Glasilo SociafistiCne zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja eoKKTtt) » OPRA** rroj fRestRNO^i i - rBLtPOh STE* ise. EKOVNI PftI NARUDNt BAM U. *>ObRUZNiCA PTUj STEV »43-T-20« OBE JO je rjRBDNUKl OOBOB - OOaOVORNI UREDNIK vbaBL JOZB BOKOmO^ Kl> V1U<'A«I0 - nSKA MARrBORSKA nSKARNA ur™« MAROCNINA VK> OCN. POLLETNA 250 0\H CETRTl.BTNA J 29 0U» Štev. 47-48 —Letnik VII. PTUJ, 26. novembra 1954 Cena din 10.— Naprej h Titom jpa poti zma^orite^u Hociali&ma spomin na drugo zasedanje j AVNOJ 29. noveimbra 1943. leta v Jajc« je za naa tudi spomin j na doslej že pardiojeno pot, ob- ! enem pa nas živo vzpodbuja h ! globlji oceni našega trenutnega položaja, zlasti Pa nažilh maite- rialnih in političnih pogojev, M emo si j£h ustvarili za nadalj- nje in še uspešnejše delo v bla- ginjo in srečo dlelovniih ljudi i eocialastaične Jugjoslavije. Kator pomenijo zgodovinski sklepi izvoljenih predstavnikov, borečih se jugoslovanskih naro- dov, v novembru leta 1943 v Jajcu potrditev veliJke revolu- cionarne preobrazbe od prvih za- četkov organiziranega spopada z do zob oboroženim okupatorjem, ^ pomeni vsa naša nadaljnja pot le nadaljevanje enotne akcije delovnih množic za dokončno zmago revolucije in uresničitev velikih ^i<]epov naže prve Ljud- ske skupščine. Nova Jugoslavija se je rodila kot demokratična zveza svobo- doljubnih narodov v času naj- srditejše oborožene borbe proti fašiistiiSni tiraniji okupatorjev in domačih izdajalcev. Na tej pod- la@ je kvalitetno ix>v9em nova družbena zveza utrjevala svojo enotnost in ustvarjala v naj- težjih pcgojih materialne teme- lje za uresničitev najdemokra- tičnejšah družbenih odnosov, da- j nes pa že postaja s svojimi iz- \ kušnjami in pomembnimi zma- gami vse b|Olj in bolj višja obli- ka družbenega sožitja, ki po svoji mednarodni vlogi in po- menu presega meje svoje last- ne dežele. Naše ljudstvo, tesno povezano s svojim xx>litiičnr:m in državnim vodstvtMn, je kljub težavam in hudim preizk-ainjam v vojnih ]n i)ovojnih letih, in morda prav zaradi teh, ostalo tako v svoji notranji kaikor v zunanji politi- ki zvesto načelom, ki jih vse- bujeap eitd^ IL zasedanja j AVNOJ, V čem Je bistvo teh sklepov? S proglasitvijo nove Jugosla- vije kot državne skupnosti ena- kopravnih narodov s svojim vrhovnim zakonodajnim in iz- vršnim organom AVNOJ, z uve- ljavljanjem in utrjevanjem ljud- skih odborov kot osnovnih or- ganov demokratične oblasti de- lovnega ljudstva, s preikinitvijo stikov z begunsko vlado in di- nastijo, z razlastitvijo političnih in gospodarskih sodelavcev oku- patorja ter s krepitvijo obramb- ne in udarne sile narodnoosvo- bodilne vojske in partizanskih odredov so si ustvarili narodi Jugoslavije temeljne pogoje za svobodni razvoj v duhu brat- stva in enotnosti ter neodvis- nosti od kakršnih koli gospodar- jev, polaioviteljev ali varuhov, tudi od onih v antlfašističnem taboru, ki so še takrat mešeta- i rili za našim hrbtom s politiko ' tako zvanih vplivnih področij. S sklepi II. zasedanja našega prvega ljudskega parlamenta so bili torej ustvarjeni temelji za neoviran razvoj vseh ustvarjal- : nih sil našega ljudstva in kar je prav tako važno: odpirali so našim množicam jasno perspek- tivo našega nadaljnjega razvoja. Ti sklepi so pred vsem svetom potrdili revolucionarno preobraz- bo naše dežele iz do kraja sko- I rumpirane in polkolonialne ! države buržoaznega tipa v dr- j žavo delovnega ljudstva, ki mu naj služi za dokončno osvobo- ditev, t. j. ukinitvi izkoriščanja čloa^eka po človeku. Bili so i7- hodišče vsem nadedjnjim ukre- pom za odstranitev naše eko- nomske zaostalosti in zaosttUih družbenih odnosov ter m '■ma- go resnične demokracije ir .ie- odvisnosti: agrarna reforma i945. in 1953. leta, nacionaHzacija 1946. in 1948. leta, široko zasno- vana industrializacija, ki je za- htevala največjo mobilizacijo materialnih in člpvežkih sil ter žrtve slehemega našega držav- ljana. Nič manj pomemben za naš razvoj ni bil enoten odpor naših narodov 1948. leta proti agresivnemu pritisku in gospo- darski blokadi Sovjetske zveze in njenih satelitov, prav tako 1» tudi odločna zavrnitev vseh po- gojev, ki nam jih je za ceno naše neodvisnosti ponujal Zapad. V zvezi s tem je bil enodušen protest naših narodov ob poiz- kusu zapadoih velesil, da bi nam vsilile rešitev tržaškega vprašanja na skrajno nedemo- kratski podlagi. Končno lahko štejemo med najpomembnejše ukrepe zadnjega obdobja tudi decentralizacijo uprave in demo- kratizacijo našega družbenega življenja. V zadnjih dveh letih smo do- segli vidne gospodarske in poli- tične uspehe ob vse večjem uveljavljanju delavskega samo- upravljanja v podjetjih in druž- benega upravljanja na področju kulture in prosvete ter ssKdalne politike in zdravstva. Stalinov dei^x>tizem in birokratski cen- tralizem ter sovjetska politika blokov in agresivnih podvigov so nam še bolj podla-epilj pre- pričanje, da socializem ni v moči birokrat^ega aparata, temveč je odvisen od zavesti in dejavnosti deiovnih množic. N^a kritika birokratskega si- stema je bila posledica zmago- vite socialistične prakse v borbi proti zaostalim odnosom. Z ne- izpodbitnimi argumenti ia z ne- nehno akcijo smo dvigali ugled naše dežele v očeh vseh napred- nih in svobodoljubnih sil sveta; dogodki v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti Pa so ponovno potrdili in še potrjujejo pravil- nost naše pota. Naši delovni ljudje pa so postali v tem ne- enakem boju še trdnejši, spo- sobnejši in bogatejši na izkuš- njah in preizkušnjah svojih last- nih sil. Danes postaja pri nas pobuda od spodaj vse odločil- neJSa družbena sila. S tem ta z ekonomsko bazo, ki smo si jo ustvarili, so dozoreli pogoji za oblikovanje komun kot skup- nosti proizvajalcev, ki so nepo- sredno zainteresirani na reizvoju gospodarskega in kulturnega življenja na zaokroženem pod- ročju. Razširitev proizvodnje za- hteva naj.širšo iniciativo proiz- vajalcev in njihovo neposred- ne jše odločanje o plodovih pre- sežnega dela. V komtmah bodo razpravljali državljani o ^fup- nih stvareh v skupnem interesu. Le v taki skupnosti se lahko uspešneje in vsestram^co raz- vija osebnost posameznikov in njihova sposobnost. Komime bodo zadale dokonč- ni udarec privilegijem, stre- muštvu, podlcupljivosti in slič^ nim človeškim lastnostim, ka so posledica zaostalih družbenih odnosov. Proizvajalci, ki bodo vse neposredne je soodločali o razmestitvi in razdelitvi plodov presežnega dela, bodo obenem najboljši meceni in usmerje- valci kulturnega življenja, zna- nosti in umetnosti. SociaMcstična Jugoslavija po- staja v mednarodnem življenju nov ix>jem. kd pomeni: svobodo in ustvarjalno akcijo delovnih ljudi, realizacijo najnaprednej- ših misli, neodvisnost in sodelo- vanje med narodi na podlagi enakopravnosti in medsebojne- ga spoštovanja. Balkanski pakt, ureditev normalnih odnosov z Italijo in drugimi deželami sp vidnejši odsev in delni rezultati takšne naše politike. Spiorazum o Trstu ni ix>memben le zaradi najpovolnejše rešitve, ki jo je bilo v tej situaciji možno do- seči, tako glede meja kakor gle* de nacionalne zaščite naših lju- di, ki so ostali onstran državne meje temveč zaradi velike per- spektive v nadaljnji krepitvi demokratičnih sil na tem pod- ročju in v svetu sploh. Doseženi gospodarski in poe- tični uspehi od II. zasedanja AVNOJ dio danes nam jamčijo, da je naša pot, to je pot zmago- vitega socializma s tov. Titom na čelu pravilna in da nam bo zaradli tega prihodnost še lepša! Ivo Kranjčič Slovesnosti za Dan republike, 29. november — v Ptuju v »>boto, 27. novembra, ob 13. uri: Slavnostna seja Okrajnega ljudskega odbora Ptuj v sejni dvorani OLO Ptuj. V soboto, 27. novembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija z govo- rom in obširnim sporeidom v Ti- tovem domu. V nedeljo, 28. novembra, ob 10. uri: Odkritje spominske plošče na- rodnemu heroju Jožetu Lacku na Brenčičevi hiši v Lackovi ulici. Govoril bo tov. dr. Jože Potrč. V ponedeljek, 29. novembra, ob 10. uri: V tovarni »Dc?lta« v Ptuju proslava Dneva republike, otvo- ritev nove šrivalnice z novimi stroji, razvitje sindikalnega pra- pora ter odkritje spominske plo- šče v spomin na prve volitve delavskega sveta. Nisi