Razne novice. * Volilnl Imeniki bodo te dni že mnogokje razpoloženi. Nujno pozivljamo in prosimo svoje somišljenike, da pregledajo imenike in reklamirajo, kjer je potrebno.Kako se postopa pri reklamiranju, obrazJožil je ,,Naš Dom" štev. 3. Dotična številka še je v tiskarni na razpolago. Kdor ni v volilnem imeniku, ne sme voliti, 6e ima sicer tudi volilno pravico. * Javno vprašanje na deželnega poslanca Roša? Ali je res, da vi kot poslanec slovenskega Ijudstva, ki imate v prvi vrsti dolžnost čuvati in braniti pravice slovenskega naroda in jezika, v svoji občini uradujete nemško? PrHčakujemo jasnega odgovora in bomo potem dalje govorili * Ulogo Je pozabil zadnji ,,Stajerc" v igri, ki jo igra pred slovenskim ljudstvom. List je ustanovljen za slovenskega kmeta in slovensko Ijudstvo, in nihče ne sme vedeti, da so njegovi krušni oftetje ptujski trgovci in žganjarji, v zadnji številki pa llst prinaša kar uvodni članek, ne za knkega kmeta, ampak za — Orniga. Slavi ga, kar ,je storil za m e s t o Ptuj. Ali bo sčasoma vendar vrgel krinko od sebe? * All se ne sramuiete? Vilrtir GoriSek v Celju je s svojira neumornim delovaniem za Ijudski napredek in blagor postal nevaren mladim ccljskim Hberalcera in ker se čutijo nesposobne in T^zmožne, da bi le od daleč mogli tako blagonosno delbvati, za to zahtevajo sedaj ti junaki — naj cerkvena oblast Go-' rišeka takoj odstrani iz Celja. Ali vas ni sram, celjski hujskači? Ker vam Gorišek meša liberalne štrene in ste nesposobni za odpor, kličete višjo oblast na pomoč. Fej vam, zajčje duše! * ^Burnl prizori". Zadnja ,,Domovina" piše, da je prišlo po zaupnem shodu v Celju do ,,burnih" prizorov med udeleženci sboda ,,Narodne stranke" in zaupniki ,,Kmečke zveze". Torej imenuje tiste surove napade in tisto nesramno psovanje mlečezobnih smrkolinov Narodne stranke ,,burni prizori". Tako binavsko pisati zna samo ,,Domovina". Kmetje, ki ste bili navzoči v Celju in ki ste bili od ljudi Narodne stranke javno opsovani, povejte svojim sosedom o teh burnib prizorih^ da bodo kmetje vedeli, kako skuša ,,Domovina" zakriti surovost ,,Narodne stranke" in da nima grajalne besede za tako grdo postopanje. Zarukani kmetje, farške riti, backi smrkovci, zarukanci. . . take priimke so dajali liberalni krieači kmetom, ki se nočejo ukloniti celjskim dohtarjem, a ,,Domovina" nima grajalne besede. Kmetje, kje so vaši prijatelji? * ^Domovina" je popolnoma presenečena od zadnjega sboda ,,Kmečke zveze" v Celju. Jezi jo, da niso sprejeli naši kmetje kandidata liberalne stranke Robleka. Zato pa skuša z lažjo prikriti uspeh zborovanja, ki je sijajno obsodil rovanje liberalnih strankarjev. ,,Domovina" pravi, da je bilo navidezno približno dve tretini zaupnikov za dr. Povaleja. Vidiš, . ,,Domovinica", to je laž! Samo okoli 10 rok se je vzdignilo, ko je predsednik vprašal, kdo je proti dr. Povaleju. Laž ima kratke noge, zato tudi ti ,,Domovina" ne boš pri kmetib daleč prišla s svojo lažnjivostjo. Saj te itak poznajo! * Cena prašičev na Dunaju dne 19. marca: Težki, rejeni prašiči: najlepši 132 do 134 K, srednji 120 do 134 K, lahki in slabši 108 do 118 K; mesni prašič 74 do 104 tudi 108 za 100 kg. Ptujski okraj. p Iz ormoškega okraja. Pretečeno nedeljo dne 17. t. m. je po rani službi božji liberalna stranka imela svoj volilni shod pri g.. Fr. Stamparju v Vuzmetincib, župnije sv. Nikolaja pri Ormožu. Sklicatelj shoda in glavni