velikem Varadinu veljal toliko Židom kakor Madj^rom, >to je proti narodni manjšini. Tedaj je vstala neka Židinja ! Schwartz in stavila dijakom konkreten predlog, naj pričnejo tudi v Trstu s pogromom proti "scia-vom" (Slovencem). Predlog jej
SLOVENSKA
North American Banka
posojuje svojim vlagateljem denar na prve vknjižbe po
s%
brez vsakega komuna ali bonusa
Odplačnine na dolg so samo I % četrtletno
Na vloge plačujemo po 4%
"'i
Za časa kampanje do 15. jan. 1928 plačamo vlagateljem obresti od 1. januarja 1928.
GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
6113 St. Clair Avenue, 15601 Waterloo Road
CLEVELAND, OHIO
[' ... J J..IMI I , i
U JUGOSLAVIJE
Umrli m w Ljubljani v času od 7. do 14. decembra: Marija Piiljar, žena strojevodje v pokoju, 71 let. — Frančiška Nu-čič, mestna uboga, 66 let. — V bolnici so v istem času umrli: Alojzij Jankovič, delavec, 35 let.
—	Aleksander Matojevski, zasebnik, 35 let. — Lovrenc Sta-novnik. delavec, 56 let. — Josip Habjan, sin posestnika, 19 let. — Janez Trilar, delavec 32 let. — Dominik Smid, rudar, 37 let. — Franc Černigoj, zidar,
63	let. — Anton Sede j, delavec
64	let. — Marija Brajer, delav ka, 36 let. — Leopold Skapin mizar. 50 let. — Karo! Tomanič urarski pomočnik, 45 let. — Alojzija Veličevič, posestnikova žena, 26 let. — Terezija Tome delavka, 24 let. — Starin Ivana zasebnica, 56 let. — Anton Baric, sin pol. rev. nadzornika, 13 let. — Franc Perko, trgovec s čevlji, 47 let. — Cerček Janko, državni uradnik v pokoju, 76 let.
Samoumor na gorenjskem kolodvoru. Dne 16. decembra ob dveh popoldne so delavci na gorenjskem kolodvoru pogrešili 21-letnega sodelavca Franceta Cilarja, doma iz Dravelj. Iska li so ga povsod, naposled so ga p» našli na dnu v bazenu vodne postaje kurilnice na gorenjskem kolodvoru, kjer je bilo vode skoraj dva metra visoko. Cilar je bil vesele narave, zadnji čas je pa postajal vedno bolj otožen. Ker Cilar v bazenu ni imel nikakega opravka ter tudi slu-• čajno ni mogel za bresti vanj, je skoraj gotovo, da je na ta način končal življenje. Vzrok samo umora ni znan.
Dve težki nesreči v Trbovljah -Dne 12. decembra popoldne se je pri podjetju Dukič in drug \ Trbovljah težko ponesrečil mla doletni delavec Stanko Tratar zaposlen pri vzpenjači za premog, ki nosi še 9d delavstva pridjano ime Semering, in to radi opasnega dela, ki ga delavec tam vrši, ker ta ne more odbežati proč v slučaju, če se voziček za premog odtrga oc vzpenjačne žice. kakor se je pri tej nesreči zgodilo. Nesreča se je prigodila na način, da se je voziček odvezal in z vso silo drvel v nižavo. Tratar je bil pri tem delu šele prvi dan in je tudi delal šele prvi šiht. To je k nesreči še pripomoglo, ker se je v dolino drvečega vozička namreč tako ustrašil, da je na mestu obstal kot ukovan Voziček se je .zaletel v Tratarja in ga smrtnonevarno poškodoval.
—	Drugi slučaj je prvemu podoben. Na poševni progi na Doberni se je na mestu, kjer dobi proga drugo ležečo smer, veriga od vozička odpela, maček., ki bi moral odpeti voz obdržati ni bil v redu, tako da je voziček drvel nazaj v nižavo ter tam zaposlenemu Ivanu Pod-bevšku zdrobil nogo in ga tudi drugod težko poškodoval.
Napad iz zasede. V torek, dne 13. decembra zvečer se je vračal iz Vevške papirnice domov zidarski polir Valentin Grad iz Dobrunj. Nekako na sredi pota na samem pade strel iz zasede in ga zadene v nogo. da so ga morali odpeljati v bolnico. Drugi dan so našli na licu mesta izstrelek vojaške puške, aretirali so dva. osumljenih je več. Vojaške puške niso mogli najti, dasi so orožniki ves dan preiskavali po hišah.
Laiki potok. Naše občinske volitve so m vršile 27. novembra. Ker so moiaki povečini na sezonskem gozdnem delu odsotni, je bila udeleiba zelo pičla. Volilo je 1M volilcev. a L. S. je dobila 131 glasov, SKS 55 glasov. Tako je dobila SLS 17 odbornikov, SDS pa 8 odbornikov. Dne 8. decembra je bila volitev župana. Obe stranki sta volili za župana Jožefa Ruša, posestnika v Travniku, ki je sedaj že tretjič župan v Loškem potoku in zvest pristaš SLS. Izvolili smo 8 svetovalcev. 6 naših in 2 SKS. Volitev je bila obakrat zelo mirna in tako — upamo — bo tudi delo v občinskem odboru. — Umrl je dne 22. novembra najstarejši Potočan Janez Košir s Hriba, št. 31. Rojen je bil 15. maja, 1832 in torej mnogo na svetu doživel. Bil je zdrav in živahen do zadnjega.
Na smrt je bila obsojena pred mariborsko poroto Terezi ja Solar, ki je v Fokovcih Prekmurju umorila svojega lastnega moža.
Človeško glavo je kuhal. Trbovljah je večkrat za grobo-kopa neki delavec Lovrič. Na Marijin praznik ga je nekdo za lotil, da je v mrtvašnici kuhal mrtvaško glavo. Na vprašanje, kaj da to dela, je Lovrič odgovoril, da dobi za lobanjo 300 di narjev, pa ni hotel povedati, od koga. Stvar je bila naznanjena orožništvu, ki je zadevo preiskalo. Med tem je Lovrič lobanjo zakopal in ko je končno tudi orožnikom priznal svojo kuharsko umetnost, je lobanjo izkopal. Po Trbovljah govore da rabijo lobanjo špiritisti možno je pa tudi, da jih kupu je kdo, ki jih rabi za medicin ski študij. Seveda se je vse ukrenilo, da Lovrič tega posebnega zaslužka ne bo več imel in da se tako oskrumbe mrličev preprečijo.
Naši izseljenci meseca avgu sta, 1927. Po statistiki na iz seljeniškem komisarijatu v Zagrebu se je izselilo meseca av gusta iz Jugoslavije 1,743 oseb (1,215 moških in 528 žensk) Bilo jih je iz Hrvatske in Sla vonije 600, iz Vojvodine 376, Dalmacije 335, Slovenije 276 Srbije 71', Bosne in Hercegovine 67 in Črne gore 18. V razdobju od 1. januarja do konca avgusta se je izselilo 13,744 oseb (780 več kot lani).
Smodnišnice na ljubljanskem polju so začele odstranjevati in se bodo prenesle nad Gorico pri Pimperku na Gorenjskem
Jugoslovanski misijonarji so dobili v Indiji svojo provinci jo, kjer bodo misijonarili. Dosedaj so sicer še v zvezi z Belgij ci. ker je naših premalo, toda ko jih bo dovolj, bo Jugoslav! ja dobila s tem svojo prvo samostojno misijonsko provincijo v poganskih deželah. To je tudi z državnega stališča zelo važno, obenem pa bomo Slovenci še prav posebno vedeli, za katere misijone naj se najbolj zavzamemo. Jugoslovanske misijone v Indiji vzdržujejo očetje jezuitje ter sta se 12. decern bra zopet dva misijonarja podala v Indijo.