mA nolKiii! loliie temiee snamo sami presojati^ kaj je pravilno in kaf ni Veličastno zborovanje v Kopru — Predsednik Tito časten meščan Kopra — Tito obiskal Portorož, Piran in Bujščino Novopriključeni kraji slovenske Istre so proslavili svojo končno priključitev k socialis tični Jugoslaviji in v svoji sredini prisrčno pozdravili predsednik a republike Josipa Broza-Tiia. Tov. Tito je v nedeljo govoril na velikem zborovanju v Kopru, kjer so se poleg 30 tisoč ljudi zbrali tudi predsedniki Ljudskih skupščin Srbije, Hrvatske in Slovenije: Petar Stambolič Vla- dimir Bakarič in Miha Marinko. Najprej je predsednik Tito govoril o pomenu tržaškega spo- raziuna in poudaril, da je glede na mednarodni položaj z ozirom na perspektivo in potrebo bo- dočega razvoja odnosov z Ita- lijo ta rešitev, ta izhod, ki je bil najden, pozitiven, ker nudi možnosti za polno sodelovanje s sosedno Italijo, za ekonomsko, kulturno, pa tudi politično so- delovanje. Ta izhod je pozitiven tudi zaradi tega, ker je bil s tem sporazumom dosežen tudi tako imenovani manjšinski sta- tut za tisti del naših narodov, ki so ostali na oni strani meja pod Italijo, to je v bivši coni A. Tovariš Tito je dalje poudaril, da imamo sedaj s sosedno Ita- lijo boljše sosedne odnose in boljše medsebojno sodelovanje in da je po njegovem prepriča- nju takšno tudi mnenje italijan- ske vlade. »Ce sc bodo na obeh straneh nadaljevale iste težnje, potem je za ljudstvo obeh držav v tem pogledu precej dobra perspektiva,« je dejal predsed- nik republike. Dalje je govoril o pomoči, ki jo mora naša država nuditi novopriključcnim krajem. Naše sedanje možnosti niso posebno velike, toda že sedaj bomo storili vse potrebno, da se bo tukaj začelo nekaj graditi, da bo ustvarjena industrija, temelj za nadaljnji razvoj, za procvit in boljšo bodočnost ljudstva, ki se je vključilo v novo sociali- stično Jugoslavijo. Skratka nase prevzemamo to obveznost in jo bomo — prepričan sem, izpol- nili! To, kar delamo, to obvez- nost, ki smo jo prevzeli nase odobravajo vsi naši narodi, ker 50 oni imeli stalno odprte oči v te kraje in so vedno težili za tem. da boste čimprej člani te !?kupnosti in vsi bodo sedaj — razume se — soglasni v tem, da storimo največ, kar je možno v tej situaciji. Zatem je predsednik Tito go- voril o normaMzaciji odnosov z vzhodnimi državami. 5 »Na kratko sem vam prika- zal, s kom boste odslej skupaj živeli, vendar vam želim po- vedati še nekaj besed tudi o tem, kaj predstavlja danes Ju- goslavija na mednarodnem pod- ročju To ni več tista Juqo-sla- vija, ki je bila nekoč Z enot- nostjo svojih narodov, ne glede na to da živi v njej več naro- dov z monoMtno enotnostjo, s svojo visoko zavestjo, z žrtva- mi, ki jih ic dale med vojno, in 7. napori, ki jih don^-^iraša no vojni, si je Jugoslavija prido- bila v svetu velik ugled, zlasti še s svojo vztrajnostjo, da ohra- ni svojo neodvisnost, in s svojo dosledno miroljubno politiko v borbi za mir. Kot miroljubna država predstavlja Jugoslavija v borbi za mir močan faktor mednarodnega pomena. Naša država si je pridobila mnogo pri- jateljev sirom po svetu. Seveda imamo tudi nasprotnike. Na- sprotnike imamo po ideološki plati, ker smo pač socialistična država in so na svetu ljudje, ki ne marajo socializma. Imamo Pa nasprotnike tudi med tisti- mi, ki niso hoteli, da bi bila Jugoslavija neodvisna, temveč so hoteli, da bi bila odvisna. Tudi o tem bi danes rad govoril. Rad bi, da veste nekaj več o tem, v čem je bistvo norma- lizacije odnosov s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnimi državami. Gotovo ste že slišali, da iniciative nismo dali mi, temveč jo je dala Sovjetska zveza in da so jo nato dale še druge vzhodne države. Iniciativo so torej dali oni, in to je po- polnoma pravilno. Mi smo to pozdravili, pravilno pa j« zato, ker nismo biU mi krivi preki- nitve, ker se je v vseh teh le- tih izkazčdo, da je resnica na naši strani Končno priznavajo tudi oni, da je resnica na naši stremi in da nismo bili mi kri- vi. Sami so to rekli, sami to go- vorijo, čeprav nekoliko ^ejasno, vendar dovolj jasno, da vidi lahko vsakdo, ki vsaj malo ra- zume stvari, kdo je komu storil krivico. Potemtakem so dosegli naši narodi po dolgih šestih letih še eno veliko zmago, dosegli so, da je to, kar so ti naši narodi stalno trdili, da je to, kar smo mi stalno trdili, končno razčišče- no in jasno pred vsem svetom: da mi nismo bili ne F>odleži, ne vohuni, ne agenti drugih držav, ne fašisti: ne izdajalci socializma, temveč da je pri tem šlo za jjtc- kinitev odnosov po državni liniji, da je to bUa posledica stalinske politike. Pozdravljamo dejstvo, da so bili novi voditelji Sovjetske zveze dovolj pogumni, da vsaj v tem obsegu prenehajo s to do- sedanjo p>olitiko in da nam na novo ponujajo vzpostavitev nor- malnih in celo dobrih odnosov. Ali bi bilo prav, če bi bili to odbili? Ne! Vedno smo govorili, da prav to zahtevamo, da zahte- (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem odb^mlkom Okrajnega zbora In Zbora proizvajalcev OLO Ptuj! Po 83. členu Zakona o okraj- nih ljudskih odborih sklicujem 14. skupno sejo odborrakiov obeh zborov OLO ter 16. sejo Okraj- nega zbora in 14. sejo Zbora proizvajalcev, ki bodo v soboto, 27. novembra 1954 v sejni dvo- rani OLO. Pričetek skupne seje odbor- nikov obeh zborov bo ob 8.30. Predlog dnevnega reda za skupno sejo odbornikov obeh zborov: 1. Imenovanje načelnika taj- ništva za prosveto in kulturo; 2. Izvolitev novega člana sve- ta za prosveto in kulturo; 3. Predlog sklepa o ustanovit- vi komisije za potrditev delov- nih mest v novo ustanovljenih podjetjih. Predlog dnevnega reda za lo- ; čeni seji Okrajnega zbora in I Zbora proizvajalcev: j 1. Predlog odloka o pogojih ' za sklepanje stanovanjskih po- godb v okraju Ptuj; 2. Predlog sklepa o določitvi obračunske osnove priačr^ga sklada za KZ; 3. Predlog sklepa o potrditvi ustanovitve in dovolitve kcaisti- tuiranja zadružnega podjetja »Oljarna« Središče; 4. Predlog sklepa o potrditvi ustanovitve »Zadružne hranilni- ce« v Ptuju; 5. Predliog sklepa o odobritvi i^tanovitve gostižča »Buffet« v Ormožu; 6. Predlog sklepa o odobritvi ustanovitve gostižča »Mestni vrh« v Ptuju; 7. Predlog sklepa o razlastitvi zemljišča, last Neže Jus, Sto- perce, za potrebe Prostovoljne- ga gasilskega društva Stoperce; 8. Predlog sklepa o prenosu uprave nad nepremičninami pare. štev. 469 in 356'4 k, o. Ptuj od OLO Ptuj na LOMO Ptuj. Samo Zbor proizvajalcev: 1. Reševanje pritožb gospodar- skih podjetij. Po končanih sejah slavnostna seja OLO Ptuj v xy^as1rtev ''Dneva republfrc^«. Predsednik: Frangež Lojze L r. Ptuj 26 novembra 1954 liovor predsednika Tila v Ropru (Nadaljevanje • 1. strani) vamo, da se z nami razgovarjajo kot z enakopravnimi partnerji, da imamo normalne odnose, kajti prav ničesar nimamo proti naro-j dom Sovjetske zveze in drugih držav Čeprav sem o tem že ne- kajkrat govoril, govorim o istem danes tucu tukaj, in sicer zato, ker je pn nekaterih ljudeh v naši! državi, pa tudi v drugih državah, zlasti pa pri tako imenovanih informbirojevcih oz. pri komuni- stičnih partijah še vedno opaziti težnjo za drugačnim prikazo- vanjem te zadeve, ker jim je težko priznati, da so ves ta čas branili nekaj neumnega m bi nam sedaj radi podtaknili, češ, mi smo se pokesali in se vrača- mo nazaj Ne, prav nič se nismo Dokesali, ker se sploh nismo imeli česa kesati! Vsem takim zmedenim glavam bi priporočil, da vsaj zadnji čas malo pridejo k sebi in da ne zapadejo v še neumnejši položaj, v kakršnem so dane- kajti čas bo pokazal, da ne bodo več mogli skriti svo- je neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu svetu. S Sovjetsko zvezo smo danes že vzpostavili precej normalne odnose. Ker je to tudi njihova želja, sem prepričan, da se bodo ti odnosi še popravili in zboljšali, da bo sodelovanje koristno za obe državi. Seveda zavisi to tako od nas kakor od njih, vendar najbolj od njih, kajti mi si tega vedno želimo Najboljšo per- spektivo imamo torej, da pride- mo na tej strani do dobrih odno- sov in da sodelujemo v vseh vprašanjih na enakopravni pod- lagi. Saj sami pravijo da prav nič ne mislijo na to da bi se vmešavali v naše notranje za- deve, pravijo, da