govornik je bil neki dr. Božič iz Celja, ki je med drugimi neslanostmi izbruhnil, da je treba pluniti pred tistega, ki bere ,,Slovenskega Gošp." G. Božič, mi smo hvaležni, da ste pokazali, da ste liberalec in toraj dosledno kmečki sovražnik. ,,Slov. Gosp." je veliko pred, kakor ste vi g. Božič trgali blačice v šoli, budil naš narod, in ta list je izključno list poštenih kmetov in katoliškega razumništva. Na ta liberalni shod so prišli ljudje od Sv. Nikolaja, Sv, Bolfenka in iz Središča, vendar pa ne mislite, da so vsi bili liberalni privrženci, veliko jih je bilo poštenih katoliških kmetov. Za ta shod so se trudili liberalni učitelji tega okraja. Nos\la so se povabila od hiše do hiše. Liberalni učitelj bolfenski Slanc neki vabi vedno k sebi Miklaževčane in Središke ,,purgarje"; toda motiti se mu dajo le nerazsodni ljudje, ki nekdaj v šoli niso pod milim Bogom ničesa vedli, toraj nevedneži in nerazsodni ljudje, politični otroci, razsodni ljudje več ne marajo za Slanca. Slovenjegraški okraj. s Mislinjska dolina. Kakor poročajo prijateljski in neprijateljski časniki ter pri zborovanju nav, zoči svedoki, se je sbod ,,Kmečke zveze" dne 3. t. m. v Slovenjgradcu izvršil v najlepšem redu in izrednem soglasju. V pohvalno lepemu številu kmetov je načrt stanovske zveze ugajal in docela se strinjajo z njim. Kakor so vsi udeležniki videli na svoje oči in se sedaj po svoji zdravi neodvisni pameti lahko prepričajo, so bili na shodu zavedni in razsodni možje kmečkega stanu, tvoreCega jedro slovenskega naroda. Manjkalo se tudi ni drugih ljudi, ki niso odkritosrčni pristaši in prijatelji ne preprostega in ne slovenskega ljudstva. Pa na nje je začasno dobrodejno vplivala soglasno se vjemajoča množica postavnib mož. Niso oporekali. V kolikor so se oglašali, so kazali zadovoljnost. Dozdaj se še ni zvedelo, da bi bilo opaziti kakšno nesporazumljenje na zborovanju. Tam in daleč daleč na okolu je bilo neprisiljeno navdušenje za ,,Kme6ko zvezo". A kmalu na to strune niso več dobro uglašene brnele, so začele škripati, cviliti in zdaj bi nekatere rade grmele. Nekaterim slovenjgraškim pregosposkim narodnjakom se zdi načrt ,,Kme6ke zveze" dober in lep, ¦samo preveč kmečki. Kaj počnemo, če politična spodnještajerska struja skrbi le za prospeh kme6kega ljudstva, le za zboljšanje kmetijstva, živinoreje, Ijudskošolskega pouka in izobrazbe, z.a blagostanje in ugled kmetov, za primernejšo uravnavo in dobro ulajšavo davkov ljudstva — če meščanov in tržanov, sploh inteligence nihfte ne bo upoštoval: Zato so skoro modre glave rekie: ta stranka hoče skrbeti le za kmečko ljudstvo, druge stanove pa zanemarjati. Niso pa pomislili, da Kmcčka zveza skrbi in deluje za vse sloje slovenskega ljudstva in nikoga ne izključuje iz svojo sredine, razen neprijateljev, nasprotnikov in sovražnikov slovenskega kmefikpga  ljudstva. Da sloni na temelju. slovenskega kmečkega ljudstva, se nobeden razumen mož ne bo mogel 5uditi in nc oporekati, ker je dozdaj neovrgljivo dejstvo, da jo jodro Siovencev dobro katoliško slovensko kraečko ljudstvo. S katoliškim slovenskim kmečkim ljudstvora Slovenoi živimo in smo, brez njega nič... Po trgih in mestib živi precej slovenskega življn, a brez zaslombe in korenine v ljudstvu bi kniulu vse prepihala nasprotna burja. Vsak razumen človek pač računa z dejstvom, da v ubogib krajib pe&ajo trgi in mesta, v premožnih pa se množi blagostanje