tokrat v četrtek XV OKNO QBD koroška ■1000 hran, lil : 04/2H0 10 00, 2S0 10 16, 280 10 .tO Jtiks: 04/280 10 12 www.gbd.si, infoGvgbd.ši Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev DOGOVOR, KI DRŽI! 0 Gorenjska y Banka Banka«/ poAuhom NOMINALNE OBRESTNE MERE Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 63 - CENA 180 SIT (16 HRK) 3EHGLAS Kranj, torek, 12. avgusta 2003 Foto: Gorazd Kavčič Boljši od kupcev? Objava o tem, da slovenska država prekinja prodajo železarskih družb, ki jih je več ali manj uspešno sanirala na plečih davkoplačevalcev, pravzaprav ni veliko presenečenje. Podobno kot pri prodaji državnega deleža Nove Ljubljanske banke, ki je razplamenela polemiko o nacionalnih interesih po tisti stari modrosti o prodajanju grunta, je bilo tudi za železarske družbe, potem ko so v končnem izboru ostali le tuji kupci, pričakovati nekaj podobnega, zlasti še, ker so vsaj na začetku sodelovali tudi domači ponudniki. Nič čudnega torej, da pravih oz. konkretnejših vzrokov za prekinitev postopkov prodaje, niti ponujenih cen oz. kupnin nismo izvedeli, prav tako tudi tega ne, katere od zahtevanih zavez za bodoči razvoj ponudniki niso hoteli ali mogli prevzeti. Za vse so bile krive neugodne razmere na trgu, torej splošna ocena, ki denimo odlaša tudi več kot nujno prodajo - privatizacijo državnega deleža v Telekomu in še kje. Tako se slovenska država kaže kot zelo slab prodajalec, v uteho nam je lahko le trditev, da imajo nekatere železarske družbe boljši položaj na trgu od potencialnih kupcev. Ali je to res, zlasti pa, ali je to lahko res vsaj srednjeročno, bo pokazala prihodnost, pri čemer je edina slovenska zaveza EU, da te družbe ne bodo mogle več priti k državnemu koritu. Kljub zagotovilom, da so ob pogajanjih posebej pazili na korektnost do ponudnikov, te odločitve utegnejo načeti tudi kredibilnost Slovenije v tujini. Na naše vprašanje, zakaj se odlaša z razpisom prodaje državnega deleža v Planiki in Peku, smo dobili prav tako presenetljivi odgovor: kljub jasno izraženi nameri in želji vodstev in zaposlenih v omenjenih družbah po odkupu na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da ni resnih kupcev, razpis, ki bi bil sam sebi namen, pa da ni smiseln. Štefan Žargi ziato Kavašu in Bizjaku n0tei Bohinj prekinil mrtvUo Bled - V nedeljo, malo pred deseto zvečer, so se z mladinskega svetovnega prvenstva v grških Atenah vrnili mladi blejski veslači. Prišli so nasmejani, saj sta nova mladinska svetovna prvaka v dvojnem dvojcu postala 18-letna Grega Kavaš in Ciril Zaživela festivalska Radovljica Radovljica - Kot veleva tradicija zadnjih let se je tudi letošnji, že 21. po vrsti Festival Radovljica začel s celodnevno prireditvijo v starem mestnem jedru. Linhartov trg je oživel v znamenju starih običajev, obrti, pouličnega gledališča, različnih delavnic, poskrbljeno je bilo za otroški program, večer pa je minil s podokničnim petjem in z ljudskimi plesi. Danes zvečer pa se bo s koncertom ameriškega kontratenorista Dereka Lee Ragina ob spremljavi priznanega britanskega instrumentalnega ansambla Florilegium tudi v glasbenem smislu začel letošnji festival, na katerem bomo tudi tokrat slišali deset vrhunskih koncertov. I.K. Bizjak, uspeh pa so s srebrom v dvojcu s krmarjem dopolnili Igor Černe, Luka Pristov in An-že Blažič. V veslaškem centru so jih z navdušenjem pričakali starši in prijatelji. Posebej jih je pozdravil predsednik blejskega veslaškega kluba Peter Fajfar. Za podporo se je najprej zahvalil vsem staršem, za izjemen uspeh, ki je plod trdega dela in medsebojnega sodelovanja, pa so zaslužni trenerji Miloš Janša ter mlajša Robert Krašovec in Sadik Mujkič. Po pozdravu so se prisotni zbrali v restavraciji blejskega veslaškega centra, kjer so ob nazdravljanju s šampanjcem in topli večerji proslavili kolajne in povratek vesla-čev. Tina Tošič, foto: Tina Doki Hotel Bohinj, bivši hotel Kompas, je po treh letih spet odprl svoja vrata. Jeseni naj bi začeli obnavljati Karadžordževičevo vilo. Ribčev Laz - Podjetju Alpi-num Hoteli, d.o.o., je s petkovim odprtjem hotela Bohinj uspel velik korak. Prekinilo je dolgoletno mrtvilo, ki je desetletja vladalo v bohinjskem hotelirstvu, ko v prenovo in razširitev tamkajšnjih hotelov niso vla- gali. Hotel Bohinj, nekdanji hotel Kompas, je bil zaradi prenove zaprt že od leta 2000, v njem so bivši lastniki nameravali urediti apartmaje. Zdaj je v hotelu 200 ležišč, gostom pa je na voljo 56 sob z dnevnim in bivalnim prostorom, ki v pre- novljenem in povečanem hotelu s štirimi zvezdicami lahko dobijo le zajtrk, ostale obroke v hotelu Jezero, saj novi hotel svoje restavracije še nima. Uredili jo bodo v nekdanji Karadžordže-vičevi vili, ki naj bi jo še letos začeli obnavljati. Delniška druž- V novem hotelu Bohinj so v prvih petih dneh zabeležili 350 nočitev, dobra zasedenost se obeta tudi jeseni * 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. j ba Alpinum je hotel obnovila v rekordnem času, saj so ga od Kompasa kupili maja. Kljub temu, da ga niso tržili, je bil že v prvih dneh zaseden več kot 40-odstotno. v petih dneh so zabeležili 350 nočitev, septembra pa pričakujejo dober obisk nemških in izraelskih gostov. Z eno od tujih agencij so podpisali tudi pogodbo za prihodnje leto; v petnajstih sobah bodo od maja do oktobra bivali angleški gostje. V hotelu Bohinj so uredili sobe za kadilce in nekadilce ter sobi za invalide, prenova pa je bila tudi velik finančni zalogaj, saj bo celoten projekt stal 1,4 milijarde tolarjev. Novi hotel sta odprla bohinjska županja Evge-nya KegI - Korošec in direktor Branko Tranišek. Še letos naj bi uredili savne in fitnes, prihodnje leto bazena, letos pa se bodo lotili tudi urejanja restavracije v hotelu Ski na Voglu. (Več na 4. strani.) Renata Škrjanc, foto: Tina Doki 2 2 2 O O O e< 9770352666018 Poslanec poziva premiera Hrvaški predsednik Stipe Mesič meni, da razglasitev gospodarske cone na Jadranu ni politično vprašanje, temveč gospodarsko, o katerem se bo soseda pogovarjala tudi s Slovenijo. Poslanec Jožef Jerovšek po drugi strani podi premiera Antona Ropa z dopusta na Hrvaškem. Ljubljana - Za jeseni napovedana hrvaška razglasitev izključno gospodarske (ekonomske) cone na Jadranu še vedno odmeva. V zadnjih dneh hrvaški politični predstavniki s slovensko stranjo komunicirajo v spravljivih in pomirjajocih tonih, češ da panika ni potrebna in da bo vsakršna poteza predhodno usklajena s sosednjimi državami. Da pa tudi v Banskih dvorih še niso povsem enotni, pa kaže izjava tiskovnega predstavnika njihovega kmetijskega ministrstva Nenada Matica, ki je za Večernji list izjavil, da Slovenija ne more sodelovati pri širjenju jurisdikcije na Jadranu, ker nima dostopa do mednarodnih voda. Bolj pomirljiv je bil hrvaški predsednik Stipe Mesič, ki je zadnji petek dejal, da morebitna hrvaška razglasitev izključnega gospodarskega pasu ne sme biti politično vprašanje. Po njegovem gre zgolj za gospodarsko vprašanje, ki da ga bo HrvaŠka rešila v dialogu s sosedami, zato je slovenska zaskrbljenost po njegovem neutemeljena. Dodal je še, da bi morali Slovenci uvideti, daje tudi zanje bolje, če Hrvaška nadzira svoje morje, poleg tega pa lahko na ta način tudi preprečijo morebitne ekološke katastrofe, kot je na primer izlitje nafte. Kot je znano, se je o razglasitvi izključno gospodarske cone v Jadranskem morju Hrvaška že pogovarjala z Itali- jo, medtem ko je Slovenija o hrvaški nameri izvedela v začetku avgusta. Zaradi tega je slovensko zunanje ministrstvo poslalo uradno noto, s katero je od Zagreba zahtevalo pojasnila. Sredi prejšnjega tedna je le-to tudi prispelo, v njem pa je hrvaška stran pojasnila, da bo vse aktivnosti, povezane z izkoriščanjem in zaščito Jadranskega morja, usklajevala tudi z Republiko Slovenijo. Enaka zagotovila je prejel tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Peter A. Bekeš na pogovoru s pomočnikom hrvaškega zunanjega ministra Darkom Bekičem, ki je predlagal, da naj državi oblikujeta skupno stališče do vprašanja gospodarskega izkoriščanja in ekološke zaščite Jadrana. Obletnica preboja na Žirovskem vrhu prijateljstvo in sodelovanje med organizacijama. Nagrajenci so prejeli sveže natisnjene knjige o Poljanski dolini, Ivo Miklavčič Žiri - Ob 60-letnici preboja Prešernove brigade iz nemškega obroča na Žirovskem vrhu je bila v soboto pri spomeniku "Kostnica" slavnostna proslava. Po državni himni v izvedbi pihalnega orkestra Alpine, je prisotne najprej nagovoril predsednik Območne organizacije Zveze borcev Žiri, Ernest Demšar. Najprej se je zahvalil za pomoč sosednjim organizacijam in društvom, prostovoljcem in vsem ostalim, ki so pomagali pri prenovi spomenika in še na kratko obudil spomine na dogodek. Slavnostni govornik na mestu preboja je bil Alojz Zupane - Blažek. Poleg pi- slavnostni govor, Ivo Miklavčič halnega orkestra Alpine, pod za uspešno sodelovanje s Prešer- vodstvom Vikija Žakla, sta novim bataljonom, cvetličarna proslavo z izmeničnimi recitaci- Pike in Adija Kristana za uredi- jami popestrila Katarina Mlakar tev okolice spomenika, kapel- in Vladimir Novak. nik pihalnega orkestra Milan V drugem, slavnostnem delu so MatiČič in dirigent Viki Žakl, podelili priznanja posamezni- Janko Smole iz fundacije Franc kom za delo v OOZB v zadnjem Rozman - Stane, poslanec obdobju. Nagrajenci Območne- državnega zbora Samo Bevk za ga odbora Zveze borcev Žiri so večkratno sodelovanje in pomoč, bili Anton Selak za spodbudo pri bivši predsednik Zveze borcev v prenovi spomenika, Ribiška dru- Idriji Franc Petrič za preteklo žina Žiri za oskrbo spomenika sodelovanje, pomoč in prijateljst- od 51. leta dalje, Zlatko Padovec vo med organizacijama ter ' za obnovo spomenika, Anton sedanji predsednik Gabrijel Koš- Skorja Loka Nov zakon o Zupane - Blažek v zahvalo za ca za sedanje in prihodnje evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) je začel veljati de- t/AVl f% mm yr mm m y a p jot ft |jj ■ MAT mm cembru leta 2000, njegova bist-■VV/ I lUCrV faH raMrfVJ\*nifVE vena novost pa za našo siužbo, Mesečna naročnina geodetsko upravo, pomeni, da V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naroč- so se nasj Post°pki oziroma nino. Časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. storitve ločili na dva dela: prvi Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji Je tehnični del, drugi pa upravni položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti del storitve. Tako tehnični del ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako storitve opravi geodetsko pod- je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. jetje na osnovi naročila stranke, Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in upravni del pa geodetska uprava naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki na osnovi vloge stranke in ela- živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek borata. Prej je stranka, ki je na in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. primer želela urediti mejo s so- Naročnina za mesece julij, avgust in september znašal 5.032 tolarjev. sedom, prišla k nam in vložila Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje pla- vlogo, sedaj pa postopek začne čali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. z naročilom pri enem od po- Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odloči- oblaščenih geodetskih podjetij, li za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite -peh :e v Sloveniji skoraj dvesto naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi < izpoinjevati morajo vse pred: tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo ^ j£ m ^ tudj do_ naročniško številko, ki je zapisana ob Vasem naslovu na prvi strani. voljen e eodetske u ravc da te Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz ,t •, i hir S i • ' H časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam stontve latlk0 opravljajo Ue- jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Prav so cene st°r,tev Pjedpisa- Vsi, ki želite prejeti PROGRAMSKO KNJIŽICO FESTIVAL CARNIOLA ne' Pa imaJ° seda-' stranke moz" (Poletje v Kranju), nas lahko v avgustu pokličete vsak ponedeljek od nost' da lanko naročil° za izved- 10. do 12. ure na telefon 04/201-42-41. bo geodetske storitve naročijo pri različnih geodetskih podjetjih, ki se pri poslovanju ob- Ime in priimek na§aj0 boy ali manj posiovno in pri večjih storitvah dajejo tudi • Naslov popuste ali so pripravljena storitev opraviti hitreje kot dru- P°dpis ga. Na naših izpostavah imamo seveda seznam vseh podjetij, ■CMLAS Prav tako Pa s' 'e seznam m°e ogledati na naši internetni strani pa še zahvalo. Priznanja Prešernove Brigade so prejeli Zlatko Padovec, Ivanka Jereb in predsednik Območnega odbora Zveze borcev Ernest Demšar, ki je poleg priznanja dobil tudi plaketo. Proslave so se udeležili tudi nekateri preživeli borci v Prešernovem bataljonu: Ivan Štular - Čiro, Franc Štalec, Ivanka Svara - Irena, Francka Jenič, Lovro Korošec - Branko, Cveto Bušljeta in Matevž Jekler - Iztok. Praznovanje 60-letnice preboja se je po proslavi ob "Kostnici" nadaljevalo pri "Aleksu" na Do-bračevi, kjer so borci in ostali krajani še naprej obujali spomine o boju in povojnih časih. Tina Tošič, foto: Tina Doki Na italijanskem zunanjem ministrstvu so v petek pojasnili, da gre v tem primeru po njihovem za vprašanje, nad katerim ima pristojnost Evropska unija v okviru skupne kmetijske in ribiške politike, in da morajo v pogovorih o režimu ribolova na Jadranu sodelovati vse zainteresirane strani. Rop naj prekine dopust Ogorčenje nad dosedanjimi potezami hrvaške oblasti je v javnem pozivu predsedniku slovenske vlade Antonu Ropu izrazil državni poslanec Jožef Jerovšek (SDS), ki je premiera pozval, naj takoj prekine letovanje na Hrvaškem in tako (vsaj) na simbolni ravni pokaže, da se je pripravljen upreti hrvaškim nameram. "Taka gesta je minimum nacionalnega ponosa, ki ga veleva vaša funkcija. Zgledov, kako se reagira, če je država soočena s slabimi nameni ali zgolj z žalitvami druge države, je veliko, Schroderjev pa je še zelo svež," meni Jerovšek. Jerovšek premiera tudi poziva, naj se v času počitnic, ko ni možen dober nadzor parlamenta in javnosti, ne sprejemajo odločitve o prodaji državnega premoženja, in pri tem ciljal na načrtovano prodajo STO Sistemske Tehnike (Železarna Ravne). Opozicijski poslanec tudi meni, da bi morali predlog o drugem finančnem stebru v Sloveniji formirati zavezujoče in ga opredeliti skozi parlamentarno proceduro. V tem primeru se je po njegovem moč izogniti bojazni, da sedež in lastništvo Zavarovalnice Maribor podredijo Ljubljani in s tem finančni centralizaciji države na račun Maribora. Simon Šubic Stari načrti že v računalnikih Na geodetski upravi so v zadnjih'letih uvedli kar nekaj novosti, ena zadnjih pa je, da naj bi do konca leta vse kopije katastrskih načrtov že izdajali v digitalni obliki. Za vas beležimo čas! www.gov.si/gu/," pravi vodja območne geodetske uprave Kranj Franc Ravnihar. "Seveda geodetsko podjetje pred izvedbo postopka na geodetski upravi pridobi vse potrebne geodetske podatke, zaenkrat sicer še v pisni obliki. V obdelavi je že več projektov (nekaj je še testnih), ko bodo podjetja pri nas dobivala podatke v digitalni obliki, prek naših baz. To pomeni, da bodo prek internetnega omrežja imeli neposredni vpogled v podatke, ki so na razpolago v našem arhivu in ki omogočajo korektno in strokovno pravilno izvedbo določene meritve (ureditev meje, parcelacija.... ," dodaja Franc Ravnihar in poudarja, da je pomembno tudi, da se pri urejanju zadev (na primer parcelaciji) vedno preveri lastništvo v zemljiški knjigi. "Čeprav imamo tudi mi te podatke, pa je za lastništvo in ostale stvarno pravne pravice (bremena, hipoteke,...) edino pristojno sodišče oziroma zemljiška knjiga." Ko geodetsko podjetje opravi naročeno storitev, izdela elaborat s potrebnimi podatki in tega preda stranki. Stranka se potem odloči ali bo zadevo dokončala in jo uredila v evidencah Franc Ravnihar ter jo potem prinese na geodetsko upravo oziroma za to navadno pooblasti kar geodetsko podjetje. "Takrat se začne upravni postopek. Če sta vloga in elaborat popolna in tehnično pravilna, ter so podane tudi vse izjave o strinjanju z urejenimi mejami izdamo ustrezno upravno odločbo ter spremembo vnesemo v naše evidence," pravi Franc Ravnihar, ki hkrati poudarja, da je pomembna novost tega zakona tudi, da sedaj nekdo, ki iz zelo različnih razlogov "zavlačuje" ureditev določenega postopka, mora biti "aktiven", oziroma mora sprožiti sodni postopek določitve meje. Sicer je zadeva v upravnem postopku končana in ne tako, kot je bilo na primer prej, koje ob ne strinjanju ene od prizadetih strank postopek ostal nerešen. Novost pri delu geodetske uprave je tudi pri izdajanju podatkov, ki jih stranke potrebujejo za druge postopke. Vsako potrdilo - najbolj tipična sta izpisek podatkov o parceli in kopija katastrskega načrta -stranke v času uradnih ur dobijo v sprejemnih pisarnah izpostav. Del teh podatkov je danes še v "papirnati" obliki, velik del pa je tudi že v digitalni obliki. Kot je povedal vodja izpostave geodetske uprave v Skofji Loki Franc Porenta, je tako na področju 57 katastrskih občin na Franc Porenta njihovem območju štirideset takih, ki imajo načrte že v digitalni tehniki, preostalih 17 pa jih bo imelo do konca letošnjega leta. To sicer za stranko ni posebna novost ali prednost, saj namesto prejšnje kopije iz načrta sedaj dobi "računalniško" kopijo, je pa pomembno, ker se je v projektu digitalizacije uredilo in uskladilo tudi cel kup neskladij in napak pri podatkih. Pri tem se je, tudi v sodelovanju z zemljiško knjigo, pojasnila morebitna nepravilnost oziroma neskladje med podatki in s tem izboljšala kakovost evidenca. "Pri tem so geodeti morali biti zelo pozorni. Potrebno je bilo podrobno pregledati vse obstoječe zapise iz arhiva, primerjati med sabo različne dokumente in po potrebi celo opraviti terenske meritve. Dela je bilo veliko. Nič pa nismo opravili brez seznanite in soglasja strank," pravi Franc Porenta, ki vse stranke na področju bivših občin Škofja Loka tudi opozarja, da se je škofjeloška izpostava geodetske uprave letos pomladi iz Mestnega trga preselila v prostore Kmetijsko gozdarske zadruge na Fužinsko ulico. Vilma Stanovnik Kranjska Gora je praznovala Kranjska Gora - Kranjskogorska občina praznuje svoj občinski praznik 7. avgusta, v spomin na dan leta 1896, koje dov-ški župnik Jakob Aljaž vrh Triglava postavil stolp. Ob letošnjem prazniku so se zvrstile številne prireditve, ki so jih občani Kranjske Gore" delili s turisti, ki so v teh dneh množično obiskali Kranjsko Goro. Tako je bila tudi osrednja proslava ob letošnjem prazniku na trgu na Gorici sredi Kranjske Gore, kjer so si proslavo s kulturnim programom in podelitvijo letošnjih občinskih priznanj ogledali številni turisti, ki so bili povabljeni na ogled razstave Mladi umetniki pod Vitrancem v občinski avli, na koncert klasične glasbe v župnijski cerkvi in na ogled igre Ta bol teatra Gospod Evstahij iz Šiške. Na sam praznik, 7. avgusta, je župan Jure Žerjav obiskal deset občank in občanov, ki so v tem letu dopolnili 90 let starosti: Vido Mrak, Angelo Šenk, K praznovanju občinskega praznika so Kranjskogorci povabili tudi turiste. toljubna do obiskovalcev. Občina skrbi za komunalno opremljenost krajev, za primerno oskrbo z vodo, za lokalne ceste, za ohranjanje kmetijstva, več pa bo morala občina storiti za gradnjo stanovanj, za zdravstvo in socia-lo in za obe osnovni šoli. Izgradnja kanalizacije v občini se zaključuje, uvaja se ločeno zbiranje odpadkov, kar bo prispevalo k ohranjanju narave. Turizem daje kruh največjemu številu občanov, treba pa se bo zavedati, da turisti ne iščejo le miru, ampak želijo aktivno preživeti svoj prosti čas. Prav pred nedavnim podpisan sporazum med turističnim gospodarstvom, društvi, občino in lokalno turistično organizacijo vliva optimizem, da se bodo zgradili nekateri potrebni objekti turistične infrastrukture. Na proslavi je Župan Jure Žerjav z Alešem Jelencem, ki je dopolnil 90 let starosti. Frančiško Hren iz Podkorena, Albino Dobnikar z Dovjega, Aleša Jelenca iz Gozd Martuljka, Pavlo Lužar in Julijano Žerjav iz Kranjske Gore, Marijo Eržen iz Mojstrane, Andreja Mertjja iz Srednjega Vrha in Franco Ju van iz Rateč. Z njimi se je zadržal v kratkem pogovoru in jim izročil darilo. Popoldne je spregovoril na proslavi in med drugim dejal, da je samo lepa narava premalo za uspešno občino, ki naj bo prijazna do svojih občanov in gos- podelil letošnja občinska priznanja: bronasta grba sta prejela Franci Zima za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in Društvo upokojencev Mojstrana, ki letos praznuje 50-let-nico obstoja, srebrna grba pa Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana ob 110-letnici ustanovitve in nekdanji župan Jože Kotnik. V okviru letošnjega občinskega praznika, ki ga je pripravilo Turistično društvo Kranjska Gora v sodelovanju z lokalno turistično organizacijo Kranjska Gora, so bili v Gozd Martuljku oglarski dnevi, v soboto so 10-letnico proslavili gasilci iz Srednjega Vrha, kraj pa je postal turistično bogatejši z novo gorsko kolesarsko stezo z Vit-ranca po imenovani S strmini. Darinka Sedej Svetniki ponovno o kanalizaciji Komenda - Občinski svet bo na prvi seji po počitnicah ponovno obravnaval dosedanje priprave na gradnjo kanalizacije. Znano je, da so na zborih občanov projekt obravnavali in v predlagani varianti tudi večinsko sprejeli. Na zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami pa je bilo slišati, da bi veljalo projekt ponovno predstaviti in najti morebitno ugodnejšo rešitev za občane. Ob nedavnem izidu odločb na podlagi komunalnega odloka pa je razprava oživela tudi zaradi pismenega obvestila občanom, da skupina svetnikov meni, da bi bila gradnja kanalizacije za občane lahko cenejša. Zato sta bila v minulih dneh dva sestanka, in sicer kolegij župana ter sestanek članov LNO. Na obeh sestankih je bil ponovnp podrobno predstavljen potek priprav in celotni projekt, sprejet pa je bil tudi dogovor, da bo občinski svet o tem razpravljal na redni seji 28. avgusta. Andrej Žalar Gradnja v Medvodah Prenovljena cesta v Zasipu Ob krajevnem prazniku so odprli prenovljeno cesto Zasip - Sebenje, na slavnostni seji pa podelili priznanja zaslužnim krajanom in lastnikom lepo urejenih hiš. po programu Medvode - Gradnja krožnega krožišča Na klancu v Medvodah po teka po terminskem načrtu. Glavna dela na krožišču in prometni ureditvi bodo kot kaže končana do začetka septembra. Krožišče bo imelo izvoze regionalne ceste prvega reda proti Kranju in Ljubljani, regionalne ceste drugega reda proti Zbiljam ter občinske ceste proti Svetju. Cesta Jeprca - Ljubljana proti Ljubljani naj bi bila v prihodnosti štiripasovna, zato bosta pri ljubljanskem in gorenjskem kraku zgrajena dva uvozna in izvozna pasova, kraka proti Zbiljam in Svetju pa bosta imela po en izvozni in uvozni pas. Sicer pa bosta vozišče sestavljala dva prometna pasova, široka po pet metrov, premer celotnega prometnega otoka pa bo 56 metrov. Z novo prometno ureditvijo bo poskrbljeno tudi za varnost kolesarjev in pešcev, ki prečkajo cesto Jeprca - Ljubljana, z dvema stopniščema ter obojestranskim dovozom za kolesarje ni invalide. Iz Zbilj proti križišču bosta zgrajena enosmerna kolesarska steza in pločnik za pešce, za prehodom čez Zbiljsko cesto pa dvosmerna kolesarska steza, široka dva metra ter 1,85 metra širok pločnik za pešce. Tako kolesarska steza kot pločnik se bosta spustila v podhod, kjer bosta prečkala regionalno cesto proti Ljubljani, na drugi strani podhoda pa se bo dvosmerna kolesarska steza nadaljevala po južni strani ceste proti Svetju do križišča z novo cesto proti vrtcu. Pred krožnim križiščem pa bo zgrajeno tudi obojestransko avtobusno postajališče in pločnika za pešce. Celotna izgradnja bo stala 382,8 milijona tolarjev. Direkcija RS za ceste Ministrst va za promet bo prispevala 283,3 milijona, občina pa 99,5 milijona tolarjev. Andrej Žalar Zasip - Minuli konec tedna je bil Zasip v znamenju krajevnega praznika, ki ga (»menjena krajevna skupnost praznuje 5. avgusta. Ob tej priložnosti sta minuli petek blejski župan Jože Antonič in predsednik krajevne skupnosti Ciril Kraigher ob zvokih godbe iz Bohinjske Bistrice odprla prenovljeno cesto Zasip - Sebenje, na katero so krajani čakali že od lani. Prenovljeno cesto Zasip-Sebenje sta odprla blejski župan Jože Antonič in predsednik KS Zasip Ciril Kraigher. Prenovili in razširili so 850-metrski odsek ceste, ki je zdaj varnejši tudi za pešce in kolesarje. Z deli so začeli lansko jesen, pod zemljo so položili tudi napeljavo za plin, kabelsko televizijo in ostale priključke ter uredili kanalizacijo. Ureditev ceste je blejsko občino stala 80 milijonov tolarjev, obnovi pa so bili naklonjeni tudi krajani, ki so dovolili prestavitev javne razsvetljave, zasvetila bo prihodnje leto, na zasebna zemljišča in s tem omogočili širitev ceste. Delo sta opravili podjetji Gratel s Ptuja in Rešet iz Kranja, za električno napeljavo pa je poskrbelo podjetje Štefelin. "Dela so se zaradi zime res nekoliko zavlekla, vendar sem vesel, da je cesta, ki je glavna cesta skozi Zasip do Podhoma, prenovljena, saj je bila doslej res v slabem stanju in nevarna za pešce. Pločnikov sicer nismo zgradili, smo jo pa razširili in pri srečevanju vozil zdaj ni tako nevarna za pešce," je ob odprtju dejal župan Jože Antonič in dodal, da bodo v prihodnje morali zgraditi še oporni zid in asfaltirati cesto na Katarinco ter urediti pešpot in oznake v Vintgarju. Zasip spada med bolje urejene kraje v blejski občini. V zadnjih šestih letih so v celotni krajevni skupnosti, ki ima 1077 prebivalcev, razen v naselju Reber, uredili kanalizacijo, prenovili dom krajanov Zasip in športno igrišče na Homu, vodovod v naselju Reber in streho na cerkvi sv. Katarince. Prenova ceste skozi Zasip je po besedah predsednika KS Cirila Kraigherja ena največjih investicij v kraju in naj bi povečala kakovost življenja krajanov. Krajani Zasipa so zelo dejavni tudi na kulturnem, športnem in gasilskem področju. Tamkajšnji gasilci so minuli petek pripravili gasilsko vajo, ob krajevnem prazniku pa so na slavnostni seji podelili tudi 23 priznanj najbolj zaslužnim športnikom in kulturnim delavcem, prostovoljcem Rdečega križa. zadnjim kmetom v kraju in 10 priznanj za najbolj urejene hiše. V domu krajanov so odprli razstavo ročnih del članic kulturnega društva, praznovanje pa se je nadaljevalo tudi v soboto in nedeljo z balinarskim in nogometnim turnirjem, pohodom skozi sotesko Vintgar, večernim koncertom okteta Lip Bled in leškega pevskega zbora Triglav ter veliko gasilsko veselico na Homu. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki GLAS Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXII. del) Državni sekretar za notranje zadeve (če se ne motim je bil to Slavko Furlan) je res odgovoril, potrdil sumničenja kot utemeljena in zagotovil ustrezne raziskave in tudi varstvo za Dedijerja in njegovo družino. 16.VII.1971 (petek) Druga ofenziva Aleksandra Skoka in njegovih pomočnikov Sekretar občinskega komiteja Domžale Aleksander Skok je verjetno že vnaprej računal, da obračun z menoj ne bo lahek, da bo trajal kar nekaj ur, in je zaradi tega sklical sestanek na sicer neobičajno sedmo jutranjo uro. Poleg rednega sestava je povabil tudi "ad hoc" razširjeno sestavo, saj si je želel zagotoviti kar najširšo podporo. Sestanek, na katerem sta kot predstavnika republiških organov nastopala tudi Martin Košir (CK ZKS) in Jože Drnovšek (predsednik medobčinskega komiteja ZKS), je potekal v znamenju silnih, koncentriranih in strupenih napadov obeh predstavnikov in Aleksandra Skoka kot sekretarja domžalskega občinskega komiteja ZKS. Taktika napadov je bila prebrisano premišljena in se je, da bi se proti meni kot "kolovodji" akcije lahko še bolj okrepljeno dokazovala, najprej usmerila proti občinskemu vodstvu SZDL, češ da so bile priprave na kandidiranje in volitve popolnoma nezadostne, pomanjkljive, neorganizirane in predvsem nerazumljivo mlačne. Proti nam trem kot akterjem so nagrmadili vse očitke in "grehe", ki so bili že izrečeni na ravni republike, dodali še naslednje konstrukte: - o "hudi politični diverziji", in - da smo hoteli minirati Ribičiča. Avtoritativne obtožbe Koširja in Drnovška, ter s karierizmom hranjena napadalna surovost Aleksandra Skoka in Franca Drmala, ki je akcijo kot celoto, v poudarjeni meri pa nas tri, še zlasti pa mene kot organizatorje označil kot "veliko kurbarijo" je presegla vse znosne meje, vendar pa kljub temu pripravljeni "sklepi", v katerih je Aleksander Skok zahteval mojo izključitev iz ZKS, odvzem poslanskega mandata in odvzem slehernega zaupanja, niso bili sprejeti. Pa ne zaradi mojega zagovora, ki ga je Aleksander Skok stalno prekinjal in mi odvzemal besedo, pač pa zaradi trdnega stališča obeh sopodpisnikov Jožeta Pogačnika in Iva Sonca in jasno nedvoumnih stališč dveh ekonomistov Slavka Matičiča in Tonija Laznika, ki sta zagovarjala smotrnost in utemeljenost moje akcije, dodatno pa tudi, da se na plečih Domžal ne morejo razčiščevati nesoglasja v republiškem vrhu. Že vnaprej sestavljena obsodba je bila zavržena tudi zaradi Koširjevih dodatnih napadov usmerjenih na omalovaževanje in razvrednotenje ostalega mojega skupščinskega dela, s čimer je upravičeno trčil na razumljivo spontan odpor prisotnih članov občinskega komiteja ZKS. Ta, iz čiste trte zvita insinuacija je tudi mene posebej prizadela, ker sem bil, kot inici-ator in sestavljalec prvega osnutka "Zakona o osebni odgovornosti" izvoljen tudi za predsednika začasne komisije, ki naj bi ta zakonski osnutek obravnavala in pripravila končno verzijo. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šini* lektorica Marjeta Vozlič_ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Dobavite« znan po razpisu obetavneiši časi za turizem Jesenice - Junija so se jeseniški svetniki strinjali, da občina odda %P Jesenice - Junija so se jeseniški svetniki strinjali, da občina odda javno službo dobave plina in toplotne energije iz vročevodnega omrežja zasebnemu izvajalcu, ki ima licenco za opravljanje teh dejavnosti, in pri tem vloži javni kapital. Na julijski seji občinskega sveta so potrdili še vsebino javnega razpisa za izbiro izvajalca, ki bo predvidoma objavljen v Uradnem listu RS do jeseni. Prednost bodo imeli ponudniki, ki lahko opravljajo obe dejavnosti, za kateri je bilo doslej zadolženo Javno komunalno podjetje Jeko-In. V mestu je trenutno 1015 priključkov na zemeljski plin (v uporabi 750), pri dobavi toplotne energije pa si v 99 stavbah delijo stroške ogrevanja po kvadratnem metru (od tega v 20-ih uporabljajo še sanitarno toplo vodo), v 42 stavbah imajo pred vrati stanovanj vgrajene delilnike, 263 je pogodbenih partnerjev, večinoma za poslovni odjem. Občina bo v dejavnost izbranega izvajalca vložila celotno infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina (knjigovodska vrednost blizu 305 milijonov tolarjev) in toplote po vročevodu (knjigovodska vrednost nekaj več kot 852 milijonov tolarjev) ter nov vročevod v poslovni coni (okoli 160 milijonov tolarjev). Odplačno bo prenesla pravico uporabe obstoječega omrežja in pravico dograditve ter uporabe, kar bo novozgrajenega. Izvajalec bo moral za že zgrajeni distribucijski omrežji plačati nadomestilo, skrbeti za redno in investicijsko vzdrževanje in občini plačevati letno nadomestilo za izvajanje javnih pooblastil. Pogodba bo sklenjena za dobo 30 let, ko bo občina kot vračilo javnega kapitala ponovno prevzela celotno infrastrukturo, tudi novozgrajeno, in to brezplačno, oziroma podaljšala pogodbo. Poseben pogoj za izbiro izvajalca je, da prevzame vse delavce, ki že sedaj opravljajo obe dejavnosti v okviru Jeko-Ina (2 iz sektorja Zemeljski plin, 14 iz sektorja Kres in 4 iz strokovnih služb), odkupi vsa delovna sredstva in najame poslovne prostore, ki jih sedaj zasedata sektorja Kres in Zemeljski plin. Tudi cena za obe storitvi mora ostati taka, kot je veljala 1. julija letos, za zemeljski plin, denimo, skupaj z davkom na dodano vrednost, trošarino in takso za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom 79,43 tolarja na kubični meter. Med odločujočimi merili za izbor izvajalca je še dolgoročno zanesljiva in tržno konkurenčna oskrba porabnikov, prodajna cena, če je za več kot 10 odstotkov nižja od veljavne, višina nadomestila za pravico koriščenja že zgrajenih omrežij, višina letnega nadomestila za izvajanje oskrbe in vlaganje v omrežji najmanj v višini 3,3 odstotka letno od njune vrednosti. M. K. pa v sobi z dnevnim in bivalnim prostorom stane 65 evrov. Alpi-num je maja kupil hotel od bivših lastnikov in ga prenovil v zelo kratkem času, kljub temu, da ga še niso uspeli tržiti, saj niso verjeli, da ga bodo uredili v rekordnih dveh mesecih, je bil že prve dni obisk zelo dober, v petih dneh so našteli 350 nočitev. V zimski sezoni računajo na nemške in izraelske goste. Ker hotel, v njem je zaposlenih 15 domačinov, nima restavracije, si lahko gostje ostale obroke privoščijo v hotelu Jezero, po besedah direktorja Tram-ška pa naj bi jeseni začeli prenavljati Karadžordževičevo vilo, kjer bodo uredili tudi 800 kvadratnih metrov veliko restavracijo. Prenova naj bi stala več sto milijonov tolarjev, celoten Novi hotel Bohinj sta odprla bohinjska županja Evgenija Kegl -Korošec in direktor Branko Tramšek. Odprtje hotela Bohinj je prekinilo mrtvilo vlaganj v turistične objekte. V hotelu s štirimi zvezdicami je 56 sob z 200 ležišči. Jeseni bodo začeli prenavljati Karadžordževičevo vilo in restavracijo v hotelu Ski. Ribčev Laz - Odprtje novega hotela je vedno pomembna pridobitev za kraj in turistično ponudbo, petkovo odprtje hotela Bohinj, bivšega hotela Kompas, pa je bilo prelomno dejanje, saj je prekinilo dolgoletno nevlaganje v bohinjske hotele in turistično infrastrukturo. Podjetje Alpinum Hoteli, d.o.o., je junija odprlo prenovljeni in povečani hotel Jezero, pred dnevi pa je z odprtjem hotela Bohinj prekinil njegovo propadanje, saj je bil slednji od leta 2000 zaprt. Marsikdo vidi v novem lastniku in investitorju v bohinjski turizem priložnost, da se tudi v Bohinju, Bled je imel v tem pogledu več sreče, premakne z mrtve točke. Novi hotel sta odprla direktor Branko Tramšek in bohinjska županja Evgenija Kegl - Korošec, ki je ob tem dejala, da je odprtje prelomni dan za bohinjsko hotelirstvo, ki z delniško družbo Alpinum stopa v nov investicijski ciklus. Pred štirimi desetletji je podobno vlogo odigralo škofjeloško podjetje Transturist. "Vesela sem, da je nekdo kupil hotel in ga uredil v hotel visoke kategorije. S tem je podjetje Alpinum dokazalo, da misli resno. Tudi občina si prizadeva za oživitev bohinjskega turizma; prihodnje leto bo urejena cesta okrog jezera, pripravljamo pa tudi prostorske dokumente za celotno jezersko skledo," je povedala županja. V hotelu s štirimi zvezdicami je 56 sob z 200 ležišči, novost sta sobi za invalide in razdelitev sob za kadilce in nekadilce, prenočišče z zajtrkom projekt hotelske prenove in nakup sta ocenjena na 1,4 milijarde tolarjev. V večnamenskem prostoru bodo savne in fitnes, prihodnje leto pa bodo uredili še notranji in zunanji bazen. Med letošnjimi načrti je tudi ureditev restavracije v hotelu Ski na Voglu, v prihodnje se bodo lotili še hotelov Bellevue in Zlatorog ter hotela Pod Voglom, jeseni pa naj bi bohinjski občinski svet prižgal zeleno luč tudi gradnji novega hotela v Stari Fužini. Večinski lastnik Alpinuma je podjetje MMB, d.o.o., med lastniki je tudi več kot 2000 malih delničarjev, veliki delničarji pa so ustanovili konzorcij, ki se ukvarja s pridobivanjem sredstev za naložbe. Več kot 60 odstotkov delnic imajo poleg podjetja MMB v lasti podjetja Abacom, Nereida, CSP, Madras in Mar-card. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Težave z vodovodom Krajani Pangršice in Čadovelj se pritožujejo nad pogostimi prekinitvami dobave pitne vode. V Komunali Kranj pravijo, daje za letošnje prekinitve kriva suša. Ljubezen ne pozna meja Trstenik - V krajevni skupnosti Trstenik, natančneje v naseljih Pangeršica in Čadovlje, pa se po navedbah krajanov in predsednika KS Jožeta Lombarja s pomanjkanjem vode soočajo skoraj vsako vroče poletje v zadnjih letih. Smokuc - Pravijo, da ljubezen premaga vse ovire. Petdeset let skupnega življenja Ksthv in dr. Dušana Florjančiča iz Smokuča to nedvomno potrjuje, saj sta uspešno premostila razlike v jeziku, kulturi in veri. Prvo avgustovsko soboto sta v Kosovi graščini na Jesenicah ponovno izrekla poročno zaobljubo. Leta 1946 je Ministrstvo za šolstvo odličnemu ljubljanskemu gimnazijcu Dušanu Flor-jančiču, nadarjenemu tudi za tuje jezike, dalo možnost, da nadaljuje študij v tujini. Želel si je v Anglijo, izbiral pa med Švico in Sovjetsko zvezo. Zaradi kakovostnega študija aerodinamike se je odločil za Tehniško visoko šolo v Zurichu in si s tem naprtil tudi vse stroške šolanja. Ko je junija 1951 na slavju ob 600-letnic i pristopa k švicarski državni skupnosti "slučajno" srečal Esthy, je bil s 23 leti najmlajši absolvent Tehniške visoke šole. Iskra je preskočila, prepletli sta se dve kulturi, iz katerih sta izhajala, Esthy kot predstavnica švicarske učiteljske inteligence in Dušan ob zaključku tehniškega študija, sicer pa produkt vojne in povojne slovenske mladine, poln idealizma in pripravljen spreminjati svet. Spoznavala sta se med pogovori in potepanjem po Švici. Na enem od izletov se je Dušan opogumil in Esthy vprašal, ali bi privolila v poroko z južno od Alp rojenim mladincem. Odgovor je bil pretresljiv za oba, pravita, saj se je dekle iz družinskih in ekonomskih razlogov moralo za nekaj časa odpovedati poroki. Toda ljubezen se je krepila naprej, premostiti je bilo potrebno ovire, ki jih je bila kot učiteljica deležna od oblasti zaradi zveze z ' jugov-cem". Tudi Dušan se je srečal z birokracijo, ki mu je prav počasi pošiljala potrebne dokumente. Pomisleke so imeli Dušanovi starši, razlike so bile tudi v veri, ona protestantka, on katolik, pa vendarle sta poleti 1953 v reformatorski cerkvi po protestant- skem obredu izrekla skupni da. 50 let skupnega življenja je dokaz, da sta se prav odločila. Posebej sta vesela, da sta drugič svojo skupnost lahko potrdila v Sloveniji. V zakonu so se j ima rodili štirje otroci, Kristina, Valentin, Štefan in Andrej. Esthy je do rojstva tretjega otroka redno poučevala v osnovni šoli, potem pa je imela le še zasebne ure za legastenike in kasneje je otroke tujih priseljencev učila nemščine. Dušan je sledil nenehnemu izpopolnjevanju na področju izdelave vodnih turbin in to potrdil tudi z doktorsko nalogo. Posebej poudarja, da mu brez ženine podpore, razumevanja, skrbi za vzgojo otrok najverjetneje ne bi uspelo. Zaradi dela, ki je dr. Dušana Florjančiča vodilo po svetu, družina ni imela priložnosti, da bi bila veliko skupaj, ko pa so bili, jih je družila ljubezen do letenja z jadralnimi letali. Z upokojitvijo dr. Florjančiča pred dvanajstimi leti je dozorela možnost, da se naselita v Sloveniji in izbrala sta Smokuč. Es- thy, ki se je sama zelo dobro naučila slovenščine, je v Sloveniji zadovoljna, saj je življenje bolj razgibano kot v Švici in tudi kultura je na zelo visoki ravni. mm Večkrat ju obiščejo otroci, ki trenutno vsi živijo v Švici, in pet vnukov - Štefan, Daniel, Mihael, Andreas in Nino. Mendi Kokot Leta 1986 je javno podjetje Komunala Kranj začela z obnovo vodovodnega sistema Trstenik. Ta seje nadaljevala leta 1993, in sicer od zajeta Povije do vasi Trstenik, čez štiri leta pa še obnova vodovoda do vodohrama Te-netiše. Kot navajajo v krajevni skupnosti, so vodovod posodobili, da bi izboljšali oskrbo s pitno vodo v kranjski občini. Zamenjavo starih azbestno - cementnih cevi so tedaj prebivalci pozdravili, po drugi strani pa so bili skeptični do predvidene povezave njihovega vodovodnega sistema s kranjskim sistemom, saj so se bali, da se bo z rekonstrukcijo izboljšala le oskrba mesta, medtem ko se naj bi oskrba više ležečih naselij v KS Trstenik v primeru nezadostne količine vode v zajetju poslabšala. "Strokovnjaki so nam na naše pomisleke vehementno zatrjevali, da so na podlagi predhodnih sondažnih vrtin že ugotovili velike količine talne vode in da bo torej vode za porabnike dovolj," piše v dopisu, ki so ga krajani Pangršice in Čadovelj in ga je podpisal predsednik KS Jože Lombar poslali kranjskemu županu Mohorju Bogataju. V njem so zapisali, da so se krajani nazadnje strinjali z rekonstrukcijo vodovodnega zajetja nad Povlja-mi, vendar pod pogojem, da se sistem uredi tako, da bo najprej zagotavljal vodo za tamkajšnje kraje, morebitne viške pa lahko tudi odvajal izven KS. "Po izgradnji rekonstrukcije zajetja prihaja v naseljih Pangeršica in Čadovlje v poletnih mesecih pogosto do občasnih (včasih celo večdnevnih) prekinitev dobave vode," tarnajo krajani. Na svoj problem so zato poskušali opozoriti celo z neplačevanjem vodar i ne, sedaj pa so se obrnili na župana, naj posreduje pri upravljavcu vodovoda Komunali Kranj, da tako sanira vodovodni sistem, ki bi vsem krajanom zagotavljal redno preskrbo s pitno vodo. V Komunali Kranj so odgovorili, daje glavni razlog za letošnje pomanjkanje vode dolgotrajna suša. Vodovodni sistem, ki sicer preskrbuje vasi Povije, Trstenik, Pangeršica, Tenetiše, Čadovlje, Zabije, Hraše pri Preddvoru in Tatinec, namreč v normalnih razmerah nudi 8 litrov vode na sekundo, v teh dneh pa zgolj polovico. Upravljavec vodovoda tudi zavrača trditev, da se s tamkajšnjim sistemom napaja mesto Kranj, saj se na primarnem delu sistem zaključuje z naseljem Trstenik, sekundarni sistem pa je sicer fizično povezan, vendar je stalno zaprt. Vodja enote Vodovod v Komunali Kranj Roman Udir navaja, da je v preteklosti do občanih prekinitev dobave prihajalo zaradi okvar na delu vodovoda od Čadovelj do Hraš, kjer so še stare azbestne cevi. "Do letošnjega leta pomanjkanja vode še ni bilo," pojasnjuje Udir. Se pa s pomanjkanjem vode v teh dneh soočajo po celotnem območju, ki ga upravlja javno podjetje. V Komunali so razložili, da bi bilo za preprečitev tovrstnih težav potrebna izgradnja vodohrama Povije, v drugi fazi pa tudi povečanje vodohrarrtov Trstenik in Čadovlje. Simon Šubic Tudi letos za praznik mala letala V petek bo na letališču v Lescah že 15. tekmovanje letečih modelov letal za Alpski pokal. Lesce - Medtem ko slovensko športno letenje vidno zamira, saj se je po nekaterih podatkih od lani zmanjšalo za polovico, ostajajo modelarji zelo aktivni in uspešni. Tudi letos bo na praznik v petek na letališču v Lescah zelo zanimiv in privlačen miting malega letalstva - tekmovanje radijsko vodenih modelov letal, 15. tekmovanje za Alpski pokal z mednarodno udeležbo. Tudi letos praznovanj na bližnjih Brezjah ne bo motil hrup letal z letališča v Lescah, saj po že 15-letni tradiciji tega dne letališče za prava letala zaprejo in nad velikim zelenim travnikom pri Lescah "brenčijo" le bolj ali manj natančni pomanjšani posnetki. Zelo aktivna modelarska sekcija Alpskega letalskega centra bo tudi letos v petek, 15., avgusta, pripravila z začetkom ob 10. uri in predvidenim zaključkom ob 17. uri miting radijsko vodenih malih letal, na katerem bo nastopilo po pričakovanjih nad 50 tekmovalcev, ki se bodo pomerili tudi v spretnosti pi-lotiranja na daljavo. Poleg klasičnih maket letal na pogon z batnimi motorji, bodo nastopili tudi helikopterji in še posebej zanimiva reaktivna letala, tekmovalci pa bodo, poleg Slovencev tudi Avstrijci, Nemci in Italijani. Na celodnevni prireditvi, ki je zlasti zanimiva tudi za otroke, bodo prireditelji poskrbeli za prijetno počutje - osvežitev in tudi za lačne, poskrbljeno bo za parkiranje, le utemeljeno se pričakuje zelo povečan promet, zato obiskovalcem predlagajo uporabo stranskih poti oz. cest (preko Posav-ca, panoramska cesta Tržič - Begunje). Temu zanimivemu vabilu pa dodajmo še razveseljivo vest, da so se slovenski modelarji pred štirinajstimi dnevi vrnili z evropskega prvenstva v kategoriji radijsko vodenih jadralnih letal F3J v Devi v Romuniji z medaljami. Celotno mladinsko ekipo so sestavljali modelarji iz Lesc: Grega Markovič, Nejc Božič in Rok Božič, v članski ekipi pa je sodeloval Primož Per-havec. Mladinci so bili med 11 ekipami 3., člani med 16 ekipami 8.. Nadaljujejo se torej uspehi z evropskega prvenstva pred dvema letoma na Slovaškem, svetovnega prvenstva lani na Finskem (z obeh tekmovanj so se vrnili z bronasto medaljo), za letos drugo medaljo pa je s 3. mestom v posamični konkurenci poskrbel Grega Markovič. Štefan Zargi APZ France Prešeren odlično nastopal na Madžarskem Bili so najboljši! S takimi besedami je eden od žirantov mednarodnega zborovskega festivala Vivace 2003 v madžarskem Veszpremu označil nastop Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja. Kranj - V začetku avgusta se je APZ France Prešeren z dirigentom Primožem Kerštanjem udeležil mednarodnega zborovskega festivala Vivace 2003 v Veszpremu na Madžarskem. Festivala tekmovalnega značaja, ki je potekal pod geslom "The Joy of Living" (Vesele do življenja), se je udeležilo osem zborov iz Latvije, Belgije, Rusije, Španije, Ukrajine, Združenih držav Amerike, Madžarske in Slovenije. In prav Slovenci so domov odnesli prvo nagrado. Festival v Veszpremu je zasnovan tako, da ne predvideva nikakršnih kategorij, nobene obvezne pesmi, pravzaprav je edina omejitev trajanje nastopa posameznega zbora. Ves pevski program namreč ni smel presegati dvanajstih minut, zbor pa na odru ni smel biti dlje od petnajstih minut. Triurni gala koncert in tekmovanje sta na velikem trgu na grajskem hribu mi- Pavla Merkuja J njen čeua j ti gna (Jutri bom gnala na pašo), koroške ljudske v priredbi nekdanjega zborovega dirigenta Damijana Močnika Koroška ljubezen in Ballad ofGreen Brooni (Balada o zelenem sirku) Benjamina Brittna. Tekmovalni program so zaključili s črnsko duhovno Old Time Religion (Stara vera) s solistoma baritonistom Petrom Bogatajem in sopra- pa tudi dirigenta Primoža - pa ne le zato, ker njegova glava (je namreč zelo visokorasel) povsod "ven štrli". "Na tekmovanju sem želel predstaviti predvsem slovensko pesem, dodali pa smo še dve tuji. Pesmi so iz našega letošnjega repertoarja in moram reči, da so se pevke in pevci tokrat zares izkazali," je povedal Kerštanj, ki je kljub času dopustov, ki se poznajo tudi v zboru, na Madžarskem uspel zapolniti vse glasove. Podobnega mnenje je bila očitno tudi mednarodna strokovna žirija v sestavi: Agnes Er-delyi (predsednica žirije, umetniška direktorica festivala, dirigentka veszpremskega mestnega zbora), Sean Deibler (diri- Prešernovci še ne bodo tako kmalu pozabili Madžarske. nila pred tako rekoč do konca napolnjenim avditorijem. Tekmovanje je motila le cerkvena ura, ki seje včasih oglasila ravno ob nepravem času, sredi pia-nissima ali ob intonaciji, a kot je povedala pevka Mija Mravjja, je bila ta kranjskemu zboru tokrat naklonjena, saj seje oglasila natanko ob zadnjem dirigen-tovem gibu. Vsak od nastopajočih zborov je poimenoval svoj program, prešernovci so seveda izbrali Prešernov verz: ... dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! Njihov program je obsegal rezijsko ljudsko v priredbi nistko Mijo Aleš z navdušujočo koreografijo predsednice zbora Barbare Kušar. Za popestritev festivala so organizatorji pred razglasitvijo pripravili tudi skupni nastop vseh sodelujočih zborov s skladbo po izboru sodelujočih dirigentov. Seveda se je bilo treba osem izbranih pesmi naučiti že doma, v Veszpremu pa sta bili potrebni še dve skupni vaji. Vsako od izbranih pesmi je dirigiral sodelujoči dirigent. Primož Kerštanj je izbral Pahorjevo Pa se sliš, ki so jo vsi sodelujoči zbori takoj "vzeli za svojo", prav tako gent iz Filadelfije), Marcel Lambricht (iz Belgije) in Tamas Lakner (dirigent skupine Bach Singers iz Pecsa), ki je v obrazložitvi k prvi nagradi zapisala: "Primož Kerštanj ima odličen inštrument - svoj zbor. Njegov nastop je bil pravo akustično doživetje. Dinamika in zvok sta bila brezhibna, dikcija odlična." Naslednji dan je imel akademski zbor še koncert v "Dolini umetnosti" v bližnjem Kapolcsu. Zbor, ki je v zadnjih štirih letih, odkar ga vodi Primož Kerštanj precej napredoval in se tako rekoč spet vrnil na sceno Poletni baletni koraki Minuli petek se je v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah (prvič doslej) začel poletni baletni seminar. Sedem dni se bodo večinoma plesalke (med njimi je samo en plesalec) posvečale učenju klasičnega baleta. Jesenice - Udeleženke seminarja prihajajo s cele Gorenjske in iz Ljubljane. Med njimi so čiste začetnice, šolarke med enajstim in petnajstim letom s 3 do 4-letnimi baletnimi izkušnjami in starejše iz baletnih šol z več izkušnjami in znanjem. Tako so tudi razdeljene v tri skupine, vseh skupaj je 36. Na "kislu" čarovnik Kranj - V četrtek, 14. avgusta, ob 18. uri, bo na vrtu gradu Khislstein v okviru otroškega poletnega Kiselfesta nastopil čarovnik Roman Frelih. Otrcci se bodo skupaj s čarovnikom spraševali Kje je čarobna palica? Glede na to, da čarovnik Roman vedno znova nastopa po vsej Sloveniji, smo prepričani, da se je palica našla. Ali pa vsakič kupi novo? Bomo videli. I.K. "Z možem Andrevvom nisva pričakovala toliko odziva," pravi Nena Vrhovec Stevens, sicer prva balerina v Slovenskem narodnem gledališču, operi in baletu. "Veliko je začetnic, ki sicer plešejo jazz balet, hip hop, moderne zvrsti. Ugotovile so, da jim manjka osnov, kijih daje klasični balet. Lepe roke, lepa drža - gib je povsem drugačen, manj grob, klasičen, z več kontrole." Edini fant med njimi je že profesionalec, kar bo za dekleta dobro, ker bodo imele priložnost plesati v paru in se naučiti dvigov, vrtenja in podobnih elementov. Poleg Nene Vrhovec Stevens, kije na baletno pot stopila že pri šestnajstih letih, 1989 prejela nagrado Prešernovega sklada za baleta Romeo in Julija ter Bela košuta ter odplesala številne solistične vloge, sta pedagoga še njen mož Andrew in koreograf Jocelyn Alizart, po rodu Belgijec. Za Andrewom Stevensom je 25-letna baletna kariera po različnih evropskih odrih, sedaj pa je vodja baletnega oddelka na jeseniški glasbeni šoli in hkrati poučuje še v svoji zasebni šoli. Baletni mojster Jocelyn Alizart poskuša svoje bogate izkušnje z evropskih odrov prenašati na mlajši rod in kot profesor poleg Evrope, vključno s Slovenijo, redno gostuje tudi v Izraelu in na Japonskem. ^ ^ Dirigent Primož Kerštanj v elementu. (na Naši pesmi v Mariboru je prejel srebrno plaketo), je pretekli petek zapel tudi polnemu avditoriju pred gradom Khislstein, kjer so izvajali skladbe z letošnjega repertoarja od priredb slovenskih ljudskih do irskih in škotskih ljudskih pesmi, predstavili so mariborski in madžarski tekmovalni program ter črnske duhovne. V novi sezoni prešernovci načrtujejo sodelovanje z jeseniškim Komornim zborom Vox Carniolus, razmišljajo pa tudi o zborovski olimpiadi v Bremnu. Najprej pa jih čaka zaslužen počitek do konca poletja. I.K., foto: APZ in Gorazd Kavčič Nova galerija v Kranjski Gori Domačin Ivica Radman je pripravil že drugo slikarsko kolonijo in razstavo. Kranjska Gora - Na Borovš-ki 48 v Kranjski Gori je domačin Ivica Radman že lani odprl galerijo in organiziral slikarsko kolonijo Pod Kekče-vim klobukom, letos je kolonijo in razstavo pripravil že drugič. Sodeluje 14 slikarjev in mojster fotografije, v galeriji je zdaj razstavljenih 36 zelo zanimivih del. Galerija pomeni za Kranjsko Goro veliko kulturno obogatitev, Ivica Radman pa pravi: "Živim v Kranjski Gori in želim obogatiti kulturno ponudbo kraja. Menim, da se kraj meri tudi po tem, kaj turistu hudi na kulturnem področju, tega pa je v Kranjski Gori premalo. Zato sem začel z mednarodnimi slikarskimi kolonijami in na moje veselje se je letos odzvalo precej slikarjev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Za občinski praznik smo v galeriji pripravili dan odprtih vrat, želim si, da bi se v moja prizadevanja bolj vključila tudi občina. Srečanje bo postalo tradicionalno, vsako leto z novimi avtorji, v sodelovanju s strokovnjaki ga želimo ohraniti na strokovni ravni." Dela je ocenjevala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stihih] - Šajn: "Kolonija je bila na Piše Eva Senčar Ivica Radman kvalitetni ravni, sodelovali so slikarji z različnimi stili, tako da je razstava zelo zanimiva in v teh dneh dobro obiskana. Avtorji so priznani umetniki, profesorji na akademijah, motivno pa so dela res privlačna. Lepo je gledati, kako doživljajo priznani umetniki Kranjsko Goro in njeno okolico. Po koloniji bomo izdali katalog." Med sodelujočimi je bil tudi slovenski slikar Vinko Tušek: "Vsako leto se udeležim nekaj slikarskih kolonij, sodelovanje v tej v Kranjski Gori mi je bilo v veselje in zadovoljstvo. Posebej v Kranjski Gori, ob meji, na stičišču več kultur, je treba paziti na kulturno raven, ne nazadnje tudi zaradi številnih turistov, ki morajo spoznati, da imamo kvalitetna umetniška dela in ne nekaj tretjerazrednega ali zgolj le kič. Še posebej sem bil navdušen nad staro arhitekturo, ki je v teh krajih tako lepa, da jo je težko opisati. Sam sem napravil veliko risb, iz katerih bodo kasneje nastale grafike. Pohvaliti moram tudi gostitelja, ki je pogumno odprl galerijo ter tako zelo prispeval h kulturni obogatitvi kraja." Darinka Sedej Vabljeni na koncerte: 12., 13., 14. in 16. avgusta ob 20.00, v radovljiško graščino. IV>l|in»l4i .