nas imajo za neodvisno in samostojno državo, za kakršno nas Stalin ni hotel imeti. Ne glede na to, da je Sta- lin mrtev pa moram reči, da je zapustil sledove in da moram zato danes o tem govoriti. Ti, ki vladajo tam danes, pravijo, da nas obravnavajo kot neodvisno in samostojno državo, in mi to pozdravljamo. Prav zaradi tega nismo niti trenutek omahovali in sprejel? normalizacijo Ker smo neodvisna država, se nam ni bilo treba ozirati na nikogar, češ, kaj bo dejal, če pristanemo na dobre odnose ali ne, kajti to se tiče samo nas in nikogar drugega. Tako bomo delali tudi še naprej in storili vse, kar je v interesu tako naše države kakor miru v svetu in s tem, se razume, tudi v interesu tistih držav, ki z nami vzpostavljajo dobre odnose, če so to interesi, ki niso navzkriž z interesi mfni in z našimi last- nimi interesi Na 'drugi strani, 'na Zahodu, gledajo danes mnogi ljudje na to izboljšanje odnosov kot na našo zmago, ker je naša vztraj- nost rodila sadove po tako straš- nem pritisku. Vedeti je treba, da pri tem ni šlo za neki prepir, o čem takem sploh ni mogoče govoriti Pri tem je šlo za hladno vojno, v kateri so vzdolž caiih meja padali ljudje ilo je z« aaj. bolj strašno propagando, šlo je za najmočnejši pritisk z vsemi j možnimi sredstvi, razen odkrite i vojne. Pametni ljudje na Zahodu menijo, da je za nas ogromen plus, da smo to vzdržali. In res bi bilo nespametno če bi nam sedaj zamerili, ker smo se odlo- čili za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo Seveda pa ima- mo na Zahodu tudi zlonamerne ljudi, to pa so večinoma tisti, ki sovražijo socializem, ki sovražijo napredek ljudstev ki ne marajo, da bi prišlo v »vetu do pomiritve in mirnega sožitja T: danes pra- vijo: »Ha k svoji stari druščini se vračajo, v kateri so nekoč že bili. in zato jim ničesar ne ver- jemimo, ničesar jim ni treba dati, vse, kar smo doslej dali, pa je bilo zaman.« No, reči moram, da nam niso ničesar dali zastonj, kajti korist so imeli od vsega tega tudi oni. čeprav nismo pri- stali na nobene pogoje. Z eno besedo, z vsem tem bi nam ti ljudje sedaj radi škodovali. Ven- dar se mi ne moremo ozirati na takšne ugovore nekih elementov z Zahoda in to nas tudi ne more ovirati pri ustvarjanju takšnih odnosov, kakršne si želimo in | glede katerih menimo, da so v skladu z našo zunanjo politiko. Na to se ne moremo ozirati, ne glede na to kdo govori. Prav tako smo rekli in pravi- mo še danes, in to povem tudi tukaj oni drugi strani: Sovjetski zvezi in drugim vzhodnim drža- vam, da oe moremo zboljšati odnosov z njimi na Škodo po- slabšanja naših odnosov z zahod- nimi državami Oni morajo biti na čistem s tem, da vodimo svo- jo lastno politiko, na čistem mo- rajo biti s tem da se sedaj ne moremo prepirati, ali pa pre- kinjati te odnose z zahodnimi državami in ne moremo dovoliti, da bi se ustvarjeni odnosi po- slabšali samo zaradi tega, da bi se izboljšali odnosi z njimi. Mi ne moremo mimo vsega tega, kar smo storili in govorili, saj imamo z zahodnimi državami ral^ne, po- sebno ekonomske zveze. Leta 1948 smo se morali nasloniti v ekonomskem pogledu na zohod- ne države. Imamo mnoge trgo- vinske in druge pogodbe z njimk Tam imamo mnogo kreditov in drugih obveznosti, ki jih še ni- I smo začeli niti izpolnjevati. Tudi danes še vedno dobivamo po- moč od nekaterih držav, kot so to ZDA, Anglija in Francija. Te države doslej niso pokazale, da so naši sovražniki, marveč so bile v najtežjih časih prijate- ljice. Zato jih kot take smatra- mo tudi danes in nimamo no- benih razlogov, in ne mislimo na to, da bi te odnose prekinili. Tako oni na Vzhodu kot oni na Zahodu si morajo biti na jasnem, da se mi v svoji zunanji politiki ne umikamo s poti, ki smo si jo napravili od leta 1948, t. j., da imamo lastno pot, da vedno drzno govorimo, kar je pravilno, kar pa ni niti na tej niti na oni strani Vsakomur mora biti jasno, da mi ne more- mo biti privesek politike kogar koli, da znamo oceniti, kaj je prav in kaj ni. Potemtakem si morajo tudi tisti ljudje na Ta- hodu, o katerih sem maloprej go- voril, to je tisti, ki nas ne lju- bijo kot socialistično državo, enkrat za vselej biti na jasnem, da je propadla tudi vsaka iluzija, da bi se mi nekega dne mogli odreči socializmu in preiti v neki »kapitalistični tabor«. O tem ni govora. Danes mora biti jasno tudi na vzhodni strani, da se mi nikdar več ne nameravamo vrniti v tisti položaj, v katerem smo bili leta 1948, oziroma, v katerem so želeli, da bi bili, pa smo jim rekli ne in ker smo te- daj rekli ne in prišli ▼ najne- ugodnejši položaj, v katerem mo- re biti neka država, se razume, da j bi bilo neumno sedaj privoliti, ' da bi se spet vrnili v takšen po- ! loža j. O tem ni govora. Ko bo ' to vsakomur jasno, in moralo bi biti jasno, bo jasno tudi to, da se more, da je treba in da se mora z nami delati kot s takšni- mi, kakršni smo. Mi smo država, ki v^aga ogromno truda, ne samo, da bi zgradila svojo boljšo bOr ^ dočnost, ampak, ki prav takoj odvaja ogromna sredstva za obrambne namene, ker je bila nevarnost vojne še do nred ne- davnim precej velika. Naša dr-' žava ie vedno pripravljena na največje žrtve, kadar gre za ohranitev miru in delala bo to tudi v prihodnje. Predsednik Tito je zatem na- daljeval; »Mi se deloma strinja mo, toda ne popolnoma, ? neka- terih vprašanjih s prvimi in dru- gimi, toda razumljivo da ni treba pričakovati, da se bomo stood- stotno strinjali z nečim kar ni v skladu z našim gledanjem na mednarodna vprašanj a.t Eno izmed teh je na primer predlog Sovjetske zveze o konferenci 23 evropskih držav, da bi se dogo- vorili O spornih vprašanjih Sa- ma ideja je zares dobra, zlasti pa bi moral pozdraviti in pouda- riti to,« je dejal tov. Tito, »da je prav Sovjetska zveza prva na- čela vprašanje sklicanja sestanka 23 držav, ne pa samo štirih, kot se je prej vedno poudarjalo. To je dobra stvar, toda sedaj Je vprašanje, kako je to postavlje- no. Ali je tako, kot je postav- ljeno, realno. To je tisto, kar je negativno. NI realno, da se da za tako veliko stvar rok, ki je popolnoma nemogoč za sklicanje takšne konference Zato je mo- rala ta lepa ideja takoj v začetku pretrpeti neuspeh.« Tov. Tito je dejal, da se ne moremo udeležiti konference, čeprav vendarle pozdravljamo to misel. To pa zato, ker v njej ne vidimo nobene koristi ne za mir v Evropi, ne za nas same. Vzrok je v tem, ker bo število držav na konferenci prernajhno, .ker gre tukaj samo za eno stran in ker bodo na tej konferenci gotovo predloženi določeni ukrepi, da bi se sprejele odločitve, ki bodo morda usodno delovale v smeri nadaljnje zaostritve položaja v Evropi. »Morda nas na strani vzhod- nih držav ne bodo razumeli,« je nadaljeval tov. Tito, »toda vedeti morajo, da smo mi neodvisna de- žela, da sami odločamo in da ve- mo, kaj je v danem trenutku najpravilnejše.« Zatem je govoril o snovanju vo- jaških blokov in formacij in de- jal, da ne odobravamo takšne politike. »Mi ne odobravamo v Evropi snovanja novih blokov in formacij in mi smo tudi proti temu, ker menimo, da je na svetu ravnotežje vzpMDstavljeno že tako, da lahko govorimo na miren na- čin, čeprav bi trajalo to malo dlje. Mi menimo, da ni treba ustvarjati novih elementov raz- dora, marveč jih je treba vztraj- no odstranjevati, pa čeprav so potrebne za to žrtve.« Tov. Tito je zatem odgovoril na trditve ne- j katerih političnih krogov v ino- ' zemstvu, ki pravijo, da je z nor- malizacijo odnosov z vzhodnim blokom propadel Balkanski pakt. Dejal je, da Balkanski pakt ni propadel, zato ker ni bil usta- novljen zaradi nekakšnih agre- sivnih namenov, temveč je to le obrambni pakt. »Balkanski pakt v celoti velja in mi ga bomo še nadalje krepili,« je dejal pred- sednik Tito Ob koncu je govoril o neka- terih notranjepolitičnih vpraša- njih, predvsem o družbenem standardu in cenah ter poudaril, da bomo bolj delali v tej smeri, da življenjski standard ne_ bo pa- del, marveč da se bo dvigal. »V tem oziru s tega mesta ape- I liram na vse državljane naše de- žele, naj nam pomagajo. Ničesar ne bomo izgubili, če bomo gra- ditev kake tovarne ali česa dru- gega podaljšali za leto dni aH več, če bomo zgradili manj tovarn, kakor smo jih nameravali ali planirali, gradili pa bomo tisto, kar je najbolj bistveno in najvažnejše, da bo začeJo zgra- jeno obratovati. Mnoge naše to- varne bodo lahko začele prihod- nje leto obratovati, ničesar ne bomo izgubili, ker imamo dovolj časa. Ce pa tega ali onega ne bomo storili mi, bodo storili novi rodovi, ki prihajajo za nami saj nismo prisegli, da bomo storili vse in da bomo našo graditev zaključili.