37, štev, V Kranju, dne 1 (i, septembra 1905, VI. leto,
GORENJEC
= Političen in gospodarski lisi =
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta SJ K, za četrt Uredništvo in npravn ištvo se nahaja v hiši SI. 10f> nasproti župne
leta 1 K Za druge države stane K frlJO.   Posamezne številke pO 10 vin.      Na cerkve.        Upravništvii naj M blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.  — Dopisi
plačuje za petit-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. -- liokopisi se ne vračajo.
Blejski grad.
Dno 7. lebruarija 1905 je ljubljanski občinski svet sklenil kupiti «Ljubljanski grad» ter je ta sklep tudi izvršil. Pol leta po tem je zaplnpolala raz (»rad zastava, ki je naznanila, da je isti taktično poslal lasi mesta, ki si je s tem pridobil lep biser, ki lahko do-naša ne le Ljubljani, ampak celi deželi dokaj koristi. Pozni rodovi bodo vedeli bvalo či-niteljem, ki so to provzročili.
Ko smo pred nekaj leti objavili v »Gorenjcu« vrsto člankov glede nakupa »Gradu* od strani mesta Ljubljane, pač nismo pričakovali, da se bodo naše želje tako kmalu uresničile. Tembolj nas veseli sedaj dejstvo, da je stolno mesto Ljubljana danes taktična po-seslnica «Ljubljanskega Uradu*.
A še en lak biser ima naša dežela. Žali, da se je pred leti zamudila prilika, da se ta biser ni pridobil, da je postal privatna last. To nam je potisnilo pero v roko. Kakor smo pred leti apelirali za mestno občino Ljubljana, tako apeliramo dunes na deželo Kranjsko ali pa na občino Bled. Dal Bog, da bi naša izvajanja imela vspeb in bi se n.iše želje tako izpolnile kakor pri »Ljubljanskem Gradu».
V mislili imamo «Blejski grad-, h kateremu spada največji biser naše dežele »Blejsko jezero«, in pa precej obširna zemlj šča, gozdi itd.
PODLISTEK.
Prešeren — Slovenec i« fiorenjec.
Mrzel veter je pihal z Dunaja. Nemška birokratska vlada je pritiskala k tlom vse nenemške narode, vsako svobodno gibanje na narodnem ali verskem polju, izkusilo se je takoj V silo odušiti. V šolah in v uradih je mogočno gospodovala edinozveličavna nemščina, naš ubogi slovenski jezik pa je bil k večjemu za kmete, pastirje in delavce . . .
V tej dobi se začujejo pesniški glasovi, kakršnih ni bilo slišati prej in ne pozneje. V milih, domače donečih stihih, se poraja pesem za pesmijo, druga lepša od druge ter strme se povprašuje slovenski, nemško govoreči svet, odkod ta jezik, ali je vstala iz |>al naenkrat pesniško duševna domača beseda. Nastopil je Prešeren, on je ustvaril naš pesniški jezik — In ta zasluga v narodnem oziru prekaša zasluge naših politikov daleko, daleko . . .
Širi se namreč govorica, da bi bilo mogoče odkupiti od sedajnega lastnika g. Mura »Blejski grad«. Koliko je na tej govorici resnice, nismo mogli natančno dognati, ali najsi bode kakor hoče, naša misel je; kako dobiti »Blejski grad* v posest dežele ali pa blejske občine, da Isti zopet ne preide v privatne roke, da se ga morebiti ne polasti na zvijačen način celo «mrtva roka». Ako se lo zgodi, potem jo ta biser za vedno i7gubljen, kar bi bila velika škoda za našo deželo z ozirom na tujski promet, ki bi naši deželi lahko do-nošal največje dohodke pri najmanjši investiciji. Sedanji posestnik gradu je zelo pameten in koncilijanlen človek, ki ne dela izletnikom in na Bledu hivajočini tujcem nobenih sitnoslij bodisi glede kopanja ali \ožnjc po jezeru in tudi glede pohodov Gradu i. t. d. Ali grad lahko dobi lastnika, ki bi na vse načine nagajal in s tem učinil neizmerno škodo. A ne samo Biedu, celi deželi bi škodoval lak lastnik, ker bi oviral tujski p;omet.
Govori se, da bi se dobil « Blejski grad» za kakih 300.000 K. Lepa je res ta svota, a ne tako grozovito velika kakor se dozdeva nekaterim kratkovidnežem.
Niti 1 K no pride na vsacoga prebivalca Kranjske. Naša dežela let ni bogata, ■ borih .'»00.1)00 K, ki bi se dobro investirali, bi se pač. lahko dobilo, m edino nespametna ob-
Oglašali so se v drugih jezikih pesniki in pisatelji, zgodovinarji in starinoslovci ter klicali svojim narodom v spomin njih slavno preteklost, budoč jih s tem na delo za osa-mosvojo domovine, za še slavnejšo bodočnost. In
Viharjev jeznih mrzle domačije, bile pokraj'ne nase so, kar, Samo, tvoj duh je zginil . . . Minuli »reče so in Slave časi . . .