Umrl je v vasi Pece (Št. Jurij pri Grosupljem) posestnik g. Janez Valentinčič v starosti 82 let.
Kamen ga j« ubil. V Jankovi pri Vojniku blizu Celja se je smrtno ponesrečil Anton Petre, sin tamošnjega posestnika in (orožnika v pokoju, Josipa Petre.
Umi\a je v Ljubljani gospa j^j razstreljevanju kamenja ga Franja Zalokar, vdova po okrož- je	debel kos kamna na
nem zdravniku v Velikih La- gjavo 8 ^0 gj]0> fa mu je pre. šdah in mati primarija g. dr. bil lobanjo. Ponesrečeni je dru-Alojzija Zalokarja. — Dne 16. gj dan po usodepolnem udarcu decembra zjutraj je umrl g. umrl.
Ivan Mikuž, ravnatelj Hipote-j utonila je v vaškem kalu v karne banke jugoslovanske hra- siamni vasi pri Metliki pri pra-nilnice. Svoj čas je bil urad- nju perila 70-letna Ana Ste-nik deželnega odbora, potem pa fanič. Od slabosti se je zgudi-je bil dodeljen Deželni banki. ja v Vodo in ker ni bilo nikogar
Gospa Danilova ponesrečila, blizu, je v vodi našla smrt. V drami je dne 14. decembra Nov most se bo delal čez zvečer gospa Avgusta Danilova Muro med slovenska in avstrij-tako nesrečno padla po s topni-' sko Radgono. Stal bo 2,840,000 cah, da si je zlomila nogo. Pre- dinarjev. Plačali ga bodo pol
peljali so jo v bolnico.
Jugoslovani pol Avstrijci.
Za tapana v Krškem je bil
izvoljen g. Alfonz Urbane, pristaš SLS. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS.
Smrtna komu V Ribnici na
Pohorju je umrl g. dr. Peter Miglič, praktični zdravnik in polkovni zdravnik v pokoju. Dosegel je visoko starost 82 let — V Planini pri Rakeku je umrla gospa Rozalija Lenassi v staorsti 75 let.
Milijonar-delavec. Blizu Dubrovnika je nedavno umrl neki Pero Kljunak, xi je bil svoj čas v Ameriki rudar, potem pa je prišel v Dalmacijo, kjer je ved no opravljal težka ročna dela Ob smrti je napovedal, kje ima zakopan svoj denar. In res so ga našli. Vse premoženje zna Ša štiri milijone dinarjev.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Gabrijela Veličnik, vdova po profesorju, v starosti 76 let
Prva jugoslovanska podmor ska čolna. Te dni je odpotovala na Anglelko posadka, da prevzame novo zgrajena podmor ska čolna naše mornarice. Posadka bo ostala 15 dni na Angleškem, nakar bo pripeljala podmorska čolna v domače pri stanišče.
Mariborska porota. Dne 26 oktobra. 1927 zvečer, so delav ci, ki so bili zaposleni pri popravilu cerkve v Majšpergu obrezovali repo pri gostilničarki Mariji Drezinšek. Med njimi je bil tudi današnji obdolženec Franc Hoj s. Pri delu so precej pili, tako da so bili nazadnje že precej vinjeni. Po končanem delu so se odpravili na svoja skupna ležišča. Obdolženec, dalje Jožef Golob, Mihael Muhič in Alojz Curk pa so ostali še na dalje na cesti. Med njimi je nastal spor ter so se naposlec stepli. V pretepu je obdolženec najprej udaril Goloba z lato po roki ter ga lahko poškodoval, ko pa je prihitel temu na pomoč Mihael Muhič, ter prisolil napadalcu zaušnico, je to Hojsa tako razpalilo, da je potegnil nož ter ga z vso silo zasadil, Mu hiču prsi. Sunek je temu prerezal srčno žilo, kar je imelo za posledico takojšne izkrvavljenje in seveda tudi smrt. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodni dvor ga je obsodil na 18 mesecev ječe.
Ropar in nasilnež. Proti Janezu 2inku se je vršila tajna razprava radi grožnje ropa in posilstva, katero je izvršil 25. avgusta nad Marijo S., ko jo je spremljal s postaje Pragersko proti domu v rešnjevec. Zinko je poznan kot nasilen človek ter je sedel v ječi radi poskušenega uboja štiri leta. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe.
Uboj v Rušah. Ivan Skarlov-nik je poznan v Rušah kot velik nasilnež in prepiri j ivec, ki neprestano išče priliko za pretep. 2e opetovano je bil radi tega kaznovan. Dne 24. avgusta je obdolženec srečal pred Podgornikovo hišo Stanka Mo-horko in njegovega prijatelja Jakoba Megušarja. Po svoji stari navadi se je zaletel v Megušarja, nakar ga je Mohorko pozval in mu dal dve zaušnici. Obdolženec se je nato odstranil z opombo, da ga bo Mohorko že še pomnil. Cez kakih 20 minut se je obdolženec res vrnil nazaj, držeč roki z žepih. Pristopil je mimo k Mohorku ter ga z vso silo udaril z odprtim nožem v levo sence. Udarec je Mohorku prebil lobanjo ter mu ranil možgane. Mohorko je bil takoj4 prepeljan v mariborsko Ijolnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Umrl je vsled otr-pnenja možganov. Morilca so navzoči delavci takoj po zločinu prijeli ter mu odvzeli nož, nakar pa se jim je iztrgal ter pobegnil. Bil je nato od orožnikov aretiran. Zagovarja se s silno jezo, ki ga "popolnoma omami, kadar ga kdo razdraži. Obsojen je bil na štiri leta tež-ce ječe.
Za odpravo potniškega vizu-i med Italijo in Madjareko se
vršijo že dalj časa pogajanja. Primorska letovišča, ki se na-
hajajo v hudi krizi, se od odprave vizuma nadejajo velike koristi.
Prisilno poitalijančenje last-nih imen. Pokrajinsko tajništvo fašistovske stranke za Tr* žaško jex odprlo poseben urad, ki mu je poverjena propaganda akcije za poitalijančenje priimkov; Ta urad mora poskrbeti, da menjajo priimek ivsi tisti, ki so odvisni od države, občine in tudi zasebnih podjetij, na katera ima stranka vpliv. Predvsem si morajo popraviti ime tisti, ki so vpisani v fašistovsko stranko. Iz lastne iniciative so zasebniki predložili silno malo prošenj za poitalijančenje priimka; še med temi so bile povečini same ženske. Zakon sicer daje moč prefektom, da popravi slovansko ali sploh ime neitalijanskega izvora tudi "uradno," to je proti volji nosilca; vendar se primorski pre-fekti zaenkrat nočejo poslužiti te pravice, temveč raj še potom fašistovske stranke pritiskajo na zasebnike, da si tako zavarujejo pred svetom očitke, da postopajo nasilno. To je bilo potrebno zabeležiti, ker fašistovsko časopisje tako poroča o "spontanem" navalu prošenj za popravo imena.
Alkohol — ubijalec. V Loži-cah v Vipavski dolini se je izvršilo grozodejstvo, ki ima le redke primere. Ubit je bil Ivan Premrou od lastnega zeta. Kakor povedo ljudje, bil je zet, Gašpar Mislej, nasilen človek in je že prej večkrat grozil, da bo kaj naredil. V družini je bil star prepir, kakor je tako rad med starimi in mladimi. Stari je držal v rokah svoje premoženje in gospodaril po svoji glavi, mladi pa je hotel, naj vse njemu izroči. Tako je prišlo, da je zet, ne brez pijače v glavi, doma pri ognjišču zamahnil s sekiro po tastu in ga ubil. Mislej si je preoblekel krvavo obleko in bežal kakor Kajn, pa kma lu so ga orožniki ujeli.