« Po manifestativnem zborova- nju se je predsednik Tito ude- ležil slovesne seje mestnega ljud- skega odbora, na kateri so mu izročili diplomo častnega mešča- na Kopra. Opoldne so v čast predsedniku Titu in njegovemu spremstvu priredili slavnostno kosilo v hotelu »Palače« v Porto- rožu. Popoldne je predsednik republike obiskal Bujščino. Novi tečal Politične šole se bo pričel v februarju 1955 Novi petmesečni tečaj Poli- tične šole pri CK ZKS se bo po- novno pričel 1. februarja 1955. Sola je namenjfena predvsem de- lavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu. Interesenti naj osebno napi- šejo prijave z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funk- cijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter o višini mesečnih prejemkov. Prijave bomo prejemali do 31. decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37/11 trakt, telefon 23-981, int. 206. Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojen- cem izven Ljubljane pa tudi bi- vanje v internatu Politične šole Podrobnejše informacije se do- bijo pri upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih ZKS svo- jeoa okraja. Sola nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, ki omo- goča absolventom nadaljnji sa- mostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti Pa jih usposablja za globlje ra- zumevanje aktualnih družbeno gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem komune iz Središča in c ^ Na področju občinskega odbo- ra SZDL Središče so že končane volitve odborov SZDL v samem Središču, v Obrežu, Grabah m Godenincih Priprave so bile hitro gotove Zal se številčno stanje članstva ni izboljšalo, ker kljub povečani agitaciji, za vpis novih članov med vaščani ni bilo odziva. Na sestanke so prišli člani ki se zanimajo za delo in napredek organizacije, vendar bi lahko bilo število obiskovalcev mnogo večje, ker so hiše blizu druga drugi in ni bilo daleč do i kraja, kjer je bil občni zbor. j Vabilom so se odzvali predvsem j delavci, mali kmetje in name- ščenci, medtem ko je bilo malo večjih kmetov. V razpravah so se omejevali predvsem na gospo- darska vprašanja domačega kra- ja. V Središču je bilo govora predvsem o spomeniku, prostoru okrog njega. Oljarni in KZ Sre- dišče, o dosedanjem kulturnopro- svetnem delu in bodočih per- spektivah dela SZDL v trgu. De- bata o komunah je bila splošna, brez konkretnih predlogov, če- irav je bilo govora o središču comune v Ormožu V ostalih treh krajih v Obrežu, Grabah in Godenincih so se omejili v razpravah le na komunalna vprašanja, ki segajo direktno v njihove gospodarske interese. O političnem delu, o političnem razpoloženju in javnem mnenju na tem terenu je bilo bore malo govora, in kaže. da prihaja na zborih volivcev in na sestankih SZDL do istih razprav, .ki pa navadno ne končujejo z zaključ- ki, temveč samo z ugotovitvami, da prejšnje delo ni bilo najbolj- še in da bi moral biti novi odbor aoilnejši Najtežje je v Salovcih. kjer se dosedanji odbor med članstvom ni uveljavil, niti si ni prizadeval, da bi se izbolišal odnos članstva do organizacije. Sklicani sta bili ^ dve občinski seji SZDL v Sredi- šču, na kateri so bili povabljeni poleg članov občinskega odbora še predsedniki in sekretarji va- ških odborov. Funkcionarjev iz Šalovcev ni bilo, zato tudi ni bil mogoč pomenek o delitvi dela in pripravah na volitve. Člani občinskega odbora SZDL Sredi- šče so hoteli stopit; v stik z odborom v Salovcih, vendar so se odborniki v Salovcih razen 1 temu izmikali. Prizadevanje agil- nega predsednika pa kljub temu ne more roditi uspeha, ker ga pri delu premalo podpirajo ostali odborniki in člani. Ce odštejemo posameznike, ki so izstopili iz SZDL glede na zakon o zemljiškem maksimumu in odpravi viničarskih in podob- nih razmerij, moramo ugotoviti, da je tam lepo števi''-o vaščanov, ki še odlašajo z vstopom v SZDL, zato je odvisno od novo izvolje- nih odborov če jih bodo znali pridobiti za članstvo in delo v organizaciji. Novo izvoljeni odbori bodo roo. rali prevzeti iniciativo za politič- no delo pozimi in ni dvoma, da bodo uspeli zainteresirati član- stvo za najnovejše domače in svetovne probleme ter o njih te- meljito razpravljati Obvestilo v sredo, 17. t. m., na sesta-nku SZDL na terenu Breg sprožena diskusija g^cde na visoko ceno olja, kakor je opisana v članku »Boikotirajmo takšne trgovine« ne zadene trgovino »Specerija« v Lackovi ulici (pri Lobniku), temveč trgovino »Specerija-Iz- blre« v Krempljevi ulici fpri Do- stalu). Urednik Pttli, 26. novembra 1954 Stran 31 V nedeljo, 21-. novembra t. 1. dopoldne je bila v Kidričevem slavesrjoot v zvezi z zajčetkom rednega obraitovanja Tovarne glindce in aluminija »Boris Ki- driič« v Kidričevem vpričo Šte- vilne mn..ožice delovnth ljudi 'z okolice Kidriičevega, Ptuja in drugih krajev, delegacij deljov- nih kolektivov podjetij, ki so doprinesla častni dolež pri gra- ditvi te tovarrne t,er vpričo šte- vilnito visoknJi goltov, med ka- terimi smo videli na balkonu upravne zgradbe in med množi- co ob slovesnosti tudi tov. Fran- ca L.e55koiška in Ivana Mačka, člajia Izvršnega sveta FLRJ, Djura Salaja, predsednika Zve- ze sind. Jugoslavije, Ferda Ko- zaka, podpredsednika Ljudske skupščine LRS, dr. Marjana B reci j a, podpredsodnH^a Izvrš- nega sveta LRS, tov. Janka Ru- dolfa, tov. Josipa Rusa, tov. Zdenko KidriJČevo ter predstav- nike inozemskih podjetij. Iri so pomagala opremiti tovarno, in dru(ge. V za-četka slovesnosti smo najprej jjoslTišali pa-edsedndka upravnega odibora tovarne tov. Marjana Berliča, ki je izrekel vsesn navzočim dobrodošlico, na- to predsednika delavs'kega sveta tov. Staneta Cerneta, ki je pri- kazal v kratkem razvojno pot tovarne, nato pa obširnejši go- vor tov. dr. Marjana Breclja, ki je čestital kolektivu tovarne in predstavnikom domačih in inozemskili podijetij, ki so eode- j lovdia pri d,ovršitvi tovarne, ia dosežen velik in izredno po- memben gospodarski uspeh, ob- enem pa je izrekel priznanja in zalivalo tov. Francu Leskošku za njegovo izredno skrb, Josipu Drakslerju, ki je takoj po vojni i pripomogel,' da smo piišli do načrtov tovarne, kolektivu to- varne ter njenemu vodstvu, in- ženirjem, mojstrom in delavcem, dvema inozemcema dr. Gustavu Voglu in inž. Viljemu Popelliju kot tehničnima svetovalcema ter vrsti domačih in inozemskih podjetij, ki so sodelovala pri graditvi. Ob koncu govora tov. dr. Marjana Breclja, ki so mu navzoči večkrat s ploskanjem pritrjevali, so bile prečitane še pozdravne brzojavke tov. Titu, Moši Pijadi in Mihi Marinku. Po končana zimanji slovesnosti je tov. Marjan Brecelj v sejni dvorani razdelil odlikovanja 22 članom kolektiva. Po svečanem kosilu je več go- stov — tov. Franc Lesikošek, Djuro Salaj in dr. Jože Potrč nazdravilo graditeljem tovarne v Kidričevem ter želelo delov- nemu kolektivu mnogo delovnih uspehov, nakar so gosti tov. Leskošek, Djuro Salaj in Zden ka Kidriičeva prejeli v spomin na otvoritveno slovesnost lunet- niško izdelane spominske plake- te iz aluminija. KMETOVALCI! Obveščamo živinorejce iz ptujskega okraja, da bomo s 1. diecembrom ponovno zvišali odkupne cene svežega mleka. 