skupno naseljenib prebivalcev. Z zboljšanjem knieftkega stanja se zboljša položaj tudi drugili slojev. Vsled tega ne morejo tržki in mestni Slovenci govoriti, da Kmečka zveza ni zanje, da jim nasprotuje in škoduje, da torej morajo v obrambo svojib koristi imeti svojo mestno politično stranko. Žal, da so nekateri višji SLovenci na ta na6in utemeljevali svojo Io6itev od Kme6ke zveze. Eno pa moramo reči: na Slovenskem Stajerju po najostrejši vladni pravičnosti gotovo Slovenci v trgih in mestib nikakor ne dobijo svojib zastopnikov. Mesta in trge zastopajoči poslanci se bodo že ozirali na gmotne težnje svojih krajev; Kmečka zveza pa tudi ne izključuje gmotnib in kulturnib zadev trških in mestnih prebivalcev, a na škodo korenini in temelju slovenskega naroda se ne more v prvi vrsti vnemati le za tržane in mešfiane ter zapostavljati ljudstva. Slovenjgraški mestni Slovenci in nekateri višji na deželi so se torej očitno izrekli proti Kmefiki zvezi, ker je preveč kmečka ter se priklopili komu? narodni stranki. Od narodne stranke se nadejajo več koristi v ginotnem in kulturnem oziru. To je narav,no, ker vidijo v njenem vodstvu ne kmetov, ne kmečkib prijateljev in ne pospešiteljev ljudskih koristi, marveč sebi enake častihlepneže. Po nekod pa hoče narodna stranka biti le kmečka, hoče se dobrikati kmetom, tupatam razvija gospodarski program, a kar je dobrega, vse to so ';k)zda,jni delavci na1 narodnem polju ustanovili in poskrbeli za procvitanje. Narodna stranka še blačič ni imela, ko so slovenski katoliški možje ustanavljali zadruge, posojilnice, hranilnice in rajfajzno^ke; zdaj pa to pred svetom kaže kot nekaj novega, potrebnega, ob lenem pa pozivlja svoje ne najodkritosr5nejše somišIjenike, naj se polastijo zlasti denarnih zavodov, da potem rečejo, to je naše delo in denar od ljudstva nanošen obračajo v protiljudske narnene. Celjska stranka tudi ni narodna, ker se zavzema za več nemškega) ljudskošolskega pouka. Nemščina v ljudski šoli nam ni nikdar koristila, pa6 pa je rakrana, ki žre na nesrečnem telesu. Samo štajercijanci in narodovci morejo odobravati in še zabtevati tako izdajalsko stremljenje. In nekateri lahkomiseljni ljudje se oklepajo take stranke, še celo njeno javno zborovanje povzrofiijo, vabijo nanj tudi kmete. Vrli strankarji v mislinjski dolini so pošiljali sle po kmečkih hišah, da se kmetje z lastnoročnimi podpisi zavežejo priti 19. marca na shod narodne stranke, ker se gre za važne kmečke koristi. Za ta sbod in sploh za' celo nesrečno stranko pa so gorefie delovali taki ljudje, ki niso nikdar pokazali srca za preprosto katoliško slovensko ljudstvo, pač pa so ga postrani zaničevaje gledali tupatam naravnost mu škodovali zanemarjaje celo svoje stanovske dolžnosti. Znan nam je v tej dolini možakar, ki je plačan za ljudsko delo, pa se je postavil odločno proti slovenski kmegki stranki, zavzel je tako sovražno tališče, da se je postavil pod komando nekega dosluženega nemškutarsko najgršega hujskača — sedaj pa hoče rešiti čast ožjega okraja s tem, da edini nabija plakate za slovenjgraški liberalni shod. Na plakatu so debelo tiskani ,,neodvisni volilci". Kakšni so ti ,,neodvisni" ? Po preprosti naši pameti menda niso nikjer privezani. Zato so kakor cela stranka,, danes tako, jutri drugače. Najbrž njihova pamet ni nikjer privezana na pravera reclju, da kar semtertje bingljajo ter so prava stranka bingl bongl. s