-M)-
Edini preostali.
"Tako, vi ste edini preostali od potopljene ladje? Povejte no, kako ste se rešili?"
"I kako, zamudil sem in par nik je brez mene odplul."
Vozni listek, prosim.
"Vozni listek, prosim," je rekel vratar nekega kolodvora
The Norih American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka ▼ Clevelandu
TA BANKA JE VAMA BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da poatanete SAMOSTOJNI,
Dokler ja naložen pri naa Vam vloga vedno vila.
URADNE URE:
Ob dolaraildh od t. do S. ▼ soboto od I. do I. ta aro-ter od i. do 8„ r arodo od t. do 12. Za donarno po-iiljator od «. do S. pri atraaaUh rrattk. raaroa arodo aroior.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od čaaa do čaaa gotovo poiiljata t nar v atari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanoaljhro
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
IIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUllll
COLUNWOODSEA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIINIIIIIU

mogočnemu gospodu, kateri je SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE
imel letno karto in bil mnenja, da je tako poznan, da mu ni potreba to več praviti.
"Moj obraz je vozni listek," je rekel gospod nekoliko nevo-Ijen.
"Res?" je odvrnil vratar. "Dobro. Toda jaz imam nalog, da vsak vozni listek preščip-nem." !
Sodnik: "Zakaj ste zažgali posestvo vašega delodajalca?"
Obtoženka: "Moj fant je namreč pri požarni brambi, zato bi bila rada videla, če se zna hitro zasukati."
Gledališki ravnatelj: "Ne. vaše igre ne morem uporabiti. Je predolga za oder."
Pisatelj (začetnik): "Nič ne stri. Ali se ne da oder podaljšati?"
Nadzornik je prišel v šolo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori učencev. Na zadnje je rekel: "O, ko bi mogel biti še enkrat šolski učenec." Po kratkem odmoru je vprašal Franceta: "Ali veš zakaj si to želim?"
France pa je bušknil: "Zato, ker ste že vse pozabili, kar ste znali."
Napačno razumela.
Gričarica je pripovedovala, kako je bilo, ko je pri nji gorelo. "Moj mož je bil v gornjem nadstropju, ko je pričelo goreti in ni se mogel drugače Tešiti, kot po vodovodni cevi." i
"To mora biti vaš mož suh" je pripomnila ena okoli stoječih.


NAZNANILO IN ZAHVALA.
. S tužnim srcem naznanjam žalotno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala moja ljubljena žena, ozir. mati
Augusta Mehlin
Preminula je dne 4. decembra 1927 ob 7. uri zvečer v starosti 50 let. Rojena je bila v vasi Mertvice na Dolenjskem; v Ameriki je bivala 25 let. Pogreb se je vršil po katolšikem obredu na Resurrection pokopališče v Summit.
Ker se vsakemu posebej ne morem zahvaliti, se tem potom zahvalim vsem znancem in prijateljem, ki ste pokojnico obiska-vali za časa njne dolgotrajne bolezni in nas tolažili v uri žalosti. Posebna hvala vsem onim, ki ste darovali vence in cvetlice. Hvala društvu Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. za krasen venec in za tpremsto k zadnjemu počitku. Hvala vsem darovalcem vencev kakor sledi: družini Valentin Mesetz, druž. Frank Sluga, Mr. in Mrs. Frank Mehlin, Mr. Frank Mesec, Mr. in Mrs. Leo Kutzler, družini Louis Mesec, druž. John Lukanich, druž. Math Pap3t, druž. Math Cukale, Mr. Anton Pire, Mr. Johfn Plut, Cockery School in Monroe Girls. Hvala Mr. in Mrs. Bogolin za njih naklonjenost. Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala vsem Onim, ki ste jo prišli pokropit na mrtvaškem odaru; posebna hvala Mr. Fr. Cunk in Mr. Frank Rožič za veliko požrtvovalnost in trud ob času bolezni in smrti.
Ti pa, draga žena in nepozabljena mati, dokončala si svoje trudapolno življenje. Bila si dobra mati in težko te bomo pogrešali. Mirno počivaj in lahka ti naj bo ameriška gruda!
2alujoči ostali: ANTON MEHLIN, soprog, ANTON ml., sin, LOUISE, SOPHIE, ELIZABETH MEHLIN, hčere,
Sestre: Ana omož. Kerin, Rosie omož. Mesetz, Mary omož. Sluga. V starem kraju: Lojza omož. Papež, Amalija omož. Mesec.
Chicago, 111., dne 1. januarja 1928.
SE VEDNO TEGA GESLA!
AGITIRAJTE ZA
K. S. K. JEDNOTO!
BODITE TUDI VI PROSTI!
Pred 65 leti na Jan. I, 1863 je proglas Emancipacije dal svobodo vsem sužnjem. Ampak koliko ljudi je še vedtoo sužnjev raznih želodčnih bolezni, slab tek, zaprtnica, plini, glavobol in splošna oslabelost. Trinerjevo grenko vino vas osvobo-do teh nerednosti hitro in popolnoma. Vzorec steklenica te izvrstne odvajalne tonike pošljemo zastonj, pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III., in priložite 10c za pokritje poštnih troš-kov.
MISS MARY MRAVINTZ učiteljica klavirja 1022 E. Ohio St. N. 8.
Pittsburgh, Pa. TELEFON: CEDAR 727»-« Dajem poduk v irraaiu na klavir m ■vajam dimu, ali pa prkka uduirr.t tudi m dom učaacOT. _'"P1" prlport-p.
TaUfs«
T*
• T4
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL. a. aad« trap ja, pri <llf,
aswSTSUi *
ZASTAVE, BANDERA, REG ALI J E hi ZLATE ZNAKE
ta drultra ter člane K. S. K. J. izdelajo
EMIL BACHMAN
1545 So. RMfoway Aro. CUa«* DL
Posestvo naprodaj.
Kmetija v Petrovi vasi, št. 8, okraj Črnomelj, po domače "pri Molku," je naprodaj. Kogar veseli na to kmetijo, naj se pismeno obrne na
Katarino Yudnich, 1125 N. Hickory St , Joliet III.
(Adv. 52-2)
IZŠEL JE
NOVI SLOVENSKI MOLITVENIK Z VELIKIM TISKOM
IMENUJE SE:
"SLAVA MARIJI"
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Žakrajšek, O. F. M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršnega si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Ako hočete tvoje drage posebno razveseliti za Novo leto pdarite jim ta molitvenik.
i
Cena $1.50
j
NAROČA SE:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street Chicago, 111.
Slov. pogrebnik in licensirani embalmer ▼ Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
3555 Eaat 80th Street	Tolophone:
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogreb« po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
i m	»i
i
—— i.
F* *« to. of
11K.I.
r"? ,. ...
»
PAGE
fry StOMfey P. Zupan AddrššM *W St. (Mr Ave., CIhW* a
»fc >iii
LODGE ATTENDANCE
It is a well known and generally accepted truth that we get out of life exactly what we put into it. If we put into it the best we havfe, the beat the world has will come to us in return. The truth of this principle has been demonstrated in life, times without end.