Le enkrat solnce sveže je sijalo našemu narodu, a kriv je narod temu sam, zato Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere vanj upajoče z bridkostjo so srce mu napolnile.
Tako je moral peti naš pesnik, tako opevati svojo domovino. Kdo je kdaj čutil iskreneje za dom kakor Prešeren v oni dobi, ko se je komaj poznalo slovensko ime. Toda pesnik ne obupa nad svojim rodom. S preroškim duhom mu kliče:
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila,
ko se je narodom začelo žareti, ko je vstajala zarja preroditve, ko seje bližalo usodno leto 1848. je z vso svojo navdušeno pesniško močjo še zapel zdravko domovini i
stiucija v deželnem zboru nam je več požrla nego 800.000 K. Ako je dežela lahko prebolela lo obslrukcijsko kugo, ki ne bode nobene koristi za deželo, zakaj no bi zmogla enake svote za biser vseh biserov, za «Blejski grad*. V lom oziru se ne smemo strašiti nobenih žrtev, tu volja d' lati, dokler je še čas.
Naše mnenje jo, naj morodajni činitelji takoj store vso potrebne korake, da se dožour, pod kakimi pogoji bi mogoče poslala dežela lastnica »Blejskega gradu«. Na par tisočakov se tu ni treba ozirati, ker poznejše kosanje ne bi nič pomagalo.
Veselilo bi nas, ako bi mogli poročati v doglcdnem času: »Rti Blejski grad plapola danes narodna zašlava v dokaz, da je isti poslal last Kranjske dežele.
C. kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904.
Dalje.
Med najvažnejšimi podjetji je družbina gospodinjska f;ola, ki jo bila ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca .ložefa I. ter jo bila slovesno otvorjena 20. oktobra 1898. Da je bila ta šola potrebna,  sporočuje dejstvo, da
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveč« matere!
Ni bilo usojeno našemu pesniku radovali se narodnega preporoda, ki ga je prineslo leto 1848, moral je leči v prerani grob v zemlji domači.
Saj je pesnik tako ljubil to zemljo domačo, zemljo slovensko in še posebej zemljo gorenjsko. Rodil se je v najlepšem delu svoje domovine. »Pravi planinski svel je to, ki ga gledamo okrog šebc. Na severni strani sc dvigajo Karavanke s svojimi golimi skalnatimi stenami. Skoro nad našo glavo stoji Stol, proti severu vidimo Golico, na vzhodni strani Stola Begunjščico. Na severozahodni strani pa koplje v solnčnih žarkih svojo krono kralj julijskih planin in najvišji poglavar vseh slovenskih gora, veličastni Triglav. Tam-le na zapadu, kakih pet kilometrov v zračni firti, sloji na strmi skali blejski grad, pod katerim slutimo biser slovenske zemlje, jezero blejsko. Ne daleč na tej stiani se vije sre-
se vsako loin /glnsi več deklet kakor jih šola more sprejeli. Vse učenke morajo stanovali v zavodu. Šola jo pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančišku, ki s strokovnimi učitelji vred oskrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. Verouk je poučeval nvnatelj Marijanišča, kjer je Mila naslanjana. gOSp, kanonik A. Kalan, nadalje so poučevali i človeško zdravstvo g. mestni zdravstveni svetnik dr. Kopriva, žlvl-nnzdravslvo g. C. kr. vUji živinozdravnlk Pavlin, strokovnokmctlj-ke predmete do konca lolskega letu 1904, družbeni ravnatelj, in po-l'i'iwi z novim  letom,  od  1. oktobra 11)04.
naprej, k. mlekarski nadzornik Legvart, Praktično so si; gojenke VBŽbalc v kuhanju, šivanju, pratlju, likanju, govedoreji, prašičji reji, zolcnjudaialvu, evotičarsl vu In sadjarstvu. Tudi jo bil lo leto, kakor obiiajno, praktičen mlekaiski tečaj, in se je pii lom učilo, kako je ravnali z mlekom sploh, potom posnemanje mleka s strojem, izdelovanje presnega masla 1er raznih visi linega sira, ki sc lahko napravljajo iz malo mleka. Skrbelo so je tudi za poučni izlet genetik. Velika in ljubezniva naklonjenost vodstvi Marijanišča in nenavadna delavnost čč. gg. sester družbi oniogočuje šolo od leta do leta v strokovnem oziru po-polnjovatl ; zlasti v zadnjem času so se zaradi sole /.vršile Izdatne preuslrojllve gospodarstva v naprednem zmislu. Omenili je napravo novega zglednega sadnega vrla, Zglednih svinjakov in ravnokar se visečega zidanja pravilnega govej"ga hleva.
Leta 1908, se je pouk pričel 1. oktobra In je trajal do .'50. septembra 1904. Počitnic ni in se goJenke sploh vso leto ne puščajo domov. Gojenk je bilo dvanajst, ker se jih več sploh ne more sprejeti.