Komedija v Slovenjgradcu. Uprizorila je to komedijo liberalna stranka, ko je postavila velenjskega Ježovnika za kandidata. Celjski dohterji so hoteli zakriti, da ga oni komandirajo, in za to se je morala narediti Jjudska volja". Cujte in. nikar se preveč ne smejte! Pred ,,volilnim" sbodom se je naredil za vajo zaupen shod. Liberalci so bili sami med seboj. In naučili so par tovarišev, da so povedali: «Jaz sem za Vinko Ježovnik". Zaupni shod se sedaj zaključi in začne se javen volilni shod. Predsednik vpraša, koga hočejo volilci. Kakor ufcenec pred učitelja stopi prvi liberalni zastopnik iz Gornjegraškega okraja ter pove na pamet: «Jaz sem za Vinko Ježovnik". Potem stopi drugi naprej in tretji in četrti. . . Spodrknilo se ni nobenemu. In sedaj je nastopil Ježovnik ter rekel, ker je ljudska volja, da je on kandidat, je tudi božja volja, in božji volji se uda, ker je pobožen človek. Liberalci so imeli kandidata. V Velenju pa se mu vse smeji! Dostavimo še, da na liberalnem shodu v Slovenjgradcu iz vseh sodnih okrajev ni bilo.toliko ljudi navzoSih, kakor na kmečkem zaupnem shodu v Velenju samo iz enega sodnega okraja, s Velenje — zaupnl shod. Dne 21. t. m. je naredila Slovenska kmečka zveza v Velonju zaupen sbod za šoštanjski okraj, da se posvotuje o kandidatu za državni zbor. V kljub delavniku je bil shod dobro obiskan. S potrtim srcem in kislim obrazom je gledal liberalni kandidat Ježovnik skozi okna svoje hiše, kako stopa jeden veljaven mož za drugim proti g. Skazi, da tara izreče Ježovniku svoje nezaupanje. Ta sliod je za Ježovnika najvefiji poraz, ker so ga možje, ki ga najbolj poznajo, obsodili za nesposobnega in nezmožnega. Ko so govorniki omenjali, kako se je hvalil v Slovenjgradou, da jo ^pobožen kristjan" in da ga je Jbožja volja" poklicala za kandidata, se je vse smejalo toj doraišljavosti. Pod spretnim vodstvom g. župana Skaza se je vršil zaupni shod. Govorili so dr. Korošeo, Cizoj, Kranjc, Pirtošek, Koren, Klančnik, in drugi. Na to se je vršilo glasovanje in enoglasno se je sprejela kandidatura g. deželnega odbornika Fr. Robifia. Z zabvalo g. predsedniku se je končal sbod. Celjski okraj. c Vranskl okraini zastop. Cesar je potrdil izFolitev/ g. Franca Zdolšeka za načelnika okrajnega zastopa in g. Miha Jezovšeka za njegorega namestnika. o Popravek. Vsled neljube tiskovne pomote v zadnji številki v dopisu iz St. Jurija ob juž. žel. se je tiskalo ime Osel namesto 0 s e t, kakor se pravilno glasi. o Boblekovi pristaši so v Celju pljuvali kmetom v obraz ter jdb na nesramen način psovali. Kraet, ki drži kaj na svojo čast, ne bo volil Robleka. Kmečki kandidat je dr. Jos. Povalej, c. kr. lin. komisar v Mariboru. c Shod Narodne stranke na Ponlkvl. Govori se, da niste bili na Ponikvi posebno zadovoljni. Našo sožalje! Naj vas pa tolaži dejstvo, da so bili poslušalci še bolj potrti. G. dr. Karlovšek, malo prebudo ste se držali in nastopali kakor kakšen paša. A vedite, da mi nismo vaši podložni, ampak prosti kmetje na ^rostib tlfeh. Očitali ste nam nlaravnost neumnost in to dokazovali s tem, da ste vi prodal? konja za 200 gld., med tem ko je neki kmet prodal sličneeca za 95 gld. Ze mogoče; Pozabili ste povedati, kje je to bilo. Zaradi te~a še niso vsi kinetje neunuai. Kaj mislite, g. doktor, ali bi ne bilo bolje, ko bi bili povedali, da ste vi prodali dva junca za 92 gld. Pepelnaku, kmetu na Ponikvi, ki sta bila