*,,,» bMhl OroU... ful«l)» u\AAk »M-5II-SI0O 9 12.—2S. avgust 2003 S knjigo o Princesa in smrt, Franjo Frančič, spremna beseda Denis Poniž, Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, zbirka Žamet, 230. str., 2.490 sit. Franjo Frančič, 1958, pisatelj, pesnik, samostojni kulturni delavec, ki živi v Piranu, po mnenju Denisa Poniža avtor enega najpomembnejših slovenskih sodobnih romanov Domovina, bleda mati: po statistiki piranske knjižnice pred nekaj leti je bil eden najbolj želenih avtorjev proze, po katerem segajo mladi iz srednje starostne skupine (Ulica svobode. Otroštvo, Angelo). Kar namenja otokom, recimo odrski prizori Lov na sanje, ki so izšli lani, je napisano lirično, bogato z metaforami; recimo Male pravljice ali pa Skarabeji in otroška srca so klasične pravljice iz našega sveta, resnične in vendar ne, s princi, škrati in princesami. Roman Princesa in smrt ne obljublja princese na belem konju - vsaka zveza z žensko v njegovem življenju je obsojena na smrt; hrepenenje zaradi odsotnosti materinske nežnosti in nespoštovanja moralnega vedenja staršev neizbežno sprevrže v destrukcijo vse začete ljubezenske zveze, vsako upanje, navzoče je vseskozi, se sprevrže V poraz. Prijateljstvo s sodelavko se, končno, namesto z ljubezensko zvezo, konča s seksom, ljubljena ženska mu ponuja le svoj blodni um, medtem ko se spolna ljubezen ne uresniči, ženske, s katerimi samo seksa, ne postanejo prijateljice, kvečjemu nadležne 'preganjačice', sprva ljubljena žena postane odtujena zmota. Na koncu tudi resnična in zanj najdragocenejša vez z otrokom postane ztnuz-Ijiva. Pripoved je zasnovana kot triptih samostojnih novel Ljubezen ("vsakdo potrebuje vsaj varljivo občutje, da ni sam"), Seks ("Pripovedoval vam bom o kurbanju in samoti, predvem o samoti. "), in Zločin ("Moj očka ne mara presenečenj. Moja mami ima tople roke. Moj očka je sam."), z elementi "izpovedi brez predaha" v Seksu, tako Poniž, mestoma na način Kurosavvinega Rašomona v Zločinu. Je kolaž samorefleksije otroštva in odraščanja, 'razčiščevanja' življenjske izkušnje, življenja marginalcev, usod ljudi - če so te tesneje prepletene, so vzrok neizbežnim travmam in na koncu iskanju svobode kot bega iz okov medsebojnosti - kritike preživelega in novega političnega sistema, in še. Pesmi v prozi, ki napovedujejo nova poglavja, so zaradi nežne poetike pomembna trivialnost ob siceršnji pogosti 'grobosti' v Frančičevem izražanju: "Vsakdo med nami je zmagovalec bitk izgubljene vojne, vsakdo se opoteka po poti do razpotja, do točke, ko drži koščke ogledala v svojih rokah, (...), vsakdo med nami je volk, otrok in norec." P.S. Princesa in smrt ni namenjena lahkemu počitniškemu branju ali razvedrilu! Rafaelova družba služi Slovencem po svetu Ravnatelj slovenske Družbe sv. Rafaela, ki je bila v Sloveniji ustanovljena v začetku 20. stoletja, je župnik v Podbrezjah Janez Rihar. Podbrezje - Podbreškega župnika Janeza Riharja, ki se je rodil v usnjarski družini v Polhovem Gradcu (mimo rojstne hiše teče potok Božna, začetek Gradaščice, mama pa se je kot dekle pisala Božnar), je kot pridnega učenca mikalo marsikaj, od tehničnih poklicev, zemljepisa in duhovništva. Odločil seje za slednje in seje leta 1960 vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. Njegov oče je po vojni, zato ker je, kot so dejali takratni oblastniki, "preveč molil in delal in je bil zato nevaren", bežal na Koroško, k družini se je smel vrniti natanko deset let po begu, maja leta 1955, ker mu niso mogli dokazati nič slabega. Sedanji župnik v Podbrezjah je bil po posvetitvi za duhovnika najprej prefekt malega semenišča v Ljubljani. Nato ga je tedanji ljubljanski nadškof, gorenjski rojak iz Kovorja, dr. Jože Pogačnik določil za kaplana v sedanji župniji Ljubljana - Polje in za župnika v župniji Ljubljana - Moste, nato pa za župnika na Fužinah v Ljubljani, ki je bila s 17.000 prebivalci med največjimi v ljubljanski nadško-fiji. Pred enim letom ga je nasledil še posebej Kranjčanom dobro znani Milan Grden, ki je bil prej župnik v župniji sv. Mo-desta na Zlatem polju v Kranju. Janez Rihar je od 1. avgusta lani dalje župnik v Podbrezjah. Letos mu je, tudi zaradi dolžnosti, ki jo čuti do Slovencev po svetu, uspelo veliko dejanje. Obudil je in trajno obeležil spomin na slovenskega misijonarja med ameriškimi Indijanci Franca Pirca, ki je bil med letoma 1830 in 1835 župnik v Podbrezjah. Janez Rihar je prav rad uslišal prošnjo za pogovor za Gorenjski glas o manj znani ali celo neznani Družbi sv. Rafaela in težavah Slovencev po svetu. Kaj je Družba sv. Rafaela. Zakaj se imenuje po nadangelu Rafaelu? "Osnova je svetopisemska To-bitova knjiga. Sin Tobija je odhajal na pomembno pot, na kateri je imel namen urediti nekatere rodbinske zadeve in preskrbeti zdravila za očeta, ki je oslepel. Oče je prosil, da bi ga Župnik Janez Rihar spremljal dober človek. V človeški podobi se je pojavil nadangel Rafael, ki mu ni pomagal le pri urejanju teh stvari, ampak sta našla tudi nevesto. Ko sta se vrnila k očetu, ki je ozdravel, je spremljevalec zavrnil zemeljsko plačilo, ker je bil od Boga poslan. To je čudovita, vendar premalo znana svetopisemska knjiga in krasno branje za zakon in družino. Na osnovi te zgodbe je že v stari Avstriji konec 19. stroletja nastalo Rafaelovo gibanje z Družbo svetega Rafaela. Njena podružnica v Sloveniji je začela samostojno delovati že leta 1906, njen prvi predsednik pa je bil znameniti Janez Evangelist Krek. Z odseljevanjem Slovencev v Ameriko in v dežele zahodne in severne Evrope je postajala vedno bolj pomembna in bolje organizirana. Širila je dejavnost in skrbela, da Slovenci niso postali plen raznih pokvarjenih agentov in niso človeško, narodnostno, versko, duhovno in moralno propadali. Družba je skrbela za duhovno oskrbo teh ljudi in pomagala ljudem, ki so se želeli vrniti domov. Dejavnost Rafaelove družbe je najbolj razširjena v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je bila njena dejavnost leta 1945 onemogočena, konec devetdesetih let pa je začela znova delovati, najprej kot Katoliško središče za Slovence po svetu. Uradno jo je Slovenska škofovska konferenca znova ustanovila aprila leta 1990." Vas so imenovali za ravnatelja. Ste dolžnost, ki jo opravlja- te ljubiteljsko, ob skrbi za župnijo, sprejeli tudi zaradi begunske zgodovine Vaše družine? "Ja, tudi zato. Oče je bil deset let begunec in doma smo vsak večer molili za njegovo srečno vrnitev. Pa tudi zaradi Številnih sorodnikov, ki so na tujem, že 13 let vztrajam kot ravnatelj Družbe sv. Rafaela. V nedeljo, 3. avgusta, smo znova organizirali vsakoletno romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Slovencev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Romanje je vsako leto bolj zanimivo in spontano. Za maševanje nagovorimo katerega od slovenskih škofov, pred mašo pa imamo pogovor o aktualni temi. Letos je zgodovinar dr. Stane Granda govoril o jutrišnjem dnevu slovenskega katoličana. Dolžnost slovenskega katoličana je delovanje za demokratično Slovenijo, kar želijo tudi Slovenci po svetu, ki so leta 1991 ogromno prispevali k njeni samostojnosti in mednarodnemu priznanju. Žal jim danes Republika Slovenije hvaležnosti ne vrača. Razen romanja na Višarje in skrbi za duhovno in versko življenje Slovencev po svetu, za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in stikov s Slovenijo, organiziramo vsako leto v začetku julija po vseh župnijah v Sloveniji nedeljo Slovencev po svetu." Dejali ste, da je Slovenija pozabila na hvaležnost do rojakov po svetu zaradi njihove podpore pri osamosvojitvi. "Kriminal in nerazumljivo mačehovska politika je dejstvo, da Slovenci po svetu zaradi okorele' birokracije in nenaklonjene politike ne morejo dobiti slovenskega državljanstva, čeprav so slovenske krvi. Seveda najdemo redke častne izjeme. Tako ostajajo državljani držav, kjer živijo oziroma so živeli njihovi predniki, tudi bivše Jugoslavije. Državljanstvo ponujamo vsem mogočim ljudem, samo Slovencem ne. Madžari, Čehi, Slovaki, Poljaki in Hrvati vabijo pod ugodnimi pogoji razseljene rojake domov. V Slovenijo se je tudi zaradi prizadevanj Rafaelove družbe predvsem iz Argentine, kjer seje pojavila strašna so- cialna in gospodarska kriza, vrnilo nekaj slovenskih družin, vendar jih javno mnenje povsod ni prijazno sprejelo in imajo občutek nezaželjenosti. Nekateri so prišli v Slovenijo samo na oglede, nato pa so se razočarani vrnili." Razmere v slovenskem zdom-stvu, zamejstvu in izseljeništvu so se spremenile. Tistih, ki so odšli po svetu, je vedno manj. Ostajajo njihovi otroci, vnuki, pravnuki. Kako se Rafaelova družba prilagaja novim razmeram? "Naš osnovni namen ostaja nespremenjen: v novih razmerah želimo služiti Slovencem po svetu in jim pomagati z nasveti, knjigami in duhovniki. Pomagamo organizirati obiske mladih v Sloveniji, domovini očetov in dedov. Ko vidijo, kako pravljično lepa je ta dežela, se zavedo svojih korenin! Rojaki imajo pravico izbirati, s katero organizacijo v Sloveniji bodo sodelovali. Nikakršno združevanje ali poenotenje ni potrebno. Več institucij bo skrbelo za Slovence po svetu, bolje bo zanje. Želimo ohraniti čim več pričevanj in dokumentov o Slovencih, ki so odhajali na tuje. Tako smo našli enkratne fotografije iz življenja slovenskih beguncev v taboriščih v Vetrinju in Spittalu iz let 1945, 1946 in 1947. Zbiramo gradivo o nekdanjih slovenskih župnijah v Ameriki. Pripravljamo spletno stran na internetu. Delamo prostovoljno in brezplačno, brez pomoči države." Jože Košnjek Praznična romanja Kranj - Tako kot vsako leto bodo tudi letos 15. avgusta v največjih slovenskih Marijinih romarskih središčih slovesne maše, ki jih bodo darovali slovenski škofje. Slovesne maše bodo na Brezjah, na Sveti Gori nad Novo Gorico in na Ptujski gori. Običajno pride največ vernikov na Brezje, kjer bo tudi letos pridigal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. J.K Prazniki in godovi Veliki šmaren in Rok Veliki šmaren je eden največjih krščanskih praznikov, Roka imajo ljudje za zavetnika zoper kugo in kačji pik. Danes, 12. avgusta, je dan spomina na Inocenta XI., papeža iz 17. stoletja. Ima veliko zaslug, da je združena vojska krščanskih držav Evrope 12. septembra leta 1683 pred Dunajem potolkla turško armado, ki je štela 160.000 mož. Evropa je bila rešena pred Turki. Jutri, 13. avgusta, bo god redovnika Janeza Berhmansa. Bil je jezuit, rojen v Belgiji, in je umrl leta 1621, star 22 let. V četrtek, 14. avgusta, bo najpomembnejši svetnik mučenec zaradi ljubezni do drugega Maksimilijan Kolbe. Rodil se je leta 1894 v vzhodni Poljski. Bil je minorit. Ko so leta 1939 prišli Nemci, so ga zaprli, nato izpustili in decembra leta 1940 znova zaprli v Ausch-vvitzu. Prostovoljno je šel v smrt namesto sojetnika, družinskega očeta Franca Gajovvniczeka. V petek, 15, avgusta, bo eden največjih krščanskih praznikov veliki šmaren. Ima več imen; kot dan Marijinega- vnebovzetja, velika maša, velika gospojnica. Na veliki šmaren se cerkev spominja Marijine smrti in njenega vnebovzetja. To versko resnico, daje šla Marija v nebesa z dušo in telesom, je 1. novembra leta 1950 potrdil papež Pij XII. Na Šmaren bodo imela god številna dekleta in žene, ki jim je ime Marija, Marica, Maja, Marička, Marinka, Mici, Micka, Minka, Mirjam in podobno. Na Šmaren so vezane v Slo- veniji številne zgodbe in običaji. Tako na ta dan nihče ne sme splezati na drevo, ker so tam kače. Šmaren je namreč tako svet, da se še kače ne smejo plaziti po zemlji. Vremenski pregovor pravi: Če je na šmaren grdo vreme, bo huda zima! V soboto, 16. avgusta, bo dan, posvečen svetemu Roku. Rok je bil spokornik, ki se je rodil okrog leta 1295 in je umrl leta 1327. Rok je med Slovenci spoštovan. Njegovo ime je vedno pogostejše in število godovnja-kov narašča. Legenda pravi, da je bil Rok Francoz. Imetje je razdal ubogim in romal v Rim. Ko je pomagal kužnim bolnikom, se je tudi sam nalezel te bolezni. Zavlekel seje v zapuščeno kočo v gozdu, kjer je ozdravel. Angel ga je krepčal s pijačo, pes pa s kruhom in mesom. Vrnil se je v domače mesto, kjer ga niso spoznali in so ga obtožili vohunstva. Zaprli so ga v ječo, kjer je po petih letih umrl. Rok je zavetnik proti kužnim boleznim, bolečinam v nogah, steklini in živalski kugi. Častijo ga zdravniki, še posebej kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki in grobarji. V nedeljo, 17. avgusta, se katoliška cerkev spominja redovnika Hijacinta, v ponedeljek, 18. avgusta, pa cesarica Helena, mati cesarja Konstantina Velikega, ki je dal v rimski državi kristjanom svobodo. Jože Košnjek Župnija Kranj - Primskovo praznuje bo nadškof dr. Franc Rode. V petek, 15. avgusta, bodo svete maše ob sedmih, devetih in sklepna ob petih popoldne, ob treh popoldne bodo slovesne večernice. Sklepno mašo daruje škof Alojz Uran. Ob tej priložnosti bo blagoslov novega parkirišča, nato pa srečanje na cerkvenem dvorišču. Kranj - Župnija Kranj - Primskovo vabi ob 600-letnem jubileju starodavne božje poti pri Mariji Vnebovzeti na Primsko-vem k praznovanju. V četrtek, 14. avgusta, bo ob 19. uri slovesna sveta maša in procesija z lučkami ter starodavnim Marijinim kipom iz 15. stoletja. Vodil jo 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 Mhz UKV, STEREO, RDS Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska IX. del Josipina je Lovru že naslednji dan, 9. maja 1851, hitela s pisanjem: "Ljubi predragi Lovre! Zopet sim tukaj pod zelenoorehastim drevjem, v sredi cvetoče narave. Neizmerna čista višnjava se spenja čez. mene, ljubko šumljajo mlade peresca, ktere pihljejček ziblje sem ter tje - neizrečeno lepo je danas, ali ne morem se veseliti prelepiga danka, ne narave - ah mertva mije zdaj, ko se ne morem več veseliti z vami. Neizrekljivo težko mije -brez vas! Ah da bi vas saj mogla danas viditi, z vami občudivati krasoto stvarjenja! Ah - pridite, pridite ljubi Lovre - saj danas me ne pustite samo! Zastonj - ne morete mi odgovoriti na mojo prošnjo - sama moram ostati. - Ah, zakaj? Ljubi Lovre - ah spremite se z.daj le v tička, pri-letite na vejčico sem k tičici - ah ne morem povedati, kako lepo je! Prav - maj! Le škoda, da ni mogel Lovre uživati taki danak na Turnu! Zdaj moje zdravje! Prav zadovoljna sim seboj, prav prav dobro se počutim - veliko - skoro preveliko "lakote" je in izgledam - matka je zadovolj- na! Kaj to pomeni že veste. Dobro, dobro! Upam, da se bodem zdaj hitro popravila! Kmalo, upam bodejo zopet "stare lica "! S pisanjem je nadaljevala ob štirih popoldne, ko ji je Janko iz Kranja prinesel težko pričakovano Lovrovo pismo. "Imam ga - imam preljubi listek, ravno mije do-šel v moje neizrekljivo veselje - ah tudi v neskončno žalost. Neskončno vesela sim, da me je saj po-slanček iz roke dragiga Lovreta obiskal, ko me nemila usoda od njega loči. Ah, hvala. Hvala za predragi listek! - In zopet, kako tužno me mora vaša tuga storiti, kako želost mi zbuditi u sercu, ko po njem zvem, da se vam, ljubi Lovre, tako slabo slabo godi, da ste morali, ko dospete v Gradec, toliko neprijetnosti imeti! O ubogi Lovre!! Da bi mogla jaz vse vse odpihati, kako vam je neprijetno! Bala sim se, da bo se z vašim stanovanjem ne bilo tako zgodilo in vidim zdaj, da se nisim zastonj bala. Prav prav čudno se mi zdi od Globočnika, da je molčal, da vam ni svojo obljubo derž.al! In pač tako na svetu - ne moremo se na nobeniga za- nesti! Da bi le zdaj že stanovanje imeli! - Ubogi "tiček"! Bode že moral zopet po letu "v kletki biti"! Pa - saj se bode morebiti tudi kje kaka izbica dobila. " Lovro Toman je pri prihodu v Gradec ostal brez sobe in Josipino je z.anj zelo skrbelo. Naslednji dan ji je sporočal: "Jaz sicer bodem morebiti manj mogel pisati kakor Vi - pa pomislite, da to zavolj naj sreče ravno moram storiti - da bodem šiloma moral misli na Vas odgnati in se neprenehoma učiti. Tedaj pa Vi preljuba Josipinka - ah Vi mene večkrat pismeno obiskujte, da bodem vsaj vsaki dan eno urico - alj dve v svetim obhajanju naji sreče doprinesel - in se pokrepčal zopet za učenje. - Jutro se bode pričelo. Danes Vam zadnjikrat tukaj v gostivni pišem. Dobil sim blizo "vseučilišča " stanovanje pri nekim "Ritter v Hoffern " pensionirani-mu Kasviju. V žlahti je s Krajnskimi "Hofferni". O Josipinka hud čas začne: vse moje poezije bodo pozeble vse - ah vse - in morebiti bojim se tega - ne bodo nikdar več svoje kali pognale; in če se še kterikrat pokažejo - ah alj ne bode blede mertvorojene? Zdaj ko vse živi - vse klije v meni -zdaj moram - ah moram pa poteptati mlade berst-ke, mlade cvetičice - to je hudo -. Pa kaj ?! Ni hudo - sladko mi je - saj vem kako neskončno srečo s tim dosegel! O da bi jo mogel zjcdiniti te dve sladkosti! Pa kako?! - Ne mislite, da bi bil nesrečen, -oh srečen - tak srečen sim - ak ste Vi moji - tak srečen, da ga ni srečnejšega človeka pod nebom! - Nemirno je le še vse v meni - ah tak nemirno, tak pusto, tak neprijetno, da je res prav hudo! Mislim, da je bolje bilo, da sim dva dni stanišče iskal, kakor pa da se bi bil koj osamotil v kako izbo; serce bi mi bilo počilo - tak seje vonder enmalo raztres-lo! - Preljuba moja Josipinka - ah le en sam trenutek bi bil rad pri Vas - pa vse je zastonj! Ne morem biti! Ah kaki smo mi človeki vonder reveži! Zemlja, zemlja nas na se vleče - ak se le proti nebu povzdignemo. Pa saj smo otroci grešnih staršov! " V tem času so se pričela njuna pisma čedalje pogosteje izgubljati ali pa zamujati. Josipina je pogosto šla že precej daleč peš, preden je prišel Janko, s pismom ali brez, iz Kranja. Jezila se je na ljudi in se spraševala, zakaj jima ne dovolijo edine sreče, ki jo še imata in ju povezuje. "Ljudje toliko o naji govore, ko bi ne vedla, daje povsot "telegrafov" dosti, ki za to skerbe, da novice razpeljejo v sve četiri strani sveta." Zelo rada je bila lepo oblečena in sredi maja ji je Lovro začel pošiljati kose blaga, t. i. blekce, da bi imela lepo krilo. Izbor je trajal kar štirinajst dni. V enem izmed pisem je zapisala: "Posebej zaviti odrezek mi tudi dopade ali zdi se mi, da bi bilo tako krilo preveč "pajčevno" za deželo. Drugi odrezki so pa večidel take boje, da ne morem klobučka nositi, ak nima ravno boje, ki je v krilu všeč. Pa - ali veste, ljubi Lovre, kaj bi mi bilo naj ljubše ? Ko bi Lovre mene nič ne prašal, ko bi sam Josipini krilo zbral!" (se nadaljuje) Hofer sporoča f/ v ^x W četrtek \ 1^ 14.avg. J ob 8.30 ^/ otvoritev nove trgovine v lorovljah, A-9170 Ferlach,KlagenfurterStrafte38 Hofer .........- ■ - •■■ ELlN hladilnik za vino* • prostornina 288 I • 4 lesene police - za ca. 86 steklenic (0,75 I) • avtomatsko odtajanje • temperatura od + 6 do + 16 stopinj dostop svežega zraka skozi filter notranja osvetlitev vrata z zatemnjenim steklom moč 160 W mere (v. x š. x g.) 155,0x59,5x59,5 cm SIT 1.709 (+EUR 7,27) zakonsko predpisan prispevek za varstvo okolja «Umweltforum Haushalt» Različne klimatske cone zagotavljajo vinu ustrezno temperaturo gron prix Digitalna satelitska antena, primerna tudi za sprejem programa ORF* omogoča tudi sprejem vseh brezplačnih digitalnih televizijskih in radijskih programov • digitalni sprejemnik, 2 «Common Interface Slots» • «Cryptoworks» modul za sprejem ORF programa • ustrezna navodila za prijavo pri ORF • 1999 spominov za programe, ločeno programiranje za avstrijske programe • «EPG» elektronski televizijski program • preko osebnega računalnika možen sprejem najnovejše programske opreme • nastavljiv format slike, «Pan» ali «Scan» • 10 x «Timer» • v garnituri tudi kabel s sistemom «Scart» • kakovostno zrcalo, premer 80 cm, ustrezna oprema za pritrditev, univerzalni «Twin-LNC» za priključek dodatne ga sprejemnika (zaščiteno proti vremenskim vplivom) • 20 m satelitskega kabla, 4 vtiči «F», 4 gumijaste zaščite • optična in akustična podpora pri iskanju satelitskega sprejema cena garniture predel za kartico, ki omogoča digitalni sprejem ORF programov Kartica za spomin 128 MB SD* • primerna za vse digitalne fotoaparate s sistemom SD • za prenosne in osebne računalnike preko «Cardreader» • da podatki ostanejo shranjeni, ni potrebna elektrika TR&VEliEH SIT 14.098 €59,99 I f AAD 9570 USB digitalna risalna deska z brezvrvično miško* • brezvrvična miška in svinčnik za risanje in pisanje • velika površina s senzorji . (30,4 x 22,8 cm) y^ • enostavna montaža -USB vtičnica S. ■22- ■ Wm mm VIlDiON ■ s preciznim svinčnikom in ustrezno programsko opremo boste dosegli izvrstne rezultate SIT 8.223 34,99 Različne klimatske cone omogočajo, da različne vrste vina obdržijo temperaturo, ki zagotavlja najboljši okus. S tem je zagotovljeno, da dobra vina pridejo resnično do izraza. SUNBOX solarij, primeren za zgornji del telesa* • omogoča porjavelost zgornjega dela telesa, kovinska halogenska svetilka •400W • varnostno stikalo (30 min.) • steklo z ulravioletnim filtrom • nastavitev spomina za 4 različne programe • 2 varnostni očali • ustreza zahtevam TUV/GS/CE SIT 18.798 €79,99 gron prix barvni TV, 37 cm* • ekran 37 cm • teletekst • pokazilo časa • časovno stikalo • avtomatsko iskanje in spomin programov • avtomatski izklop • «SWAP» • «OSD - On Screen Display» • priključki za «Scart», anteno (75 Ohm) in slušalke • daljinsko vodenje z vsemi funkcijami (v garnituri tudi baterije) mere (š. x v. x g.) 38 x 35 x 38 cm SIEMENS cvrtnik s hladnimi conami* • 1.800 W • prostornina 2 I • za cvrtje do 800 g • snemljiva kovinska posoda (emajlirana) • pokrov z zaponko • kovinski filter • filterska košara, pokrov in posoda se lahko čistijo v pomivalnem stroju • prostor za shranjevanje kabla SIT 11.748 €49,99 SIT Prednosti: -> uporaba olja možna večkrat „ •*■ oije ne spremeni okusa, ker se delci, ki pri cvrtju odpadejo, ne prismodijo na dnu posode PROFIMASTER 2003 elektronski sesalnik* • moč do 1.800 W • avtomatika za kabel • elektronsko merjenje stopnje obrabe filtra • 6-kratni filterski sistem • teleskopska kovinska cev • dodatna šoba za čiščenje blazin in ožin • v modri kovinski ali sivi kovinski barvi • nemška kakovostna blagovna znamka • talna krtača s kovinskim spodnjim delom • ustreza zahtevam VDE/GS/EMV/CE [* 10.573 €44,99 TELICON računalnik za prevajanje* primeren za potovanja, posel, šolo in študij • angleščina/nemščina oz. nemščina/angleščina • preko 800.000 različnih besed in fraz • 1.800 specialnih izrazov iz 30 različnih področij • fonetični zapis, gramatika, razlaga različnih pomenov • spomin, žepni računalnik • velik zaslon - do 225 znakov • avtomatski izklop xe\o priročno ohišje INTERNET KAMERA - 3 v 1* SPOMIN 2 X 16 MB 1,3 MILUONA TOČK Kamera za osebni računalnik (■tej) Digitalna videokamera Digitalni fotoaparat SIT 9.398 € 39,99 SIT 7.048 €29,99 Srebrni nakit "Sterling" 925* „Omega" verižica v vrhunskem italijanskem slogu, sijajna in voljna, s priročno zaponko, dolžina ca. 42 cm, z ročno poliranim obeskom in ustreznimi uhani, briljantno brušen cirkonij ozirona prvovrstno brušeni kamni („Princess - Carre") cena garniture Kovček za oblačila, s kolesci* • iz prvovrstnega poliestra • vsi zunanji žepi so z zadrgo • pas za udobno nošenje • velik prostor za obleko, z nosilcem za obešalnike, 2 obešalnika • obsežna notranjost, dve snemljivi torbici z zadrgo • s čvrstim teleskopskim ročajem, 2 kolesi SIT 5.873 €24,99 Kamera za osebni računalnik • 1,3 milijona točk • interpolirano do 2,1 milijona točk Digitalna videokamera • možnost neodvisnega snemanja • spomin 16 MB SD • snemanje do 120 sek. (pri 304 x 240 točkah) Digitalni fotoaparat • digitalni zaslon za modus, stanje baterije in število slik • optični zaslon • avtomatsko snemanje • spomin 16 MB „Flash" • spomin za do 160 slik (640 x 480 točk) ali za 40 slik (1.248 x 960 točk) • deluje na baterije Dodatna oprema: • programska oprema • stojalo za kamero • ročaj • 2 bateriji 1,5 V Za delovanje so potrebni sledeči pogoji: • VVindovvs 98SE, ME, 2000, XP • računalnik, ki lahko deluje v povezavi z IBM PC/AT, nad 200 MHz • spomin najmanj 64 MB • grafična kartica 4 MB • 4 x CD-ROM "Video Live Mail" programska oprema za video komunikacijo £jHs OEM nniji Vle1.WwSill "Photo Explorer" programska oprema za shranjevanje fotografij OEM vtmjj ^ ««jm. "Photo Express" programska oprema zi predelavo fotografij OEM vtmja „Cool 360" programska oprema za panoramske fotografije „Mega Camera Manager" programska oprema za kamero 0EM»«ii|>_Sfife „Microsoft Net Meeting" splošna programska oprema OEM vernja Aluminijska mizica za bistro* • kakovostna plošča, polirana, iz nerjavečega jekla, premer ca. 60 cm • višina ca. 70 cm • stojalo s štirimi nogami, iz litega aluminija • popolnoma enostavna montaža ČL • Stol iz aluminija* • ogrodje iz stabilnih aluminijastih cevi • sedežna površina iz pletenih plastičnih trakov • visina sedežne površine ca. 43 cm • sive, temno modre ali temno zelene barve Odprto: ponedeljek - petek 8.30 - 18.00 sobota 8.00-17.00 www.hofer.at Stensko stojalo za monitor ali TV* • stojalo z zglobom, nastavljivo horizontalno in vertikalno • kakovostna jeklena konstrukcija, bele ali črne barve ' • pas za pritrditev • nosilnost do 30 kg • ustreza zahtevam TUV/GS/CE SIT leumiči' Stojalo primerno za TV sprejemnike do ca. 51 cm oz. za monitorje do 17" Kindergarten I ^e«ert^aSSe 9 4/. H Hauptschule Borovlje Votksschule I u. III ■ Dollichgasse •Post Haupt-platz Major-Trojer-StraBe_ SportplaU Mar1om Američanov in Evropejcev pojasniti z mnogo daljšimi počitnicami, ki si jih privoščijo na stari celini. Mogoče res, saj številke kažejo, da so Nemci, Francozi in Nizozemci, seveda takrat ko so na svojih delovnih mestih, bolj produktivni kot Američani. A to še nič ne pomeni. Ko so pred kratkim v nemški Deutsche Bank vprašali svoje kitajske kolege o njihovih vtisih po nekaj mesecih dela v Nemčiji, so dobili odgovor: "Nemci so leni. " In celo nemški minister za delo razmišlja o tem, da bi morali njegovi sonarodnjaki delati več in imeti krajše počitnice. Mogoče bi o tem lahko razmišljali tudi Slovenci, medtem ko ležijo in se cvrejo na obalah Jadrana. co oil 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Mercatorjev drugi rojstni dan Jesenice - Minulo soboto je bilo pred Mercator centrom nadvse živahno. Nastopali so Čuki, priložnost je bila za sodelovanje v nagradnih igrah, vrstile so se degustacije. Kot se za rojstni dan spodobi. Jeseniški Mercator je upihnil dve svečki. Poslovodstvo zatrjuje, da zelo uspešni - v prvem polletju so prihodki od prodaje narasli za 16 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, čisti poslovni izid pa se je poVečal za 70 odstotkov. Ker pa rojstnega dne ni brez torte, sta Mercatorjevo v veselje številnih obiskovalcev razrezala Polona Žmitek, vodja centra, in Ludvik Leben, predsednik uprave Mercator -Gorenjska. TRADICIONALNI POPUST na vso obutev Planika trekking 13.8. - 20.8.2003 EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Za čezmejno sodelovanje Kranj - V petek so na BSC Kranj zainteresiranim podjetjem predstavili razpis donacij-ske sheme "Cross border region goes digitaf, ki je v okviru PHARE CBC programa Slovenja - Avstrija namenjen malim in srednjim podjetjem, tehnološkim in poslovnim parkom, podjetniškim inkubatorjem, gospodarskim in obrtnim zbornicam, univerzam in drugim razvojnim institucijam. Novost je predvsem ta, da lahko letos sodelujejo tudi podjetja za potrebe uporabe informacijske tehnologije kot orodja za prekomejni marketing, naročanje, plačila, distribucijo proizvodov in medsebojno sodelovanje. Pri kandidiranju za nepovratna sredstva, ki so namenjena v statistične regije v slovensko-avstrijski meji -torej tudi na Gorenjsko, pa bo potrebno izpolniti kar precej zahtevne pogoje, med drugim tudi tega, da ima podjetje vsaj dva poslovna partnerja, od tega vsaj enega na avstrijskem Koroškem ali Štajerskem. Rok je izredno kratek. Informacije o razpisu bodo na razpolago na MRA, mariborski razvojni agenciji, ki je po pooblastilu Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj in Delegacije Evropske komisije v Ljubljani prevzela sekretariat tega razpisa, do 9. septembra, zadnji rok za prijavo pa je 26. september. S.