2ia mleko s S,5°/« maščobo bo- mo plačevali dobaviteljem mle- ka — kmetovalcem in zadrugam 18 din za liter, za mleko s 4% maščobe pa din 20,50 za liter. KmelovaIvzročajo posamezniki težko nadomestljivo škodo s tatvinami, špekulacijami itd. in pomagajo taiteo zniževati nas življenjski standard. Priznati moram, da so me taki ugovori ob zbiranju člana- rine in novih članov vedno spra- vili v zadrego, Čeprav sem se vedno znašel »z odgovorom. Ob tem najbolj občutim posledice zanemarjenega političnega dela. Taka organizacija SZDL, ki ima nedelaven odbor, ki ne skrbi za pomenke s člani, za obravnava- nje sikupnih problemov, za ustvar anje pravilnega imienja med množico, res ne more po- meniti drugo kot blagajno, ki zbira prispevke skrbnih članov in ki dejansko množica ne ko- risti in ne škoduje nepoštenja- kom, ki lahlco na njenem pod- ročju ustvarjajo škodljivo javnp mnenje o težkem življenju, o go- spodarskem zastoju itd. To tem- bolj razumem, ko naletim celo na odbornike SZDL, ki se sami bolj otepajo plačila članarine kot člani SZDL. To vedo ljudje in ni čudno, če tudi slabd zgledi mičejo in vlečejo. O vsem tem bo moral raz- misliti tudi odbor SZDL v Pod- lehniku, pregledati dosedanje delo odbora in njegovo plače- vanje članarine, tigotoviti, ka- teri predlogi članov SZDL eo uresničeni in kateri so ostali za bodočnost, koliko koristnih raz- prav je bfilo na sestankih in kdo je prihajal nanje iz okraja in občine, pa bo lahlco poročati na sestnnicu SZDL, kaj je storil dosedanji odbor in člani bodo sami ocenili, ali zasluži razreš- nico ali naj bodo še dalje fimk- cionartl SZDL. Vem, da povsod v Halozah ni tako, Jtato tudi dvomim, da bo sedanje mrtvilo ostalo v Pod-'. lehniiku in oikoliških vaseh. Mi- slim, da je malokje v okraju toliko problemov kot tukaj in da bi ravno tukaj morali po- gosto prihajati skupaj in pove- dati svoje mnenje o stvareh, ki jih posameznik in družina ne moreta rešiti, temveč le orga- nizacija SZDL, če jo tvorijo zavedni in odločni delovni ljud- je, ki se zavedajo moči te orga- nizacije in njenih velikih 2asli;tg, da danes živimo na svojih tleh svobodno in da tiživamo v svetu ugled. Glede na vse navedeno nisem malodušen, temveč obratno, pre- priioan, da bodo tudi haložki ljudje v bodoče radj prihajali na sestanke SZDL in ji plačevali Članarino, če bo novi odbor znal storiti za sočlane več, kot je bi- lo doslej storjeno. B. F. OB OTV^ORITVI NAŠE VELIKE TOVARNE V KIDRIČEVEM IN OB DNEVU REPUBLIKE POŠI- LJAMO TOVARIŠKE POZDRAVE DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE Z ŽELJAMI, DA BI V PRIHODNJIH ENAJSTIH LETIH OBSTOJA NAŠE REPUBLIKE FLRJ DOSEGALI NADALJNJE USPEHE V GRADITVI SOCIALIZMA! Redek iubilel Tov. Andrej Marčec, sodarski mojster iz Središča, obhaja te dni 75. rojstni dan in 50 let samostojnega obrtniškega delo- vanja. Kot sin sodarskega mojstra se je tudi on odločil pred pol sto- letja za ta lepi toda trdi poklic. 2e kot mladega pomočnika je gnala želja za strokovno uspo- sobljenost po svetu in je kot tak bil zaposlen v vrsti takrat zna- nih sodarskih delavnic v Avstriji in takratni Ogrski. Dokaz o nje- govih kvalitetnih izdelkih so vse- kakor priznanja, ki jih je prejel v času obrtnega delovanja. Tri zlate medalje, tri diplome in dve priznanji, nadalje veliko povpraševanje po njegovih izdel- j kdh, posebno po transportnih pivskih in vinskih sodih s strani naših pivovarn in raznih vinar- skih podjetij so dokaz, da je tov. Marčec v kvaliteto svojih izdel- kov vlagal vedno mnogo truda. Tudi vzgoji kadrov je posveče- val vedno vso pozornost, saj jc pred nekaj dnevi oprostil 40. va- jenca. Nemalo teh učencev je že danes dobrih in priznanih sodar- skih mojstrov in strokovnih so- darskih delavcev v raznih vinar- skih podjetjih našega okraja, kakor tutU izven njega. Kot še vedno aktivnemu ia de- lovnemu obrtniku, k} še kljub tako visoki starosti čvrsto vihti plenkačo, mu obrtniki ptujskega okraja na čelu z Obrtno zbornico želimo še mnogo veselih in pri- jetnih dni med nami in mu k temu redkemu jubileju ob tej priložnosti iskreno čestitamo. IZ MAJŠPERKA Za popravilo brvi bo ob<č!ai» Lešje iHiskrbeia les, obe toMrasr- ni pa bosta prispevali denar, da bo brv popravljena. Tovarna volnenih issdeikav Majšperk je v »Ljudski pravicd« št. 271 z dne 13. nov. 1954 raz- pisala nagradno anketo s 25 vprašanji v zvezi s teksUtaim blagom te tovarne in 31 nagra- dami cd 500-—5000 din Za iz- žrebane udeležence, ki so od- dali pravilno izpolnjene anket- ne liste do 24. nov. 1954. Stran 4 Ptuj, 26. novembra 1951 9^ Ptuju je usianof Ijena Zadružne liranilnica v petek, 19. novembra t 1. so delegati kmetijskih zadrug na področju kmetijskega okraja na občnem zboru ustanovili zadruž- no hranilnico Zboru so pri- sostvovali delegati skoraj vseh kmetijskih zadrug, prijavnice za članstvo v novi zadružni organi- zaciji pa so poslale vse zadruge v okraju z izjemo KZ Ormož, Nova zadružna hranilnica, ki je po vrstnem redu četrta v Sloveniji bo na področju ptuj- skega okraja izpolnila vrzel, ki je nastala z ukinitvijo tovrst- nih organizacij v letu 1947 in s tem, ker se Narodna banka v kateri je centralizirano vse fi- nančno poslovanje, ni mogla posvetiti v polni meri organizira- nju hranilne in posojilne službe interesentom iz kmetijstva. Tovrstno zadružništvo je v Sloveniji sploh stara in priljub- ljena oblika koncentriranja sred- stev tudi v ptujskem okraju, saj se še spominjamo številnih hra- nilnic in posojilnic v vseh po- membnejših krajih in občinah na okrajnem področju Predvojne hranilnice so na področju ta- kratne Slovenije zbrale nad mi- lijardo in 300 milijonov sredstev, kar je za tiste čase brezdvomno ogromna številka. Na žalost so bila večkrat ta sredstva izkori- ščena proti tistim, ki so jih zbra- li, torej proti koristim slovenske- ga kmeta. Z letom 1941 oziroma z nastopom okupacije je večji del hranilnic prenehal delovati, tiste pa, ki so preostale, pa so bile likvidirane v letu 1947, ko je bila denarna služba centrali- zirana. Danes se ponovno pristopa k organiziranju zadružnih hranil- nic. Nizko proizvodnjo kmetij- skih pridelkov je namreč poleg drugega iskati tudi v dejstvu, da je ostajal največji del kmetijskih proizvajalcev brez možnosti na- bave kredita, ki bi se lahko upo rabil poleg drugega tudi za dvig kmetijske proizvodnje Koliko naravnih gnojil gre neprestano in Z" vsakim dnem ▼ izgubo ker i na kmetijah ni gnojnih jam ozi- ! roma ni takih gnojnih jam, kot I bi morale biti Številni kmetoval- ci v krajšem času ne zberejo sredstev ki so potrebna za naba- vo živine, ki bi zamenjala njiho- \ vo jalovo aH drugače bolno. ; Vrsta takih problemov pa ne kaže niti celotne slike, saj v tem ni upoštevano, da je proizvodnjo potrebno poleg vsega tega pre- makniti tudi iz sedanjega stanja vsaj nekoliko naprej, in da v tem nekaj pomenijo med drugim si- losi, elektromotorji, stiskalnice, umetna gnojila, novi nasadi itd., torej vse tisto, česar kmet s svo- jimi skromnimi sredstvi, ki tre- nutno z njimi razpolaga ne more nabaviti oziroma urediti. Seveda bi ne bilo pravilno, če bi videli vso vlogo novih zadruž- nih hranilnic samo v možnostih najemanja posojil. Veliko večji pomen imajo kot zbirateljice malih vsot vsakega posameznega kmeta s katerimi razpolaga in jih stavlja na razpo'ago za boljše delovanje kmetijskih za- drug za pomoč sosedu, ko bo gradil gnojno jamo ali si ureje- val silos itd. Poleg tega pa zato, da bodo sredstva na splošno služila napredku kmetijske pro- izvodnje na določenem področju ter tako tudi posredno vsem proizvajalcem, kakor potrošni- kom V ptujsko Zadružno hranilnico so ob njeni ustanovitvi vstopile ▼se kmetijske zadruge okrajnega področja razen KZ Ormož, vsaka pa bo prispevala kot svoj delež 10.000 din, če ima vsaj sto čla- nov oziroma bo prostovoljno vpisala več deležev. Občni zbor je določil najvišjo vsoto, do ka- tere se hranilnica sme zadolžiti (250 milijonov din) ter izvolil upravni in nadzorni odbor. Po- slovala bo v dosedanjih prosto- rih »Izbire« v Lackovi ulici, za direktorja je bil imenovan tov. Viktor Cvirn, uslužbenec NB v Ptuju. Druibeno iipra¥i|e In pomaiiini ¥loga šolsklli ft«lborov Taiko kot delavski ©veti če- dalje bolj uveljavljajo dmžbe- no upravljanje proizvajalnih sredstev v najrazličnejših obra- tih, so ga začeli uvajati v šole tudi šolski odbori. Selški odbor ima pomembno in odgovorno nalogo saj predstavlja v šoli najvišji organ oblasti. Imenuje ga obč. lju'dski odbor izmed oseb, ki jih predlagajo: zbori voliv- cev izmed staršev in državlja- nov; učiteljiSki zbor Šole izmed svojih članov; družbene orga- nizacije izbirajo predstavnike iz Društva prijateljev mliidine, Telesnovzgojnega društva, Svo- bode, Pionirskega starešinskega sveta, Ljudsike mladine Slove- nije, Rdečega križst. Ljudske tehnike in druge organizacije, če se le te nahajajo na obm.očju šolskega okoliša. Pri strokovnih