med brati vredna nad 150 gld. Glejte, to naši kmetje vedo, to vleče. Morda bi bilo bolje, da bi se vl prišli učit od naših kmetov, kaj je živina rredna, kakor da bi pri živinoreji vi nam odpirali oči. Tužna bi bila majka. Ce nridete na Ponikvo kupovat živino, bomo vam že povedali pravo ceno. Med govorom vas je nekda motil, ki s& (e ioex precej pod kapo. Dali ste ga takoj zapreti. Cisto po paragrafib. Imate pač malo usmiljenja, posebno ko ste tako velik prijatelj kmetov. Nezaslišano pa je za zastopnika pravice, da ste brez vseh dokazov trdili, da je našuntan od nasprotne stranke. Temu ni tako. Pač pa trdijo kmetje, ki ga poznajo, da je zelo naklonjenj vaši stranki. Morda se še sporazumete, naslov ste si tako zapomnili. Sklicevali ste se na Slomšeka, kako je budil narod, a se ob enem zaleteli v ,,6rnosuknježe" kot nazadnjake. Vi ste na Slomšekovem rojstnem domu, bi že lahko vedeli, da je bil tudi Slomšek ,,ftrnosuknjež.K Tudi pod 6rno suknjo lahko bije srce za bl^-ir naroda. Z besedo sie silno povdarjali, kako vnet nrijatelj kmetov da ste. Ke bilo ! bi tega treba, če bi to dejansko kaaali. A kmetje \vedo, da na daleč ni nobene žage tako drage, kakor je vaša. Morda iz same ljubezni do kmeta, ker so v okolici samiikmetje. V programu sfie tud; imeli kot 4. točko: Kaj je treba sadnemu firevju in travnikom spomladi? A nihče ni črhnil niti besedice o tej tvarini. Glejte, gospodje, to bi nam bili poljudno razložili, to bi bilo<silno važno za naš kraj. Cemu ste postavili to točko na dnevni red? Ali za to, da bi bili privabili več Ijudstva. Da, da, obljubiti je lahko, a storiti težkd Sicer pa, 6e ste v sadjereji tudi tako dobro podkovani, kakor o živinoreji, potem je reg boljši, da ste to točko izpustili. G. Strmšek! Kaj ne, ,,poslanec mora biti iz aaše sredine, da ga poznamo; jaz sem si vzel ,,majerja" od drugod, da nihče ne pozna njegovega živIjenja." Krasno! G. učitelj, imate še več takib ,,perglib"? Dajte jib ^drukat." Kmet VreSko vas ne more pozabiti. Menda ste si ga tudi vi zapomnili. Gospodje, kadar se vam bo zopet nabralo toliko Ijubezni dd kmeta, da jo bodete prišli na Ponikva prodajat, se nekoliko bolj pripravite. Nismo tako aabiti, kakor Ti mislite. c Emetle v SavinjsM dollnl sedaj po celjskem shodu na Jožefovo vsi dobro spoznajo, da so Jiberaloi s shodom v Žalcu in kandidatom Roblekom v najtesnejši zvezi, za to zaupajo Kmečki zvezi ter 80 navdušeni za njenega kandidata dr. Povaleja. Na shodu v Zalcu so bili navzoči tudi pristaši Kmečke zveze ter niso soglašali s shodom in Roblekom. JToda, ali so se vedli tako surovo in pobalinsko proti liberalnim pristašem, kakor narodovci v Celju proti fcatoliško-narodnim kmetom? Ali so jih psovali in zasramovali? — Ne! Zakaj ne? Ker so pristaši Kmečke zveze zares prijatelji kmeta ler spoštujejo ˇ njem tudi drugo politično mnenie, celjski narodovci pa imajo le istega radi, ki se jira slepo klanja. c Sv. Jurij ob inž. žel. Brezplačna rftk 1 a m a. Narodna stranka je poslfila k nam ekspresno poSiljatev lepakov za protostni sbod v Celje dne 19. marca. Lepake je dobil Culek, kateri jih je izrofiil svojemu stanovskemu sobrntu učitelju Kvedru, da jih nalepi po trgu. Ker je pn. on to vestno, hitro in solidno napravil in šo celo po nofii, zato si žtojemo v dolžnost, da tega podjetnika iz kulantnosti prav toplo priporočamo ,,narodni sfranki", če še bo kedaj rabila kakšnega, ki ho lopako