Leta ¡898. islolako v proslavo imenovane vladarjeve petdesetletnice ustanovljeni cesarja Franca Jožeta I. jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov je v 1. 11104. dosegel 2:">87 K (»0 h.
V zaklad so stekajo vsakoletni prispevki iz družbenega premoženja In prostovoljni doneski dobrotnikov. Iz obresti je vsako leto 2. decembra obdarovali nekaj kmetijskih poslov,
brni pas bistro Save. In v tem planinskem kraju je tekla zibel našemu pesniku.«
Oj Vrba, srečna draga vas domača,
kdo to ne pozna, kateri Slovenec in pa še posebej Gorenjec ne imenuje s ponosom in z navdušenostjo tvojega imena.
Toda pesnika je uka žeja že zgodaj izpeljala iz toga kraja, ali pozabil ga ni nikdar. Dejanje v največji pesnitvi njegovi v «Krstu pri Savici* se vrši na Gorenjskem, na Bledu, saj
dežela kranjska nima IspfgS kraja, kot je okol'ca ta, podoba raja.
In na svoj dom se spominja z nekako duševno otožnostjo še v poznih letih.
liže radi raznih nezgod potrt na duhu in telesno bolan pride dr. France Prešern kot odvetnik v Gorenjsko okolico, v starodavni Kranj. Ni mu bilo usojeno dolgo živeti na svojem novem popriščn sreče, samostojnosti in neodvisnosti. Zjutraj H. februarja 1H4!) je izdihnil ob osmi 11 v hiši šl. 181 svojo veliko dušo.
Na njegovi gomili so mu I. 18f>2 postavili spomenik z napisom, ki nam posebno označi pesnika kot Slovenca in Gorenjca: Kua se tubi ju zelja »polnila, v zemlji domači du truplo leži.
ki dolgo časa služijo v oniinisli hiši. Dokler zaklad ni primerno velik, bo vsakoletna darila družba plačevala iz svetega. Leta 1904, je bilo obdarjenih 30 poslov z darili po 20 K. Ti posli so služili v isti hiši, oziroma pri istem gospodarju nepretrgoma po 40dof>0 let.
Da je bilo mogoče v tem lotu ustanovljeni zaklad izdatno zvišal', se ima družba zahvalili svojemu zastopniku v dižavnem železniškem svetu, g. ravnatelju Karolu Luck-mantni, ki je zakladu velikodušno naklonil znatno vsoto 700 K.
Družbeno uradno glasilo «Kmetovalec* jo leta 1904. izhajalo že XXI. loto ter se ga jo tiskalo nad 8000 izvodov. Kor sc je list zelo razširil, so mu člmdaljo bolj dohajali in-serati, in njih donesek je pokril precejšen del stroškov za lisi. - Ker družba razen 2400 K, ki jih dobiva od dežele, mina drugih podpor Iz javnih zakladov za pokrivanje upravnih slroškov. zalo mora vsestransko varčevali, če naj izvršuje svojo nalogo. Iz tega vzroka doslej ni bilo mogoče uredništvo lista «Kmetovalca» in tudi ne njegovih pridnih sotrudnikov plačevati, zato jim tudi na tem mestu prisrčna zahvala za njih velike žrtve v prospeh umnega kmetijstva!
/a družabnike nemške narodnosti je glavni odbor tudi za leto 1904, na račun družbe naročil nemški kmetijski list 'Ookonom*.
Dalje p lih.
Dopisi.
Z Bleda. (Narodno Blojko — Prešernu.) Po našem toli opevanem Bledu je zavladalo v poslednjem času nekako spanje in mlačnost z ozirom na delovanj*! tukajšnjih narodnih društev. Kakor že omenjeno, pogrešali smo le4os prvič na piedvečer pri ee-sarski slavnosli na Blejskem jezeru slovanske pesmi, koja se je razlegala in očarevala s svojo milobo celo tujca. A nad vse vesol pa je zadnji narodni pojav, kajti vzdramila seje naša vrla napredna blejska mladina, na čelu ji neustrašene narodne Blejke. To se je pokazalo že pri nekaterih prilikah, a zlasti pa sedaj, ko je praznoval narod slovenski pomembni dan — odkritje spomenika pevcu junaku Proše>rnu. Na Bledu dičl namreč zdra-viškl park prelep spomenik Prešerna, kojega je poslavil literarni zabavni klub Ljubljane leta 1883. Dasiravno so naše narodne Blejke, na čelu jim rodoljubna gospa županja M. Pe-ternelova pred kratkim doposlale lepo svoto 158 K za ljubljan ki spomenik, zaostali niso hotele I s(!daj ter sklenile proslavili tem slav-neje spomin svojega sorojaka. Že v soboto popoldne je bilo v parku nenavadno živahno. Prelep spomenik okrasila je vrla mladina s svežim cvetjem, pred kojim je blestel napis v obliki slavoloka: »Slava gorenjskemu sinu, ostane na Bledu v večnem spominu!* Zvečer se je pa zbrala ta mlada napredna četa pred' spomenikom, razsvetlila ga nad vse čarobno In ognjeni plameni so švigali v zrak ter ozna-njevali predvečer narodnega praznika. Narodne Blejke pa so položile na spomenik prekrasen lovorov venec s trobojnimi trakovi ter napisom: Narodne Blejke — Francetu Prešernu 10./9. 1905. In če se ozremo na to narodno četo naše blejske mladine, ne smemo tudi zabiti onih, ki delujejo v tem smislu. Nad vse trudile so se naše vrle blejske go-spice Mici Peternelova, Vovkova, nadalje Se-kovaničevi i. dr.  In ti, napredna narodna
blejska mladina, lo neustrašeno naprej, da se uresničijo besede našega duševnega velikana in bodemo lahko s ponosom zaklicali, da »Največ sveta otrokom sliši Slave!»