šolah pa so tudi zastopnilki stro- kovnih organizacij, kot so n. pr. pri kmetijskih šolah Društvo agronomov in tehnikov. Za- družne organizacije in Kmetij- ska zbornica. Značilno za šolsike odbore je tudi to, da je lahko v šolskem odboru največ ena tretjina čla- nov zastopnikov učiteljskega zbora in staršev, dalje da je ravnatelj al; upravitelj šole Is član šoMcega odbora po svojem položaju, ne more pa biti pred- sednik šolskega odbora. Po takšnem sestavu šolskih odbo- rov imajo zastopniki državlja- nov in raznih organizacij veči- no in tako prihaja še močneje do izraza demokratično uprav- ljanje šol. Šolski odbor je vo- ljen za dve leti. Če pa je kakšen filain neaktiven ali pa da je po- stal nevreden imeti takšno funk- cijo, ga lahko tisti zbor aZi ko- lelctiv, ki ga je izvolil za Čla- na, že prej odpokliče in izbere namesto njega drugega. Solslci odbor slcrbi, da v skla- du z veljavnimi predpisi šola dosega vzgojne in izobraževalne namene, ki jih ima v sociaili- stični dražbi, pri tem pa ne sme neposredno posegati v po- uk in strokovno delo učiteljev. Šolslci odbor obravnava vsa važ- nejša VD^^aša^nja vzgoje in iz- obrazbe. Pos^/eča skrb tudi ma- terialnim vprašianjem in si pri- zadeva, da So prostori čimbolj hi,^iensko urejeni, da je omo- gočen pouk telesne vzgoje, da podprejo revnejše otroke, da organizirajo letovanja, da po- magaijo razviti čimbolj kulturno življenje, da predlaigajo pristoj- nemu organu predračun sred- stev, ki so potrebna za vzdrže- vanje šole. Šolski oribor sezna- nja tudi pristojni občinski od- bor, zbore volivcev, gospodar- ske in družbene organizacije o gmotnih in drugih potrebah šole, predlaga gradnje novih in popravila obstoječih šolskih prostorov. Dailje predlaga pri- stojnemu organu, da se dolo- čijo tiova delovna mesta v šoH za učno in tehnično osebje ali pa da se kakšna odoravijo, za to osebje predlaga tudi pohvale in nagrade, za nevredne usluž- bence pa predlaga tudi disci- plinski postopek. Šolski odbor obravnava tudi pritožbe in predloge učencev, staršev, šol- skega osebja v zvezi s poukom in delom šole Šolski odbor si pa Izvoli nredsodnika in ta'jnlka. Pred- sednik sklicuje seje po potrebi, najmanj pa, 4-krat v letu Da lahko šolski odbor podrobneje prouču^je razmore v šoli, ima tudi T>ravic<-i izvajati arketo Ce odbor smatra, da ni v šoli kaj v redu, lahko posebej za- hteva, da se v šoli opravi in- špekcija. Posamezne svoje čla- ne lahko pooblasti, da priso- stvujejo pouku ali sejam uprav- nih organov. Velike važnosti so sklepi šolskega odbora, katere morajo šolski uslužbenci dosled- no izvršiti. Za izpolnjevanje teh s.klepov skrbi upravitelj šole. Ce pa je sklep šolskega odbo- ra za pouk in vzgojo škodljiv, se lahko .šolski uslužbenci pri- tožijo na pristojni občinski od- bor. Pritožba zadrži izvršitev sklepov. Šolski odbor je odgovo- ren za svoje delo pristojnemu občinskemu odboru in mu mora vsaj dvakrat v letu poročati o s\t)jem delu. Člani šols?kega od- bora so tudi dolžni poročati o problematiki šole zboru voliv- cev. razn:m organizacijam, ki so jih izbrali v šolske odbore. Čla- ni šolskega odbora ne prejema- jo nagrade za svo^e delo, pač pa imajo pra\ico do povračila stroškov, ki jih imajo z delom v šolskem odboni. Da bi imeli pri vzgoji in iz- obrpževanju mladine čimveč uspehov, v^l-ladili delo med šo- lo in domorrl in razvili zadovo- \iivo družbeno upravl1=!nje šol, je potrebno, da na zborih voliv- i cev in na sestankih raznih or ' ganizacij gle-dajo na to. da zbe- rejo raz,aled?^r!e in požrtvovalr.e člane v šolske odbore. I. R. KOLEKTIV Gostilne pri sejmišču PTUJ Ob sejmskih dnevih in vseh ostalih priložnostih boste v našem gostišču dobro in vljudno postreženi. Želimo vam prijetno praznovanje državnega praznika — 29. NOVEMBRA 1954! V nedeljo, 21. nov. ob 17. uri, je bil v šoli množični sestanek I SZDL, ki se ga je udeležil repu- bliški poslanec tov. Miro Bračič. . Med navzočimi člani je biio lepo število mladine, kar je bilo po- sebej razveseljivo poleg ugoto- vitve, da je večina tukajšnjih ljudi včlanjenih v organizaciji I SZDL razen 6 družin, ki samota- rijo in smatrajo, da jim članstvo SZDL ni v korist. Naprosili smo poslanca tov. Bračiča, da bi nam kaj povedal 0 perspektivah dela SZDL, o na- šem gospodarskem razvoju, o komunah življenjskem standardu in da bi nam odgovoril na razna pereča vprašanja. Rad je izpolnil našo željo ter nam je prikazal delo in uspehe OF od njene usta- novitve ter perspektive SZDL in našega gospodarstva, da bi ure- dili našo domovino z naprednim in modernejšem delom v na- predno, socialistično državo. Predočil nam je na podlagi sta- tističnih podatkov, zakaj še ni vse tako, kot si vsi želimo in kako bi morali začeti delati, da bi si mogli po najkrajši poti po- magati do boljšega življenja. Najbolj nas še zadržuje zasta- reli način obdelave zemlje, pre- malo nam še pomagajo stroji, ne znamo si še pomagati z umetni- mi gnojili, manjka nam še mnogo 1 znanja za pametnejše in stro- . kovno boljše gospodarjenje To i so glavne ovire, da še ne more- ! mo spraviti naše proizvodnje do ! potrebne višine. Prikazal nam je ; tudi pomoč države pri naporih za dvig kmetijstva zlasti z razni- mi krediti. Spomnil nas je na ogromne žrtve in napore ter uspehe našega dosedanjega dela za socializem Razjasnil nam je pojme o obsegu, dolžnostih in , pravicah bodočih komun, da bomo laže razumeli vp'iv ko- mun na splošen dvig naše pro- , izvodnie in na splošen ž-vljpTijski standard vsakeaa posameznika. Aktivist SZDL tov, Albin Oto- j repec nam je pomanal pri i7ved- ' bi volitev novr>ffa va5kpqa odbora SZDL. Vsi člani želijo da bi .; bil novoizvoljeni odbor afiilf^n. Prva njegova skrb je. da bo 'Isklicnl Tnr>"ž'čni sestanek t«>r nanj ■ ] povabil direktorja Km^t-^iske-ra ■ I CTOSDodarstva Podlehnik tov .Jn- •'i reša ki bo ljudem obrazložil 1 i probleme v zvezi 7 arondnci^o iJTemli-šf Od novnizvolienega r>d- I bora je tud-' veliko odvisno, k?>Vo • ' dolrro bo oTnsnienih 6 drfižin izven organizacije, saj je razum- ljivo, da je tudi njim potrebno in koristno delo organizacije SZDL. Novoizvoljeni odbor bo moral tudi skrbeti, da bodo se- daj v zimskem času pogostejši sestanki z obravnavanjem razruh vprašanj, ki zanimajo vse balo*- ke ljudi. Zimski čas moramo iz- rabiti za razširjanje naše izo- brazbe, za koristne pKjmenke in izboljševanje sožitja ter medse- bojne pomoči, kar nam bo po- magalo do vidnih uspehov na našem vinogradniškem področju. -o- Ptuj, 26 novembra 1954 Strar 5 -■_ {ir8d velikim prazn kom Gostišča — grad Bori Kot smo v našem listu že po- ročali, so v Cirkulanah v pol- nem teku priprave za proslavo 55. obletnice kulturnega dela. IZUD »Franček Kozel« hoče ta lepi jubilej dostojno proslaviti. Sola v Cirkulanah se je spreme- nila v pi-avi štab. Tu so skoraj vsak večer vaje tamburaškega zbora, orkestra in štirih skupin Igralcev, ki se vneto priprav- ljajo na nastope, drugi zopet pišejo vabila, plakate in podob- no ter pripravljajo razstavo. Na Borlu delajo tesarja oder v ve- liki viteški dvorani, k: bo lahko sprejela nad 600 ljudi. Prav tako pa se pripravlja tudi go- , .'.