lepil po trgih. Tudi tu moramo izvajati geslo ,,Svoji k svojim!" c Sarlnjska dolina in liberalni kandidat. Saˇitijska dolina, dika spodnještajerskf slovouske zemIje, mora imeti sposobnega in odloV^ega poslanca Toda ali bi bil Roblek tak poslaner? Ne besede no6omo zapisati proti njemu, ampak mi še enkrat priobčimo glavne točke njogovega govora, kajti, ta go- vor najbolje govori p r o t i njemu: ,,Prigovarjalo se mi je od mnogib, strani, da bi prevzel kandidaturo. Jaz sem se branil z vsemi močmi, kersmatram, da n i s e m prav sposoben. Žalosten sem, ker sem bolehen. Ne bodem mogel spolnjevati poslanskih dolžnosti . . . Programa ne bodem razvijal . . . Vendar prosim, ker upam, da nikakor ne bom zaradi bolehnosti kos opravljati poslanskib dolžnosti, da sam p o 1 o ž i m volilcem nazaj mandat, prej ko poteče doba. . . Jaz sene grem predstavit Kmečki zvezi. . . Jaz se ne bom nikomur predstavil . . . Kmečki zvezi ni treba, da bi mene poznala ..." Ali sme in more tako govoriti kandidat, ki naj zastopa krasno in bogato Savinjsko dolino? o G. Roblek, s člgavlm dovoljenjem je poslala žalska pivovarna dva voza ljudi v Celje dne 19. t. m., med katerimi so mnogi tako neolikano nastopali proti kmetom. Vi ste pri tovarni glavna oseba, ali se je to zgodilo z Vašim znanjem? Brežiški okraj. b Dr. Benkovič kandldat za brežiško-sevniški in laški volilni okraj. Mnogobrojno obiskan zaupni sbod v Laškem je postavil enoglasno za svojega kandidata dr. Ivana B e n k o v i 6, odvetnika v Brežicah. Dr. Benkovid proglašen za kandidata. Zaupniki kmečke zveze iz brežiškega in sevniškega okraja se soglasni proglasili za svojega kandidata dr. Iv. Benkovič, odvetnika v Brežicah. b Nezasllšano! Mestni občini Brežice se je podelilo od deželnega zbora 20 let dovoljenje za pobiranje mitnine na novem mostu čez Savo in Krko. Mitnina se je sledeče določila: za eno osebo k nogam, na kolesu, na koniu ali vozu 4 vin., za eno kolo 4 vin., za en avtomobil 46 vin., za tvorni avtomobil 80 vin., za eno vpreženo živino 40 vin., za vsako nadaljno vpreženo ži\in«b 20 vin., za Vsako večjo živino (kojij, bik, vol, krava, junac, osel itd.) 12 vin., za vsako majbno živinče (tele, ovca, koza, svinja, sesajoče žrebe itd.) 6 vin., za eno kuretino 1 vin., za en voz brez vprege 36 vin., za voziček s šti)rimi kolesi 10 vin., za otrofiji voziček 4 vin., za vozifiek z dvema kolesoma 6 vin., za samokolnico 4 vin. Tako je kmetu prijazno delovanje nemškega okrajnega zastopa in nemške"a mestnega zastopa. Slovenei morajo združiti vse moči, da prittieta oba zastopa v njihove roke in da se ziačne kmetu koristno delovanje. Narodno gospodarstvo. g St. JurlJ ob Juž. žel. Tukajšna posojilnica in hranilnica je imela v letu 1906 denarneo-a prometa 427.382 K 94 vin. Hranilnib vlog je prejela v letu 1906 141.617 K 21 v, izplačala 107.699 K 7 v. Na posojila je dala v letu 1906 43.093 K 9 v. Cistega dobička je bilo v upravnem letu 1906 668 K 81 v. V dobi šestih let je imela prometa 1,785.268 K 38 v. Na obilno obiskanem obfinem zboru, ki se je vršil zadnjo niedeljo, se je izvolil razun ©nega star odbor. g TečaJ za kmeCke kovaže priredijo v mesecu aprilu na Ceškem. g V jkmetiJsM šoll na Grmu so s travniško brano in gnojenjem (tudi z uraetnimi gnofili) izboljšali najslabše travnike tako, da dobivajo od njih po dve dobri košnji. (¦ g Čudežl zadružništva. V neki nemški pokrajini v Slezvig-Holštanju