If such a condition exists in life, then the same condition must obtain in the lodge room. We never get out of the lodge less than we put into it. It has been said that if we cast our bread upon the waters, it will come back to us. In fraternal work particularly, it might not be far wrong to say that it will come back to us. In fraternal work particularly, it might not be far wrong to say that it will come back buttered. In effect, this means that when we give to the lodge the best that is in us, then it wiH come back to us many times multiplied, in the best the lodge has to give ua. The member who believes that he can take something out of a lodge when he puts nothing into it, is making a grivous mistake. This is true of many things in life. The lodge is a well that we may tap, and in in putting into^t our inthusiasm and energy, we release a flood of benefits for ourselves that will continue as long as we take an active interest in the work of the lodge.
A member cannot show indifference in any more marked way than chronic kicking, finding fault with the officers, with his fellow members, with the location of the club, and everything pertaining to the lodge, yet never attending a meeting of the lodge. When matters are being idscussed on the floor of the lodge room, it is usually to register a complaint against this thing and that and never to give the lodge the benefit of his opinion when any course of action is being discussed and adopted. He comes in angry because his opinion has not been consulted beforehand, yet he is never present to take part in the work of the lodge. He leaves the work to the other man and then complains about the manner in which the others fellow does it.. In order to lure him into the foM, it iš necessary to invite a supreme officer attend, or to give a special entertainment.
Such an absentee member never becomes acquainted with the members of his lodge. He does not learn to know the officers of the lodge. The meaning of brotherhood and good-fellowship is lost upon hiiq. His name appears on thfe rolls of the
all. 4lt ft hiš name remains on the
HOPES FOft MANAGER MEETING
Pittsburgh Team Will Have Coach; Wili HoM Dance In January.
Now that the holidays are
over the Smoky City boys would like to say a few words in regard to baseball. Our boys are satisfied to let bygones be bygones and make a real start this year.
In reference to the writeups, dealing with rules for our league, appearing in Our Page, I shall not make any comments on at present. I will, however, have some ready by the time our Supreme Committee selects a date and city of a meeting in regards to forming a league and writing up a set of rules for the same.
Baseball will be here before long and we should prepare ourselves to avoid trouble sim ilar to that which we had to contend with last year. The proper thing is to be prepared to meet all difficulties which may arise.
As to our Pittsburgh boys, who think they can make the grade on the team, I would like to see a few of them get in touch with me by droppihg me a line or so and informing me as to , their whereabouts. I hope Mr. Rudman of Braddock, and a few others see this.
We are going to improve our team by the aid of a coach. We have been fortunate in having Mr. Max Stome, for-merely with the Cleveland In-
lodge, it is true, but t|ut is
books of the lodge for a hundred years, it will never in itself become acquainted with a single other name on thfe books. It! dians, and who knows the game is necessary ftffuš ftP&iHSte W thd lodge room If lie -are to from A to Z to fill the position know our brothers, and it is essential fot us to have personal of coach. Every position on contact with them before we can be of any service to them or the team is open and may the they can be of any service to us. The man who leads a lonely best man win his position by existence is lonely only because he chooses to be that way. To have friends, we must be friends, and we can never be friends without brothers in the lodge by remaining aloof and absenting ourselves from lodge meetings. —J. J. Davis -o-
Dear Members:	jsented does not mean much
BOWLING NEWS
ST. STEPHEN'S BOWLING LEAGUE, CHICAGO, ILL. SECOND DIVISION Week Ending December Slat, 19*7. TEAM STANDING
5Sy N. Jrs. 12 »S? mSX St. Stephen's .26 13 25,767 660.27 St. Mohorus ....14 25 24,100 620.10
St. Geori
ge ......11 28 23,411
Individual Avenge.
000.11
THIS AND MORE or IT
Rovtar, St.S ..27 Verbiscar, SS 26 Perko, HNJ ..36 Gottlieb, SG 38 Skala, St. M. 26 Prah, HNJ ....36 Bogolin, St.S 36 Basco, HNJ ..36 l HNJ 36
176	4,061 150.11 166 3,635 136.11 178 4,675 138.07
177	5,177 136.06 187 j 3,476 133.21 187 5,202 133.15 187 1 5,157 132 06 164 5,090 130.20
Bcgolin, HNj 36 166 4,667 130.07 Fa j far, St.M ..30 172 3.845 128.0P High Team Series
St. Stephen's .................-..............2,167
Holy Name Juniors........................2,080
High Team Game.
Holy Name Juniors .....................
St. Stephen's ..................................
High Individual Series
Rovtar,............................-....................508
ferselich ...:....'......................................487
High Individual Game.
Terselich ...........................................204
Basco....................................................164
I. J. Bogoltn, Secretary.
Mr. John Omerza, Manager of the Collinwood team has sent me a very good idea. Instead of each manager publishing the list of his players, he would have each manager send in to headquarters a contract, signed by every player. As new players are used new contracts would be sent in. Headquarters would publish the names of all men under con-
mean
! since it would be easy to trans-
fer all the ball players in a certain city to one lodge. Again total membership cannot be considered because most of the members are too old or unable to play ball.
A similar problem is found in the football world, the small college must compete against the big university. The odds are with the big school when it comes to the number
tract. We believe that idea to of candidate8 for the t€am yet
be better than the one we suggested.
We feel certain that the baseball convention will bring
forth many more good ideas. Mr. Anton Hochevar, Manager of Bridgeport has brought up a matter that may not be easily settled: how much territory should each team represent? We suggested that each city have a team with more teams if they desire. Anyone can see that a team representing a big city has more players to choose from than a team in a small town. The advantage is supposed to be with the bigger city. Yet we do not think the time has arrived when we can limit a team to one lodge or to two at the most. There are not as yet enough teams on the field to start restricting them that way. Rather where the town is smaller than th?. others, we would favor that they be permitted to choose players from > neighboring lodges in nearby towns. / The convention should settle this question for each team con cerned.
quite often some of tHfe biggest schools are defeated by much smaller colleges. It takes more than numerical strength to win a game.
As we have said, we favor extending the territory of the smaller towns instead of cutting down on the bigger ones.
Fraternally yours
Father Butala.
hard work and steady practice to insure our Pittsburgh backers a pennant in our second year under the K. S. K. J. flag.
The baseball team will hold a dance sometime in January. The date has not been set as yet, but we will give particulars in a short time so you may have ample time to decide that you will attend it.
It is very interesting to note that many of the younger boys pense of our Union are accepting res- ritan get one for us? ponsibilities by stepping into Before I close this long and offices of their lodges. This, somewhat irreveleflt contribu-without doubt, will insure the tion, our association wishes ito longevity of our organization, sincerely thank the St. Joseph's an increase in interest, and a | Lodge for their maghificient step forward in Americanizing donation at their meeting in
Forest City, Pa. Dear Brother Editor: In order to save my "School girl complexion," I am compelled to announce to the world and all it contains that yours truly has committed high crimes. Our friend and also K. S. K. J.'s premier baseball pitcher, John Swegle, known to o his friends as "Jinks," has arisen to arms and threatens me with mayhem, murder and several other unpleasent fates. The reason for his ire is that your faithful servant has forgotten and inadvertently ommitted John's name from the list of officers chosen to direct the destinies of the association! i during the coming year. John- has been elected by an unanimous vote and he thinks the world should fcnow it : So do L So here it is. Very sorry, John.
Now, let us be more serious and inform those who think we are hibernating with the bears that we are very much alive. At the last regular meeting, a basketball was famished us. We have the players; we have the ball, but wtere is the Gym? Many oAis rave already gotten silver threads among our golden locks trying to procure one at a reasonable ex-Will some one Sama-
We Wonder What Happened To
George tihi And Bympus.