{iiišiJe Bori, da bo lahko čim- bolj e postreglo domačim in tu- i'm gostom, ki bodo prišli na to slavje in istočasno proslavili tudi Dan republike. Prav posebno pa je živahno mrd sodanjlmi in nekdanjimi aktivnimi igralci in tamburaši, k, obujajo spomine ob vsaki šte- vilki »Ptujskega tednika«, ki objavlja fotografije. Takšnega zanimanja za naž lokalni list že dolgo nd b'lo kot je sedaj. Vaje orl:estra in igralskih družin se vedno zavlečejo pozno v noč, pa ne zaradi tega, ker ne bi znali in je treba dosti ponav- ljati. Ne. Pdič pa vaje nepre- stano prekinjajo, ker se igralci spominjajo raznih veselih in tudi zamotanih situacij, ki so jih preživeli na odru. Tako se je spomnil eden najstarejših Igralcev Anton Gol sledečega: Igral je starega moža in nadeli so mu periko in polno brado. Dvorana je bila nabito polna in Ustanovitelj društva učitelj Anton Ogorelec na odru vročina. Po odigranem prlaoru je za kulisami snel bra- do in jo držal v rokah. Kar na- enkrat mu je inspicient dal znak, da mora zopet nastopiti. Tonček jo je mahnil nm oder lepo z brado v roki. Na srečo ga je eden izmed igralcev v po- slednjem trenutku potegnil na- zaj. Tonček je hitro namestil brado in stvar je bila rešeni. Enkrat so po zaslugi nervozne- 1 ga igralca zašli v tekstu iz ' prvega dejanja v tretjega in stvar zopet muno speljali v prvo dejanje, ne da bi publika to opazila. Podobnih stvari ima- jo poln koš in vedno novih se spominjajo. Koliko bo obujanja spominov v nedeljo, ko bodo prišli vsi skupaj, tudi tisti, ki i so raztreseni po vsej Sloveniji, j Naj povemo še enkrat, kaj bo I vse na sporedu v nedeljo na ' Borlu. Začetek proslave bo ob 15. uri s slavnostnim govorom . in podelitvijo diplom najaktiv- ' nejšim dolgoletnim članom. Po ; svečanem delu bodo nastopili I tamburaši in orkester ter štiri skupine igralcev z odlomki iz raznih iger, ki so jih igrali pred leti. Po zaključku kulturnega I dela pa bo v vseh prostorih le- ! tovišča Bori ljudsko veselje. V šoli v Cirkulanah bo razstava fotografij in drugega materiala, ki kaže zgodovinsko pot delova- nja društev. V šoli bo tu4i faastava. sliik in skulptur maritx)rskih in ptuj- skih slikarjev in kiparjev, ki so se odzvali vabilu društva in se bodo predstavili tudi našemu haloškemu človeku. Pevovodja učitelj Vinko Šeronai Prav zares: Zdaj lahko pijemo! Pa je le bilo nerodno; pomisli- te, dv* sto petdeset žejnih grl, vode pa nič. Zameriti pa tudi j nisi mogel ne prvemu ne drugemu I in ne tretjemu sosedu, če je mal- | ce krivo gledal, ko je drobiž udiral na dvorišča in šklemp, šklemp z vso silo obdelaval čr- palke. Ob pričetku lanskega tečaja RK pa se je vse to spremenilo. Zakaj pa naj ne bi imela šola v Dornavi zdravo pitno vodo?! Kar hitro je bil sklenjen sporazum z Okrajno higiensko postajo v Ptuju, ki je dala za novi vodnjak ves gradbeni material in tudi strokovno delovno silo Nekaj marljivih Domavčanov pa je prispevalo svoj delež s prosto- voljnim delom, levji delež pri prostovoljnih storitvah je dalo Kmetijsko posestvo, no in še LO v Rogoznici je podprl akcijo gradnje novega vodnjaka in — vodnjak' stoji! To je bilo veselega vriska, ko je delavec oznanil: »Tako, vodo imate!« Meni nič, tebi nič so jo učenci ucvrli iz razreda :n ob no- vem vodnjaku je nastalo pravca- to slavje. Prizkusili so in dogna- li: »Prav zares: zdaj lahko pi- jemo!« Ne samo otroci .tudj ostali znajo ceniti zdravstveno pridobi- tev v naši vasi. Zdravje je naš največji zaklad! Tudi pri letošnjem tečaju RK bodo spoznala dekleta nujnost zdravstvenega prosvetljevanja. upamo, da bomo obogateli tudi v času letošnjega tečaja vsaj za vidno zdravstveno pridobitev, saj upamo da Okrajna higi- enska postaja ne bo pozabila na obljubo, da bo pomagala urediti vodnjak pri stanovanjski hiši št. 141 v Dornavi. Delo samo bo do- voli in najbolj nazorno pokazalo tečajnicam, kakšna je sodobna gradnja vodnjakov, ki se ozira na vsa zdravstvena pravila. Da je zdravstveno prosvetlje- vanje nujno, so spoznali že mno- gi, mnogi pa bodo to še spoznali. Našim zdravstvenim pogreškam je največ krivo naše neznanje in se prav v zdravstvenih ozirih ne moremo opirati na izgovor: »Saj bj naredil to in ono, pa nimam denarja!« Res je, da nam /nanje pokaže pota, kjer lahko brez stroškov marsikaj napravimo, res je, da nam pa prav neznanje na- koplje mnogokrat popolnoma ne- potrebne stroške. V želji, da bi bilo tiaiše po- slovanje v bodoče v vedno večjo korist naših članov in o^djemalcev, se vsem pripo- ročamo 'n jih ob DNEVU REPUBLIKE tovariško po- zdravljamo! Kmetisko zadruga z 0. j. Turnišče pri Ptuju L»o.3eaanji stevnru obisk naših kmo preastav nam daje upanje, da nam boste tudi v bodoče naklonjeni. Ob tem vam želimo prijetno praznovanje Dneva republike! SmrCanje je lahko glasnejše kakor cestni ropot Nemški učenjaki so ugotovili, da lahico človek smrči boli glasno, kakor je glasen cestni ropot. Pri močnem smrčanju je zabeležil aparat za ugotavljanje ropota 69 enot, kar odgovarja približno moči glasov vojaške godbe, ko igra voiaško koračni- co. Dalje so ugotovili, da vdiha človek, ki mofeo smrči, 1150 ccm zraka ob enem vdihu, torej pri- bližno sedemkrat več kakor človek ki ne smrčL Glas gre po deželi v Valparaisu (Cile) so stali otroci okrog možakarja ki je z buldožerjem prevračal zemljo. Vprašali so ga, čemu to dela. Mož je rekel, da išče zlato. Otroci so povedali svoiim ma- micam, te svojim prijateljicam. Ni trajalo dolgo in vsi obrati v tem kraju so zaznamovali zna- ten porast prometa, borzijanci in policija pa sta dobila vrsto prijav. Ko se je po-icij.a končno zanimala za stvar, je bilo po vsem mestu znano, da se je že našlo zlato, da je lastnik zem- ljišča dobil petino najdene ko- ličine, da so ustanovljene po- sebne družbe za začetek eks- ploatacije zlate rude, ki izda- jajo delnice Ko je policija vprašala moža z buldožerjem, kaj je s stvarjo, je ta odgovoril: »Pošalil sem se. V resnici samo planiram teren.« NAKNADEN STRAH Medtem, ko so prostovoljni gasilci iz okoliških vasi gasili požar, ki je izbruhnil v nekem obširnem gozdu v bližini Chestra v Pennsylvaniji, so naleteli na že precej ožgan zaboj, vendar mu niso posvetili posebne pozor- nosti. Sele. ko je bil požar udu- šen, so ga odprli. V njem je bilo 40 palic dinamita. Zopet je začela sezona igral- skih skupin na podeželskih odrih. Velika Nedelja je pri- jetna vas na gričku. Toda ni sa- mo prijeten kraj, temveč tudi pri prosvetnem delu zelo razgi- ban. Zlasti je znana dramska sl^upiina, ki obstaja že vrsto let pod vodstvom požrtvovalnega režiserja tovariša Moravca. Da ta dramska skupina v resnici dela, nam kaže to, da je v tej sezoni naštudirala dramo Mila- na Ogrizoviča »Hasan aginica«. Premiera s ponoštevilno udelež- bo je bila 11. novembra t. L Tovarišica Vida Curda nas je po večletnem odmoru zaradi bolezni zopet iznenadila na ve- Ukonedeljskem odru v glavni vlogi Hasan aginice, ki jo je odlično podala. Enako vredna pohvale je naša nova igralka, ki Je prvič nastopila na odrskih deskah, tovarišica Zvonka Ku- mer, dijakinja ptujske gimna- zije. Kljub vsakodnevni vožnji v Ptuj in obremenitvi pri štu- diju je redno obiskovala vaje. V svoji vlogi Sultani je, ki je ena izmed najtežjih vlog v tej drami, je prikazala nežno dekle, hčerko plemenitega age, ki je moralo v svoji rani mladosti mnogo prestati zaradi nespora- zuma svojih staršev. Drama je bila, kakor zgoraj omenjeno, prvič kot premiera 11. novembra, drugič pa je bila napovedana za 21. november, pa je žal zaradi bolezni enega čla- na igralske družine v eni glav- nih vlog preložena na 28. no- vember ob 15. uri. M. M. Vinarska zaifruga Ptuj z obrati: KLETARSTVO PTUJ, POSESTVO MESTNI VRH, TRSNICA BREG, GOSTINSTVO NOVI SVET in MESTNI VRH ter s prv^ovrstrbimi haloškimi vini pošilja vsem vino- fi^radnikom in ostalemu delovnemu ljudstvu tovariŠke čestitke za Dan republike 5tran 6 Ptuj. 26. novembra 1954 Ptu :čani, fivdJa za leb sprejem! I Nekoliko v strahu smo se bli- žali v ponedeljek zvečer, 15. t. m., Ptuju. Koncert v Ptuju je bil naš šesti koncert v treh dneh. V so- boto smo peli v Dravogradu in v Rušah v nedeljo dopoldne po eno pesem pred spomenikom padlih partizanov v Rušah, pred spomenikom 600 talcev v Mari- boru in pri odkritju spomenika Josipu Jurčiču v Mariboru. V ne- deljo popoldne smo imeli koncert T Slov. Bistrici, zvečer koncert v Mariboru in nato smo peli na družabnem večeru, ki ga je pri- redila sekcija koroških borcev NOV v Mariboru (do ponedeljka zjutraj do 3 ure) V ponedeljek Eopoldne je bil ogled ogromnih ompleksov Tov. aluminija v Ki- dričevem nato še koncert v Ki- dričevem. Bili smo res že močno močno utrujeni. Kako bo v Ptuju? »Koliko je ljudi« je vzkliknil eden izmed pevcev, ko smo na Kvedrovem trgu izstopili. »Z godbo so nas sprejeli«, je dejal drugi. Razpoloženje pevcev se je začelo boljšati... Nato sprejem T sejni dvorani LOMO Ptuj ob bogato obloženi veliki ovalni mizi. Po kratkih jedrnatih po- zdravnih nagovorih je zadonela T galerije te sejne dvorane na- rodna pesem. Bili smo presene- čeni in vedno boljše volje. Pe- vovodja je šepnil sosedu: »Ali slišiš tenor, čist in zveneč je!