obstoji mala občina, ki sestoji iz petero sel, ki štejejo skupaj 1422 brebivalcev. Občinarji so se združili t r ustanovili najpoprej bralno društvo za izobraževanje svojih: članov. Potem so ustanovili posojilnico, ki ima sedaj 1.200.000 kron prometa na leto. Pozneje so ustanoviliŠe najraznovrstnejše druge zadruge, tako da imajo sedaj: gozdarsko zadrugo, za pospeševanje gozdarstva in boljšo prodajo gozdnih proizvodov, potrošno zadrugo, po kateri so lansko leto nakupili za 47.000 kron poljskih in delavskih strojev in orodja; nadalje imajo zadrugo, za umno rejo prašičev. K temu imaio potem še tri zadružne mline, tri zadružne mlekarne, zadrugo za pospeševanje konjerejstva, čebelarsko zadrugo in zadrugo za gojenje koza. Slfednjič so si ustanovili še zadrugo za umno perutninarstvo ter si nabavili skupni telefon. tJlejte, kaj napravi zadružni duh! In pri nas Slovencih? Ne bi li bilo mogoče ravno isto? Hajd torej na no^e in po^umno v zadruženje! <• Najnovejše novice. Slovenjgradec. Nad 150 zaupnikov Slovenske kme^ke zveze je na shodu dne 25. t.m. v Slovenjgradcu glasovalo za kandidaturo g. Robiča. Robifi je torej tukaj kandidat Kmečke zveze. Vuhred. 'Zaupniki so dne 24. t. m. proglasili g. Robifia svojim kandidatom. PtuJ. Nad 600 zaupnikov dne 25. t. m. sprejelo kandidaturo dvornoga svetnika Ploja. Posostnik Kovafiec je iz lastnega nagiba odstopil. Volllnl shod v St. Juriju ob juž. žel. se je izrekel enoglasno za kandidaturo dr. Povaleja, ki jo krasno razvijal svoj program. Navzočih je bilo nad 15Q volilcev. m Umrl je dne 21. t. m. v Mariboru bogoslovec II. letnika gosp. Jožef Kostrevc nagle smrti. Bolehal je že dalj časa na srčni bolezni. Rojen je bil 1. 1883 v Pišecah. N. v m. p.! V Trbovliah se je vršil dne 24. t. m. volilni shod zelo burno. Roševi pristaši so venbmer motili govornike. Velikanska vefiina je tem bolj navdušeno pozdravljala kandidata dr. Benkoviča. Govorila sta dr. Korošec in dr. Benkovič. * O liberalnem kandidatu RoSn piše »Posavska Straža": «Kandidat se je določil na shodu zaupnLkov Narodne stranke v Zidanemmostu dne 14. t. m. Izvolitev je padla na g. Ferdinanda Roša, posestnika in župana v Trbovljah, ki že vež let molči v deželnera zboru, kot bi bil mutec, ki je še pred par tedni grozil, da bode pri volitvah delal za nemškega kandidata (ako se njega ne postavi), ki je že nedavno temu izjavil, ka bi rad pristopil h Kmečki zvezi (Ce bi ga hotela), o katerem smo v ,,Rdečem Praporu" in ,,Arbeiterwille", v glasilih socialnodemokraške stranke, čitali rvrav čudne stvari. Na sbod eu .prišlo iiz Tbrežjškega okraja okrog 10 osebv iz Rajbenburga 15, iz sevniške okolice 5; opazili smo le enega župana, namreč g. Antona Kuneja iz Stolovnika; vrh tega je bilp na sbodu blizu 100 delavcev iz Zidanega mosta. Shod ^Narodne stranke44 v Mariboru. Ceprav so vabili celi Spodnji Stajer na svoj velik zaupni shod že celi mesec, vendar se je vabilu odzvalo le okoli 150 oseb, največ učiteljev. Za mariborski okraj desni breg se je postavil kandidat Glaser iz RuŠ. V ožjih volitvah se je priporočalo voliti rajši socialdemokrata nego slovenskega kmečkega kandidata. Notar Stupica je predlagal celo, naj volijo Slovenci vsenemca in protestanta M&^ika. Shod klavern, navdušenja nobenega. Puščava nad Mariborom. Kat. delavsko druStvo je sklicalo shod 24. t. m. po službi božji v gostilni g. Eichholzerja, kateri se je sijajno. obnesel. Kmetje