Ž. 2 0% V vseh prodajalnah Planike Delničarjem tretjina dobička V družbi Goričane predlagajo, da bi približno tretjino bilančnega dobička namenili za izplačilo dividend delničarjem, skoraj ves preostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Bikovski teden na borzi! Kranj - Čeprav je poletje in za marsikoga predvsem čas za dopust, se bodo tudi delničarji nekaterih gorenjskih družb še ta mesec sestali na skupščinah, kjer bodo odločali o uporabi bilančnega dobička za lansko leto in o drugih pomembnih zadevah. Delničarji družbe Goričane, tovarna papirja Medvode, bodo na skupščini 27. avgusta v osrednjih točkah dnevnega reda odločali o uporabi bilančnega dobička za lani in o pridobivanju lastnih delnic. Družba je imela ob koncu lanskega leta nekaj več kot 1,4 milijarde tolarjev bilančnega dobička, delničarji pa bodo sklepali o predlogu, da bi 424,5 milijona tolarjev dobička uporabili za dividende, 985,2 milijona tolarjev naj bi ostalo nerazporejenega, 15 milijonov tolarjev pa naj bi ga namenili za nagrado upravi (dve tretjini v delnicah družbe in tretjino v gotovini). Delničarji, ki bodo na dan skupščine vpisani v delniško knjigo družbe, naj bi najkasneje do konca septembra prejeli 952,7 tolarja dividende (bruto) na delnico. Skupščina naj bi tudi pooblastila upravo, da bi poldrugo leto lahko kupovala lastne delnice, pri tem pa skupni nominalni znesek ne bo smel preseči desetine osnovnega kapitala. Najvišja nakupna cena delnic bo lahko presegla njihovo knjigovodsko vrednost največ za četrtino. Uprava bo lahko pridobivala in odsvajala delnice le za obrambo pred škodljivimi prevzemi, za povečevanje premoženja družbe ter za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku in za nagrajevanje zaposlenih. "Cestarji" predlagajo 130 tolarjev dividende Cestno podjetje Kranj je imelo ob koncu lanskega leta 157,5 milijona tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi na skupščini, ki bo 26. avgusta na sedežu družbe v Kranju, 34,7 milijona tolarjev dobička iz let 1997, 1998 in 2000 namenili za dividende delničarjem, o ostalem dobičku (122,8 milijona tolarjev) pa naj bi odločili v naslednjih poslovnih letih. Če bodo na skupščini soglašali s takim predlogom, bodo delničarji najkasneje v 140 dneh od odločitve na skupščini prejeli dividendo v znesku 130 tolarjev (bruto) na delnico. Do dividende bodo upravičeni vsi, ki bodo najmanj dva dni po zasedanju skupščine vpisani kot imetniki Slovenijales petodstotni lastnik LIP-a Bled - Uprava delniške družbe LIP Bled je v skladu s pravili Ljubljanske borze in zakonom o trgu vrednostnih papirjev ob koncu julija objavila, daje družba za trgovino in druge storitve Slovenijales iz Ljubljane skupaj z odvisno družbo do 17. julija pridobila in postala lastnica 97.233 delnic LIP-a. To predstavlja več kot pet odstotkov vseh delnic družbe. CZ. delnic v klirinško depotni družbi. Ker bo 24. avgusta potekel mandat članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, naj bi na seji imenovali nove, nadzorni svet za to predlaga Darka Prezlja, Branka Ži-berna in Gojka Bogataja. Določili naj bi tudi sejnine članom nadzornega sveta, za predsednika predlagajo 50.000 tolarjev na sejo in za člane po 40.000 tolarjev. Zvezda: nagrada upravi in nadzornemu svetu V družbi Zvezda, tekstilna tovarna, Kranj so lansko leto sklenili s 67,3 milijona tolarjev bilančnega dobička. Delničarji, ki se bodo na skupščini sestali 28. avgusta, naj bi (bruto) milijon tolarjev dobička namenili za nagrado upravi in nadzornemu svetu, o vsem preostalem dobičku pa naj bi odločili v naslednjih poslovnih letih. Ker je 19. julija potekel mandat članoma nadzornega sveta, predstavnikoma kapitala, naj bi na skupščini imenovali nova, nadzorni svet za to predlaga Slobodana Pari-poviča in Nado Aleš. Svet delavcev pa je v nadzorni svet že imenoval Jerneja Orehka. Elmont: 300 tolarjev dividende Delničarji družbe Elmont Bled bodo na skupščini 27. avgusta med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi od 117,2 milijona tolarjev 8,1 milijona namenili za dividende, ves preostali dobiček ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADB. DELAVEC; d. c. 3 mes.; 2 mes. del. izk.; do 12.08.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARAC. 2, ŠK. LOKA OBDELOVALEC LESA MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 15.08.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA POMOČNIŠKA DELA; d. ć. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 15.08.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 DELA V MIZARSKI PROIZVODNJI; d. Ć. 6 mes.; do 15.08.03; M SORA Z.O.O., TRG SVOBODE 2, ŽIRI VOZNIK CESTNIH MOTOR. VOZIL VOZNIK B KAT. (MEDNAR. ŠPEDICIJA); d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 06.09.03; SLOBODAN NENEZIĆ S.P., PLANINA 1, KRANJ LESAR MIZAR, POMOĆ. V MIZARSTVU; ned. c.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 15.08.03; ZUPAN BORUT S.P., JEZERSKA C. 93A, KRANJ MIZAR POLAGALEC PARKETA; d. Ć. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 22.08.03; KALAN PETER S.P., BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ; št. del. mest: 2 MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; do 15.08.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 15.08.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GORENJA VAS, GORENJA VAS 157, GORENJA VAS; št. del. mest: 2 MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; 1 mes. poskus dela, druga ustrezna smer strok, izobr.; do 19.08.03; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 23.08.03; CMC GALVANIKA D.O.O., ALPSKA 43, LESCE; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR; d. č. 6 mes.; do 03.09.03; PIKEU ŠPELA S.P., STRAHINJ 14, NAKLO SLIK0PLESKAR SLIKOPLESKAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 22.08.03; KALAN PETER S.P., BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ; št. del. mest: 2 FRIZER FRIZER; d. č. 3 mes.; 21, del. izk.; posk. doba 3 mes., možnost stalne zap..; do 06.09.03; IM RAN BERIŠA S.P., VODOPIVĆEVA UL. 9, KRANJ TESAR KV TESAR; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 12.08.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARA C. 2, ŠK. LOKA ZIDAR KV ZIDAR; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 12.08.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARAC. 2, ŠK. LOKA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; ned. c.; 2 mes. del. izk.; kat. B,C; do 20.08.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE ŽERJAVAR ŽERJAVIST; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 12.08.03; SUUKANOVIĆ RASIM S.P, JA-VORNIŠKI ROVT 35C, JESENICE; št. del. mest: 2 PRODAJALEC TRGOVEC, PRODAJALEC - PE BLED; d. č. 6 mes.; do 06.09.03; TERPLAN D.O.O., C. NA BRDO 2, KRANJ PRODAJALEC VOZIL, NABAVA REZ. DELOV IN MAT., PRIPRAVA IN ČIŠČENJE VOZIL; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; delo z bazami pod. in poraba l-neta-osn.; kat. B; do 15.08.03; LUŠINA FRANC S.P., GOSTEČE 8, ŠK. LOKA KUHAR KUHAR - PICOPEK; d. č. 12 mes.; do 30.08.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ STROJNI TEHNIK TEHNIČNI POMOČNIK; ned. č.; 51, del. izk.; 6 mes. poskus, doba; do 15.08.03; ŠIBO D. O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA BRUSILEC; ned. č.; 3 I. del. izk.; 6 mes. poskus, delo; do 15.08.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA VODJA SKUPINE SLIKOPLESKARJEV; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 22.08.03; KALAN PETER S.P., BERTONCLJEVA UL. 36, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK POSLOVODJA - PE BLED; d. č. 12 mes.; do 22.08.03; TERPLAN D.O.O., C. NA BRDO 2, KRANJ VODJA SKUPINE ZASTOPNIKOV ZA TRŽENJE IZD. S PODR. MEDICINE; ned. ć.; posk. doba 3 mes., lahko katerakoli druga izobr. V. st.; do 22.08.03: N & M - NINA PECNIK K.D. ĆEVAUL. 12, KRANJ KIDRI- INŽ. STROJNIŠTVA INŠTRUKTOR ZA B KAT.; ned. č.; delo s preglednicami in delo z bazami pod. -zaht.; kat. B; do 26.08.03; ABS STORITVE D.O.O., KRANJSKA C. 2, RADOVLJICA EKONOMIST KOMERCIALIST; d. Ć. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 16.08.03; KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, SLOVENSKA C. 2, CERKLJE RAČUNOVODJA; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov.; delo s preglednicami - zaht., delo z bazami pod. - osn.; do 12.08.03; JEM JESENIŠKE MESNINE, SP. PLAVŽ 14, JESENICE ORGANIZATOR DELA ORGANIZATOR - EKONOMIST; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 17.08.03; EKOSPEK-TER D.O.O., PLANINA 3, KRANJ VZGOJITELJ V DOMOVIH VZGOJITELJ MVO; d. č. 3 mes.; do 15.08.03; VZGOJNI ZAVOD KRANJ, ŠEMPETERSKA UL. 3, KRANJ; št. del. mest: 3 UČITELJ RAZRED. POUKA UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 12 mes.; do 12.08.03; OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA C. 10, BOH. BISTRICA UNIV. DIPL. EKONOMIST DIPL. EKONOMIST - ANALITIK; ned. č.; 5 I. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; do 22.08.03; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 9, KRANJ UNIV. DIPL. ORGANIZATOR VODJA PE KOMUNALA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in slov. j. - gov.; urej. besedil - osn.; do 15.08.03; KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE, D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ UNIV. DIPL. PRAVNIK PRIPRAVNIK; d. č. 12 mes.; slov. j. in angl. j. -gov.; urej. besedil-osn.; do 15.08.03; KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ PROF. RAZRED. POUKA UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 6 mes.; do 30.08.03; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS UČITELJ RAZR. POUKA IN POUČEVANJE ANGL. J. V 4.RAZREDU; ned. č.; angl. j. - gov. in pis.; do 12.08.03; OŠ FRANCE PREŠEREN, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ pa naj bi ostal nerazporejen. Če bodo delničarji soglašali s takim predlogom, bodo vsi, ki bodo na dan skupščine vpisani v delniško knjigo družbe kot imetniki delnic, prejeli po 300 tolarjev dividende (bruto) na delnico. Domel: predlog za 64 tolarjev dividende Družba Domel iz Železnikov je imela ob koncu lanskega leta nekaj manj kot 2,1 milijarde tolarjev bilančnega dobička, ki ga sestavljajo preostanek lanskega čistega dobička v znesku 469,1 milijona tolarjev, dobiček iz prejšnjih let v višini 1,47 milijarde tolarjev in revalorizacijski popravek tega dobička v znesku 145,1 milijona tolarjev. Uprava (ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta) predlaga delničarjem, da bi 79,5 milijona tolarjev namenili za dividende, ves preostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Če bodo na skupščini soglašali s takim predlogom, bodo delničarji, ki bodo na dan zasedanja skupščine vpisani v delniško knjigo družbe, najkasneje do konca novembra prejeli dividendo v znesku 64 tolarjev (bruto) na delnico. Cveto Zaplotnik Gama mm najbolj športna frekvenca Povprečni tečaji delnic, merjeni z borznim indeksom SBI20, so tudi v preteklem tednu porasli, in sicer v povprečju za 1 odstotek. Na borzi je bilo tako v minulem tednu sklenjenih za dobrih 7 milijard tolarjev poslov. Spet se je največ trgovalo z republiškimi obveznicami, večina poslov pa je bila prijavljena v svežnjih. Predvsem prve tri dni preteklega tedna je bilo opaziti močno povpraševanje s strani vzajemnih skladov, kar nam kaze, da se denar postopoma spet vrača na borzo. Julija so se neto prilivi v vzajemne sklade povečali za več kot 500 odstotkov, investitorji pa so še vedno bolj ali manj previdni, saj se odločajo predvsem za obvezniške sklade. Vsekakor je del teh prilivov posledica re-investiranja izplačanih dividend. Zvezda tega tedna so bile delnice Petrola, saj so se posli sklepali tudi nad nivojem 42.000 tolarjev za delnico in je tečaj celo "prehitel" Krkino delnico. Na povečano povpraševanje so pripomogle tudi govorice o prevzemu družbe Petrol in povzročile nekoliko živahnejše trgovanje z omenjeno delnico. Predvsem nepoučeni in slabo informirani vlagatelji se prehitro odločijo za nakup, posledica pa je največkrat nakup po najvišjih tečajih, ki jim sledi strm padec takoj, ko govorice potihnejo. Samo na podlagi tega se delnic ne splača kupovati. Rekordno vrednost pa so dosegle tudi delnice Aerodroma, saj se je z njimi trgovalo že po tečaju 5.000 tolarjev. Proti koncu tedna pa smo že začeli opažati rahlo ohlajanje tečajev, kar kaže na to, da so nekateri špekulanti že začeli vnovčevati dobičke preteklega "bikovskega " tedna. Družba Petrol je tudi med prvimi objavila polletne rezultate - dobiček iz poslovanja so povečali kar za 41 odstotkov, najbolj pa so povečali prihodke pri prodaji nenaftnih derivatov. Opazno pa so povečani tudi finančni odhodki, tako da dejanski čisti dobiček bistveno ne odstopa od načrtovanega. Tudi v družbi Istrabenz so čisti dobiček glede na leto 2002 povečali za 38 odstotkov. Dosežen poslovni izid je predvsem posledica prodaje 5-odstotnega deleža v Banki Koper ter drugih prihodkov iz udeležbe na dobičku odvisnih družb, medtem ko družba pri natfni dejavnosti še vedno posluje negativno. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Verjetno se pričakuje manjša korekcija tečajev navzdol v avgustu, v začetku septembra pa morda sledi postopno dvigovanje tečajev, brez. kakšnih večjih pretresov. Vse bo odvisno predvsem od tega, če se bodo investitorji odločili za reinvesti-ranje izplačanih dividend. Pozitivno pa bo na borzno dogajanje vsekakor vplivalo tudi vnovično znižanje tako pasivnih kot aktivnih bančnih obrestnih mer v mesecu juliju in avgustu. Jani Javornik GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. info@gbd.si Banka Koper: večji dobiček kot lani Kranj - Banka Koper, ki je februarja odprla poslovno enoto tudi v Kranju, je v letošnjem prvem polletju ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijarde tolarjev čistega dobička. Dobiček je bil za 334 milijonov tolarjev višji kot v enakem lanskem obdobju in večji, kot so predvidevali s poslovnim načrtom, na kar so vplivale predvsem višje čiste obresti, višji čisti drugi poslovni prihodki in nižji stroški. Bruto dobiček na delnico je na zadnji junijski dan znašal 6.336 tolarjev, bruto donos na kapital pa na letni ravni okrog 25 odstotkov. Banka je v letošnjem prvem polletju povečala bilančno vsoto za 6,6 milijarde tolarjev, na 288,8 milijarde tolarjev, kar predstavlja 25-odstotno izpolnitev za letos načrtovanega pora- Kaj je kdo rekel Ljubljana - "Vojna" med pivovarnama Union in Laško se nadaljuje tudi v pasje vročih avgustovskih dneh, tokrat predvsem okrog vprašanja, kaj je kdo rekel oz. mislil. Zaplet se je začel s tem, ko je Marijan Mir, predsednik uprave Uniona, za Radio Slovenija izjavil, češ daje Tone Turnšek, predsednik uprave Pivovarne Laško, pred letom in pol dejal, naj država Union proda Laškemu, potem pa bo Laško čez leta boljše in dražje obe pivovarni prodalo tujcem. V Laškem so to zanikali in ob tem opozorili, da že dve leti uresničujejo projekt Združene slovenske industrije pijač in da bile kakršnekoli namere o prodaji milo rečeno neresne. "V Sloveniji imamo dovolj domačih vrhunsko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo Združeno slovensko industrijo pijač brez dvoma uspešno vodili tudi v Evropski uniji," so še dodali. V Unionu so se ponovno oglasili in Turnška spomnili na izjave v pogovoru za Delo septembra predlani, koje med drugim dejal: "Država, ki je prek Kapitalske (Kad) in Odškodninske (Sod) družbe solastnica obeh družb, bi s kasnejšo prodajo pivovarskega holdinga tujcem zaslužila znatno več, kot lahko zasluži v tem trenutku s prodajo le ene družbe." V Unionu so ob tem še poudarili, da gre za sovražni prevzem, ki pušča prihodnost Pivovarne nejasno in negotovo. Odločba urada za varstvo konkurenca, ki dopušča koncentracijo ob pogoju odprodaje blagovne znamke Union, to po njihovem mnenju le še krepi. CZ. sta bilančne vsote. Načrtovani porast so presegli pri dolžniških vrednostnih papirjih, ki niso namenjeni trgovanju, za načrtom pa so zaostali pri posojilih bankam, naložbah v tržne vrednostne papirje in obveznostih do ne-bančnega sektorja? V skladu z razvojnim programom do leta 2005, ki predvideva odprtje enot v vseh večjih regijskih središčih po Sloveniji, so februarja odprli poslovno enoto tudi v Kranju. Potem ko so decembra lani z Evropsko unijo oz. z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisali že drugo kreditno linijo v znesku pet milijonov ev-rov, so jo do konca izkoristili v drugi polovici junija, namenili pa so jo za proizvodno in storitveno dejavnost malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Banka ima 1.448 delničarjev, največji, z 62-odstotnim lastninskim deležem, je italijanska banka SanPaolo 1M1, Istrabenz holdinška družba, Luka Koper in Intereuropa imajo po 10 odstotkov delnic, med delničarji z več kot enim odstotkom delnic pa sta še sama banka in Goldinar Koper. Nadzorni svet banke je maja sprejel sklep o umiku delnic z organiziranega trga v vrednostnih papirjev, 7. julija pa je banka že prejela odločbo o začasni izključitvi rednih delnic iz borzne kotacije Ljubljanske borze. CZ. Nova vzajemna sklada Ljubljana - Družba Medvešek Pušnik DZU je ob koncu julija prejela dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnih skladov MP-Global.si in MP Plus.si. S prodajo kuponov naj bi predvidoma začeli še ta mesec. CZ. V Gozd Martuljku kuhajo oglje Kopa, ki so jo zažgali v petek zvečer in bo gorela vse do nedelje, skupaj s kožarico, značilnim oglarskim bivališčem, predstavlja nekdanje delo in življenje oglarjev na Gorenjskem. Gozd Martuljek - Na kopišču v Gozd Martuljku so v petek zvečer ob navzočnosti številnih obiskovalcev, med njimi je bil tudi kranjskogorski župan Jure Žerjav, zažgali kopo in s tem začeli Oglarske dneve, ki se bodo končali v nedeljo. V Gozdarskem društvu Bled skrbijo tudi za ohranjanje starih, tradicionalnih dejavnosti, skupaj z blejsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije vsako leto postavijo kopo in prikažejo kuhanje oglja ter delo in življenje oglarjev. Doslej so jo postavili že v Krnici, na Pokljuki in v Radovljici, letos sojo postavili na kopišču v Gozd Martuljku, ob poti, ki vodi proti Martuljškim slapovom. Kot je povedal predsednik društva Janez Mertelj, starejši še dobro obvladajo zlaganje kope, marsi- kaj pa so se pri tem naučili že tudi mlajši. Gozdarjem, članom društva, je pri postavljanju kope pomagal izkušeni Jože Podlo-gar, na pomoč pa jim je priskočil tudi Klemen Zupančič -Grizli. V kopo so zložili dvanajst kubičnih metrov bukovih drv, ob kopi pa so postavili kožarico, značilno oglarsko bivališče iz drevesnega lubja. Kopo je v petek zvečer s "smolnico" zažgal Jože Podlogar, ki je ob tem povedal marsikaj zanimivega o pripravi kope in pridobivanju oglja, med drugim tudi to, Janez Mertelj da je čas kuhanja oglja odvisen predvsem od tega, kako velika je kopa, kako suha so drva in kakšno je vreme. Kopa, kakršno so tokrat zažgali v Gozd Martuljku, sodi med manjše, nekdaj so takim rekli "mule". Gorela bo do konca tedna, ko bodo iz nje pobrali oglje, ocenjujejo, da ga bo približno eno tono. In kaj bodo z njim naredili? "Prodali ga bomo," je dejal predsednik društva Janez Mertelj, poudaril, da so postavitev kope podprli kranjskogorska občina in lokalna turistična organizacija, turistično društvo Gozd Martuljek, Gozdno gospodarstvo Bled, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, družba Turbo, samostojni podjetnik Robič Ingo, Muho in Vahč, ter napovedal, da bodo tudi v naslednjih letih postavili kopo na tej lokaciji v bližini vasi. Obiskovalci, med Ob kopi je še kozarica, značilno bivališče oglarjev. Gorjanskim fantom in Lovskim rogistom iz Bohinja... V preteklosti je bilo prav oglarjenje najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov na Gorenjskem. Fužinske peči in talilnice, koksarne in kovačije so za svoje delo potrebovale velike količine oglja. V zlati dobi fužinarstva, Oglarska kopa na kopišču v Gozd Martuljku. Prikaz gozdarske in hribovske tehnike Davča - Strojni krožki Gorjan, Zgornje Posočje, Cerkno in Škofja Loka, Zveza strojnih krožkov Slovenije, Turistično društvo Davča, zavod za gozdove in kmetijsko gozdarska zbornica bodo v soboto in v nedeljo pri kmetiji Vrhove v Davči pripravili prireditev z naslovom Demo 2003. Oba dneva bodo med ll. in 16. uro predstavili delovanje gozdarske in hribovske tehnike ter strojev za pripravo in rabo lesne biomase: motorne žage, gorske in gozdarske traktorje, vitle, žičnice, prevozne žage, gozdarske prikolice, sekalnike, rezalno cepilne stroje, transporterje, stroje za spravilo krme in gnojenje, oba dneva z začetkom ob pol štirih popoldne pa še prenos smreke z žičnico in obvejevanje s "harvesterjem". V nedeljo popoldne bo Dan teric, pridelovanje in obdelovanje lanu pa bodo prikazali tudi v soboto popoldne. V soboto bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Krila, v nedeljo pa ansambel Franca Miheliča. C.Z. Jože Podlogar med zažiganjem kope. kateri so bili poleg domačinov tudi turisti, so bili zadovoljni, saj so si lahko od blizu ogledali kožarico, spremljali zažig kope s "smolnico" oz. osmoljeno paličico, se nasmejali Kekčevim dogodivščinam, prisluhnili ko so na Pokljuki prevladovali še bukovi gozdovi, je bilo v Zgornjesavski dolini, na Me-žakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1.500 kopišč. Oglje so izdelovali iz lesa listavcev in iglavcev. Najpogosteje so uporabljali Podpore za naložbe na kmetijah Na tretjem razpisu za dodelitev denarja iz programa Sapard bodo 1,2 milijarde tolarjev namenili za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v začetku meseca objavila tretji javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa Sapard. Na podlagi razpisa bo med upravičence, ki bodo izpolnjevali pogoje, razdelila nekaj manj kot dve milijardi tolarjev evropskega in državnega denarja, od tega največ, 1,2 milijarde tolarjev, za naložbe v kmetijska gospodarstva. Kmetije bodo lahko uveljavljale podpore za naložbe v novogradnjo in obnovo gospodarskih poslopij, za nakup opreme za gospodarske objekte, nakup kmetijske mehanizacije ter za prvi nakup plemenske živine, pri tem pa se bodo lahko potegovale za nepovratna sredstva pri naložbah v prirejo in predelavo mleka in mesa goved, prašičev in drobnice ter v pridelavo in predelavo vrtnin, jagod in jagodičja. Pri naložbah v kmetijsko mehanizacijo bodo lahko uveljavljale podpore za nakup hribovskih kmetijskih strojev za rabo na nagnjenih in hribovitih območjih (gorske traktorje, gorske transporterje, motorne kosilnice, pobiralne kosilnice, samostojne priključke za spravilo krme), specialne kmetijske mehanizacije za pridelavo krme (stroje za transport, obdelavo tal, gnojenje in kompostiranje, setev in sajenje, nego in zaščito posevkov, spravilo in sušenje), traktorjev z močjo nad 40 kilovvatov s štirikolesnim pogonom in zaviranjem (na celotnem območju Slovenije) ter specialne kmetijske mehanizacije za pridelavo vrtnin, jagod in jagodičja. Novi razpis omogoča pridobiti denarne podpore tudi za naložbe za opremo v prodajo surovega mleka. In kakšni so pogoji za pridobitev denarja? Kmetijsko gospodarstvo mora uporabljati vsaj tri hektarje primerljivih kmetijskih površin, pri čemer se za en hektar šteje dva hektarja travnikov, en hektar njiv ali vrtov, štirje hektarji pašnikov, osem hektarjev gozdov, 0,25 hektarja plantažnih sadovnjakov -in tako dalje. (Še pri prejšnjem razpisuje bil pogoj osem hektarjev.) Kmetija mora izdelati poslovni načrt naložbe, s katerim dokazuje gospodarsko sposobnost gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe. Za naložbo mora imeti gradbeno in vsa druga potrebna upravna dovoljenja. Za stroške storitev, dobav in del, ki so višja od 5.000 evrov, mora pridobiti ponudbe najmanj treh dobaviteljev, vgraditi pa je možno le materiale in opremo, ki je po poreklu iz držav Evropske unije in držav, kandidatk za članstvo v uniji. Starostna meja je 55 let Poleg splošnih pogojev morajo kmetije izpolnjevati še nekatere dodatne in posebne pogoje. Če so se doslej za sredstva iz programa Sapard lahko potegovali le do 40 let stari gospodarji, se po novem razpisu lahko tudi do 55 let stari, vendar le, če imajo naslednika, ki mu bodo najkasneje v petih letih predali kmetijo. Omilili so tudi merila glede šolske izobrazbe, po novem razpisu se za denar iz programa Sapard lahko potegu- jejo tudi gospodarji s končano osnovno šolo in vsaj petimi leti delovnih izkušenj. Pri naložbah v novogradnjo ali obnovo hlevov razpis določa tudi najmanjše število stojišč. Pri hlevu za krave molznice je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost minimum 20 stojišč za krave molznice oz. pri kombinirani reji 10 stojišč za molznice in 20 za mlado živino, na ostalih območjih pa je število podvojeno. Pri mešani reji je na območjih z omejitvami minimum 20 glav velike živine, vendar le v primerih, ko gre za kombinirano rejo za mleko ali meso govedi, drobnice ali prašičev, na ostalih območjih pa je pogoj še enkrat večji obseg. Vloge po vrstnem redu Hribovske in druge kmetije z območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost lahko pridobijo podporo v višini polovice priznane investicijske vrednosti, na ostalih območjih dve petini, pri tem pa je lahko najvišja investicijska vrednost 150 milijonov tolarjev. Posamezna kmetija lahko pridobi v obdobju 2000 - 2006 največ 75 milijonov tolarjev podpor. Kmetije lahko dobijo vloge za dodelitev denarja iz programa Sapard na agenciji, v kmetijsko gozdarskih zavodih in na spletni strani ministrstva za kmetijstvo. Agencija bo vloge z vsemi potrebnimi dokazili obravnavala po vrstnem redu, kot jih bo prejemala. Cveto Zaplotnik bukov les, včasih pa tudi gabrov, javorjev, jesenov, hruškov, brestov, lipov ali smrekov. Kope so običajno postavljali na odprtih ravnicah z izvirom vode, z dobro dostavo za drva in odvoz oglja. Najmanjše so bile iz enega sklada, vsebovale so do deset prostorninskih metrov lesa in imele na dnu do pet metrov premera, največje so imele v treh skladih tudi osemdeset prostorninskih metrov lesa. Ko so drva zložili v sklade, je oglar kopo najprej prekril s plastjo smrekovih ali jelovih vej, praproti, brinja, trave ali listja, na to je nasul od sedem do dvanajst centimetrov debelo plast prsti in izdelal tudi odprtine za dovod zraka in odvajanje dima. Sledilo je zažiganje in segrevanje kope, kopo so zaprli tudi na vrhu in začela se je oglenitev ali kuhanje oglja, za kar je bila potrebna temperatura od 240 do 280 stopinj Celzija. In ko je bila kopa kuhana, je bilo na vrsti še zadnje dejanje, to je čiščenje, hlajenje in razdiranje kope. Po dobrem kuhanju in ob normalnih pogojih so iz vsakega prosto-rninskega metra pridobili sto kilogramov oglja. Dobro kuhano oglje je bilo črne barve, svetleče, ob prelomu so se pokazali ostri robovi z dobro vidno sestavo lesa. Cveto Zaplotnik Koruza iz blagovnih rezerv Ljubljana - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za omilitev škode, ki jo je na kmetijskih gospodarstvih že doslej povzročila suša, predlagali sprostitev zalog koruze iz blagovnih rezerv. O tem (še zlasti o količini in ceni) so se prejšnji teden pogovarjali tudi s predstavniki ministrstva za gospodarstvo in se dogovorili, da bo ministrstvo, ki je sicer pristojno za blagovne rezerve, predlagalo vladi sklep o koriščenju zalog koruze iz državnih rezerv. Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo v skladu s tržno ureditvijo za goveje meso tudi tržni ukrep, s katerim naj bi čimprej razbremenili tržne presežke pri ponudbi goved. Po podatkih iz ankete Zadružne zveze Slovenije in drugih poizvedovanjih naj bi v Sloveniji na zakol čakalo že več kot deset tisoč govedi. C.Z. Prizadeta več kot polovica zemljišč Kranj - Regijska komisija za ocenjevanje škod ob naravnih in drugih nesrečah je v četrtek pregledala prijave in oceno gorenjskih kmetijskih gospodarstev o posledicah suše v kmetijstvu. Ugotovila je, da je škodo prijavilo 2.016 kmetijskih gospodarstev iz vseh gorenjskih občin, z izjemo Jezerskega, in daje suša prizadela 18.228 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja več kot polovico vseh tovrstnih zemljišč na Gorenjskem. Na prijavljenih površinah je izpad pridelka več kot 30-odstotni. Največ škode je na travi nju, koruzi, pšenici in krompirju, najbolj prizadeto pa je kmetijstvo v občinah Škofja Loka, Kranj, Šenčur in Cerklje, kjer prevladujejo prodnata tla, ki slabše zadržujejo vlago. Regijska komisija bo zbrane prijave poslala državni komisiji za ocenjevanje škod ob naravnih in drugih nesrečah, ta pa bo na osnovi prijav in ocen o prizadetosti iz vse Slovenije pripravila poročilo za vlado, ki naj bi odločila, ali je kmetijstvo upravičeno do denarne pomoči iz državnega proračuna. C.Z. Stara oblačila na radgonskem sejmu Gornja Radgona - V Pomurskem sejmu so pri organizaciji kmetijsko živilskih sejmov vedno poudarjali tudi etnografske vsebine. Štiri desetletja so pripravljali Parado kmečkih običajev, na letošnjem, že 41. mednarodnem sejmu, ki bo od 23. do 30. avgusta, pa bodo namesto parade pripravili prireditev z naslovom Dediščina oblačilnega videza na Slovenskem, na kateri bo sedem folklornih skupin iz sedmih slovenskih pokrajin predstavilo oblačilni videz slovenskega kmečkega prebivalstva v 18. in 19. stoletju, ko seje oblačenje ljudi še močno razlikovalo med posameznimi območji. Po informacijah Pomurskega sejma bo gorenjska oblačila predstavila folklorna skupina Triglav Jesenice. C.Z. Edina tema, ki obstaja, je neznanje... MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH KRANJ 4000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 objavlja prosto delovno mesto TAJNIKA društva Nekaj pomembnih nalog tajnika je: • Pripravlja, vodi in izvaja programe društva. • Organizira in usklajuje delo organov društva. • Zagotavlja materialne pogoje za delo. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • V. ali VI. stopnjo izobrazbe socialne, ekonomske, upravne ali podobne smeri. • Usposobljenost za delo z računalnikom v okolju VVindovvs. • Pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. • Poznavanje socialne oziroma invalidske problematike. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom drugih znanj, sprejemamo do vključno 1. septembra 2003 v zaprti ovojnici z oznako "RAZPIS" na naslov: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, c. Staneta Žagarja 27 4000 KRANJ. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. Sončkov živžav v Zambratiji V počitniškem domu za otroke in mlade Zambratija pri Savudriji so otrokom priredili živ žav. Poleg že zanimivega letovanja jih je v sklopu prireditve obiskala še priljubljena glasbena skupina Bepop. Zambratija - Tudi letos je v okviru pobude "Pomežik soncu, omogočimo počitnice vsem otrokom" Zveza prijateljev mladine Slovenije ob pomoči in podpori mnogih donatorjev na brezplačne počitnice popeljala otroke iz socialno ogroženih družin. Povprečna cena oskrbe dneva za letovanje otrok v letošnji sezoni je 4.750 tolarjev. V ceno so vključeni stroški nastanitve in prehrane, pedagoškega in vzgojiteljskega dela, programa za prosti čas in rekreacijo otrok. Poskrbljeno je za zavarovanje otrok in zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba. Letos pa so otrokom, ki letujejo v Zambratiji pri Savudriji, s pomočjo Po-mežika soncu poleg finančne podpore dali še nekaj več. Odločili so se, da jim pripravijo Sončkov živžav in tako popestrijo njihovo desetdnevno letovanje. Za to, da je bil živžav popoln je poskrbela skupina Bepop, v jutranjih urah pa so v letovišču Zambratija - Savudrija pripravili tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali predstavnica Zveze prijateljev mladine Duša Grubački Andjelov, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in častni pokrovitelj pobude Pomežik soncu 2003 Borut Pahor, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar, direktorica korporativne-ga komuniciranja Lek, d.d., Miša Komar Ziberna, predsednik Rotary Cluba Ljubljana dr. Anton Gradišek in predsednica komisije za socialno-humanitarni program Zveze prijateljev mladine Slovenije Anita Ogulin. Začetki pobude Pomežik soncu segajo v leto 1999. Od takrat do lani so skupaj zbrali 149. 742.000,00 tolarjev in na brezplačno letovanje je odšlo 3.571 otrok. Letos pa so do 30. julija na računu zbrali okoli 14 milijonov tolarjev. Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije se zavedajo, da je kakovostno preživljanje prostega časa najboljša naložba za zdrav razvoj otrok, ki bodo nekoč odrasli in se kot taki vključevali v različna področja življenja in dela. Tega se zavedajo tudi pri Leku, saj so se v program Zveze prijateljev V času letovanj otrokom ni dolgčas. mladine Slovenije za zmanjševanje socialne izključenosti in v skrbi za zdravje otrok vključili že leta 2000. Danes sodelujejo Tiskovne konference v Zambratiji se je med drugimi udeležil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in častni pokrovitelj pobude Pomežik soncu 2003 Borut Pahor. kot partner pobude Pomežik soncu. Lekovci vedno poskrbijo za razigran in radosten program za otroke v enem od letovišč Zveze prijateljev mladine Slovenije. V Sončkovem živžavu so tako otroci rajali v Pacugu, Nerezinah in letos v Zambratiji. Ob tej priložnosti Lek, d.d., otroke obdari tudi s praktičnimi darilci. V Zambratiji pa brezplačno letujejo tudi otroci, za katere je sredstva doniral Rotary Club Ljubljana, ki se je Pomežiku kot največji donator pridružil lani, ko je omogočil letovanje 140 otrokom, letos pa 41. V počitniškem domu v Zambratiji letujejo otroci iz vse Slovenije. Dom stoji v parku, ob morskem zalivu z urejenim lastnim kopališčem. Pohvali se lahko s čistim morjem, ugodno morsko klimo, stabilnim vre- menom in ohranjeno naravo. V njegovem okolju so urejena športna igrišča, utica, klopi, mizice in nameščena igrala za najmlajše. Sprejme do 145 otrok, ki so nastanjeni v obnovljenih prostorih dvonadstropne zgradbe, v kateri sta tudi kuhinja in jedilnica. V času letovanj otrokom ni dolgčas. Poleg kopanja in športnih iger jim prijazni vzgojitelji pripravijo različne oblike ustvarjalnih delavnic in interesnih dejavnosti. Tokratna izmena je imela okoli 130 otrok, ki so prišli počitnikovat za deset dni. Najmlajši so bili stari štiri do šest let, najstarejši 14 let. Nestrpno so pričakovali popoldan, ko so na ustvarjalnih delavnicah lahko prisotnim pokazali svoje znanje in potem uživali z Bepopovci. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Rotarv klub osrečil otroke Ljubljana - Rotary klub Ljubljana je pred odhodom otrok na letovanje v Zambratijo v okviru akcije Pomežik soncu v prostorih Zveze prijateljev mladine Ljubljana daroval zbrana sredstva, opremo in igre, ki so bila zbrana skupaj z drugimi minulo leto na tradicionalnem rotarijskem Miklavževem večeru. Del sredstev, skupaj jih je bilo kar 2 milijona tolarjev, je namenil akciji Pomežik soncu, da je 41 otrok lahko letovalo v Zambratiji in v Kranjski Gori. Da bi bilo otrokom še bolj lepo in prijetno, so praktična sredstva v vrednosti 800.000 tolarjev prispevali tudi člani kluba in njihove soproge, ki jih je Zvezi prijateljev mladine podaril predsednik kluba mag. Anton Gradišek, dr. med. Otrokom so podarili 50 velikih brisač frotirk, 50 sončnih očal, 11 zobnih krtačk, 74 vrečk šamponov Ilirija, 50 majic s kratkimi rokavi in 50 čepic z napisom Rotary klub Ljubljana, otroške igre domino, alergijski polž in 50 vodenih barvic. Katja Dolenc Krvodajalske akcije v septembru Ljubljana - Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij v septembru. V Gasilskem domu na Jesenicah 8., 9. in 10. septembra ter 5. in 29. septembra v Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer lahko darujete kri tudi vsak delovni dan v času med 7. in 15. uro, ob četrtkih pa do 17. ure. Katja Dolenc Slabo počutje, ostanite doma! V gorah so najpogostejše poškodbe nog. Otroci slabo prenašajo velike višine. Pri infarktu je potrebno takoj poklicati pomoč, pri poškodbah najprej oskrbeti poškodovanca. Jesenice - Minuli petek. Štiri poškodbe v gorah. In tolikokrat je na strehi jeseniške bolnišnice pristal helikopter. Zlom goleni pod Triglavom, sum infarkta pod Bogatinom, poškodba hrbtenice v slapu Boka in reševanje padalca ob obali Bohinjskega jezera. Specialist kirurg in namestnik predstojnika kirurgije Janez Pšenica, dr. med., je dejal, da vrhunec šele prihaja. Običajno je najbolj obsedno stanje in največ poškodb tretji avgustovski konec tedna. Pri nesrečah v gorah je reakcijski čas reševanja od 5 minut do pol ure, enourno helikoptersko reševanje pa stane okoli 800.000 tolarjev. Med poškodbami v gorah prevladujejo poškodbe spodnjih okončin, takih je kar 32 odstotkov, okoli 10 odstotkov težav v gorah pa je posledica različnih bolezni. Slovenci so v povprečju bolje telesno pripravljeni in opremljeni od tujcev, do zlomov pa v glavnem prihaja pri spustih v dolino. Pri zelo mladih osebah so poškodbe lažje, najpogostejše so pri ljudeh starejših od 40 let. "Velik napredek pri reševanju je prisotnost zdravnika ob koncih tedna v poletni sezoni na Brniku, kar je povečalo kakovost oskrbe, druga velika pridobitev pa je mobilni telefon, ki omogoča hiter klic na pomoč. Aktivacijski čas je od 5 minut do največ pol ure. Vsem, ki se odpravljajo v gore, svetujem, naj gredo zgodaj od doma, da se izognejo najhujši vročini, pomembna je kakovostna obutev, s seboj naj vzamejo pohodne palice, ki so zelo uporabne pri sestopanju, predvsem pa ne smejo pozabiti na tekočino in pokrivala. Ker se v gorah vreme hitro spreminja, ne pozabite na topla oblačila in as-trofolijo, ki vam lahko reši življenje. Starši naj v gore ne jemljejo majhnih otrok, saj slednji zelo težko prenašajo velike višine in pogosto dobijo višinsko bole- zen," je pojasnil Pšenica. Med opremo naj bosta tudi čelada in vsaj zgornji del zaščitnega pasu. Pred odhodom v gore preverite svojo telesno pripravljenost in se ne podajajte na prezahtevne ture. Če se ne počutite najbolje, ostanite doma, kajti gora bo počakala in ne boste nič zamudili. Izognili pa se boste tveganju in morebitni poškodbi. "Sladkorni, srčni in drugi bolniki morajo s seboj vzeti zdravila, v nahrbtniku je dobro imeti tudi aspirin in lekadol." V primeru poškodbe mora soplezalec najprej oskrbeti poškodovanca in mu nuditi prvo pomoč. Namestiti ga mora na varen kraj, če gre za zlom, naj oskrbi poškodbo, v prodajalnah so na voljo seti prve pomoči in zložljive opornice, potem pa je treba poklicati reševalce na številko 112. "Soplezalec naj stoji na takem mestu, kjer bo viden tudi iz helikopterja, saj reševalci sicer izgubljajo čas z iskanjem ponesrečenca. V primeru infarkta pa mora najprej poklicati pomoč, saj je čas v tem primeru zelo pomemben. Nezavestno osebo naj položi na bok in poskrbi za senco, nikoli pa naj ji ne daje piti," je povedal Pšenica, ki že deset let dela tudi kot zdravnik pri gorskih reševanjih in je posredoval že v več kot 140 reševalnih akcijah. V gorah smo izpostavljeni tudi močnim sončnim žarkom, zato je pokrivalo obvezno, kajti v nasprotnem primeru je večja možnost za sončarico, ki jo običajno spremlja tudi dehidracija. Sončarica se napove z glavobolom in krči. Hudih primerov je malo, trajnih posledic običajno ne pušča, posameznik pa je lahko še pol leta občutljivejši na sonce. Pšenica v hribih odsvetuje pitje alkohola in vsem, ki se psihično in fizično ne počutijo dobro, tudi pot v gore. Julija so tedensko opravili od 3 do 4 reševanja, letno v jeseniški bolnišnici zabeležijo okoli 70 helikopterskih doletov, njihov heli-port pa omogoča, da je poškodovanec v eni minuti iz helikopterja v operacijski dvorani. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Zelena luč dodatnim operacijam Damjana Šmid DRUŽINSKI NASVETI Izbira (1) "Kako težko se je odločati za prave izbire in kako pomembno je vztrajati pri tistem, kar mislimo, da je najboljše ... in da v resnici vemo, kaj je najboljše. " (R. Bach) Ljubljana - Julijski javni razpis za dodatne operacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je uspel. Nanj se je prijavilo 16 ponudnikov, dokončni izbor izvajalcev bo znan konec avgusta, ki bodo letos opravili dodatne operacije sive mrene, srčno-žilne operacije, ortopedske operacije in operacije na odprtem srcu ter s tem skrajšali čakalne dobe, ki so na omenjenih področjih zelo dolge. ZZZS je dodatnim operacijam namenil 860 milijonov tolarjev, ki naj bi poleg predvidenih 1132 operacij na odprtem srcu omogočili še 240 tovrstnih operacij, poleg 2754 orto- V današnjem času, ko nas tehnika in hitrost neusmiljeno odnašata v svojo smer, je še kako pomembno, da se zavedamo moči, ki jo imamo v svojih rokah. In če mi je na tem svetu kaj zares všeč, potem je to izbiranje. Izbira. V slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod to besedo zanimivo razlago, daje izbira "odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše..." Zakaj je na tem mestu dobro pisati o izbiri, namesto da bi pisala o najstnikih? Prav zaradi najstnikov. Kajti najstniki so tisti, ki imajo v današnjem času (poleg odraslih) največ težav z izbiranjem pravih stvari. Najstniki so tisti, od katerih pričakujemo, da se bodo znali odločati za najboljše, najprimernejše ... Pa se res znajo? Njihova neskončna energija, ki jo poganjajo hormoni, je vse prevečkrat usmerjena v brezciljno tavanje, posedanje pred televizorjem in računalnikom in v njihov moto "vse je brez veze". Tisti najstniki, ki se znajo odločati o pravih stvareh, pa hodijo na tabore, v hribe, pomagajo staršem in prekipevajo od idej za izboljšanje sveta. Kakšnega najstnika si želimo? Odgovor je enostaven. Kako ga vzgojimo? Odgovor je daljši. In zajema tudi pravilne izbire staršev, njihov način življenja in prevzemanje odgovornosti. Tisti starši, ki ne izbirajo zase, ampak se prepuščajo, da namesto njih odločajo drugi in se kot takšni prepustijo usodi "žrtve", bodo težko vzgojili odgovornega otroka, ki bo znal pravilno izbirati med dobrim in slabim. Še najrajši bo prepuščal svoje odločitve drugim, kajti tako mu ne bo potrebno prevzeti odgovornosti in tvegati. Vsako jutro, ko vrtim pedala mimo sosedne vasi, vidim lep prizor. Tri dekleta, ki skupaj s starši delajo na kmetiji. Nobena ne joka in najbrž bi vse še rade spale. Toda ne spijo. Ne verjamem, da jih starši prisilijo v delo. Ker _ potem se ne bi smejale. Njihova » izbira je, s kakšnim tempom bodo opravljale svoje delo, ali bodo tarnale ali se smejale ali se bodo mogoče zatekle v priljubljene bolečine v trebuhu in bo njihovo delo prevzel nekdo drug. Odločitev njihovih staršev pa je, kako jih spodbujajo k delu, kako jih vodijo, pohvalijo, kako sprejemajo njihove izgovore, kako sploh gledajo na delo. Je delo nujno zlo ali nekaj ustvarjalnega? Kaj bomo danes izbrali in kakšen zgled bomo otrokom? pedskih operacij še 231 dodatnih operacij, 1300 operacij sive mrene in še 246 drugih posegov. Oktobra se obeta še en razpis za dodatne operacije v vrednosti 200 milijonov tolarjev, pri zagotavljanju tega denarja pa naj bi sodelovali tudi različni sponzorji. Minister za zdravje Dušan Keber je odločitev ZZZS o dodatnih sredstvih označil za pomemben korak, ki naj bi skupaj z drugimi spremembami zdravstvene reforme omogočil postopno skrajševanje čakalnih dob; v približno štirih letih naj bi bile čakalne dobe za vse operacije krajše od enega leta in pol. R.S. OdvoSlitn vsiop pw Popotovanje od Rožne do Gdanska (in nazaj) - 3. del 3.7. - Varšava (dražja, prevelika, neobvladljiva) Prvo, kar pade v oči na ulicah Varšave, so mladeniči. Sminkerji. Mladi (celo zelo mladi) Varšavčani radi paradirajo v oblekah. V takih, v katerih mlade Slovence vidimo le na porokah, birmah ... hodijo po ulicah in skoraj gizdalinsko tiščijo roke v žepe. Ampak imajo stil. V Varšavi sta na vsakem koraku vsaj dve cerkvi (in me smo morale seveda pogledati v prav vsako od njih - iz vljudnosti sem zavijala z očmi ob zaprtih vekah). V njih je presenetljivo veliko domačinov. Ti se na poti po svojih opravkih pogosto ustavijo v cerkvi, za minutko pomolijo in odhitijo naprej. Očarljivo! Ampak več kot očarljiv pa je bil neki drug prizor - pred predsedniško palačo v strumni vrsti stoji kakšnih 30 vojakov (častna četa?). Vsi enaki, vsi pravilni, visoki, resni, pokončni - čar uniforme. Tam stojijo, ne trznejo z očesom, jaz pa se smejim in jih skušam ujeti v fotografijo. Seveda tudi njim ne moreš priti preveč blizu -ker tiste, ki varujejo predsednika, varuje nekdo drug. Vseeno fantastičen pogled. Pa naprej po starem delu mesta, ki te začara. Mogočnost stavb, barvitost fasad, pravljičnost in intima trgov. Stavbe so se mi zdele kot mozaik evropskih prestolnic. Cerkve Rima, barvita ulica, na las podobna nekemu prizoru z Dunaja, v Varšavi sem se počutila kot premajhna pika v prevelikem mestu, kot takrat v Parizu ... ah, Varšava je čarobna! 4. 7. po zajtrku (ob 12:30!) Muzej Marie Sklodowske Curie. Tiste, ki je odkrila radioaktivnost radia in plutonija. In prejela Nobelovo nagrado. Sicer je bila poročena s Francozom, delala je v Franciji, živela v Franciji in večina nas jo pozna kot Marie Curie. Ampak Poljaki so face - rojena je bila na Poljskem, zato ob njenem imenu nikoli ne pozabijo pripisati še dekliškega priimka, Sklodovvska. Zapomnila sem si celo letnico rojstva in smrti (1867 - 1934) - za vsak primer, če grem kdaj na Milijonarja. Marie pa je umrla - kako ironično -zaradi posledic radioaktivnega sevanja. 5. 7. - jutranji vlak za Krakov Zapuščamo mesto, ki sem ga vzljubila šele čisto na koncu našega kratkega bivanja. Pa spet drugam ... pa ravno sem si zapomnila, da se ulica, kjer smo stanovale, imenuje Smolna, kje je dober sladoled za 1 zlot, do kdaj je odprta trgovina zraven hostla. In zapuščamo seveda lepega Spanca v (vedno) rumeni majici, ki se res lepo smeji in za zajtrk vsak dan poje cel lonec neke čudne kaše. Papa! Za vlak v Krakov smo moraie sicer nekaj doplačati, ampak za to dobiš rezerviran sedež, kar pomeni, da nam vsaj enkrat ni bilo treba biti bitke za sedež (pri čemer je sicer preverjeno najbolj učinkovita tehnika odrivanje s komolci). V kupe-ju nas je 6 - polno. Na srečo se okno odpira - izjemoma. Tip poleg mene ima poleg 100-kilskega kufra še železni kovček in klobuk - saj bi rekla, da je mafijec, ampak potem se najbrž ne bi vozil z istim vlakom kot mi. Popoldne - deževni Krakov Kljub 15 stopinjam in občasnemu dežju je Krakov eno samo dogajanje. Dogaja! Ne iščeš zabave - ona poišče tebe. Zvečer se na glavnem trgu obeta jazz festival (hm, sicer je pravkar začelo deževati), po trgih poulični igralci, umetniki, zabavljači iščejo 5 minut slave in vsaj kak zlot od bogatih zahodnih turistov. Pred večerno zabavo pa smo si privoščile majhen kulinarični izlet. Krakovski poulični Poljaki obožujejo slaščice in imajo na vsakem vogalu majhno slaščičarnico. specialiteti sta nekakšen testeni kolobarček posut z makom ali sezamom in tradicionalni dimljen sir. To poslastico iz kozjega (se mi zdi) mleka oblikujejo na različne načine - od Čisto majhnih v velikosti piškota do večjih s čudovitimi vzorčki. Mmm - slano, lomljivo, sočno. Potem pa piroge. Piroge, spet njihovo tradicionalno, še najbolj spominjajo na naše žlikrofe. Kuhani testeni žepki z različnimi nadevi. V mali, na vso moč na socializem spominjajoči, kantinici naročimo vsaka drugačne. Jana z borovnicami, Neža z zeljem, jaz ruske. Ah, zakaj mora biti vedno moje najbolj čudno? Pekoč nadev z nekakšnim sirom in čebulo mi ni všeč. Neži niso preveč všeč njeni, zato zamenjava -in pridem z dežja pod kap. Zvečer - koncert Katarza. Ko temnopolta diva na odru izlije svojo dušo v Amazing grace. In se ti zvrti od življenja, hrepenenja, ko se otožno upajoče vibracije globokega glasu dotaknejo duše in samo zamižiš in se predaš tistemu stanju, ko si daleč stran. In za trenutek v popolnosti užiješ življenje. Ko se množica pred odrom ne zmeni za dež, ki občasno rosi, in le diha in utripa v istem ritmu ... bil sem izgubljen, zdaj najden sem. Morski užitki za radovljiške otroke Klub radovljiških študentov je letos drugič pripravil brezplačni poletni tabor za otroke. Projekt je stal 850.000 tolarjev. Jeseni pomoč študentskim družinam. Radovljica - Sredi julija je devetnajst radovljiških in jeseniških otrok odpotovalo v Ankaran. Slednji verjetno niso pričakovali, da bodo del počitnic preživeli tudi na morju. Za presenečenje je poskrbel Klub radovljiških študentov, ki je letos že drugič pripravil poletni tabor za otroke. Brezplačen. In z njim omogočil letovanje otrokom iz socialno šibkejših družin. Otroci so bivali v nekdanjem študentskem domu v Ankaranu, zanje je skrbelo sedem voditeljev, projekt pa je vodil Martin Jeram. "Socialno ekonomski položaj v Sloveniji je precej slab. Veliko staršev ne zmore svojim otrokom nuditi dopusta na morju, zato smo se že lani odločili za poletni tabor. Letos smo nanj povabili 19 otrok, starih od 7 do 14 let, pri izbiri nam je pomagal radovljiški center za socialno delo, prihodnje leto pa bomo v Ankaran odpeljali še več otrok. Otroci so navdušeni, dober je bil tudi odziv lokalnih podjetij, poletni tabor pa je stal 850.000 tolarjev," je povedal predsednik Kluba radovljiških študentov Janez Tonkli. Otroci so se zabavali v različnih delavnicah, nabirali plavalne izkušnje, si ogledali mesto, zadnji večer pa so izbrali tudi mistra in miss tabora. Poleg tabora bodo študentje letos poskrbeli tudi za mlade študentske družine, ki bodo oktobra prejele denarno pomoč, za slednjo je predvidenih 1,5 milijona tolarjev. Lani je vsaka od dvanajstih družin prejela vrednostni bon za 40.000 tolarjev. Radovljiški klub študentov, ki deluje od leta Konec meseca bodo pripravili dvodnevni izlet na Triglav za študente iz dravinjske doline. Med večjimi načrti radovljiških študentov pa je ureditev mladinskega centra Radovljica, kjer Udeleženci letošnjega poletnega tabora v Ankaranu so uživali tudi v različnih delavnicah, med drugim so risali na asfalt. 1992, je eden od 44 klubov v Sloveniji in spada med srednje velike gorenjske klube, v njem pa je trenutno 759 članov. Letno izpeljejo več kot 50 različnih projektov; študentom so na voljo cenejše vstopnice za so-larije, bazene, teniška igrišča, kinematografe, gledališča, med šolskim letom vsak konec tedna vozi v Ljubljano brezplačni avtobus, udeležijo se lahko košarkaškega tekmovanja, majske prireditve ROK Radovljica ter zimskih in poletnih potovanj. bi poleg kluba svoje prostore dobili tudi čitalnica, dvorana za filme in internetni kotiček. "Trenutno imamo na voljo le 28 kvadratnih metrov velik občinski prostor, ki ga je naš obsežni program že presegel in poka po šivih. Ustanovili smo posebno skupino za pripravo projekta novega centra, vendar slednjega finančno sami ne bomo zmogli, zato v prihodnje upamo in si želimo boljšega sodelovanja z občino," je dejal TonklL Renata Škrjanc Slovenska pomoč pakistanskim otrokom, žrtvam poplav Ljubljana - Humanitarna organizacija Unicef, ki je dejavna tudi v Sloveniji, in skrbi za zdravje, izobrazbo, enakost in zaščito otrok po svetu, je že začela zbirati pomoč za pakistanske otroke, žrtve nedavnih hudih poplav, zaradi katerih je moralo svoje domove zapustiti več deset tisoč prebivalcev pakistanske province Sindh. Omenjenim prebivalcem, med katerimi je tudi veliko otrok, poleg tega, da so izgubili dom in večino življenjskih potrebščin, grozi epidemija bolezni. Velike poplave je povzročilo monsunsko deževje, kije bilo najhujše v zadnjih desetih letih. To je že druga huda katastrofa po suši, ki je državo pestila zadnjih osem let in povzročila, daje dohodek številnih družin zdrsnil pod prag revščine. Zaradi poplav je življenje izgubilo 153 ljudi, skoraj 870.000 prebivalcev območij Karači, Dadu, Thatta in drugih, pa je utrpelo veliko škodo. Najbolj prizadeto je območje Badin, kjer je skoraj pol milijona ljudi ostalo brez osnovnih življenjskih sredstev in strehe nad glavo, med njimi je kar 75.000 otrok mlajših od pet let. Slednji so v takih okoliščinah zelo izpostavljeni diareji, ki jo povzročajo umazana voda in številne bolezni. V Unicefu Slovenije so povedali, da je omenjena svetovna organizacija na štiri najbolj prizadeta območja že poslala prve pošiljke nujne medicinske pomoči, v kateri so rehidracijska sol, tablete za čiščenje vode in sanitarni pripomočki. Trenutno najbolj primanjkuje hrane in čiste vode, tamkajšnjim prebivalcem pa grozi tudi izbruh malarije. Šole v okolici Sindha so postale začasna zatočišča, pakistanski vladi pa so pomoč poleg Unicefa obljubili tudi Združeni narodi. Po besedah predstavnikov Unicefa Slovenije najbolj potrebujejo šotore, svetilke, odeje, posteljnino, hrano, oblačila, kuhinjske potrebščine in zdravila. Informacije na telefonski številki: (01) 583 80 80. Renata Škrjanc Jezikovni tabor za otroke Na taboru je poleg učenja dovolj časa tudi za igro in veselo zabavo. Ljubljana - Konec julija se je končal prvi od štirih poletnih taborov Berlitzove jezikovne šole za otroke na Rakitni, ki se ga je udeležilo 25 otrok, starih od osem do štirinajst let. Poletna šola je splet igre in učenja, slednje poteka večinoma v naravi, del dneva pa je namenjen tudi športnim igram. Vodje tabora in učitelji so "native speakers", tako so otroci ves dan v stiku z angleškim jezikom in ne le štiri učne ure, ki so namenjene pouku. Tabora so se udeležili otroci iz vse Slovenije, ki so bili po starosti in predznanju angleščine razdeljeni v več skupin. Poleg učenja so imeli dovolj časa tudi za kopanje, lokostrelstvo, sprehode in zabavne večere. Organizator je poskrbel tudi za prisotnost zdravnika. Minulo nedeljo se je začel drugi letošnji jezikovni tabor, naslednja pa bosta še 17. in 24. avgusta. R.