This is leap year and I think the girls all know it. Ycrnng men, beware! Protect yourselves, we have for sale smoked ?lasses that will do the trick. When a young lady proposes in leap year,, the custom is I believe, the young man should accept. If he refuses, he is obliged to buy her a hat, or a dress, or a box of candy, or s tricycle.
Here is our advise to young men who do not want to be caught.
Don't answer any phone calls
Don't put vaseline on your hair.
Don't make any dates.
Wear smoked glasses.
Say "No" always. . Don't answer any questions.
Buy a 10-cent wfeddiflg ring and fool them.
Smoke Christmas cigars and wear gift ties and they wilJ keep away from you. Leave'the country. This being leap year, we will' try and publish a feature short story, dealing with trying ways of women and the hoarseness of men.. The story will ap-
tVORLB'S LARGEST LIGHTHOUSE WILL HONOR COLUMBUS
A permanent memorial to Christopher Columbus in the form of the largest lighthouse in the world will guide pilots to Santo Domingo, according to plans announced in Washington, D. C., on January 1st, by the Government Board of the Pan-American Union. Every nationality will be invited to contribute to the erection of the memorial, and architects of all nations will compete for the honor of designing the proposed $4,000.000 structure. Secretary of State Kellogg, as Chairman of the Governing Board, has announced that Albert Kelsey of Philadelphia, one of the architects of the Pan-American Building, has been authorized to select the site and plan the competition.
The lighthouse will occupy a park near Santo Domingo and is expected to serve as a beacon not only to mariners, but to aerial navigators. A monument built by the Dominican Government to house the remains of the great explorer will be placed in the memorial. The plans will be selected by an international jury, which will pear soon, providing we can meet first in Europe, prefer-get it past the censors. Get'ably in Madrid, and later in a
your copies early.
our Union. The play given by the Jun
December. The manner in which they discussed our re-
ior Dramatic Club December' quest and theit* final disposi-25th was a success, but it was;tion of same showed us all that
Safety Slogan.
1.	Horse sense as well as horsepower • should enter into the operation of motor vehicles.
2.	Live to ride another day by otXeyihg aH warhing signs.
3.	Believe in highways warning signs — they mean what they say.
4.	Drive with care — you may meet a fool.
5.	A reckless driver is' a menace.
6.	Respect the pedestrian's rights.
7.	Our streets are wide and smooth. Don't burn them up.
8.	Death is so permanent.
Better to slow down at danger^ The number of lodges repre- 'ous intersections.
due to our friends who so splendidly supported the presentation of this play.
Wishing you a successful season,
John Golobic Jr.,
Manager No. 50 B. B. Team.
HOW MANY PRIESTS?
The total number of Catholic priests in the world is 312,-000, while the total world population is 1,700 milliohs. As there are 200,324 priests in Europe,; ithere remain only about 111,000 priests for the care of souls in other parts of the earth. In Africa there is only one priest for 40^ Catholics and 82,000 pagans; in Oeeanica only one priest fot 330 Catholics and 10,000' pagans ; in Japan, one priest for 880'Cathi olics and 220,000 pagans; in China, only one priest for 800 Catholics and 180,000 pagans; in India, only one priest for
they were interested in our welfare. May they all see the seeds they have planted blossom into success.
We particularly wish ; to thank Mr. Muchite ifojr his very interesting talk in our behalf and also to Mr. Telban, who brought our request before the meeting.
Fraternally yours,
John Kamin, business Manager K. S. K. J. Athletic Club.
"What makes you so uneasy? Is your conscience troubling you?"
"No, it's my winter underwear."
Owner: "Go home and shave.""
860 Catholics and 100,000 pagan. These numlpers alc^ne show plainly the crying1 need of priests, and the pressing necessity of support and co-opera-tion in ihfeir formation and Multiplication.
Chicago Girl* Will Soon Start 19*8 Program.
Did you hear the latest news? It is about the "Busy Bee Girls." Rnmor has it, that they l*re goihtrt© gvt active and pretty soon, too! And do you know who the officers for 1928 are? Well, maybe this is right. To the exalted office of president was elected unanimously Miss Anna Perko, Miss Julia Pasdertz, secretary, and Miss Mary GrfH, treasurer. These young ladies are renowned for their zealous, untiring work for the betterment of the Club, whose aim is to help the foreign missions, especially the Slovenian missionaries in China. In spite of many hardships, the "Busy Bee Girls" have managed to get financial aid, through conducting various plays, dances, etc., for these struggling and hard working missionaries.
Their last program? Did you see it? It was really wonderful! Well, here's hoping they'll soon show us what they've doped out for their annual entertainment. With such enthusiastic and wonderful officers, backed by a dozen of the best girls in Chicago, wish we could join this flourishing organization. Wishing the "Busy Gee Girls" much success, both financial and otherwise, with their future affairs. A Friend of the Busy Bees.
It has been estimated that 1,500,000 one-doller bills are wornout each day.
Molly (wteary of Sfertnon, m a very audible whfepet): "Mummy, if the church caught on fire, Would he atop TtfEK?"
Matrimonial packages are not always what they arte tied up to be.
Faith ia not vtety plentiful, bttt the supply tequafc the dte-ma'nd.
■ >'.
Daily pun — The elevator in a department &t»rte is ihef*ly a shoplifter.
South American city. Fifty thousand dollar will be distributed in prizes to the architects.
■ r»
THAT'S THE SPIRIT
Recently Our Page has been asking for aid from the riders. Things are nice and rosy now and we hope that you will believe in "Ask and you shall receive," as we do.
Miss Ana Kump of Calumet, Mich., sent in the following jokes for your approval:
Replying in Kind.
Telegram — no mon. no fun, your son.
Reply — How sad, too bad. your dad.
WiM Lflfc in The Pampas.
There was a young penman, named Beck
Who raised the amount of a i;heck
It didn't go through, And I hope to tell you, that Beck caught heck in the neck
A Lazy Office Boy.
It was "day off" for the office boy and the boss was very busy. The boss being very peeved at the absence of the office boy sent him the following note:
This was my first busy day and since you did not attend to your business, you are fired."
After five days the young man appeared at the office again and was greeted with: What, you here again?"
The lad replied: "Didn't you type on the envelope 'After five days, return'?"
Don't Be Greedy.
A little boy said to his friend — "If my mom gave me a whole apple pie and I ate 2/3 and gave you 1/3, how much more would I have than you?"
After a moment hesitation, the other replied — "Hogish-ness, you should give me the biggest piece like my mom tells mfe to do to you."
1» COMMANDMENTS FOft MARRIED COUPLES
Waiter: "Has the lady at the next table paid her bill?" "Yes, sir."
"Good, then I can make eyes at her."
By Judge Alva J. Pearson, Cleveland, O.
For Husbands.
1.	Remember your wife should enjoy a little vacation and play as well as yourself.
2.	Remember the happiest home is where each tries to do the most kindly acts for the other partner.
3.	Don't nag, grouch or sulk.
4.	Never go to sleep until you have made.up with your wife. <» >]''
5.	Don't "forget that your wife was your sweetheart and still likeB to be treated as she was in the olden days.
6.	Remember the happiest home is where both are considerate of the other's rights and tre^t each other as partners in the pleasure as well as the sorrows of life.
7.	Don't make your wife suffer for the mistreatment of business friends.
8.	Don't expect your wife to do all the thingrs that go to make a pleasant home, do your part.
9.	Don't take your wife home for your mother to criticize and your father to keep, give her her own home, even if it is only four walls.
10.	Remember that no home can be built upon unearned money.
Far Wives.