Iz Radovljice. Novega brivca smo dobili v Radovljico, Petra Kralja, ki je otvoril svojo brlVnicO v Fajdlgovi hiši na trgu. Tako imamo sedaj v našem kraju — .'» brivce. — Zelo potrebovali bi še enega poka. Ako bi bil priden, snažen in postrežljiv, bi gotovo izhajal, saj sedanji niti peči ne mara več tujega kruha, ako se pri njem sploh vse ne jemlje. Še vedno se povprašuje po majhnih stanovanjih, pa jih ni lahko dobiti. Staro prostorno šolsko poslopje pa sloji prazno že eno lel.o in nihče so ne pobriga, da bi je preelelal za privatna stanovanja, kar bi se lahko zgodilo z malimi stroški. Krajni šolski svet, ko si? — Gostilničarja Zalar in Kosmač zidata nove hleve pri svojih hišah, s čimur bo voznikom in kočijažem prav ustreženo. — Tujci so nas že precej zapustili, vendar je lepo vreme pripomoglo, da nekatero rodbine št! uživajo sveži zrak v našem zdrayom in mirnem kraja. Število tujcev, ki so letos poselili Ra-do> Ijico, se je proti prejšnjim letom izdatno pomnožilo In upamo, da bo vsako leto v tem oziru še bolje.
Iz Spodnjega Štajerja. Vtis slavnosli odkritja spomenika Frana Prešerna, katerega je vsak obiskovalec zadobll, je nclzbrisljivo vtisnjen v srce. Kolikor časa bedo naša srca bila, toliko časa bode živel spomin prekrasne veličastne slavnosli, in nI lista no kreature na svetu, katera bi zamogla očrniti vzorni nastop ljubljanskih mož prirediteljev slavnosli. Ne samo tistih 20.000, ki so prihiteli iz širnega sveta častit in proslavljat prvega zavednega osvoboditelja tlačenega slovenskega naroda, bodo dan 10. septembra imelo vodno v spominu, a tudi oni, ki so doma nestrpno pričakovali vrnitev izletnikov slaviteljev in teh je, kolikor lo možno prišteti zavednim Slovencem. Zatoraj izražamo tu svojo Iskreno hvalo vsem, ki so pripomogli k tej sijajni manifestaciji. Izražamo pa tudi netopirjem, kateri hočejo to slavno.4 s podlim napadom v (Slovencu* Z dne 11. septembra na prireditelje, govornike in župana mesta Ljubljane, kolikor bi bilo možno osmešili, naše zaničevanje in fejl Da so se prireditelji strogo držali programa, in niso «Slovenčevitn» dopi-pisnikom na ljubo in po volji dajali povod kacemu izzivanju ali škandalu, kaže, da niso iz odpadkov kaluž ustvarjeni kakor got.<,va svojat.....in zatoraj »Slava neustrašenemu odboru!*
Odkritje Prešernovega spomenika.
20.000 ljudi iz raznih strani Slovenijo ter raznih krajev slovanskega sveta se je udeležilo v nedeljo slavnostnega odkritja Pre fiernovega spomenika v Ljubljani. Odposlanstva, zastopniki in društva so se zbrali pred "Narodnim domom*, odkoder so odkorakali na slavnostni prostor na Marijinem trgu. Iz-prevod je otvoril oddelek ljubljanskega Sokola na konjih. Za njim v kočijah: odposlanstvo mesta Belgrad, odposlanstvo iz Prage, zastopnik češkega vseučilišča v Pragi, češke akademije znanosti, kluba mlado veških poslancev, odposlanstvo Zagreba, zastopnik jugo-
I. priloga ,,Gorenjcu" št. 37 iz 1. 1905
slovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, zastopnik ruskega vseučilišča v Petro-gradu. Za gosli je svirala ljubljanska društvena godba, za njo Sokoli s Kranjske, Štajerske, Goriške, Trsta in »Hrvatska Sokolska Zveza*; vseh Sokolov okoli 400. Za Sokoli so stopala tlija ka in učiteljska društva, potem razna druga društva in korporacije, srbska odposlanstva iz Belgrada, društva iz Zagreba, zastopniki ameriških Slovencev, Slovencev iz Gradca, iz Sarajeva in razna druga društva:županstva, čitalnice, bralna in pevska društva i'd.