in deTa>vci so prišli od daleč, ter govor kandidata g. Fr. Pišek burno odobravali in soglasno sklenili, vsi njega voliti. Ta shod ostane nam v najboljšem spominu in upamo, da nam naši poslanci priborijo kmetu in nam delavcem koristne postave. St. Lovrene nad Marlborom. K'at. delavsko društvo je tudi tukaj sklicalo shod 24. t, m. popoldne v gostilni gospe P e r n a t. — Sbodu je predsedoval g. Jakob Pavlič. Predstavil je kandidata F. Pišek, kateri je v eno uro trajajočem govoru kmečke potrebe temeljito popisal in umno načrtal program, po katerem bi se kmetu in delavcu pomagalo. Vsi zborovalci z največjim zanimanjem poslušali in izjavili, da hočejo posestnika g. Pišeka voliti. p Majšperg. Po nakluftju sem dobil »Stajerca" v roke, kjer napada našega spoštovanega g. Robarja v Sesteržah zaradi loraljenja kamenja. Toda mi vsi vemo, da je g. Robar dal okrajnemu zastopu kamenje tako po ceni, da ni bolj mogoče. Tudi Sagadinov bik dopisniku »Stajerca" stra^no po glavi roji. Lažnjivi naprednjak piše, da Sagadin je že licenciranega bika prodal. To je laž, in če ne verjameš, pojdi k Sagadinu ter ga prosi, naj te k biku priveže, boš se kmalu prepričal, ali ga je že pro dal ali ne. Pišeš tudi, da Sagadin vsako leto enega bika proda. Ali je to kaj naplačnega? Privošftimo ti, da dva prodaš, 6e jih le — imaš. PiŠeš nadalje, da je pri nas malo naprednjakovi in da je temu vzrok Bralno društvo. No, to pa }& resnica., a so še tudi drugi strici, ki znajo po korundičah dobro streljati. Verjami mi, dopisun ,,Stajerca", da sem dva že ustrelil, a še temu tretjemu born kmalu tace pobil, Z Bogom. Laž Ima kratke noge. Zadnji ,,Narodni List" bobna na prvi strani na.veliki boben, da so ,,neodvisni" kandidatje Roš, Roblek in Ježovnik. Na straaii tretji se še enkrat priduši, da je Roš kandidat neodvisnih kmetov in delavcev. Na strani peti pa je liberalna pamet že opešala in izblekne o Rošu: ,,on je odločen pristaš narodne stranke". Laž ima pač kratke noge! Drug vzgled: Na strani peti laže, da je g. Mlakar ,,jako nespretno vodil zborovanje", poprej pa je na strani tretji moral priznati, da ,,postopanje predsednika Mlakarja splošno ni bilo preslabo". Kako da je v par dnevih g. Mlakjar postal tako spreten? Kaj ne, laž ima kratke noge? Tretji vzgled: Na strani štrti porofta o ljutomerskem shodu narodne stranke, da se je tam ,,povdarjala nujna potreba, da se postavi za ta okraj kandidat narodne stranke, ne iz upa na zmago, ampak da se razvidi mo6 stranke". Cudno, kjer ni upanja na zmago, tam postavljajo svoje kandidate, kjer pa je upanje, pa ,,neodvisne". Malo po prej je na isti strani zapisal, da »računa narodna stranka s sigurnostjo na mandat v okraju Slov. Gradec, Soštanj, Gornjigrad," na prvi strani pa pravi, da je tam ,,neodvisen" kandidat t. j. tak, ki ni ,,pod kui-atelo ne iz Maribora (kmečke zveze), ne Iz Celja (narodne stranke). Ali se tedaj narodna stranka sama sebe sramuje ali pa ima ljudi naravnost za norce. In ti hinavci. lažniki in ljudski sleparji se še drznejo govoriti in pisati o poštenosti! Kdor ima še količkaj čuta dostojnosti, se mora s studora obrniti od te hinavske in lažnive sodrge. Le tako naproj, pa se bodo tudi slepcem odprle o6i. k V Cadramu je bilo dne 25. t. m. zborovanje po vefiernicah velikansko. LjudJ do 400. Govor kandidata Pišeka je bil z navdušenjem sprejet in soglasno so vsi izjavili, da bodo volili Pišeka.