Š. Test: Mazda MPV 2.0 CDH TE V senci enoprostorske ofenzive Množica tako imenovanih limuzinskih kombijev ali velikoprostorskih avtomobilov se je v zadnjih letih tako povečala, da je postala eden najpomembnejših avtomobilskih razredov. Medtem, ko si pri francoskem Renaultu lastijo enoprostorsko pionirstvo, ima japonska Mazda v posesti zaščiteno kratico MPV, z njo pa tudi istoimenski model večjega enoprostorca. •kirtciriš Zunanjost: Mazda MPV je bila doslej nekoliko v senci predvsem evropskih eno-prostorskih avtomobilov, za kar je bila do nedavnega nedvomno kriva tudi premalo izrazita zunanjost. Z zadnjo prenovo je tudi ta avtomobil dobil večino značilnosti Mazdine oblikovne usmerjenosti, ki jo ponazarjajo petkotna, v nasmeh razprostrta maska hladilnika, žarometi z gladkim prekrivnim steklom in luči z vdelanimi okroglimi svetlobnimi telesi. Kljub letom, ki jih ima ta enoprostorec že na grbi (obstoječa generacija iz leta 1999), je zunanjost še vedno aktualna, resnici na ljubo pa ne več v skladu z najnovejšimi modnimi zapovedmi. ***/*«• Notranjost: Kljub temu da MPV sodi med daljše predstavnike v tem razredu, se zdi, da notranjost ni izkoriščena do zadnjega kotička. Zadnji del kabine zapirajo drsna bočna vrata, kar olajšuje vstop in izstop na ožjih parkiriščih. V bolje opremljeni različici je "na krovu" lahko sedem sedežev, ki so razporejeni po preverjeni formuli 2+3+2, pri čemer je bolj ali manj znano, da se udobje zmanjšuje od sprednjega proti zadnjemu koncu. To pomeni, da si potnika v zadnji vrsti skoraj grizeta kolena, v sredini je prostora dovolj, če prednja sedeža nista do skrajnosti potisnjena nazaj, najbolje pa se godi vozniku in sopotniku. V skladu z enoprostorsko filozofijo je posamezne sedeže mogoče zlagati in odstranjevati, s tem pa se spreminja tudi prostornina prtljažnika. Za te posege so potrebne dokaj močne roke, saj sedeži niso med najlažjimi, dokaj težavno je predvsem ponovno na- meščanje. Voznikov delovni prostor je zasnovan tako, da omogoča enostavno upravljanje, čeprav se armaturni plošči, ki je okrašena s plastiko z vzorcem karbonskih vlaken, vidi, daje iz nekega drugega časovnega obdobja, volan pa je nastavljiv samo po višini. Vendar so merilniki pregledni, vsa stikala in ročice pa na dosegljivih mestih, kar skupaj z natančno izdelavo ustvarja pozitiven vtis. In tudi odlagalnih predalov in polic za drobnarije je v notranjosti tega avtomobila povsem dovolj, razveseljuje pa tudi količina opreme namenjena varnosti in udobju. ****/* Motor: Dejstvo, da se avtomobilu, kakršen je MPV najbolje poda zmogljiv turbodi-zelski motor, so v želji odločnejšega nastopa na evropskih trgih dojeli tudi pri Mazdi. Stirivaljnik z 2,0 litra gibne prostornine z modernim visokotlačnim vbrizgavanjem goriva po skupnem vodu in 136 konjskimi močmi svoje delo opravlja zelo dobro in je skoraj presenetljivo zmogljiv za tako težak in aerodinamično manj ugoden avtomobil. Navor, katerega zaloga je več kot zadostna že v nižjem območju vrtljajev, je enakomerno razporejen in vse do višjih vrtljajev zagotavlja lagodno vožnjo, avtomobil pa je sposoben dosegati tudi visoka hitrostna povprečja, čeprav ob priganjanju krepko naraste tudi poraba plinskega olja, ki v povprečju sicer znaša okoli 8,9 litra na 100 kilometrov. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................enoprostorsko, 5 vrat, 7 sedežev mere: .....................d. 4,775, š. 1,830, v. 1,785 m medosna razdalja:........................... . .2,840 m prostornina prtljažnika: ....................294/866/2745 I teža praznega vozila: ...........................1710 kg dovoljena skupna teža: .........................2395 kg motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: ............................1998 ccm moč: ....................100 kW/136 KM pri 3500 v/min navor: ..........................310 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost: ..............................176 km/h pospešek od 0 do 100 km/h:..................... .13,3 s poraba EU norm.: ..................8,6/6,2/7,1 1/100 km maloprodajna cena: ......................6.508.880 SIT zastopnik: ..............................MMS, Ljubljana ****vr Vozne lastnosti: Nekoliko mehkejše vzmetenje povzroča nekaj nezaželenega karoserij skega nihanja pri speljevanju in ustavljanju, vendar gre to na račun višje stopnje potniškega udobja. Zaradi dolžine je MPV-ju v mestnih središčih malce težje najti parkirni prostor, tudi okretnost ni najboljša lastnost tega enoprostorca. Končna ocena: Ob agresivnem nastopu evropskih avtomobilskih proizvajalcev, ki so v zadnjih letih na avtomobilski svet spravili celo čet enopro-storskih štirikolesnikov, mazda MPV še vedno ostaja nekoliko v senci, čeprav je zapostavljenost tako glede voznih lastnosti kot tudi po cenovni plati v precejšnji meri krivična. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****#dobro * * * t< lir povprečno -w zadovoljivo ★■fr-fr-fr-frslabo / vmesna ocena Opel na salonu v Frankfurtu z novo Astro Tretjič s še večjimi ambicijami MAZDA MPV 2.0 CDH TE in bližnji tekmeci Model TOYOTA PREVJA 2.0 D-4D KIA CARNIVAL 2.9 CRDi EX HYUNDAI TRAJET 2.0 CRDi TOP-K maloprodajna cena 8.040.000 SIT 5.977.480 SIT 5.116.270 SIT SUPERSKUTER ■jG | f 'i 319.000 SIT Cena vsebuje DDV. POP C0RN - 0LIVER - HUSSAR avtomottv rado d.o.o. j AVTO HIŠA ODAR, podružnica UUBUANA, Stegne 33, tel. 01/58 10 131 stegne 33, Ljubljana ' AVT0HIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08016 tel. 01/5810114; 117 j AVT0HIŠA ODAR, podružnica CEDE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370 wwr.avtomoilv-tado.sl AVT0HIŠA ODAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525 KLKNAUI.T Rabljena vozila Laguna limuzina Laguna Grandtour letnik 2002... po vročih cenah 1 garancija doT2 mesecev Telefon: (04) 201 52 25, (04) 201 52 41, (04) 201 52 32 Pri nemškem Oplu že težko pričakujejo začetek letošnjega avtomobilskega salona v Frankfurtu, ki ga bodo odprli v začetku septembra. Takrat bodo namreč prvič pokazali javnosti novo astro, tretjo generacijo v zadnjih letih najbolje prodajanega modela te nemške avtomobilske znamke. Pri Oplu, ki se je v zadnjem času soočal z rdečimi številkami, ne skrivajo ambicij, kijih imajo s Alpetour Remont d.d., Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 40, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: 7°° - 1900 SOBOTA: 8°° - 1300 http://www.alpetour-remont.si HlNAtII prihajajočo generacijo astre, hkrati pa se zavedajo, da je konkurenca prav v tem avtomobilskem segmentu izjemno ostra, nenazadnje tudi zato, ker je za letošnjo jesen napovedan prihod pete generacije Volksvvagnovega golfa. Zato so poskrbeli, da bo videz nove astre še bolj dinamičen in bo odseval prihodnjo Oplovo oblikovno usmeritev. Kot napovedujejo, bo od prihodnje pomladi najprej na voljo petvratna kombi-limuzinska izvedba, sledili pa bosta še trivratna in kombijevska. Večjo notranjo prostornost in udobje so zagotovili z rastjo v vse smeri, sicer pa bo avtomobil obložen tudi s celo vrsto sodobnih sistemov; med drugim samonastav-ljivo interaktivno podvozje, samodejno prižiganje luči, in predvsem novo paleto motorjev. Ta se bo v bencinskem delu pričela z 1,4-litrskim in bo segala do 2,0-litrskega, medtem ko bo razpon zmogljivosti od 80 do kar 200 konjskih moči. Oplovi razvojniki so na novo zasnovali turbodizel-ske pogonske stroje z gibno prostornino 1,9 litra, s sistemom vbrizga goriva po skupnem vodu in z zmogljivostjo 150 konjskih moči. Pri močnejših pogonskih strojih se bo moč na pogonski kolesi prenašala s pomočjo novega šeststo-penjskega ročnega menjalnika, poleg tega pa bo na voljo tudi izpopolnjeni kombinirani menjalnik easytronic, ki ob samodejnem delovanju omogoča tudi elektronsko nadzorovano ročno pretikanje. Za zdaj je znano le to, da bodo pet-vratno karoserijsko različico začeli prodajati spomladi, ni pa še jasno s kakšnim zamikom prideta še preostali dve. Matjaž Gregorič, foto: Opel Nasvidenje za vedno, hrošč! Zadnjo julijsko sredo so se v Volkswagnovi tovarni v mehiški Pu-ebli z vsemi častmi poslovili od enega najbolj legendarnih štirikolesnikov v vsej avtomobilski zgodovini. V skoraj 68 letih je Volks-wagen na različnih koncih sveta izdelal natanko 21.529.464 hroščev in zdaj bo do neavnega najbolj množičen avtomobil na svetu dobil svoje mesto v muzeju v Volkswagnovem mestu Vvblfsburgu. Zadnjo serijo 3000 avtomobilov, ki sojo izdelali v brazilski tovarni, so poimenovali ultima edicion, vsi primerki so bili izdelani v akvarijsko modri barvi, poganjal pa jih je 1,6-litrski bencinski motor s 34 kilovati moči. Legendarnega hrošča, ki ga je pred nekaj leti nasledil nov prestižni model beetle, so izdelovali v več kot 20 državah, samo v Nemčiji, kjer so proizvodnjo ustavili leta 1978, je bilo izdelanih 16 milijonov. V zadnjih letih je nepozabni štirikolesnik, ki ga še vedno častijo v številnih klubih in združenjih, nastajal samo še v Pu- ebli, kjer so ga imenovali vocho. M.G., foto: VW Ml". «'i/M 71 'h Ob kolesarjenju sproščanje adrenalina V Bovcu so se odločili, da začnejo v svojo rekreativno ponudbo turizma vključevati tudi kolesarjenje. So med prvimi, ki adrenalina željnim priskrbijo kolesarskega vodnika in jih lahko popeljejo po kolesarjem skritih gorskih poteh. Bovec - Lokalna turistična organizacija Bovec zaključuje prvo fazo projekta tematskih poti na Bovškem, ki vsebuje trasiranje, čiščenje, označevanje in usmerjanje po kolesarskih, peš in planinskih poteh. Odločili so se, da del tega predstavijo na tiskovni konferenci, ki je bila za večino na kolesih, drugi pa smo se udeležili dvournega pohoda po okolici Bovca. Oboji smo dobili odgovore na zastavljena vprašanja. Navzdol s kolesom Izhodiščna točka je bila tako za kolesarje kot pohodnike spodnja postaja kabinske žičnice na Kanin. Kolesarjem je vso opremo dostavil produktni vodja Elana Gorazd Stražišar, ki je tudi sam navdušen nad gorskimi kolesarskimi spusti in vzponi. Novinarskim kolegom je raz- postaje odpelješ tudi s kolesom. Mi potrebujemo do tja kakih 30, 45 minut, navzdol pa 15 minut," je dodal Marko Šimenc - Mac, Izvir Gljune ima temperaturo 5,5 stopinj. Kolesarji v Bovcu lahko vsak dan doživijo in podoživljajo nove kolesarske poti. ložil, kako je s kolesarsko progo, kakšna so kolesa in da jih pretirani vzponi na njihovi "tiskovni konferenci" ne čakajo. "To so polno vzmetena kolesa, ki so primerna za vzpone in zahtevne spuste. Pravimo jim "free ride" kolesa. Kar se pa proge tiče, je ta sestavljena iz treh delov. Od najbolj zahtevnega do lažjega. Pač glede na stopnjo pripravljenosti kolesarja, ki bi se želel po njej peljati." Najprej so se kolesarji odpeljali s kabinsko žičnico do postaje B, kamor so jim dostavili kolesa in se potem po makadamski cesti spustili mimo vasi Plužna, kolesarili čez Žvikar, čez Brdo, do vasi Čezsočo in nazaj v Bovec. "Seveda se lahko do B ki je sicer Kranjskogorec, vendar že toliko časa živi na Bovškem, da se šteje že za domačina. Spada med "Outdoor frek-se", ki so pri tem projektu sodelavci kreiranja in vzdrževanja kolesarskih poti, ponudijo pa lahko tudi kolesarskega vodnika. Mac meni, da se Slovenec v vlogi rekreativnega turista še vedno ne znajde najbolje. Največ nesreč in podobnih neprijetnih dogodkov se največkrat zgodi ravno zato, ker ljudje težko odštejejo nekaj tolarjev za vodnika. Zanimiva pešpot Jelena Dašič je spremljala pohodnike. Med pohodom nam je razložila, kaj vse bomo videli, kaj se nahaja v bližini, kako je z oznakami ter kot zanimivost dodala, kako se včasih v Bovcu znajdejo adrenalinsko razpoloženi italijanski turisti, ki bi počeli nore reči. Na primer, oni bi se na Triglav peljali z avtomobilom. Ker jim potem razložijo, da se to pač ne da, najdejo kakšno drugo norost. Odločijo se na primer za vzpon na Mangart, kamor se skoraj do vrha lahko pelješ z avtom, pa vendar nihče ne pomisli, da pešačenje naprej sploh ni enostavno. Pot nas je najprej vodila do golfskega igrišča "na tri lukje", kar se morda sliši smešno, vendar so ga nizozemski turisti preizkusili in pohvalili. Očitno so (le) tri razmetane luknje zanimive in pritegnejo igralca. Sledil je lažji vzpon do Plužne, kjer sta hidrocentrala in umetno jezero, ogled potoka Srnice ter izvira Gljune, ki ima temperature le 5,5 stopinje. V bližini se vidijo Mačkova jama, pa jama Srnica, ki je dostopna le tistim z "ozkimi" boki, kot seje pošalila Jelena. Slap Virje ima trenutno bolj malo vode, maja je je bilo več, a zelenje in okolica ravno tako nudita očem poseben čar. Ker je pešpot krožna, smo se po spustu do slapa spet povzpeli. Potem pa imaš dve možnosti: prva pot do Bovca vodi skozi gozd in se zaključi pri spodnji postaji kabinske žičnice na Kanin, druga pa je asfaltirana cesta, ki te pripelje do centra Bovca. Danje minil prijetno. Popoldne je deževalo, vendar je bilo v jutranjih urah vreme ravno pravšnje tako za kolesarjenje kot pohodništvo. Projekt razvoja adrenalinskih kolesarskih poti je sicer zastavljen v nekih določenih okvirih, vednar tako, da ga lahko prilagajajo glede na adrenalina željne, z njim popestrijo turistično ponudbo ali pa ga ponudijo kot posebnost, samostojen del programa. Alenka Brun, foto: Tina Doki KAM V NASLEDNJIH DNEH? Teka v Kranjski Gori in Bohinju V petek, 15. avgusta, in v nedeljo, 17. avgusta, bosta dva teka po okolici Zgornjesavske doline in Bohinjskega kota. V Kranjski Gori bo ob 18. uri start 10-kilometrskega teka. Prijave se zbirajo do 17.30 pred turističnim društvom, štartnina znaša dva tisoč tolarjev, o vsem drugem pa lahko povprašate na številki 041 /844-990. V nedeljo pa bo v Bohinju start teka ob 10. uri, prijave pa se sprejemajo do 8. ure. Proga okoli jezera je dolga 12 kilometrov in ni primerna za začetnike. Prijavnina je ravno tako dva tisoč tolarjev, o vsem drugem pa izveste na številki 041/ 672-774. Odbojka v Komendi Društvo prijateljev športa organizira mešano rekreativno odbojkarsko ligo v Športni dvorani Komenda. Pomembno je, da sta v vsaki ekipi vsaj dve ženski predstavnici; v ekipah ne sme biti registriranih igralcev; tekme se igrajo vsako drugo soboto popoldne v ŠD Komenda (začetek v začetku oktobra). Okvirna prijavnina za ekipo znaša 50 tisoč tolarjev, zadnji rok za prijavo pa je 31. avgust 2003. Do sedaj je prijavljenih že 13 ekip. Vse podrobnosti v zvezi z ligo najedete na spletni strah) http://dps. suma-hosting.com, jim pišete na elektronski naslov dps@bocosoft.com ali pokličete na 041/ 538-098. Triatlon jeklenih Triatlon bo v soboto, 30. avgusta. Prijave pošljite z dopisnico na naslov TK Bohinj, Pod Rod i co 4, Bohinjska Bistrica, ali po elektronski pošti na naslov: frenkmenci@email.si, do vključno srede, 27. avgusta. Več o Triatlonu jeklenih najdete na www.alpin-sport.si. Lahko pa pokličete tudi na 041/589-853, kjer vam postrežejo z dodatnimi informacijami. Hišni ljubljenci dvigajo počutje Ljudje si iščemo raznovrstne alternativne načine zdravljenja, da bi si pomagali v težavah. Znanstveniki so ugotovili, da na zdravje in dobro počutje spodbudno vplivajo tudi naši hišni ljubljenčki. Izvedeni terapevti, ki terapijo s hišnimi ljubimci vodijo strokovno, menijo, da gre pri tovrstnem zdravljenju za izražanje naklonjenosti živalim, kar ljudi osrečuje in jim pomaga oblikovati bolj pozitiven pogled na življenje, obenem pa se jim zaradi tega izboljšuje tudi zdravstveno stanje. Raziskave so pokazale, da ukvarjanje z domačimi ljubljenci njihovim lastnikom znižuje stres in krvni tlak ter jih ščiti pred boleznimi in depresivnostjo. Številnim ljudem se nam namreč ob stiku z živalmi, pa naj bodo to psi, mačke, papige, morski prašički, konj ali kaj drugega, odpre srce, saj smo jih veseli skoraj vsakič, ko jih vidimo, pritegnejo pa nas tudi s svojimi lastnostmi, ljubeznijo, vdanostjo ali pa muhami in trmo. Še posebej zdravilno na nas vplivajo živali, ki jih imamo radi oziroma so nam všeč. Odpre se nam srce in v nas se dvignejo prijetna čustva, predvsem pa ljubezen, ta pa v naši notranjosti zdravi vse po vrsti. Umirimo se, se sprostimo in ko smo polni ljubezni do, na primer psa, se optimistično in spodbudno naravna tudi naša miselnost. Nekatere stvari in težave začnemo videti drugače, predvsem pa zgubijo tisto težo, ki nas duši in utesnjuje. S spremenjenim načinom razmišljanja potem vplivamo na svoje življenje. To so pokazali tudi rezultati raziskav, ko so v številnih domovih za ostarele in nekaterih jetnišnicah uvedli tovrstni terapevtski program. Terapija se je izkazala za izvrstno. Od živali se lahko tudi veliko naučimo, če jih opazujemo. Na nas vplivajo že s svojo prisotnostjo, ki je seveda različna. Znano je, da se psi uležejo le na tista mesta, kjer čutijo pozitivno energijo in jo tam črpajo, medtem ko se mačke uležejo ravno tam, kjer je negativna. Vendar pa to ne pomeni, da so mačke "negativne" živali, ampak, da to energijo črpajo in jo transformirajo v pozitivno. Zato so bile mačke pri starih Egipčanih svete živali. Mačke so tudi samostojne, iznajdljive in ostajajo samosvoje. Psi so nji- hovo nasprotje. Ko jih božamo, se začno sproščati negativni ioni tako kot pri solni lučki ali ko morski valovi "božajo" obalo. Človek se sprosti in umiri, to pa vpliva na zmanjševanje stresa. Psi človeka razveseljujejo tudi s svojo vdanostjo, zvestobo, navihanostjo, radoživostjo in veseljem, s svojo pojavnostjo, ki je edinstvena. Živali na nas vplivajo pozitivno, tudi če jih nimamo doma udomačenih. Ko se sprehajamo po gozdu, nam ptičje petje pomirja živčni sistem, ko gledamo konje na travniku, nam navdušenje nad njihovo lepoto, svobodo in plemenitostjo dvigne počutje in še bi lahko našte- vali. Omenimo le še delfine, ki vplivajo na človeka zdravilno v celoti. Znani so primeri, ko so si otroci z motnjami v razvoju ali z otroško paralizo izboljšali duševno in fizično zdravje. Pri terapiji z živalmi se je potrebno zavedati, da so živali za človeka "zdravilo", ki ga na nek način držijo tudi "pokonci", ne pa nadomestek za karkoli drugega. Ljudje včasih zaidejo v skrajnosti in si z živalmi polnijo praznino, ki nastane na primer zaradi konfliktnih medsebojnih odnosov, ki jih je včasih težko reševati. Imajo raje psa kot partnerja, a takšna skrajnost tudi ni zdrava. Katja Dolenc Ob polni luni se je lažje ucm Skoraj vsi prav dobro vemo, da se ob polni luni ljudje obnašamo nekoliko drugače, kar pa ni nič nenavadnega, saj če luna vpliva na dvig ogromnih gmot, kakor so oceani, kako ne bo v neki meri vplivala tudi na nas. Redki so primeri ljudi, ko jo v času polne ali prazne lune "dobro odnesejo". Naše obnašanje je v povprečju bolj zmedeno, v zavest se nam dvignejo stvari iz podzavesti, pozornost je manjša. To se v javnosti kaže predvsem v prometu in znano je dejstvo, daje v času prazne in polne lune veliko prometnih nesreč in nezgod. Vendar pa vplivi obeh lun niso le destruktivni, ampak tudi konstruktivni. Kadar je polna luna, je v zraku zelo veliko energije, ki pomaga pri učenju in studiranju, zato za šolarje morda ne bi bilo slabo, ko bi vedeli, da se v dneh, preden luna postane polna, nahaja v ozračju veliko energije, ki pomaga pri učenju in študiju. Če jim uspe ohraniti zbranost in mirnost, se lahko v zelo kratkem času veliko naučijo, predvsem pa si snov zapomnijo veliko lažje. Luna je energetsko najbolj vplivna v času, ko se debeli ali ko se tanjša. V tem času bolj živahno deluje tudi naš organizem, zato je že dalj časa znano, da je v času polne in prazne lune zelo lahko shujšati kakšen kilogram, če držimo 24-urni post. Polna luna pa mnogim zbudi tudi strast in spolno poželenje, zato še posebej v teh vročih dneh mogoče ne bi bilo odveč okrepiti zbranost na tem področju, da vas "neke" sile ne bi spravile v situacijo, ki bi jo kasneje obžalovali. Katja Dolenc, foto: Borut Šenk Počasi umira kdor postane suženj navade, ponavljajoč vsak dan enake poti, kdor ne zamenja predstave, kdor ne tvega in zamenja barvo oblek, kdor ne govori tistemu, ki ga ne pozna. Pablo Neruda Na dopust dobro obveščeni Turistična sezona se v tem vročem poletju preveša v drugo polovico. Večina ki nam je še vedno domača, da bo dopust čim bolj brezskrben slovenskih dopustnikov se še vedno odpravlja na morje na Jadransko obalo, , pa je pred potjo priporočljivo vedeti nekaj osnovnih informacij. Večina se nas na morje odpravi z avtomobilom, zato je pred odhodom potrebno preveriti tehnično stanje avtomobila in dokumente: registracijo vozila, vozniško dovoljenje, potni list oziroma osebno izkaznico. Priporočljivo je imeti tudi zeleno karto, pooblastilo za vožnjo tujega vozila, če ne potujete z lastnim. Otroci prav tako potrebujejo za prestop meje osebne potovalne dokumente, če so mlajši od 15 let in brez spremstva staršev ali druge osebe pa potrebujejo dovoljenje zakonitega zastopnika. Obvezna avtomobilska oprema je enaka kot predpisana v Sloveniji, hrvaški policisti pa večkrat zahtevajo tudi 3 do 5 metrov dolgo vlečno vrv. Tuji potniki ste oproščeni plačila carine za predmete nekomercialne narave v osebni prtljagi v vrednosti do 300 kun (cigarete, alkoholne pijače, parfumi), kar je več in za blago, za katerega oprostitev carine ne velja, se plača 10%, za blago nad 5000 kun pa 22%. Na osebo se lahko vnese ali iznese valuta do zneska 2000 kun, za več imejte potrdilo. Pred odhodom se lahko zdravstveno zavarujete s kon-vencijskim "potrdilom o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi", ki se izda za največ 3 mesece. Pravico imate uveljavljati le nujne zdravstvene storitve, kijih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo s tem ogroženo življenje ali zdravje osebe. Če do storitve pride, se obrazec SLO/HR 3 preda najbližji območni enoti ali izpostavi hrvaškega Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali pri zasebniku, ki ima sklenjeno pogodbo s hrvaškim zavodom. Nove avtoceste Hrvaška ima letos nekaj novih avtocest. Za slovenske turiste sta zanimiva odseka na relaciji Karlovac - Bosiljevo - tunel Mala Kapela (36 km), ki omogoča hitrejšo pot proti Josipdolu in Senju in naprej na otoka Rab in Pag (cestnina 10 kun za avto, za vozila s prikolicami 15 kun), ter odsek avtoceste Gornja ploča - Zadar II (61 km) in povezovalna cesta Udbina - Gornja ploča, ki omogoča hitrejšo pot na območje Zadra in Šibenika (cestnina 20 kun za osebna vozila, za vozila s prikolico 30). Pot do Zadra naj bi se skrajšala celo za 1 uro, vendar pa AMZS pa kljub novim odsekom Še vedno priporoča vožnjo po stari cesti Karlovac, Plitvice, Knin, Sinj, Split. Cestnina se plača tudi za predor Učka (za avto 38 kun) in most na Krk (za avto 15 kun). Lahko plačate v kunah, evrih ali pa s kreditnimi karticami American Expres, Diners, Master card in Visa. V času dopustov je promet pričakovano gostejši ob koncih tedna in praznikih, večji pa bo tudi 15. avgusta, ko bodo Hrvati praznovali Marijino vnebovzetje. Visoke kazni za prekrške Omejitev za osebno vozilo je na avtocesti 130km/h, na hitrih cestah 100, na ostalih cestah 80 in v naseljih 50, za osebna vozila s prikolico na avtocesti in ostalih cestah 80, v naseljih 50, za avtodom od 3,5 do 12 ton pa na avtocesti 100, na ostalih cestah 80, v naseljih 50. Za motorna kolesa je obvezna uporaba luči. Kazni za prekrške so visoke: vožnja pod vplivom alkohola minimalno 500 kun, prekoračitev hitrosti za 20 km /h 200 kun, vožnja čez rdečo luč 500 kun, neuporaba varnostnega Črpalke so v poletnem času odprte do 22. ure, dežurne 24 ur, na naslovu www.ina.hr pa dobite tudi vse informacije o lokacijah bencinskih črpalk. Če vam ukradejo ali izgubite denar, dokumente ali kaj drugega, takoj obvestite lokalno policijo na tel. štev. 92 in vztrajajte, da sestavijo zapisnik oz. zapišejo vašo izjavo. Natančno opišite ukradene oz. izgubljene predmete in navedite njihovo vred- pasu 100 kun, nepravilno parkiranje 100 kun. Dovoljena stopnja alkohola v krvi je 0,05 promila. V času turistične sezone je za prometne in navtične informacije dobro poskrbljeno, saj radijske postaje o njih poročajo večkrat dnevno (2. program Hrvaškega radia, frekvenca 98,5 MHz). Cene bencina so nekoliko višje od naših: neosvinčen 98 stane 6,47 kun na liter -202,8 tolarjev, neosvinčen 95 6,27 kun - 196,55 tolarjev, dizel pa 5,25 kun - 164, 58 tolarjev. nost. Če se vam zgodi nesreča in imate poškodovan avto, vam AMZS priporoča, da pokličete policijo in da napišejo zapisnik, saj boste le s tem potrdilom brez težav zapustili Hrvaško. Udobno s trajektom Jadrolinija je največji hrvaški potniški prevoznik za trajektne linije na otoke. Glavna linija poteka vzdolž obale iz Reke, kjer ima družba sedež, v Zadar, Split, Stari Grad na Hvaru, na Korčulo, v Dubrovnik in Bari, povezave pa so tudi s kopnega na otoke Cres, Lošinj, Rab, Pag, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Iž, Šolto, Brač, Hvar, Vis in ostale, za katere dobite informacije na spletni strani http://www.jadn> linija.hr ali v brošurah z voznim redom, ki jih imajo tudi slovenske turistične agencije. Informacije za avtobusni prevoz dobite na Hrvaškem na telefonski številki 00385 1 6157 983, za železniški pa na vseh železniških postajah. Slovenijo s Hrvaško povezujejo mednarodne linije. Zelo praktična varianta, če želite iti na morje brez avtomobila, je z vlakom iz Ljubljane do Reke in naprej s trajektom, ki vas bo povezal z vašim krajem. Povsod vozijo lokalni avtobusi, tako da dopust lahko preživite tudi neobremenjeni z vožnjo in avtomobilom. Vhodna telefonska številka 00385, izhodna 00386, policija 92, prva pomoč 94, gasilci 93, pomoč na cesti 987, 003871987 (HAK), za pomoč v tujini lahko pokličete tudi AMZS na številko 00 386 1 530 5353. Slovensko Veleposlaništvo je v Zagrebu, na Savski cesti 41/IX, generalni konzulat v Splitu. Na območju Hrvaške poslujeta dva GSM operaterja: VIPnet (pozivna številka 091) in CRO-NET (098). Slovenska družba Mobitel GSM je pripravila cenejše pogovore iz Hrvaške v vsa slovenska omrežja pri mobilnih operaterjih VIPnet (do 30. 