Ljubljanska pevska društva so zapela pod vodstvom prof. Hubada ob spomeniku Ned-vedovo kantato »Slava Prešernu«. Nato je govoril slavnostni govor dr. Ivan Tavčar. V vznesenih besedah je slavil Prešerna, kazal na velik pomen spomenika, ko pa je padla zavesa, so zaorili »Slava*- in «Zivio»-klici, i grada pa so topiči naznanjali zgodovinski trenutek. Nato je govoril prof. Peter pl. Za-bolotskij, zastopnik ruskega vseučilišča v Pelrogradu, slaveč Prešerna, na katerega so ponosni tudi Rusi. Ravno po njem smo se bližje seznanili. Mogočna ruska beseda je vzbudila burno ovacijo. Za njim je govoril zastopnik Belgrada podžupan Petrovič, potem praški župan dr. Srb. Viharna ovacija se je napravila na tribuni se nahajajočemu pesniku •Taroslavu Vrhlickemu. Govoril je še potem zagrebški župan dr A m ruš, nakar je vzela mestna uprava spomenik v svoje varstvo.
Zupan Hribar je imel tu primeren govor. Nato so položila najrazličnejša društva vence na spomenik. Društva in korporacije so potem korakale po mestu. Pri banketu v 'Narodnem domu» je govoril župan v slovenskem, češkem, ruskem in srbo-hrvatskem jeziku, pozdravljajo gosto. Govorili so še razni drugi govorniki : dr. Triller, dr. Herold, župan Belgrada Glavinič, Gabriela Preissova, hrvatski pisatelj Ljuba pl. Babič-Gjalski i. t. d. Komersi v »Narodnem domu«, pri «Lloydu», »Novem svetu* in v »Iliriji« so bili kar najbolje obiskani. Nastopili so razni govorniki. — Ljubljana je imela praznično lice, le škof s svojimi kanoniki ostentativno ni razobesil nobene zastave, kar pa je le v čast Prešernovemu spominu!
Tedenski politični pregled.
Državni Zbor jo sklican na dan 20. sep-temb.a I. I.
Nova ministra. Naučni minister pl. Hartel in trgovinski minister Cal sta odstopila. Voditeljem naučnega ministrstva je imenovan podpredsednik nižjeavstrijskega dež. šolskega sveta d r. R i h a r d baron B i o n o r t h, voditeljem ministrstva notranjih stvari pa sek-cijski načelnik grof Leopold Aucrsperg.
Ogrsko. Dno 16. t. m. jo bila sklicana poslanska zbornica k seji, v kateri jo Fojer-vary naznanil demisijo ministrstva in prečilal kraljevski razpis, v katerem je državni zbor odgoden do 15. oktobra. Prod parlamentom so jo zbralo nad 50.000 socijalnih demokralov, ki so demonstrirali za splošno in enako volilno pravico. Posebna deputacija je nesla v parlament peticijo, s katero se zahteva splošna in enaka volilna pravica. Peticijo je podpisalo 500.000 delavcev.
Srbsko. Dno 9. t. m. jo v vojaškem la-borju v Banicl vršila velikanska slavnost pro-glašenja srbskega  prestolonaslednika polno-
letnim. Pri tej priliki je imel kralj daljši govor na svojega sina.
■ Po mira. V Jokahami je bil velik protestni shod proti sklonjenemu miru Po shodu so zborovalci razdjali in zažgali 14 policijskih poslaj ter ranili 30 policajev. Iz Tokija sla prišla dva bataljona vojakov stražit inozemske konzulate. — Maišal Jamargan je izjavil glede nemirov na Japonskem: Proti lomu gibanju se ne da ničesar storili, ki se daje duška v narodu zaradi baje nezadostnih mirovnih pogojev. Ako bi se bila vojna nadaljevala, premaknila bi se bila vojna sreča v našo škodo. Japonski bi nikoli ne bilo mogoče, da bi Rusijo prisilila k plačevanju vojne odškodnine. Naša sredstva bi se bila izčrpala, a jih vendar nujno potrebujemo za bodoči razvoj v Mandžuriji in Koreji. Naše državnike so vodili pomisleki na linančne strani.
Novičar.
Nujno potrebna pomoč. Pišejo nam: Otrok ne sprejemajo v šolo na Jesenicah, namreč onih s Seno/.el, ki spadajo v šolsko občino Koroško Belo. Na Koroški Beli pa jih sprejeti ne morejo, ker že pred leti vložena prošnja za trorazivdnico še se'daj ni rešena, dasiravno se v novi krasni šoli poučuje že loto dni! Tako so vsled čudnega, skrajno sumljivega postopanja šolskih oblastev nastale tu uprav predpolopne razmere, da za šolo ugodni otroci ne morejo obiskovati šole! Izgovor c. kr. oblasti, da mora ministrstvo preje rešili ugovore jeseniške občine, jo popolnoma jalov, kajti koroško-bolska šola nima z ono na Jesenicah prav ničesar opraviti, temveč je popolnoma samostojna. Prečudno sumljive stvari se gode in pomoč jo nujno potrebna. Zadevo bodomo še natančneje pojasnili, za sedaj pa zahtevamo takojšne pomoči.