1.	Be a real pal and learn to work and play together.
2.	Don't keep all the comfort«, and nice* things in the home for visitors.
3.	Don't feed your husband out of a tin can.
4.	Don't discuss your family troubles and your husband's faults With relatives and visitors.
5.	Don't forget that your husband enjoys seeing a neat, clean and tidy lady; that soap, water and hair brushes are cheap.
6.	Don't discuss your troubles at your dinner table; try to remember the pleasant things of the day for that hour.
7.	Always remember that no home is a happy home that doesn't have little finger prints on the wall.
8.	Before speaking ill of your husband, remember that he is your life partner, and that your happiness and comforts depend on his success.
9.	Don't make the home so uncomfortable that the husband has to seek his happiness and pleasure elsewhere.
FIRST DANCE OF OUR NOTTINGHAM BOYS
In the last issue of the Glasilo we were glad to publish news of a newly organized basebaH team of St. Cyril and Methodious lodge No. 191 of Nottingham.
The "C. & M. Falcons" will give their first pre-Lenten dance on January 21st, at the Slovenian National Home at 20Tth St. and Rechet Ave., Euclid, O. The proceeds of this dance will defray the expenses of new uniforms for the Club.
All the young folks of Collinwood, Cleveland and Nottingham are cordially invited. Novelty danctes, "Poster danc," refreshments. A good time guaranteed to all. Music by *C. & M. Trio."
After the field is plowed come the harrowing details.
Glasilo k. s. k:
10. JANUARJA, 1928.
ZADNJA PRAVDA
ROMAN	4
Spisal J. S. B&ar, porfovenil Vojteh Hybttek
OiaiaUwJi.)
"O, seveda," si je mislil stari, "taka stara grča kakor sem
jaz, ne vzcvete več." Toda tarnal ni, ni se pritoževal. Lazil je po dvorišču, popravljal orodje in pritrjeval cepce in zlasti klepal kose. kajti otava, gosta kakor kožuh, je klicala kosce, naj že pridejo, ker se dan krajša in solnce slabi in bo jutri ali pojutranjem rojstvo Matere božje in praznik njenega Imena.
Porazilovi so se najprej odpravili na "očetov travnik" — v gozd. Užitkar otave ni prodal ne zelene ne suhe, marveč jo je sinovoma prepustil. Kakor včasih prej, tako je tudi zdaj šel z Martinom in Adamom proti gozdu s koso na rami in z oslo v oselniku za pasom. Na tem gozdnem travniku so Porazilovi vselej začenjali košnjo; zato ker je bil ta travnik najbolj odaljen, pa fbdi zato, ker se je tam trava najslabše sušila. Drevje je namreč kmalu metalo senco, zemlja je bila vlažna, odsolnčna in divjačina je delala veliko škodo. Kosci pa so se tega travnika najbolj veselili. Rosa je ležala celo dopoldne^ iz gozda je prihajal prijeten hlad, ptički so prepevali in travica je bila tako krhka, da se je kar sama kosila. "Z leseno koso bi jo človek pokosil, tako je sočna." je hvalil stari./
"Moj Bog, tu je kakor v raju," sta zadovoljno opomnila sinova, ko so obstali na robu travnika. Solnce je bilo ravno vstalo, stopilo je na Hradek nad Ujezdom in je pogledalo, kakor bi hotelo s svojim zlatim očesom premeriti pot, ki ga čaka čez dolino na Haltravo, kamor bo zvečer zatonilo. Gozd je odmeval od ptičjega petja in vpitja. Mladi zarod ščinkavcev, drozdov, taščic in črnoglavk je gostolel svojo jutranjo molitev, golobi so grulili, šoje so se kro-hotale in srake so vpile. Od graščinske seči so se oglašali zvonci gozdarjeve živine, katero so gnali na pašo. Rahel ve-trič- je vlekel nad gozdom, da ga spodaj niti čutili niso, a vrhovi smrek in jelk so se priklanjali poživljajočemu solncu in mu šumeli pritajene, veličastne himne gozda. Kakor črne obrvi nad očmi, tako so stala tu črna, sloka debla krog
med gozdom in travnikom. Speljal sem vodo iz močvir-
Ijubko zaspi!"	Izorila Manca, "pojdimo domov,
Ne daleč od njega grabita ne- tam bo sodnji dan. Perutnina vesti.	je lačna in Živina razdene hlev
"Oče pojejo," reče hipoma če ne bomo opoldne doma. Dodlička in neha grabiti.	"Res je, res," ji je pritrdi
"Kaj pa misliš!" dvomi Man- oče, in vsi so se dvignili. "Da-ca in grabi dalje; "to le voda nes ste kosili na mojem, in prid-tako žubori v jarku."	no ste delali, zato dam danes za
"Manca, pst, zares pojejo," pivo. Tako sem vesel, kakor opominja vnovič Dodlička, opr-1 že davno n«e. Ta travnik me rf* I ta ob grabi je. Glavico je obr- vselej tako razveseli. Prosim nila proti gozdu, kjer počiva v vas, otroci, nikar ga ne delite, senci stari Porazil.	ko umrjem, ampak pustite ga
____"Prav res," je slišala sedaj I celega; naj bo za spomin, da je
ja," to je že med delom govoVil |tudi Manca; "kaj P®« lahko po- bilo Porazilovo posestvo v Klen
"samo studenček in spomladi je' ničeaar mu ne manjka" ie či enkrat en **m *runt- Skup nekoliko vrelcev je ostalo od dostavila trdo- Toda Dodlička no ga kosite, skupno sušite ar vsega barja Zdaj teče voda po Je ni slišala- Dodličko zanima, nico in otavo, in šele kopice de-
jarku na mlin in mlinarji so ve- katero	P°je	se	lite' In če 86 kdaj 8prete ~ če
seli, da imajo toliko več vode" M* nekam z"ana. P® ne more se	sar pa Bog ne daj — ta travnik
pokazal je na potok, ki je žubo |ie spomnili. Kakor podlasica	vas bo spravil, pa mene se bo-
rel nad gosto zarastlimi bre-\gre tiho k dedu' Vidi ga; glej,	ste spomnili in jaz se bom še
gOVj	vznak leži, oči ima zaprte; mor-	v grobu veselil."
"To ti je trava" je hvalil da sp* in Mnia* Blažen nasmeh Čudno ginjen je prosil in opo-Martin, ki je kosil'takoj očetu mu igr* na licU' D°dHČka ra*	»tart Porazil še po potu
za petami.	ume vsako besedo njegove pes- |in vsi so obljubili, da bodo ubo-
"Mislim, da," je kimal Pora-	mi: „ _ /
žil. — "Pa ni bila vedno taka,	moj f ljuf^ek' ,
rastla je tu kisla krma, živina	,e tiše! '
je ni marala. Dolgo sem raz-	Do<«^ka °dP€va v duhu
mišljal, kako bi izboljšal. Zato	nadaUuje:
sem pognojil in takoj je bilo	"ljuba Gospa ^
drugače, boljša korenina se je	Marija ti piše.
prijela in sedaj — glejte — ce-	Tudi Manca se ne more pre"
lo kumin je tu!" Sklonil se je	ma*ati« tudi nj° nekaJ vleče k in potegnil iz redi stebelce poz-ldedu' kl P°je še v«!"0'-«
no cvetočega kumina.
Okrog devetih sta prišli naj travnik ženski — Manca in Do-1 dlička. Prinesli sta moškim malico, sami sta prijeli za grablje in trosili.