8. je klic za naročnike Mobitel 144 tolarjev na minuto) in HTmobi-le (do 20. avgusta v fiksno omrežje 116, v mobilno omrežje pa 154 tolarjev). SMS sporočilo je pri obeh operaterjih 43 tolarjev, HTmobile pa ima še dodatni 50 % popust vsak dan med 17 in 18 uro. Mobikartice lahko kupite na VIPnetovih prodajnih mestih, na OMV bencinskih postajah in poštah. Katja Dolenc Srečanje Urbančičev Večina potomcev družine Urbančič, nekdanjih lastnikov gradu Turn in Dvor, danes živi na Islandiji. Festival Carniola Poletje v Kranju cooom** junij-scprember-2003 Vikend vam po C§3 ajboljša istrska vka etno glasbe & Traoshisrria Eose Grad Khislstein, petek, IS, PfOJecr Zlusr iz Maked Pungert, sobota, 16.8. ob 21 www.FesrivalCarniola.com fjtriglav MKSTNA OIM^NA KRANJ J PROBANKA Preddvor - V Preddvoru so se minuli četrtek srečali potomci družine Urbančič, nekdanjih lastnikov gradov Turn in Dvor. V tolikšnem številu in v Preddvoru so se letos zbrali prvič, čeprav je bilo podobno srečanje organizirano že enkrat prej. Ur-bančičevi so se najprej srečali na Dunaju, kamor so pripotovali prvega avgusta, sedmega so se odpeljali v Preddvor in potem nazaj v Avstrijo, kjer so ostali do devetega avgusta, ko so praznovali stoletnico rojstva dr. Viktorja Urbančiea, ki je umrl v 95. letu starosti. Turn dom za ostarele, Dvor načel zob časa Grad Turn je bil postavljen v 14. stoletju. Prvič ga omenjajo leta 1408. Takrat je obsegal 102 kmetiji, kar je največ posesti, glede na druge preadvorske gradove. Lastniki gradu Turn in gradu Hrib so bili celjski grofje. Ob koncu stoletja pa so grad Turn oddajali v zakup vitezom iz Podkrnosa, v začetku 15. stoletja pa je grof Ulrik Celjski podelil Frideriku Schrottu v fevd dva dela gradu. Leta 1439 je grad porušil Jan Vitovec, 34 let kasneje pa so ga razdejali Turki. Po izumrtju Celjanov je grad leta 1456 pripadal Habsburža-nom, kasneje je postal last Jurija barona Egkha, 1677 pa je posest prešla v roke Dinzlov. Dinzli so grajsko poslopje, ki je bilo v bojih za celjsko dediščino precej porušeno, obnovili in prezidali. Kot kaže je Turn takrat dobil podobo, ki jo v veliki večini kaže še dandanes. Grad je postal last Urbančičev leta 1793. Vnukinja Martina Urban-čiča je bila prva slovenska pisateljica Josipina Turnograjska. V njihovi lasti je posestvo ostalo do leta 1909, ko ga je kupil graŠčak Oton pl. Detela, ki je leta 1945 v žalostnih okoliščinah umrl. Tri leta kasneje so bile v njem nastanjene vojaške enote narodnoosvobodilne voj- ske, kasneje Jugoslovanske ljudske armade, ob koncu istega leta pa je grad začel dobivati vlogo, ki jo ima še danes: postal je prebivališče starostnikov. Danes se grad Turn imenuje Dom oskrbovancev Albina Drolca. li v kar precejšnem številu. Dr. Viktor Urbančič je bil Astin ded. Rodil seje leta 1903 in kot otrok živel v Sloveniji, kasneje odšel poučevat na Dunaj, pred drugo svetovno pa na Islandijo. Asta se ga spomni kot glasbeni- V tolikšnem številu in v Preddvoru so se letos zbrali prvič, čeprav je bilo podobno srečanje organizirano že enkrat prej. Urbančičevi so bili nekaj časa tudi lastniki gradu Preddvor, ki se je nekoč imenoval grad Dvor. Grad je omenjen že 1147. leta. Zraven njega stoji cerkev, ki je bila posvečena sv. Katarini inje v 12. stoletju skupaj z gradom pripadala vetrinjskem samostanu. Zgodovinsko gledano je grad služil različnim namenom in je hitro menjal lastnike. Bil je samostan, sanatorij, letovišče in na koncu vzgojni zavod. Urbančičevi so postali njegovi lastniki leta 1805, vendar le do 1897. leta, ko je Dvor dr. Viktor Urbančič, takrat univerzitetni profesor na Dunaju prodal dr. Maksimiljnu Wurzbachu pl. Tannenbergu za 90 tisoč goldinarjev. Potomci Urbančičev živijo v tujini Asta Urbancic je doma v Reykjaviku in je ena izmed številnih potomcev omenjene družine, ki so se v Preddvoru zbra- ka, organista in dirigenta, predvsem pa največkrat v vlogi učitelja. Asta ima danes svoje otroke in ponosna je na priimek, ki ga nosi. Srečanja seje udeležilo več kot 55 potomcev. Pred preddvorsko občino jih je v jutranjih urah sprejel in pozdravil preddvorski župan Franc Ekar in organizatorki srečanja Sibyl Kneihs Urbancic podaril šopek vrtnic. Potem so si potomci rodbine Urbančič najprej ogledali preddvorsko cerkev, nato grad Dvor, ki Preddvoru nikakor ni v ponos, saj ga je zob časa že močno načel. Do lanskega leta so v njem bivali otroci Vzgojnega zavoda Preddvor, sedaj pa je prazen. Trenutno je v denacio-nalizacijskem postopku in kakršna koli dejavnost, posegi ne pridejo v poštev. Na koncu so se odpeljali še v Potoče, kjer so si ogledali grad Turn, ki pa danes služi kot dom starejših občanov. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Laibach grad Khislstein - Kranj 5. september ob 21:30h Info: www.FestivalCarniola.com Predprodaja vstopnic od 15. avgusta 2003: Študentski servis Cmok, Aligator studentski servis c « HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Madžarske toplice 28.8. do 31.8 in 26.8. do 1.9.; Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Gradaland 25.8; Trst: 5.9; Medžigorje: od 12. do 14. 9.; Šenčur: 251-18-87 GLASOV KAŽIPOT Prireditve -> Vaški dan Rateče - TD Rateče - Planica vas vabi na tradicionalni 12. Vaški dan, ki bo v Ratečah 15. avgusta. Od 13. ure dalje si lahko ogledate nastop citrark iz Rateč in folklorne skupine Triglav. Ob 14.30 uri bo promenadni sprevod godbe na pihala in ostalih nastopajočih v narodnih nošah, izpred vaške lipe, med gostilno Šurc in Mojmir, do vaškega trga na Gorici - pred gostilno Žerjav. Sledil bo pozdrav gostov in otvoritvena prireditev na vaškem trgu, nastop godbe na pihala, mešanega pevskega zbora iz Kranjske Gore, folklorne skupine "kopjaši" in Kurenti iz Spuhlje pri Ptuju, folklorne skupine Triglav in citrark. Ogledali si boste lahko tudi stare običaje - predelave volne in razstave ročnih dei s pestro ponudbo domačih jedi. Ob 16.30 uri pa se bo začela veselica s plesom na vaškem trgu, kjer bo igral ansambel Dan in noč. Zvezda večera bo Natalija Verboten - ob 20. uri. Žegnanje na Krvavcu Krvavec - V nedeljo, 17. avgusta, bo žegnanje na Krvavcu. Sveta maša bo ob 10. uri pri kapelici Marije Snežne. Obiskovalci bodo lahko poskusili razne planšarske specialitete, obiskali Dom na Krvavcu in hotel v Tihi dolini. Gondol-ska žičnica bo na Krvavec vozila med 8. in 19. uro, dvosedežnica Kriška planina in enosedežnica Gospinca pa med 9. in 16. uro. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 12. avgusta, ob 16. uri bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. Ob 20.30 uri bo v kavami hotela Park Jazz večer - Irena Vidic kvintet. V četrtek, 14. avgusta, ob 20.30 uri bo v Trgovskem centru Bled Veselo po domače, kjer bo igral ansambel Igor in Zlati zvoki. Predstavitveni koncert udeleženk glasbene delavnice Pikolo pa bo ob 20.30 uri na Blejskem otoku. Kiselfest Kranj - V okviru poletnega otroškega Kiselfesta bo v četrtek, 14. avgusta, ob 18. uri na vrtu gradu Khislstein na sporedu lutkovna predstava Kje je čarobna palica? v izvedbi čarovnika Romana Freliha. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo. Družabno srečanje Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane na družabno srečanje - piknik, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, z začetkom ob 11. uri na Pristavil. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri z zadnje postaje na Hrušici in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. V primeru dežja piknik odpade. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - V četrtek, 14. avgusta, ob 21. uri se bo začela procesija z lučaki, in sicer od cerkve do hotela Kotnik. V petek, 15. avgusta, bo v Ratečah potekal 12. Vaški dan. Ob 18. uri bo pred TIC Kranjska Gora start Kranjskogorske desetke. Prav tako ob 18. uri pa se bo pred trgovino Pr" Katr na Dovjem začel Slovenski večer. Srečanje na Poreznu Kranj - Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Kosovela, borci Ing. bataljona XXXI divizije in borci Gorenjskega vojnega področja vabijo na letno srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, ob 11. uri na Poreznu. Pohod na Porezen je mogoč iz sledečih smeri: iz Cerknega - po poti Kosovelove brigade; iz Železnikov, preko Davče -po poti Gorenjskega vojnega področja; iz Jesenice, po dolgi poti (Podbrdo - Petrovo brdo). Koča na Poreznu je oskrbovana. Prijateljsko srečanje Lom - Društvo invalidov Tržič tudi letos vabi svoje člane na prijateljsko srečanje, ki bo v soboto, 30. avgusta, z začetkom ob 11. uri pred domom krajanov v Lomu pod Storžičem. Za vse, ki nimate lastnega prevoza, bo zagotovljen prevoz z avtobusom. Prijave sprejemajo do vključno torka, 26. avgusta, v društveni pisarni ali po tel.: 596-34-02, med 15. in 17. uro. Prijavite se lahko tudi pri tajnici Jožici po tel.: 031/429-929 ali predsedniku po tel.: 041/762-623. Veseli večer pod lipo Srednja vas v Bohinju - Športno društvo Srednja vas - Bohinj vabi v petek, 15. avgusta, na veseli večer pod lipo. Start kolesarske tekme na planino Uskovnica bo ob 14. uri (prijave zbirajo do 13. ure). Tekmovanje bo v treh kategorijah, in sicer otroci do 15 let, člani - članice od 15 do 45 let in veterani nad 45 let. Dolžina proge je 7 km, najboljši trije v kategoriji pa dobijo medalje. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri pod lipo v Srednji vasi. Na veselem večeru pod lipo, ki se bo začel ob 16. uri vas bodo zabaval ansambel Vagabundi. Srečanje upokojencev Gorenjske Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra, na Soriški planini. V kulturnem programu, ki se bo začel ob 10. Oh bodo nastopili: pihalni orkester Alples, mešani pevski zbor DU za Selško dolino in har-monikarski orkester Niko Železniki. Po končanem programu vas bo zabaval ansambel Ptujskih 5. Odhod bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4. Pokaži, kaj znaš Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira prireditev Pokaži, kaj znaš. Zato vas v soboto, 16. avgusta, ob 17. Rodio Triglov a~; m"! r.*Mnlikii^ Oni Altvreic fiarfffiiiktV ® Pivi glo/ Corenj/ke^ Prvi glo/ek Gorcnj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj uri vabijo na njihov vrt v Kranju, Tomšičeva 4, kjer vas pričakujejo s svojim nastopom glasbeniki na razne instrumente, pevci in humoristi. Če pa želite tudi sami sodelovati na prireditvi se lahko prijavite do srede, 13. avgusta, v društvu, kjer boste dobili prijavnico. Po uradnem delu bo še družabno srečanje ob živi glasbi, kjer boste lahko tudi zaplesali. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si Prireditve v Tržiču Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmi in čarovniški-mi showi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. V petek, 15. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič glasbeni večer Folk Slovenije, v izvedbi Kulturnega društva Folk Slovenija. V soboto, 16. avgusta, ob 10. uri bo v atriju občine otroška predstava Čarovnik iz Oza, v izvedbi Potujočega gledališča Kranjski komedijanti. Dan teric Davča - Kultura lanu na Loškem je bila že v času srednjega veka zelo razširjena, v Davči je predelava lanu potekala skoraj v vsaki hiši. V prid ohranjanja omenjenega običaja vsako leto TD Davča organizira etnološko prireditev Dan teric, ki bo tokrat 16. in 17. avgusta, kjer nazorno prikažejo postopke predelave lanu, od žet-ja, trenja lanu, do izdelave oblačil. Ob koncu celotno dogajanje popestri še glasba. Srečanje upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4. Na Ojstrnik Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 16. avgusta, na planinski izlet na Ojstrnik nad Kanalsko dolino pri Trbižu v Italiji. Tura ni zahtevna, hoje bo za 5 ur. Dodatne informacije in prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure, po tel.: 531-55-44. Turistični izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 2. septembra, (in ne 9. septembra). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do petka, 29. avgusta, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. PD Iskra Kranj vabi Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 17. avgusta, zanimiv izlet na Lipanski vrh, Brdo in Debelo peč nad Pokljuko. Odhod z osebnimi vozili bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: stanko.dolensek@celzi-ja.si, tel/. 040/20-61-64; Tatjana, tel.: 041/971-537 ali v pisarni društva v sredo, od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3 -do vključno petka, 15. avgusta. Kopalna izleta Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na enodnevni kopalni izlet v Izolo, ki bo 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hkrati pa vabijo na dodatni kopalni izlet, in sicer na Debeli Rtič, ki pa bo 27. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Na Tolminski Kuk Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi 23. in 24. avgusta na dvodnevni planinski izlet -na 2085 m visoki Tolminski Kuk in 1881 m visoki Tolminski Migo-vec. Tura je lahka in primerna za vse planince. Prijave sprejemajo na PD, tel.: 51-20-667 - število udeležencev je omejeno. Pohod na Viš Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet na Viš, ki bo v soboto, 16. avgusta. Tura je zelo zahtevna in je primerna za izkušene planince z dobro kondicijo. Odhod iz Preddvora bo ob 4 uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65 (v večernih urah), do četrtka, 14. avgusta. Na Krvavec Kranj - Planinska in pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 14. avgusta, pohod na Krvavec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do 13. avgusta do 12. ure. Izlet v Italijo Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet v Italijo (Vincenza - park Si-gurta - Mantova), ki bo v torek, 26. avgusta. Odhod avtobusa iz Žabnice bo ob 5.45 uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki do vključno 15. avgusta oziroma do zasedbe mest. Soteskanje po Iški Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v petek, 15. avgusta, za vse ljubitelje tekoče vode zanimiv izlet s soteskanjem po Iški. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do srede 13. avgusta. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. Steelina zgodba Kranj - Društvo Pungert Kranj vas vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled razstave Steelina zgodba - avtorice Metke Gosar. Avtorica se bo predstavila z ilustracijami (mešana tehnika) in lutkami (žična struktura in akrilna poslikava). Razstava bo na ogled do 3. septembra. Sani Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka obvešča, daje etnološka raz- stava o restavriranju sani, ki je na ogled v Okroglem stolpu, podaljšana do 31. avgusta. Razstavo si lahko ogleda vsak dan, od torka do nedelje med 9. in 18. uro. Žive naj vsi narodi Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, če imate na obisku prijatelje iz tujine, na ogled razstave Žive naj vsi narodi, ki je na ogled v Galeriji Prešernove hiše. Razstavljeni so prevodi Prešernove Zdravlji-ce v 23 svetovnih jezikih. Koncerta opernih arij Mengeš - Do sobote, 16. avgusta, bomo v Sloveniji poslušali in videli soliste Birminghamskega konservatorija, ki so v zadnjem času posegali po številnih nagradah. Koncerti pesmi in čudovitih melodij iz sveta opere in muzikala bo še v četrtek, 14. avgusta, ob 20.30 uri v Termah Snovik, v petek, 15. avgusta, ob 20.30 uri v Grand hotelu Emona v Portorožu in v soboto, 16. avgusta, ob 20. uri, ko bo zaključni koncert v Kulturnem domu Mengeš. Vstopnice za koncert v Mengšu so na voljo v Vele restavraciji Korner, Trdinovi kleti in dve uri pred koncertom. Koncert ob jubileju Vintgar - Turistično društvo Gorje vas ob 110-letnici odkritja soteske Vintgar vabi na koncert Godbe Gorje in Moškega pevskega zbora z gosti. Prireditev bo v nedeljo, 17. avgusta, ob 15. uri pred vhodom v sotesko Vintgar. Agencija za zaposlovanje www.iss.si, e-mail: iss@iss.si modra Številka • 0801058 Pozor, delodajalci, delavci! ^^^^ GOSTILNA RESIAVRAOjA GAIJMIA Festival Radovljica Radovljica - Danes, v torek, 12. avgusta, ob 20. uri bo v radovljiški graščini otvoritveni koncert festivala. Nastopil bo angleški instrumentalni ansambel Florilegi-um, ki je eden vodilnih ansamblov na zgodovinskih glasbilih, pridružil pa se jim bo tudi kontra-tenorist iz Amerike. Jutri, v sredo, 13. avgusta, ob 20. uri bo koncert v graščini, na katerem bo prva koncertna predstavitev klavi-korda v Sloveniji. Na čembalo in klavikord bosta igrala Johann Sonnleitner in Štefan Mueller iz Švice. V četrtek, 14. avgusta, ob 20. uri pa bo v graščini nastopil The Palladian ensemble iz Velike Britanije. "Pri Jožovcu" Begunje Glasbeni program: SREDA, 13. augusta 2003 - glasbeni večer z ansamblom ZUPAN PETEK, 15. avgusta 2003 - glasbeni večer s hišnim ansamblom JOŽOVC Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije po tel.: 04/5333 402, fax: 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si. MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48 8201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE OTOK KORČULA - Lumbarda, ODDAM APARTMAJE, krasna lokacija. g 00385915223310_9Jj5i_ PAG Metajna, polpenzion, 20 EU, 5 m od morja, tudi apartmaji, zelo ugodno. g 031/462-085_ 9"'» TERME ČATEŽ ODDAM POČITNIŠKO Hl-ŠICO z vso opremo, g 041/774-286 09/2 ODDAM ve APARTMAJEV v Umagu. g 041/254-842_ 9995 ODDAM APARTMA otoku KRKU Pineziči od 24.8.2003 dalje, g 041/236-387 ADRIJA 450, I. 80, 2+2 toal. prostor, baldahin, registrirana, prodam za 390.000 SIT. g 040/72 56 46 1001? VIKENDI BOH. BISTRICA; 36,85 m2, prodamo I 00 izdelan apartma v neposredni blizini Koble. CENA: 11,7 mio SIT, SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000____ Najamem opremljen bivalni vikend z vrtom, lahko tudi odkup. g 031 /666-446 APARATI STROJI VILIĆARSKI TELESKOP za traktor, pro-dam. g 041/648-917_9883 VREČE za silos, trosilec umetnega gnoja, puhalnik, Hojblitz, cirkular, prodam, g 041/641-142 _989j_ Prodam PUHALNIK. g 5725-208 9898 Prodam VILIČAR INDOS 750 kg-akumula-torski, ZGRABLJALNIK-obračalnik URO 3000, BIKCA sivca, g 041/888-131 9921 Ugodno prodam MASAŽNI APARAT TO-NIC FLEX še v garanciji, g 20-26-716 Prodam GRADBENO ELEK. OMARO, trofazni, dvotarifni števec in neonske svetilke g 23 11 021 994fi SVETLOBNI REGULATOR 12X2 KW za osvetljevanje gledališkega odra, scena skupaj z mešalno mizo, ugodno prodam, g 041/409-904, 51 31 746_995^ PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam. g 041/878-494_9955 Prodam SILOKOMBAJN SK 80. g 041/675-453__996i_ Prodam PRALNI STROJ, ELEKTROMOTOR z reduktorjem in brez od 0,75 KW do 3,7 KW. g 041/884-179_9973 Rabljen SOKOVNIK ugodno prodam, g 5744-659 _10000 Proam 4 leta star PRALNI STROJ Bosch, mala okvara, 15.000 SIT, g 574 38 99 Zamrzovalno omaro GORENJE 306 L prostornine poceni proda. Tel.: 041/597 067 Prodam barvni TISKALNIK HP 610 C s ka-bli. g 041/512-231_10004 VRTALNI STROJ stebrni MK 3, kupim, g 041/503-776_moro BALIRKO za kvadratne bale z manjšo okvaro, prodam, g 041/503-776 10010 KOMBAJN za krouzo SK 80, ugodno prodam, g 041/503-776_ ioon Za simbolično ceno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, g 2042-824 10021 GR. MATERIAL Prodam dva kompletna OKNA in kupim VHODNA VRATA, g 2331-564 9895 Prodam OPAŽ (fabjon) in DESKE za "šoln-go". g 514-12-22 9931 Ugodno prodam 20 let staro GAŠENO APNO caa 1000 kg. g 204 27 65 9933 Prodam nov SVETLOBNI JAŠEK za kletno okno, dim. 1 m x 1 m, širina mreže 40 cm, g 5949 161, 041/281-590 9948 Prodam ŠPIROVCE, DESKE umetno suhe plohe, opaž in bukova drva. g 041/637-100 OKENSKA KRILA več dimenzij, prodam, g 25 75 560 10012 HIŠE PRODAMO MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA. 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljublja-na, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prr> daje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA-65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000 KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000_ KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000 ZBIUE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2. sončna, mirna lega, brez provizije . CENA: 68,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 VISOKO - okolica, 2 - stanovanjsko hišo, lahko tudi po etažah, parcela skupaj meri 826 m2, l.izgr. cca 1976, cca 40 mio: Mike &Co. d. o. o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, 30 let, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581_ NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in poslovnim prostorom, 27 let, parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 CERKLJE NA GORENJSKEM - DVORJE, prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru. CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine, net VODICE, na 521 m2 zemljišča prodamo samostojno enodružinsko hišo, 101 m2 v etaži, hiša stara 25 let, v celoti podkletena, bivalno pritličje pravtako mansarda, balkon, CK-trda goriva, tel.priključek, vseljiva po dogovoru. CENA: 34.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. eta-ža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovoru.CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj. nepremičnine, net KRANJ - STRAŽIŠČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo staro 45 let, 93 m2 bivalne površine v etaži, 599 m2 zemljišča, hiša je delno prenovljena, v celoti podkletena, pritličje, 1.nadstropje, ter nedokončana mansarda. CENA: 32.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net Kranj - center - prodam STAREJŠO HIŠO s papirji za gradnjo večstanovanjskega objekta. Tel.: 041/647-257 KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodru-žinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREDDVOR, bližina - 3 leta stara stan.hiša vel. 10x12 m, parcela 665 m2, zelo lepo urejen vrt in notranjost hiše, cena » 77,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Vodovodni stolp - posl.-stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena - 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, center - stan,hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena - 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Škofja Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena ■ 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, bližina centra-stan. hiša vel. 10x12 m v treh etažah, stara 100 let, obn. pred 8 leti, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Primskovo - ob glavni cesti 1 /2 hiše (pritličje), primerna za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena - 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan. površina 150 m2, cena = 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupaj 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 HIŠE KUPIMO NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333 9388 Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. g 041/681-510 9535 HIŠE PRODAMO KRANJ Vodov, stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1 /2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 9383 PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT.PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333,041/333 222 9384 KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru, DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9385 KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333 938? Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. g 041/721-7 2 0 9668 IZOBRAŽEVANJE VPISUJEMO v poletno šolo kitare in celoletno šolo ljubiteljske in klasične kitare! STUDIO TANGO, Britof 316, g 232-46-77 ali 041 /820-485 9939 Prodam KNJIGE za 1. in 2. letnik visoke poslovne šole. g 031/684-134 9944 KOLESA Poceni prodam MOŠKO ROGOVO KOLO. g 204-17-80 996? Za 3000 SIT prodam otroško kolo Kekec. g 2310-189 10005 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na g 530-65-55 ali 041 /721 -637 9363 Kupim ohranjen TRAKTOR Štore ali Univer-sal 4x4 od lastnika. g 041 /754-709 9882 Kupim avtomatsko tehtnico za krompir. g 041/538-583_9884 Kupim HIDROFOR za vodo. g 5331-585 8897 Kupim SILAZNO KROUZO. g 041/711-866, 25 66 500_9906 SENO kupim, g 031 /292-142 99?s Kupim pomivalno korito bele barve. g 031/513-956 9926 CISTERNO za pitno vodo 2000 I ali več kupim, g 51-41-354 993/ LOKAL ODDAM KRANJ CENTER ugodno oddamo več obnovljenih poslovnih površin, pisarne različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_9694 V Lescah ODDAM oz. prodam 1930 m2 ZEMLJIŠČA z obstoječo delavnico 100 m2. g 031/65 81 54 po 18. uri 9757 V najem ODDAM PROSTOR 70 m2, lahko tudi več, primeren za obrt ali skladišče, lokacija na Potokih tik ob cesti Žirovnica, g 5801-141,041/825-667 10003 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o. DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, 6SM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! KRANJ: oddamo poslovne prostore velikosti od 100 m2 - 5000 m2, nekdanji INTEX: PISARNE : 800 - 1.100 sit/m2, Skladišče in delavnice : 300- 600 SIT/ m2. Pismene ponudbe pošljite na naslov FRAST, d.o.o., Jezerska cesta 54 b, KranjTel: 041 / 626 581 Kranj, Primskovo - industrijska cona pisarne 71 m2, 1.90, lasten vhod, cena = 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 99, cena = 470,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net Kranj: poslovni prostor 420 m2 v l.nad., 7 let staro, parkirišča, cena » 175.500,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Zlato polje: gostinski lokal 52 m2, letnik 90, ves inventar, skladišče, parkirišča, cena - 24,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 42 m2 v pritličju objekta, različne dejavnosti, letnik 90, cena = 14,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 OBLAČILA Prodam moško in žensko NARODNO GORENJSKO NOŠO, 1000 EU. g 040/803- 230 9905 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38, cena 35.000 SIT. g 031/782-539, Maja 9910 OTR. OPREMA Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZI-ĆEK Chicco Pick up 6, star eno leto, cena po dogovoru, g 041/551-961 9880 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in AV-TOSEDEZ. g 23 65 690 ali 031 /658-075 JESENICE parcela 1000 m2 na samem, prodam, cena 4,5 mio SIT. g 040/728- 40 4 9907 LESCE okolica TRAVNIK 9200 m2, ravna, mirna lokacija, prodam. Cena 5,3 mio SIT g 031/727-035 10014 OSTALO Ugodno prodamo PISARNIŠKI PULT za dve osebi, zastekljen, g 201 42 47 9530 Poceni prodam staro kmečko skrinjo, nabožne slike in še marsikaj, g 031/223- 130 9892 Prodam kvalitetna OMELA za čiščenje bazenov za mleko. Žnidar, 01/832 31 07 Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir, g 533 15 49 10020 PRIDELKI Prodamo CVETJE GLADIOL 80 SIT, KUMARICE za vlaganje 300 SIT. g 25 36 565,041/789-608 9570 Prodam domače, očiščene PIŠČANCE, lahko tudi po kosih z dostavo na dom. g 041/515-867 9825 Prodam jedilni BIO KROMPIR, večjo količino dostavim, g 252 70 55 9900 Prodam ŠALOTKO in ČEBULO, g 25 91 355 9913 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Vilfan, Žabnica 57, g 2310-268, 041/595-355 9929 JABOLKA summerred že lahko dobite pri Markuti v Čadovljah (Trstenik). g 256 00 48 9960 Prodam KRMNI KROMPIR, g 2311-766 9975 Prodam 20 ha SILAZNE KORIZE. g 040/373-910 9998 Prodam KROMPIR za krmo, Šenčur, 031/460-060 10007 PODARIM Podarim dva MLADA MUCKA, g 2324- 670 9873 Podarim 2 siva in 2 rumena MLADA MUCKA, g 041/981-355 9920 Podarimo KMEČKO PEČ pog pogojem, dajo sami odstranite in odpeljete, g 5317- 800 9923 POSESTI LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parcelo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333 9389 KRANJ BITNJE: zazidljivo PARCEL0.4 80 m2 ali 960 m2, prodam, g 070/283-073 9529 Kupimo kmetijsko zemljišče (večje površine) v okolici Kranja, Škofje Loke, Medvod. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 9692 ndomplan i družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C,:04/20-68-700,1ax: 04/20-68-701 NAKLO; 494 m2, ravna, lepa parcela v naselju hiš. Priključki ob parceli. CENA: 12,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 Tržič-Ročevnica: Zazidljiva parcela 800m2, cena 9.000,00SIT/m2 Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Sp. Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva parcela 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT V pripravi je dokumentacija za izgradnjo STANOVANJSKIH HIŠ, IV. gr. faza - Lahovče. Tel.: 041/647-257 Ambrož pod Krvavcem: zazidljiva parcela za vikend 710m2, sončna, pod gozdom, priključki v neposredni bližini; Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 735m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Škofja loka, Virmaše - 885 m2 zazidljiva parcela, urejen dostop, cena ■ 26.910,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Besnica: zazidljivo parcelo 666 m2, cena = 16.345,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, g 531-48-39, 070/30-10-14 POZNANSTVA Mlajši vdovec išče mlajšo vdovo Gorenjsko za družbo, g 312-24-72 9912 RAZNO PRODAM Prodam GAME BOY ADVANCE, nov, ne-rabljen za 10.000 SIT. g 031/33 99 72 Prodam ŽELEZNO VRTNO OGRAJO in dve pletnki za vino. g 2021-047 9914 Prodam 8 m SUHIH, MEŠANIH DRV (gaber in hrast), po ugodni ceni. g 2024-235 9918 Drulovka in Breg ob Savi - prodam PARCELE z gradbeno dokumentacijo. Tel.: 041/647-257 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 380 I LTH in starinska masivna VHODNA VRATA, dvokrilna. g 031 /37 89 46 9932 Prodam več delno OMARO hrast, višina 220, jogi posteljo dim. 180x200 in Bagat ŠIVALNI STROJ v omarici, g 070/650- 087 9979 Prodam POSTELJO 180 x 90 z jogijem in SLIKO pastel 80 x 50 cm. g 041/364- 504 9992 Prodam 15 m MEŠANIH DRV. g 2023 488 9994 STANOVANJA ODDAMO Škofja loka - 1 G 18 m2 v 13.nad., I. 78, vsa oprema, cena = 35.100,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJSKA GORA - Čičare; 78 m2, 1.nadstropje, oddamo, trisobno, I. 95, neopremljeno. CENA: 70.500,00 SIT/mes. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 BRITOF: oddamo 3ss, 75 m2, lepo adaptirano pred3 leti , 75.000 sit/mes, PLANINA - 1 SS, 40 M2, adaptirano 2000, 58.500 SIT. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 23 44 080 ODDAM 2,5 sobno,opremljeno STANOVANJE, Planina III, cena po dogovoru, g 232-46-07, mob 00436642437105 9725 ODDAM 2 ss, opremljeno in ogrevano v Tržiču, g 041/366-724 9736 2 SS, obnovljeno, prijetno, Kranj ODDAM -prednost imajo pari. g 031/634-605 9887 V mirni okolici Stražišča pri Kranju oddam SOBO v najem s souporabo ostalih prostorov, g 031/461-185 9917 VODOVODNI STOLP 2 ss, opremljeno, prd-plačilo, oddam, g 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9965 ODDAM GARSONJERO ženski, 30.000 SIT mesečno. Contact.p.p. 216, 4001 Kranj 9969 KRANJ PLANINA, oddamo 2 sobno, opremljeno, 45 m2, 59.000 SIT/mesečno, predplačilot, STANOVANJE. DOM NEPREMIČNIN, 202 3300, 2369 333, 041/333 2 2 2 9996 BLED oddam opremljeno sobo, možnost kuhanja, souporaba kopalnice, g 5744- 108 10002 STANOVANJA KUPIMO Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 KRANJ : KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, hitro plačilo. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj.nepremicnine.net STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 938? STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ - NAJAMEMO GARSONJERO ali 2 ss za našo stranko. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 9693 STAN. OPREMA Prodam sedežno garnituro in belo OMARO za spalnico, g 204 1 5 0 9 9889 Prodam kopalniško PEČ trda goriva - elektrika 80 I kotel-nerjavni. g 040/242 237 9902 Prodam GARDEROBNO OMARO v-225cm, d-180cm, g-140cm. g 2311-557 9993 Ugodno prodam lepo ohranjeno SPALNICO Alples, cena po dogovoru, g 041/703-315 10019 ŠPORT Prodam SMUČKO za vodno smučanje, ugodno, g 041/928-086 9888 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Pre-bačevo 34, Kranj g 031 /50-46-42 7698 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. g 041/760-616 9342 Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni, g 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Je-lovška 10, Kamnik, 041/680-751, 01/839-46-14 , 9563 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor KROVSKO - KLEPARSKA DELA obnova dimnikov, barvanje napuščev BRAMAC, GERARD, ESAL, TONDACH, DECRA, CREATON, SENDVIČ PLOŠČE itd. hiter nastop del, v AVGUSTU NUDIMO 5-8% popust. Gostič Krovstvo, Tržaška c. 2, g 01/4344-885,031/875-222 9755 VODIMO POSLOVNE KNJIGE za d.o.o. in s.p. Zelnik in partnerji d.n.o., Jezerska c. 63, Kranj, g 041/518-632 9855 STANOVANJA PRODAMO Kranj-Zlato polje:enosobno stanovanje,po-pol. renovirano, ll.nadst.,36,55 m2,lepo, vredno ogleda. Cena: 11,4 mio SIT- dogovor ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Koroška Bela: prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku,1. nad., 57 m2, zelo sončno, mirno, balkon, vsi priključki, vrt garaža, Cena dogovor. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranj-Planina II: prodamo 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo.večji balkon,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/ 755 296 BLED-Koritenska: Prodamo trisobno stanovanje , I. nads., 74 m2, dva balkona, kopalnica obnovljena,lastniška garaža, zelo lepa in mirna lokacija. Cena: 21 mioSIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 POSAVEC: Prodamo 1/2 hiše oziroma trisobno stanovanje cca 65 m2, starejše potrebno malo adptirati, cena: 13 mioSITITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/ 900 009 Kranj-Zlato polje: 3SS, 73m2, I.nad,starost objekta 35 let, kopalnica WC-obnovl-jeno, velik balkon,takoj vseljivo, cena 17,5 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kr.Gora- Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj.takoj vseljivo, cena 19,9 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 Kranj planina III. atrijsko 3,5 sobo stanovanje 92 m2, popolnoma prenovljeno vseljivo takoj. Cena: 25,8 M SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 755 296 BLED - 85 m2, lastno 2-sobno stanovanje v mansardi letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 25,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 75 m2, staro 40 let, trisobno, pritličje, delno adaptirano, parketi, dobra lokacija. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 ZLATO POLJE - 1 sobno, 36,80m2, obnovljeno, l.izgr. cca1961, cca 11,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.izgr. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLEIWEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII. nad., takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, cca 17 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 3 sobno atrijsko, 85,20 m2, l.izgr. cca 1976, cca 18,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, l.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, adaptirano 1998, 18 mio. FRAST.d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let, l.nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 ZLATO POLJE: prodamo 3ss, 78 m2, l.nad, adaptirano-10 let, 15,5 mio. FRAST, d.o.o. 041 734 198 23 44 080 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ -ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ŠTIRI STANOVANJA, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSARDI, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 1.150,00 EUR/M2, VSELJIVA JANUAR 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, vzelo lepi, komplet obnovljeni staromeščanski niši, prodamo mansardno garsonjero, 28,20 m2, obnovljena leta 2000, francoski balkon, vsi priključki, lastni števec za elektriko, vseljiva takoj, cena 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - PLANIAN III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3.nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju/8, velikosti 42,20 m2, staro 16 let, lega JZ, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7. leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO PODE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovanj-sle površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2. Nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25.let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1.nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3.nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo No-veber 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - NAZARJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 97,10 m2, 6nad./8, 2*balkon, stavba stara 23 let, CK, ISDN, 2>—J Tel./Fax: 04/257-6052 prodaja in montaža izpušnih ^ sistemov ter avtomobilskih blaž.lcev¥moHROE? Prodam NISSAN MICRO 1.0, I. 87, zelo lepo ohranjena. TT 041 /467-257 9909 Prodam FORD FIESTA 1.25, maj 2000, 29000 km, cena po dogovoru. TT 25 11 692, 040/52 10 00_9915 Prodam FORD ESCORT 1.6 16 V,I. 94, klima, CZ, AB. TT 040/883-871 9930 Prodam HYUNDAI ACCENT I. 97. TT 031/554-525 0935 Prodam FORD ESCORD, bel, 1997, prva Istnica, odlično ohranjen. TT 040/728-880 9941 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, ugodno. TT 031/378-744 9942 Za 350.000 SIT prodam Z 101, reg. 30.12.2003. ~ 25 41-103 9945 MB E 20 KOMPRESOR ELEGANCE, I. 99, vsa možna oprema, zelo ugodno. TT 041/774-286 9971 FORD MONDEO 1.8 GLX, I. 97, nov model, klima in vsa ostala oprema, zelo ugodno. TT 041/787-050 9990 PEUGEOT 307 HDI XT, I. 2001, 5 v, avtom, klima, ostala oprema. TT 041/398- 574 9991 Prodam LADO SAMARO 1300,1. 92,vozna, neregistrirana, cena 40.000 SIT. TT 031/755-816 9997 Prodam OPEL ASTRO KARAVAN 1.6, I. 97, za 1.150.000 SIT. TT 041/812-770 Irma 9999 ZAPOSLIM V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavska ulica 18, Žiri, TT 041/650-975 9557 VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, TT 041/614-722 9574 Najamemo AVTOPREVOZNIKA s kombijem, prostornine vsaj 15 kubikov, za razvoz kruha od 3 do 8 ure zjutraj, na relaciji Bled-Kranj-Bled, vsak dan. TT 031/395-545, Pekarna Planika, d.o.o., Triglavska 43, Bled 9732 VOZNIKA za razvoz perila in oblačil, redno zaposlimo. Bistra,d.o.o., Sp.trg 12, Šk. Loka, TT 511-17-44 9750 Takoj zaposlimo: 2 slikopleskarja 1 vodjo skupine slikopleskarjev 2 polagalca parketa Kalan Peter, s.p., Bertoncljeva 36, Kranj, tel.: 041/735-935 Zaposlimo PEKA. TT 041/799-249, Robert Bernik s.p., Bukovščica 25, Selca 9859 Iščemo komunikativna dekleta ali upokojenke za delo v telefonskem studiu v Kranju. Delovni čas prilagodljiv. Pokličite 201-06-85, Prešernova družba d.d., Opekarska 4 A, Ljubljana 9876 Potrebujemo 1 x tedensko pomoč v gospodinjstvu, 041/647-257 9904 V Kranju zaposlimo osebe, ki so ambiciozne in spretne z besedami za delo telefonista v prijetni ekipi. TT 040/614-575, CZ,d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 9962 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem redno zaposlitev. Imam izpit B kategorije. Akviziterstvo odpade. TT 031/770- 279_9531 Iščeva delo: varstvo otrok na domu, starih od 4 leta in več, Kranj z okolico, (od 17.8.03-31.8.03). TT 040/249 795 98io Če vas ni doma, poskrbiva za vaše DOMAČE ŽIVALI na domu od 17.8.03 do 31.8.03 v Kranju ali njegovi okolici. TT 040/249-795 9811 ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ išče zaposlitev, primerno izobrazbi, instrukcije, prevajanje angleščine. TT 20-45-275, Igor Iščem delo igram na obletnicah, porokah, s frajtonarico + midi. TT 2522-152 ali 031/582-457 9916 Jaz iščem delo, vi potrebujete kakršnokoli pomoč! Pokličite 031/797-113 9931 Zaposlitev išče duo, s frajtonarico igra na zabavah, porokah, obletnicah. TT 533 10 15 10006 24 - letno dekle išče delo. Sem gimnazijski maturant in ekonomski tehnik. TT 031/875-155 10016 ZAHVALA Ob velikem ljubileju moje žene Ane Bobnar, ob 91-letnici njene starosti se najlepše zahvaljujem: g. županu Mirotu Koželju iz občine Šenčur in spremljevalki ter predstavnici KS Voglje za obisk, darila in toplo besedo. Zelo se zahvaljujemo novinarjem Gorenjskega glasa. Iskreno hvaležni mož Vinko Bobnar. 9879 ŽIVALI RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Oman Janez,s.p., Zminec 12, Šk. Loka, 512-7878 9741 PRAŠIČE, različno težke prodam in pripeljem na dom. TT 041 /724-144 9773 6. septembra bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20_tedenske rjave jarkice). Zbiramo naročila. Žabnica 39, TT 23 11 76 7 9778 M V SPOMIN Kako bi dihal rad, pa me tišči teptan poslušal, gledal, sedel med vami; nad mano grob preran, katero vmes povedal, 13. avgusta mineva leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi IVAN ŽEROVNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče. NJEGOVI ODDAM tri leta staro PSIČKO - škotsko ovčarko. -a- 041 /326-673 9801 Prodamo RJAVE KOKOŠI pred nesnostjo, stare 19 tednov. Beleharjeva 49, Šenčur, 25 11 875_sage Prodam 3 TELIČKE simentalke, težke od 40-140 kg. TT 512-21-46_ gsai Prodam 4 mesece staro PSIČKO BERN-SKO PLANŠARSKE PASME. TT 041 /654- 188 9885 Prodam TELIČKI simentalki, stari 2 in 5 tednov. TT 031 /236-854_ anan Prodam KOZICO staro 4 mesece. TT 5141-476_989i_ Prodam BIKCA frizijca 14 dni starega. TT 5310-201_9896 Prodam KOZE in KOZLIČKE, stare 3 mesece. TT 041/855-107 9903 Ekološka kmetija proda BIKCA simental-ca, starega 7 mesecev. TT 5146-705 9908 Prodam 10 dni staro TELIČKO simental-ko. TT 031/463-295 99,9 Prodam JAHALNO KOBILO z rodovni-kom, brejo 8 mesecev, zelo ugodno. TT 040/668-804, 5185-291 9924 Ugodno prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. TT 2316-850 9927 Ugodno prodam par LABODJIH in par ENDEMSKIH GOSI ter več RACK. 070/810-737 9934 Prodam OČIŠČENE PIŠČANCE, doma vzrejene in zajce pasme novo novozelndce in nitrance. TT 040/834-563_9943 Prodam KOZI z mlekom in KOZLIČKE. TT 5725-751, zvečer 9947 Prodam mlado KRAVO brejo 8 mesecev. TT 01/361-30-25_9950 Prodam BIKCA 4 mesece starega. TT 041/575-259_ 9954 Prodam TELIČKO belgijko, težko 130 kg in podarim KUŽKA mešančka. TT 25 21 499 9956 BIKCA simentalca težkega 110 KG, prodam. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 9957 Kupim KRMNI KROMPIR IN PRODAM pašno KRAVO z bikcom, simentalko in PRAŠIČE od 20-130 kg. TT 01/3645-360 Wk&mmm mm m Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Racto Beta d«0. Šmajetoa 6,4000 Krant Prodam ZAJCE, KANARČKE, NIMFE in CEBRICE. TT 204 66 40 9966 Prodam več BIKCEV simentalcev za nada-Ijo rejo, cena ugodna. TT 031 /671-697 9974 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni ter bazen za mleko. TT 23-12-391 997/ Prodam 10 dni stari TELIČKI simentalki. TT 2571-548 9978 Prodam RJAVA BIKCA stara 5 dni in kupim KORUZNO SILAŽO. TT 040/804-336 9980 Prodam TELIČKO simentalko, težko 180 kg. TT 031 /710-970 9982 Prodam dve KRAVI pred telitvijo, BIKCA in TELIČKO, vsi simentalci in JAGNETA za za-kol. TT 595 74 64, Lojze_10013 Prodam PRAŠIČE težke 60 kg. TT 5333-148 10018 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta). TT 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566 Gama mm najbolj športna frekvenca ZAHVALA V 62. letu nas je zapustila draga mama in babica IVANKA MILOJEVIČ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ZD Kranj, Društvu upokojencev Škofja Loka, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebne zahvale kolektivu Onkološkega inštituta Ljubljana za nudeno pomoč. Hvala g. župniku Miklavčiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Jasmina, sinova Goran in Srečo ter vnučki Taja, Manca in Maks Škofja Loka, 8. avgusta 2003 Hiša tiha je postala, ZAHVALA ko si vzel od nas slovo, sedaj v domu je praznina, v srcih naših grenka bolečina. V 80. letu je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu, stricu in tastu NAČETU SAJOVICU iz Goric, p.d. Gabrovemu atu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, praporščakom, nosačem in govorniku PGD Gorice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre g. župnikom g. Alojzu Zupanu, g. Jožetu Andolšku, g. Francu Levsteku, cerkvenemu pevskemu zboru iz Goric in pogrebni službi Jerič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali. Žalujoči: žena Dora, hčerka Dori in sin Nace z družinama Gorice, 7. avgusta 2003________«_-______. Odšel si z obupom v srcu in s seboj odnesel neizmerno bolečino. V SPOMIN TOMU KREMŽARJU z Golnika 12. avgusta 2003 mineva leto dni, odkar te med nami ni. Ostali so spomini, bolečina, ostala strašna je praznina in pogled uprt v nebo, kjer upamo, da ti je lepo. Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in mu ob mnogo preranem grobu prižigate sveče. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrla JULKA ROZMAN upokojena poštna uslužbenka Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 11. avgusta 2003. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo Marte inn&I Me AAopem prit, PF*e3 NA ^To! TOREK SREDA ČETRTEK 5 od 14 "C od 15 °C » » od 16 "C do 32 °C do 34 °C do 30 °C V naslednjih dneh bo sončno in vroče. Tu in tam bodo možne vročinske nevihte. V četrtek se bo čez dan poslabšalo, pojavljati se bodo začele krajevne plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na petek okrepile. Pastirji so nas bili zelo veseli Minuli teden je bil na Veliki planini drugi etnološko renovacijski delovni tabor, ki gaje organiziral Študentski klub Domžale. Mladi iz Evrope so spoznali delček slovenske naravne in kulturne dediščine, bili nad njo navdušeni, pastirji pa nad njimi. Velika planina - Enajst prostovoljcev in prostovoljk iz Španije, Italije, Belgije, Švice, Švedske, Poljske, Velike Britanije, Češke, Finske, Nizozemske in Slovenije je v neokrnjenem delu planinskih pašnikov na čudoviti Veliki planini za dva tedna združila želja po aktivnem in obenem koristnem preživljanju prostega časa ter spoznavanju novih krajev, ljudi in običajev. V Slovenijo so prišli na podlagi vsakoletnega mednarodnega razpisa SPD Erazem -New York Open Societv za delovne tabore po svetu ter zaradi zanimive in redke dejavnosti, ki jo takšni tabori nudijo. Tabor na Veliki planini je v sodelovanju z Zavodom za prostovoljno delo Voluntariat iz Ljubljane in občino Domžale že drugo leto organiziral E. Študentski klub Domžale, saj so bili nad lanskoletnim uspelim zelo navdušeni, nad njimi pa so bili navdušeni tudi pastirji. Letošnji tabor je bil podobno zasnovan in imel podobne dejavnosti. Uroš Košir, vodja tabora, je pojasnil, daje v Tomo spet doma Kranj - V nedeljo se je iz Etiopije domov vrnil Tomo Križnar svetovni popotnik in borec za človekove pravice. Po mesecu dni ječe, v priporu je bil zato, ker je v državo vstopil brez ustreznih dokumentov in ker naj bi se na območju med Sudanom, Kenijo in Etiopijo zadrževal in snemal brez dovoljenja. Upa, da se bo na to območje v prihodnosti lahko še vrnil. Tomo Križnar se je pred Štirimi meseci znova odpravil v del sveta, ki ga kot borca za človekove pravice zanima že vse od sedemdesetih let. Tokrat je na filmski trak beležil to, kar se dogaja etiopskemu plemenu Kat-čipi, ki živi na jugu Sudana. Otroke tega ljudstva namreč plenijo tamkajšnji uporniki in jih prodajajo globlje v Sudan družinam, ki jim sifilis že dlje časa onemogoča, da bi imele otroke, želijo pa se "razmnoževat" naprej. Kot je v teh dneh večkrat povedal Tomo Križnar, gre za Še en primer novodobnega suženjstva, ki očem širše javnosti ostaja skrito. O tem želi posneti dokumentarec in človekoljubne organizacije s tem opozoriti, naj reagirajo in zaustavijo tragedijo, ki se dogaja temu ljudstvu. Podobno so po zaslugi njegovega dokumentarca Nuba, čisti ljudje danes v nubskih gorah na jugu Sudana mednarodni opazovalci. Etiopske oblasti so kljub napovedanem sojenju svojo odločitev spremenile, ga ob varščini 820 evrov izpustile in ga nato (do sojenja ni prišlo), izgnale v Rim. V glavnem mestu Adis Abebi, kjer je bil Križnar zaprt, sta za njegovo izpustitev posredovala tudi odpravnik poslov z veleposlaništva v Kairu Igor Po-gačar in odvetnik avstrijskega veleposlaništva. Kot je ob povratku v domovino za TV Slovenija povedal Tomo Križnar, se izgnan iz Etiopije vrača domov z željo, da bi videl domače. Kot gre sklepati ob izjavi, daje pravzaprav prišel na počitnice, se bo na to območje zagotovo čimprej vrnil in v ta nemirni rasistični svet prinesel luč. Igor Kavčič, foto: Janez Pelko RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Pastir, napravljen v tradicionalni noši, je z ljudmi hodil po planini in naznanjal pastirski praznik. osnovi seveda namenjen spoznavanju mladih iz različnih držav, medsebojnemu in prijetnem druženju, na katerem pa se lahko česa zanimivega tudi naučijo. Tako kot lani so pomagali pastirjem pri paši, pri delu, pri vzdrževanju staj in pastirskih hiš, čistili in urejali so okolico, cesto in kar je bilo potrebno, le molže krav se niso lotili, ker je za to potrebno določeno znanje. Alenka Babnik, etnologinja in —, geografinja iz Godiča, jim je pripravila predavanje, da so bolje spoznali življenje pastirjev in prihodnost njihove dejavnosti, največ pa so seveda dobili iz neposrednega stika z njimi. Ko so zaključili z delom, so se skupaj tudi veselili, pogovarjali in celo zaplesali. Nasploh so ustvarili zelo prijetno klimo, nad čimer so bili navdu- Danes izšla Kranjčanka KRANJČANKA Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj šeni vsi, le v petek jo je deloma razbila odločitev občine Kamnik, da so iz Preskarjeve bajte morali odstraniti predvajanje filma Blizu nebes, ki so ga o življenju pastirjev posneli lani, in projekcijo diapozitivov. V času tabora so si pisali dnevnik, naredili so lep slovar z besedami in frazami v jezikih vseh udeležencev, sestavili so skromno mednarodno kuharico in se peljali pogledat tudi slovensko morje. Avtentično življenje v idilični naravi in še vedno pristnem življenju pastirjev na planini je konce teden zmotila le turistična prireditev Pastirski praznik, ki je v dveh dnevih privabila veliko obiskovalcev, a mladi si bodo raje zapomnili tisto pristno Veliki planino. Pavlina Krotka, Češka: "V Slovenijo sem prišla, ker se sem želela spoznati razlike med državama. Na podobnem taboru MyLx |V sem bila pred 4lfej dvema letoma. Velika planina - mi je zelo všeč. Zelo lepa je prav zaradi pastirjev, krav in ovac ter zaradi atmosfere, ki smo jo ustvarili skupaj. Nismo kot turisti, pomagamo jim in nas zato doživljajo drugače. Takšen tabor nam daje možnost, da se dotaknemo narave in tukajšnje kulture ter da vidimo in spoznamo razliko z domačo. Popolnoma prepričana sem, da je ta kraj potrebno obdržati takšnega, kot je." Andrzej Wr6blewski, Poljska: "V Sloveniji sem pred dve- Če Gorenjec v hribe gre... Kranj - Gorenjci radi hodimo v hribe, še rajši se s svojim poskočnim "jeklenim konjičkom" zapeljemo čim višje. Ker na vznožju gora ni urejenih parkirišč na ravnem, moramo pogosto parkirati v strmini, pri tem pa kajpak tudi zelo pazimo, da se več milijonov tolarjev vrednemu avtomobilu ne bi kaj zgodilo. Slika, ki jo je posnel Ma-rek Urbančič, je dovolj zgovorna. Lastnik avtomobila registrske znamke KR... (številke smo zabrisali) je v skrbi, da mu avto le ne bi ušel po bregu, podložil pod prvo kolo kar štiri kamne, eden med njimi je že prava skala. "Ziher je ziher," bi rekli v LOTO Rezultati žrebanja 32. kroga igre na srečo Izžrebane številke: 1, 4, 13, 16, 28, 37, 38 in dodatna 12. Izžrebana Lotko številka pa je: 258617 V 33. krogu za sedmico 110.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 28.000.000 SIT polomljeni slovenščini, lepše pa: "Popolna, stoodstotna varnost!" C.Z. Gorenjski glas v četrtek Naslednja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznika namesto v petek izšla že v četrtek. [polo Igra itlrlh številk Izžrebane številke 11.08.2003 12:00 09.08.2003 12:00 0008 4:26;0 08.08.2003 12:00 [5230 dobitek POLO 2.078.180 Mladi iz različnih delov Evrope so na Veliki planini uživali. Radi so pomagali pastirjem, se družili in poslušali zanimivosti o pastirjih in življenju na planini. ma letoma že bil na taboru in mi je bila dežela zelo všeč. Tudi Velika planina mi je zelo všeč, saj ni umetna in je turizem še ni pokvaril. Mislim, da je eden redkih krajev v Evropi, ki je ostal avtentičen. Domačini so še vedno tu in živijo resnično življenje. Kljub obiskom turistov ostaja kraj neizumetničen. Všeč mi je celotna dežela." Alice Boggiano, Italija: "Tabora sem se udeležila zato, ker sta moja dežela in Slovenija sosedi. Nisem poznala življenja tukaj in si ga želim spoznati. Živim ob morju. Na taboru mi je všeč atmosfera, namen in motivacija med udeleženci. Mislim da tukaj delamo veliko dobrih stvari, ne zato ker delamo, ampak zaradi ustvarjene atmosfere." Katja Dolenc, foto: Tina Doki Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 33 rojstev, in sicer 26 v Kranju in 7 na Jesenicah. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 26 novorojenčkov, od tega 13 deklic in 13 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.350 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.680 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 7 dojenčkov, in sicer 3 deklice in 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 4.220 gramov pokazal najtežjemu dečku, 2.220 gramov pa najlažji deklici.