V Dorfarjth pri Skofji Loki priredi društvo «Pravnik» prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra t. I. na čast spominu slovcčega pravnika dr. Tomaža Dolinarja slavnost, pri kateri se razkrije spominska plošča na njegovi rojstni hiši. Nalančneji program te slavnosti se te dni objavi. Pa že pri loj priliki si uso-jamo vabiti slovenske juriste, da se mnogo-brojno udeleže te slavnosti, pri kateri se slavi spomin slovcčega pravnika domačina.
Tombolo priredi gasilno društvo na Jesenicah v nedeljo dne 24. septembra popoldne ob ¿I. uri na vrtu g. Ivana Ferjann. Spored: 1. Tombola; 2. Prosta zabava, pri kateri svira tovarniška godba na Savi. Vstopnina prosta. Darila se hvaležno sprejemajo, (listi dobiček je namenjen za napravo gasilnega orodja. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Ljudsko veselico piiredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico z domoljubnim sodelovanjem slovenskega bralnega društva sv. Jožefa in vrlega «Sokola» v nedeljo, dne 17. septembra v prostorih g. Josipa Primožiča v Prišla vi. Spored; I.) Petje; 2.) Igra ira lamburico; .'!.) Telovadba; 4.) Prosta zabava. Vstopnina 40 vin. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi podružnični odbor.
..Učiteljski koledar" je izšel te dni. SI. šolska vodstva In gg. učitelji, ki so naročili ta koledar, ga dobe prve dni drugega tednu, Ta
»Pčileljskl koledar* je zelo cen: za 75 učencev K —-70, za 100 učencev K — -KO, za 125 učencev K —'80 in za 150 učencev K P—. Naroča se v naši tiskarni.
Na Prešernov spomenik je o priliki odkritja minulo nedeljo položila deputacija Kranjske mestne občine velik lavorjev vence s trobojnico in napisom: »Kna se tebi je želja spolnila — V zemlji domači da truplo lcži».
0 priliki odkritja Prešernovega spomenika je položila vrla domorodkinja gosplca Mara Polakova Iz Kranja v družbi prijaloljie'krascn šopek na gomilo dr. Franceta Prešerna.
Umrl je v Gradcu Oton baron Apfaltcrn, bivši de-želnl poslanec na Kranjskem.
Pošto nameravajo premestiti Iz Tupahč v Preddvor.
učiteljske izpremembe v Kranja. Namesto upokojenega učiUlja g. E. Lahajnurja, je začasno nastavljen g. Kalan, gdč. Praprot nik nadomestuje gdč. La m pet o va iz Kranja.
Veliko vinsko trgatev priredi slovensko bralno društvo «Trlglav» dne 17. septembra 1905 v prostorih staroznane gostilne »Lec-tarjeve* v Radovljici. Vspored: Narodna godba in polj-* ; nastop vlnčarlc vaškega župana. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. — Cisti dohodek je namenjen za društveno knjižnico.
Slavnim šolskim vodstvom v selški in poljanski dolini naznanjam, da se naročajo šolske tiskovine lahko tudi v trgovini F. Papa v Škofji Loki.
Pokopali so minulo nedeljo na Brezjah frančiškana P. Jožefa Bizavičarja.
Povodom poroke svoje hčerke, gospe dr. Wilfanove je elaroval družbi sv. Cirila in Metoda g. ces. svetnik In župan Karol Šavnik v Kranju 50 K.
K 30 letnici zagrebškega Sokola sta odpotovala brata M. Anibrožič In F. Ažman, da zastopata »Gorenjskega Sokola«.
Odbor akad. 1er. društva „Sava" se je konstituiral za upravno leto 1904/0 naslednje: Predsednik: iur. Alfonz Mencinger, podpredsednik: lehn. Josip Kremenšek, tajnik: iur. Jakob Konda, blagajnik: lehn. Hugon Vid-mayer, namestnika: med. vet. Anton Lampret in pharm. Josip Peharec, preglednika: iur. Fran Irgolič In phll. Nande Marolt.
Ona oseba, ki si je že počelkom tega tedna svojevoljno izposodila iz čitalnice septembrovo številko Zvona* in «Slovana», naj ju nemudoma vrne, ker objavimo drugače popolno njeno Ime. Odbor.
Iz Tržiča nam piše g. Gassner z ozirom na pod naslovom »Tržiške novice» objavljene besede: Da je to resnica, pričajo besede, ki jih je Izustil Gassner pri Riegerjevi odhodnlcl : «Ich werde alle meine Kräfte einsetzen, daß der Notar vom Neumarktl wegkommt. Wenn ich und der Mally ihm keine Arbeit mehr geben, so muH er verhungern.» Kakor vsak pri cdhodnlci g. Riegerja navzoč more potrditi, jo popolnoma neresnično, da bi jaz zgoraj omenjene besede rabil. Spoštovanjem A. Gassner s. r.