"Ko ti napiše pisemce, ga položi ti na srčece!" Stari Porazil je
dojel, toda
gali, pustili travnik cel; skupno ga bosta gnojili obe družini, skupno kopali jarke, kosili in ir | davke plačevali. Veselje se je vrnilo v srca vseh. Prišli so iz gozda; širni kraj se koplje solnčni luči pred njimi, prvi konec Klenčl jih pozdravlja: Šimnova žaga in mlin. Orel, lončarske peči in Mavrova tovarna. Adam je nenadoma vr gel svoj klobuk v zrak, skočil za njim in ga v letu ujel^ za-vriskal in začel peti: "Smo žita poželi, že meljejo moko, zdaj kos£ bomo vzeli na zeleno loko!"
Stan Porazil ju Lbudil se ni v spanju se mu je poredno gledal, se smehljal, je atemnilo čel()t ustnice so se mazal na kruh sira, nabasal si mu pregibale; morda se je ne-pipico in se m mogel premagati, česa '8pomnil nečesa neprijetna ne bi rekel: "Fante, vse nega y na8lednjem trenutku
sem vama razdelil, samo enega je že zopet usmev podatil nje_| Podpiraj* trgovce
(Dalje prihodnjič.)
m
i^« , »	, govo lice, da je vnovič ^rek>, Lww|UfU t,' tmai.
"Oče, česa pa ne?" sta sko-	a™f»«i,«	. Podjetja, Ki Imajo Oglat
raj istodobno vprašala sinova.
"Zibelke," se je starček zasmejal s tihim, srečnim smehom. Martin in Adam sta zardela kot mak.
kakor svetniško. Užitkar je j
začel vnovič: '
"Angeljček gre,
ima jabolčki dve."
Sedaj ne stojite več pri njem,
ampak čepite obe ženi, poslu-1 Imamo samo eno, pri tebi|^ta tiho in veselo gledata
,	.	,ta. Starček čuti, kakor da ga
° PriPfavna "belka; Bog sam nekaj šeReU> dvigne ^ ^
ve. koliko je stara, mi vsi smo ^ si čel(> in ^ ^ pre_ v njej počivali; toda naredil1- -	1
bom še eno, takoj jo bom začel, da ne bo prepozno, in tiste bo tvoja, Adam." "Le naredite, oče, pa kmalu." "Pestoval in zibal bom. — To
t našem listu.
Imam na zalogi ie nad 14 let
budi.
"Oče, kaj se vam je vendar
sanjalo teko lepega?" se je
sklonila zopet nadenj Dodlička.
Da je ni sram pred Mano/goto-
, , .	,vo bi starčka poljubila kot otro-j
mora vsak ded, zlasti če bo de- ka> tako se zdi lep.
tc fantek. - Pa tudi deklico	vevericit kje sta se pa
bom imel rad.	vzeHr M čudi Porazi, sede
Tako radostno gorkoto je "Ravno o vaju se mi je sanjalo; starček čutil v srcu, da se mu vajine otročičke sem pestoval v j niti ni ljubilo vstati, ko ste se duhu — in zdi se mi. da sem sinova dvignila in poprijela zo- jim celo pel o vama." pet za kose. Samo veselo je "Seveda ste peli, zelo lepo) rekel: "E, kaj, bom še malo ste peli," hvalite ženski in čuti-j počival, saj sem na užitku." ta pri srcu neizmerno in neizre-Zadovoljno se je zvrnil v travo čeno srečo, in premišljeval naprej. Potem "Kaj se pa vidve tem smeja-l nu ne bo več dolgčas v njego- te z atom?" kliče Adam. Ob-,	.	.. . . vem kotu- Mladi b^o dobili stal je, postavil koso in jo obri-
t^čz^L^ž rf/ta^f;-mamaHg; H8*18 šopom trave-potegnii °9,°l
)., in taKoj ž njim v dedovo so- iz oselnika in brusi, pri tem pa bo. "Oče, pazite na fante, ku- škili proti gozdnemu robu,1 kjer I hano kašo ima v pečici," bo re- govorite Manca in Dodlička z[ kla, in on — stari Porazil, bo očetom.
dovrnil povoj, razgrnil odelo in "Pridita tudi vidva sem!" pustil dečka, naj prbrca. Vzel kliče oče kosca, "da bomo vsi ga bo na koleno, napital ga s skupaj."
kašo in mu zapel. Lahko je re- Brata ste dokosila samo šel ci: bom zapel. — Ali pa zna še svojo red, odložila kose in pri-•u k-, . u Toda vca-j zapeti otroku?	sedla k družbi. Porazil vnovič,
sih ni bilo tako. Luže m črno. Starček se je zagledal v viso- pripoveduje svoje žive sanje o močvirje je bilo tu poprej;, p«, ko nebo. Gledal je oblake, ka- ranjem dedu, kako je videl se-vili so, da na tem kraju strašijo so pluli - in teko je pri- be - samosrajčnika, kako je v da se ga je vsak ogibal. Niso plul tudi na obzor njegove duše 8panju pestoval svoje vnuke in tako pravili brez vzroka; zem- spomin za spominom. Samega kako jim je pel lja se je tu pogrezovala pod no- sebe gleda kot majhnega otro- "Kako ste jim pa peli ?" je I gami. Ni vrnila in izpustila, • ka, samosrajčnika, v duhu gle- prosil Adam kar je stopilo sem. Moj ranjHjda svojega rajnkega deda. Ka- "Dolgo se'nisem mogel domi-| ki ded, Bog mu daj nebesa, je kor bi ga živega videl: v sobi sMi, toda nazadnje mi je ven-še pomnil kako se je tukaj va- pn peči sedi na klopi in pestu- dar prišla na misel te pesmica, Ijala v blatu čreda merjascev,, je njega, starega Porazila — ki jo je pela tebi in Martinu da. celo medveda je tu baje ki je nekaj malega večji kot rajna mati, ko sta bila še v zi-ustrelil gozdar. Zadnjega med- pipec za groš; dedek ga drži v belki. Samo te zadnje nisem veda; njegovo glavo hranijo v j koščenih rokah kakor igračo, dopel in niti spomniti se ne tranovskem gradu.	ujčka ga na kolenih, igrače mu morem,' kako se začne.'
"In vendar je tu tak trav- dela, modro z njim govori, raz- Kot slavček se je takoj ogla-1 nik, sta se čudila sinova, da laga mu različne stvari in mu siia Dodlička, s tihim,-srebrnim ga ni boljšega daleč naokrog." poje. Da, popolnoma razločno glaskom:
se spominja, da mu je ded več- "Angelček gre, krat pel, kadar ni hotel zaspa- ima jubolčki dve/ ti. Živo sliši njegov poštami I Pora2il je primal z glavo in | glas; cefo napev si je zapomnil, takoj začel spremljati Dodličko. le besede so mu izpadle. — Ne. I »Ce Dorotka zaspančka se jih že spominja:	in gladko zasančka.
"Ajaj, moj ljubček,	pa da mu obe."
ajaj, zaspi,	"Poglejte, solnce je že pre-J
majčkene očke	I skočilo stolp v Klenči," je opo-|
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne;" tri in itiri vrstne, dvakrat, tHkrat in »tirikrat uglašene.
Imam na salogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in droge posamezne dele. One harmonikam eem
inyiw^ Mjfail
Pilite po cenik na: ALOIS SKUU 323 Epsilon PL, BrooklynJM.Y.
mi>w«I> h
LUBASOVIH
IIK «
tos krasilo že drugo cvetje. Kakor da je nebo nežno dahnilo na travo, se je medlo lesketala siva rosa na cvetju kot motno srebro in razločno kazala sveže sledove, koder je bila pobegnila čez travnik družinica srn ali zajcev . . .