*  * *
Strašno zločinstvo je izvršil v madjarski vasi Püspöki neki Bala. Ker so mu domačini branili poroko z neko deklico, zažgal je Bala ponoči hišo in vseh 10 domačinov je zgorelo. Bala se je nato obesil.
Koliko denarja puščajo Američani v Evropi.  Kakor poroča «Ncwyork Herald»,
puščajo Američani vsako lete Ho 1600 milijonov frnnkov v Evropi Ta denar potrošijo na svojem potovanju. Neki francoski bankir, ki je dobro o tem poučen, je potrdil to trditev in pristavil, «In Američani puščajo največ denarja v Evropi«
Kolera na Praškem. V dveh dneh, i.j.
od !». do II. I. m. je zbolelo za kolero 'M os' b, izmed katerih jih je umrlo 12. Skupno je dosedaj zboklo Kil oseb, uinilo pa B8, Zadnje dni se smrtni slučaji innože. V okraju Köflm pli StethlU je baje zbolelo za kolero 20 poljskih delavcev.
Časnikarska sola na Ruskem. V Moskvi je poseben tečaj za izobrazbo časnikarjev. Predavanje imajo večinoma vseučiliščih protesorji o raznih strokah znanosti, potrebnih časnikarjem. Jesenski semester se je začel I. septembra ter obsoja: enciklopedijo prava, politično ekonomijo in statistiko, zgodovino ruskega prava, zgodovino državnih uredeb, državljansko pravo, soci-jalno ekonomijo, ustavno pravo in speci-jalni tečaj državnega prava. Pripravlja se pa tudi program o književnosti in o mestnem gospodarstvu.
Z manevrov. „Soči" je poslal neki rezervist pismo, v katerem se berc, kako se je delalo s Slovenci na 'adnjih divizijskih manevrih na Štajerskem v smeri Gradec - Zclt-vveg • Judenburg. Teh manevrov so sc udeležili slovenski rezervisti 7. pcšpolka. Ker Slovenci niso znali nemščine, zalili so jih Nemci: častniki, podčastniki in moštvo kot ljudi mnogo nižje vrste. Za drag denar so komaj dobivali jedil iu če so kod slovensko govorili ali peli, morali so utihniti. V Knit-tcllcldu so jim na kolodvoru ukazali molčati, češ, da so le gostje Nemcev! Nemški vojaki so pa peli med seboj „Die Wacht am Rhein" in hajlali materi Gcrmaniji! To jim je bilo dovoljeno in nihče sc ni ob to ■podtikali Ko so sc pa ti nemški avstrijski vojaki med seboj pogovarjali, rekli so, da bi v slučaju vojne proti Nemčiji streljali v zrak ali pa odložili orožje, najrajše bi pa prestopili v nemški tabor! Tako drže nemški vojaki dano prisego in zato uživajo Nemci v Avstriji največje udobnosti in privilegije !
V sanjah je skočil skozi okno drugega nadstropja, delovodja Josip Urcšan pri brambovskem polku je sanjal, da se nahaja v Pulju na trdnjavi Turčun, kjer je bil res poprej dlje času na manevrih. Iz sobe tam je bilo na tla visočine samo 1 meter. Sanjalo se mu je, da čuje alarm, in / teh sanjah je skočil revež skozi okno iz drugega nadstropja. Zlomil si je desno roko, pobil po obrazu, zlomljeno ima tudi kost v stegnu. Ko je stokal na tleh, ga je slišal neki vojak, nakar so ga vzdignili s tal ter nesli v vojašnico, pozneje pa v bolnišnico. Upati je, da kljub vsej nesreči ozdravi.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranja dne 11. t. m,
Prignalo se je 96 glav goveje živine, 2 teleta, 10!) prašičev. 2 ovci in kozlov, 74 buš. 50 kg pšenice K 8-2f>, prosa K H—, rži K 7*50, ovsa K 7'—, ajde K 7'—, fllož 14-50
Dobavni razpis. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje konkurenčnim polom zagotovitev potrebščine desk, podbojev,
obročev, sodčekov, dog za sode in premoga za leto 1908 eventualno tudi za leto 1007. Ponudbe je vložili do 1. oktobra t. I. 11. ure dopoldne pri navedeni tovarni. Prspll razglasa, obsegajoč množine, vrste in kakovosti predmetov, ki jih je dobaviti v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Zakupni razglas. C. in kr. vojaško prt-skrbovališče v Gradcu na/.nanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo radi zagotovitve kruha in ovsa za lelo 1906 vršile obravnave pri e. in kr. vojaških preskrbova-liščih in sicer: v Mariboru dne 11. oktobra,
v Celovcu dne 4. oktobra, v Gorici 2. oktobra, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Brnku na Muri dne 6, oktobra iu pri županstvu v Trbižu oktobra 1905, Ponudbe je do 10. ure dopoldne doličnega obravnavnega dne vposlali doličniiu c. in kr. preskrbovališčem. oziroma e kr. okrajnemu glavarstvu, odnosno županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v gori navedenih preskrbovališčihoziroma uradih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč pogoje, ponudbeni uzoree in drugo je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
154
Oklic.
lic.
89 5
Na prostovoljno prošnjo dedičev po č. gosp. Martinu Pogača r ju jo C, kr. okrajna sodnija v Ljubljani dovolila
prostovoljno dražbo
v zapuščino spadajočih zemljišč, vlož. tt. 13G, davčne občine Cerklje in vlož. It. 117, davčne občine Šmartno.
Za to dražbo se določa narok na
dan 19. septembra 1905
ob 11. uri dopoldne na Pšcnični polici šl. 3 s prislavkom, da se bo I a posestvi najprvo po posameznih parcelah prodajala onemu, ki največ ponudi, in sicer le za, ali nad cenilno vrednostjo.
Družbeni pogoji, glasom kojih se ima takoj položila 10% varščine, ostanek kupnine pa plačati v 2 mesecih, se lahko pregledajo pri tukajšnjem sodišču.
Vknjiženih upnikov na posestvu ni.
Skupilo se bo položilo za zapuščinsko maso.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju.
dne 7. septembra 1005.
Pogačnik I. r.
yanoVanjc sc
^ Dve sobi kuhinja in hram.
Kje? pove upravnlšlvo ^Gorenjca-.
Pozor! Oitaj!
Bolnemu zdravje!
Odda se
(mebllrane).
Več se Izve v hotelu „Nova pošta", Kranj.
166 1
Pozor! Oitaj I
Slabemu moč!
iS?
o 1
Pakraike kapljice in slavonska sel, tu sta
danes dve najpiiljubljenejši ljudski zdravili mM naro dom, ker tu dva teka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter slu si odprla pot na vse strani sveta. Pakrafike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseli želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz Želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurisič, lekarnar v Pakracu it. 107, Slavonija. — Denar se
121 — 7
'('.ena je sledeča' (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, 24 .stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 31» stekleničic (!) ducati) 12 K 40 V, 48 stekleničic |4 ducati 16 K, SO stekleničic (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zatuolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kutam in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko nu vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originulnih steklenic 8 K 20 V.
Manj oil dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naruvnost od mene pod naslovom:
P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija.
pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
O O k (8 Z
■H 1
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. S a v n i k a Kranju.
104-61
lovtirnn za stroje, železo in kovino* livarna v I^jubljani priporoča kol   posebnost   žage   in vae
■troje /.a obdelovanji lesa. Kiancis - turbino otobito za lagine napravo zvezane neposredno
7. vrati lom ■ Seiaino*feneri> I o rs ki plinski motor i, naj-renejša gonilna sila 1 do 8 vin za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška tilap        121 4!i
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj piiznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dnpošljejo na zabtevanje zaslonj.
H. Suttntr
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih conah. Ceniki zastonj in poštnino proslo. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Tapetnik. in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete le stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 18841
Nikelnasta nnker-remonl. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav lino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejši znamka, gld. 6'f»0.       114- 62
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča n it
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
H-
Zastopnik
94-14
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-doljek, torek ir četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno.
FR, SEUNIti, Ljubljana,  Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Jfaočitiki
!4i! i
s kiislaluimi slekli, vezani /. Blatom, vloženi vko/.nalein (usnjalcni) niošnjičkii (eluiju), so se
izgubili.
Kdor jih je našel, naj jih proti nagradi 4 kron odda upravništvu „Gorenjoa".
pri g. dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obtnratorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije i/.višnje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskcga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Spccijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-18
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča fm 14
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič „MERKUR" ▼ Kranja.
55
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najvišji' odlikoVID je.
□
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer Šivalni Stroji so vsornl v konstrukciji in izvedbi. Original Singer Šivalni Stroji so neutrpyivi m obrl In domačo rabo, Original Singer Šivalni Stroji so najbolj rassirjeni v tovarnilkihobratoviidh, Original Singer Šivalni StrOJI »o napreko«ljivigledotrpežnoitlin »možnosti.
Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni ks moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurti za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za Teženje V vseli barvali v veliki izberi >• zalogi.  Elektromotorji za posamezne si roje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji, dein, družba
LJubljana, sv. Petra cesta it. 4. v—m
Quijada (Kolizej) R- IvA^íO na Marije Terezij« cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli.
!»7 (¡7
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Špccijalitcte v nevestinih halah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
i
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko Jelen'.
Ono je fjmr* zajamčeno čisto ~1MJ in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor bočo dobiti zares jamčono pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ll9-i>3 ime „Sohicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
J*        JURIJ SCHICHT usti«
(ffttti največja tovarna jVoje Vrst« na evropske« Kontinent«. tfaW
Izdaj« koniorcij -Gorenje*..
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina iu Usek Iv. Fr. LampreU v Kranju,