"Res, kakor v raju," je prikimal stari Porazil
Ako
hbčete zvedeti za naslov kakega vašega sorodnika, znanca in prfijate-lja,
Ako
"Toda stal je nekaj dela. Pet zim, dan za dnem sem prebil na njem. Tu spodaj sem razstre-ljeval skalo, z vzvodom sem odstranjeval kamene, dokler ni voda dobila odtoka. Ograje tu okrog so iz onega kamenja." Kazal je z roko na ograjo, ki se je raztezala v krogu kakor okop
imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo,
Ako
hočete da bo vaša trgovina, ali podjetje se bolj napredovalo,
OGLAŠAJTE
v največjem slovenskem tedniku
'GLASILU K. S. K. JEDNOTE'
Skupno itevilo stalnih naročnikov sedaj znala 18,2 GO Vprašajte ali pili-te glede cene.
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
PARNIKI
Sezona potovanja v stari kraj se bliža in zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom bodete odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da Vam pomagamo pri odločevanju, navajamo tu najboljše parni-ke, čas njihovoga odhoda ter njih evropski pristan: 27. jan. Aquitanla ..............Cherbourg
Havre
.......... Trat
Cherbourg Cherbourg
...... Havre
......... Trat
Cherbourg Cherbourg
h
IF. KERZE,
4.. febr. Paris 7. febr. Pres. Wilson .,
11.	febr. Leviathan .........
24.	febr. Olympic ...........
25.	febr. Paris ...............
25. febr. Saturnia (nov)
2. mar. Berengaria ..... 9. mar. Majestic .............
17.	mar. lie de France ('.uv) ..»Havre Naše velikonočno skupno potovanje.
20.	mar. Pres. Wilson .............«... Trst
23.	mar. Aquitania .......... Cherbourg
24.~mar.	Leviathan ................Cherbourg '
24. mar. Paris ........................... Havre I
31. mar. Majestis ..........^....Cherbourg <
31. mar. Saturnia (nov) ..............Trst j
4.	apr. Berengaria .............Cherbourg <
7. apr. lie de France (nov) ....Havre J
14.	apr. Leviatha.i ............ Cherbourg. \
18.	apr. Aquitania ............ Cherbourg
21.	apr. Paris .......................... Havre
21. aor. Majestic ..........Cherbourg
28. apr. lie de France (ncv) ....Havre
NaAe majniško Kkupro po'ovanje. 2. maja Mauretania ..........Cherbourg
5.	maja Saturnia (nov) ..............Trst
NaAe tržaAko skupno potovanje
9. maja Aquitania ............Cherbourg
12.	maja Majestic ........... Cherbourg _
12. maja Paris ..............................Havre £ 1142 Dallas Rd. N. E.
15.	maja Pres. Wilson ................Trst
19.	maja He de Frucc ..............Havre
23. maja Mauretania ........ Cherbourg
30. maja Aquitania ............Cherbourg 1
2. jun. Rotte.dam ................ Boulogne
2. jun.	...............Cherbourg
2. jun. Pari«, ................................Havre
9. jun. lie dc Fringe ...............Havre
Naše poletno skupno poo vanje
9. jun. Saturnia ........................ Trst
Poleg 'navedenih parnikov je Se dosti drugih. Pišite po nsš VOZNI ltUL) in cene vožnje na posameznih parni-kih.
Kakor je igorij razvidne, priredi naša banka tudi leto« več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo.
Za nadaljna pojasnila g'.eoe skupnih in drugih potovanj, ter gleJe potnih listov, Permitov, prtljage itd. pi»ite čim prej na	*
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & ČEŠARK
155 W. 42nd St.. New York.N.Y
Našim trgovcem
|s dobro znana tdjndit* po-streibs nsie banke. Ugodnosti, ki Jih preiemsjo od nss potom svojega čekovnega ra-čtfna so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni sko imate uložen denar na čekovni račun ter bi nss veselilo vsm dati nadaljna pojssnils ▼ ti zsdevi. Mnoga nsis druitvs plsčtDeJo svoje izdstke s čeki, izdanimi ns naio bsnko; istotako k. S. k. j enota v svoj« popolno zadovoljno«.
Kadar potuje t«, vseadta M
emmlm ^Ulr« btk% katOIO
ten j ate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar ao bolj varni kof denar, ker }s vsak ček registrovan z Valim podpisom, ako bi ga v slučaja izgubili.
Nai kapital ia rezervni sklad ▼ vsoti več kot $740.000, J« mk varaš vai danar.
JOLIET NATIONAL BANK !
CHICAGO IN CLINTON SI. :: I JOLIET, ILL.
t • Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearce, kasir
Joseph Dunda, pbmoi. kasir
»HlllHt€IMtl»»lliO»tl»»tiMlll'IH|ll IIHHIIHHO
iiiiiiHHHHHtiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiNiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinfiiiiiiiiiiiiifiiii
K. S, K. J. Društvom:
Kadar naročate zaatave, regalije ■§ in drngo, pazite na moje ime in E naslov, če hočete dobiti najboljie =
r CLEVELAND, O. TllillllllllHIlllllUllllllllllllllll
blago za najnižje cene Načrti in vzorci ZASTONJ 1 ž iHiiiiaiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiuiiiim
-K-M I t I I 11 I 1 I H HI HIIIIIHHHHIIII
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke, hi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Piiite ali pridite osebno.
**M t I II I H 111 1 III | 1 i {
.DOMAČA ZDRAVILA.
t V zalogi imam: Jedilne diftave. Knajpovo ječmenovo kava In lmpor tirana £diavila, k£jsp«^ priporoča
msgr.
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilita po brasplačni eenfk, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina as kaj so rabi
V ceniku boste nafll Is mnogo drttfil' koristnih stvari.
MATH PEZDIR Bas m. Caty Hall Sta.
New York. N. t/ '
MRS. ANTONIJA KIFFEL
slovenska bab*c*
JOUR, ILL
ht I
IS2 N. Broadway
Main 67 80
Rea. Kenmore 2857-J
A, J ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 619 Williamson Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
CLEVELAND, OHIO
Isdalojcmo in importiraao TMkoli'n. prrtmtM
ITALIJANSKE HARMONIKE ročnera del«, ki so najboljie na ivetu Jam jena deset lat. Nafta cene najniftje. Pouk na harmonike aaatonj naiim kupcem. Piiite po breiplačen cenik.
' RUATTA SERENELL1 * Co.. 1014 Blue Island Ave., Dept. 37, Cbtcag*. 111.
Km'
Kem
POZOU ! !!
Izdelujem najboljša zdravila na svetu. A L P E N TINKTURA od katere takoj prenehajo lasje iz-adati, in v krat-času lepo gosti in krasni iz-rsstejo. BRUSLIN TINKTURA proti sivini lasem, od katere vam v par dneh postanejo naturni lasje, ravno take barve, kakoršne ste v mladosti imeli. WAHCIC FLUID, proti revmatizmu, trganju po kosteh in oteklinam, od katerega se v kratkem času popolnoma ozdravi.
Izdelujem Se mnogo drugih zdravil, katera so potrebne skoraj vsaki družini. Piiite talfoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
JAKOB WAHCIC
1436 E. »5th St
CLEVELAND, O.
VEČJI ZASLUŽEK
in boljie delo dobite, ako dobro poznate angle-iki jezik in ameriško zgodovino. Da Bpoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naroČite najnovejšo knjigo
"Ameriška zgodovina"
ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše xlogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 86 centov. Morala bi biti v vsaki alovenski hiši. Dobi se samo pri v '
Ameriška Domovina
•117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
1!
2X3
imiimm.»fftMi...M.'
t