« Rujno haloško vince nas je ogrelo. Zopet so zapelj pevci ptujske »Svobode«. Bilo jih je le šest ali sedem Koroški pevci, skoraj sami kmečki fantje so jih z zanimanjem poslušali in na koncu pesmi prisrčno zaploskali. Dobre, vrle dečke ima pevovodja Kernjak, prave pevce, ki se vese- lijo pesmi tudi ko jih poje drugi j zbor. Pevovodja tov. Gregorc in • pevci so si na mah pridobili sim- ' patije, zaupanje in prijateljstvo koroških pevcev Prav tako! Tega se je posebno veselil organizator te turneje, predstavnik Sklada Prežihovega Voranca v Mari- boru. Zelo je tu razveseli; ko- roške pevce prisrčno pisan čla- nek »Pozdravljeni, koroški pevci« v »Ptujskem tedniku«. Vsak pe- vec je dobil svoj list da si je lahko prečital smiselno in toplo pisane vrstice članka (Franc Hri- bernik) Gostoljubnemu sprejemu na magistratu je sledil skupen od- hod v Titov dom z godbo »Svo- bode« na čelu. »Lepo, krepko in izdatno svira ta godbal« Koroški fantje, pevci so bili dobre, zidane volje. Vrlim Ptujčanom lahko povem, da je resen in zaskrbljen pevovodja tov. Pavle Kernjak v zboru, gredoč po Murkovi ulici zavriskal kot vesel in čil fant... Vedel je, da so njegovi fantje po lepem sprejemu zopet razpolo- ženi za petje. V nabito polni dvorani poslu- šalcev so naši koroški pevci zo- pet zapeli z vnemo in čustveno i kot malokje drugod, ubrano in ' zlito, kar je vredno občudovanja pri tolikšnem številu pevcev, zbranih iz osmih pevskih zborov, medsebojno dokaj oddaljenih vasi Hodiše, Radiše, Skofiče. Kot- maraves, Logaves, Bilčovs, Šent- janž v Rožu in Šentvid v Podju- ni. Temu lepemu petju se je ču- dil ptujski pevov. t. J. Gregorc; čudili so se mu tudi ostali poslu- šalci. Vse je prevzela naša lepa koroška pesem iz 84 grl iz ko- roške dežele. Tudi družabni večer je bil tako pripravljen, da so se ko- roški pevci lahko počutili kot doma. Prijazne besede govorni- kov ter prijetno petje »Svobodi- nih« pevcev s tov. Gregorcem na čelu, nato še zabavni program prleškega Maruleka in Matja- šeka. Vse štiri soliste so navzoče Ptujčanke obdarile z velikimi srci z narodnimi ornapicnti v znak priznanja za lepo petje koroških slovenskih pesmi. Se lepa darila k številnim pozdra- vom za tiste, ki so ostali doma na Koroškem. Prehitro je prišla ura poslavljanja. Zapustiti smo morali iskrene prijatelje, dobre tovariše in ljube brate. Tri ure je trajala vožnja do meje. Tudi tam slovo ni bilo lahko. Za zahvalo za nepozabne sprejeme v Jugoslaviji, na Šta- jerskem ni mogoče najti primer- nih besed. Posredovalci te turneje, člani Sklada Prežihovega Voranca v Mariboru so bili zadovoljni. Namen gostovanja je bil dosežen. Velik delež pri tem imajo tudi Ptujčani: »Svoboda« Jože Lacko Ptuj, Svet za prosveto OLO in LOMO Ptuj, Ljudski odbor mest- ne občine Ptuj ter delovni ko- lektivi. Vsem prav prisrčna hvala. J. G. Še o graditvi iiulturnega desna ¥ Ptuiu Ko že več let razpravljamo in diskutiramo, kakšen naj bo kul- turni dom v Ptuju in kje naj bi ga zgradili, da bi res tudi s svo- jo zunanjostjo reprezentiral dom i kulturnega življenja ptujskega okraja, pridemo do neke nesigur- tovosti glede izbire gradbenega prostora. V prvi vrsti je mogoče krivda v dolgem zavlačevanju izdelave urbanističnega načrta mesta Ptuja, potem izdelava idej- nih načrtov za kulturni dom, fi- nančna sredstva itd. Vse to so vzroki, da mesto Ptuj tako dolgo ne pristopi k gradnji tega kul- turnega spomenika, namenjenega spominu heroja Jožeta Lacka. Strinjam se s piscem članka o gradnji kulturnega doma v Ptuju, v Ptujskem tedniku od 29. ok- | tobra 1954, da prostor med Mia- I diko in Zdravstvenim domom ni :' primeren, ker ga zapira železnica : pač pa je primeren za razna športna udejstvovanja. Ne vem kakšno prednost naj bi imel pro- stor, kjer je stala stara vojašnica, in pisec omenjenega članka pra- ■ vilno našteva, da bi biio nesmi- selno rušiti še ostale stanovanj-^ k ske hiše, ker bi še kljub temu * kulturni dom stal v stisnjenem prostoru, kot je n. pr. kino Titov dom v Ptuju. Ker moramo gledati tudi na lepoto mesta, ne pa samo na res nujne potrebe in rešitve, je po mojem mišljenju tudi lo- kacija na Bregu ali prj Horvato- vi vili neprimerna; čeravno je stavba še toliko reprezentativna, je okolica prazna in dom tam nič ne pomeni. Da pa bi gradili kul- turni dom na onem kraju mesta, je mislim nesmotrno tudi glede komunalnih naprav cest, vodo- voda., kanalizacije, električnega omrežja, itd. Vzhodno od Pano- rame zidati kulturni dom, pa j« spet glede bodoče izgradnje mesta Ptuja neprimerno; nov« vojašnice še ne bomo tako hitre spreminjali v druge namene ir zidali spet nove, ker imamo še drugih zahtev dovolj. Na hribčku same Panorame bi bila pri- merna le restavracija, zgrajena v modernem stilu in bi lahko služila kod izletna točka in spre- hajališče Ptujčanov ob raznih praznikih. Do sedaj sem vse predloge kritiziral zato, ker pač vidim, da bi s temi idejnimi na- črti kljub arhitektonsko lepi stavbi Ptuj ne pridobil na lepoti in tudi ne praktičnosti. Imamo še lep prostor za grad- njo kulturnega doma v Ptuju samem, in to na levi strani Ljuto- merske ceste med vojaškim skla- diščem in bolnico. Na tem malo dvignjenem prostoru bi monumentalna zgradba res domi- nirala v središču vsega mesta. Dom bi naj stal zapadno od linije kapuc, cerkev—bolnica, tam bi nastal še krasen park do Ljuto- merske ceste. S to varianto ne bi stari del mesta nič izgubil na pristnosti prejšnjih stoletij. Okoli kulturnega doma bi se dal urediti prostrani trg ali park, h katere- mu bi z Ljutomerske ceste vodile široke stopnice, na vrhu katerih bj stal Lackov spomenik. Na vrhu stopnic, za spomenikom bi na celi širini trga bili posajeni visoki topoli. Med kulturnim do- mom in bolnico bi se sčasoma zgradila še bančna stavba, na zapadni strani proti cerkvi pa poštna stavba, ali podobno. Na zadnji strani proti Ljudskemu vrtu Pa je tako predvidena grad- nja stanovanjskih hišic. Med Ljutomersko cesto in železnico so lepe parcele, na katerih skup- nost že gradi lične stanovanjske bloke in je tudi pravilno in go- spodarsko, da se gradi na enem mestu. Tukaj je prostora za pet- deset takih blokov, da tovarni Kidričevo, drugim podjetjem iii interesentom ne bo treba iskati primernejših gradbišč. Za prevoz potnikov in zvezo s Kidričevim pa se bo tako v bližnji bodočno- sti uvedel avtobus. Kar se tiče kanalizacije je Grajena primerna za bodoči zaprti zbirni kanal sta- rega in novega mesta. Tudi vo- dovodna napeljava bi bila cenej- ša, ker bi omrežje bilo strnjeno, kakor tudi ceste in ulična raz- svetljava. . 1....______ Torej, po mojem predlogu bi na levi strani Ljutomerske ceste v okolici kulturnega doma bil politični kulturni in zdravstveni center mesta in okraja Ptuj, desna stran Ljutomerske ceste in železnice pa novo moderno me- sto Staro zgodovinsko mesto Ptuj bi ostalo nedotaknjeno, ven- dar tesno vezano z novim Ptu- jem. Ormoška četrt pa je tako predvidena kot industrijska četrt mesta. Spomenik heroja Jožeta Lacka postavljati v park, se mi ne zdi primemo. Tudi ptujski park bi se z manjšimi finančnimi sredstvi dal podaljšati do železniških za- pornic. Zid pred samostanom se bo moral umakniti času razvoja. Skladišče cestne uprave bi tudi kazalo prestaviti na Ormoško ce- sto. Pernatovi hlevi in kanal ob progi tudi niso zgodovinsko za- ščiteni. Tudi razvaline bivše to- varne usnja na desni strani Drave bi bilo treba odstraniti. Vse to je tik ob železnici in vsakemu potniku vpade najprej v oči. Tudi Zdravstveni dom gotovo ni preveč navdušen za takšno so- seščino. Na zemljišču bivše vo- jašnice v Lackovi ulici, bi zgradi- li trgovsko dvonadstropno hišo, ker bo park težko zakril tisto vrzeL Tudi po mojem predlogu ne bi šlo vse brez rušenja starih hiš na Ljutomerski cesti, in sicer dveh, in to kjer ima avtomehanik tov. Ilec delavnico avtomobilov in stanovanje in sosednjo hišo za betonskim zidom proti bolnici. Pri rušenju teh hiš bi se pridobi- lo opeke za štiristanovanjski blok. Z izgradnjo kulturnega doma bi v mestu pridobili precej pro- storov na razpolago za stanova- nja, na drugi strani pa bo že čas, da gremo na konkretno delo in se s to akcijo oddolžimo spo- minu na tov. Lacka in soborcem Za njihove neprecenljive žrtve za svobodo naše domovine. Franc Vauda zidar Krambergerjeva pot 1 Pri naifcupu leposlovnih knji? za obdaritev otrok in odraslih ob DNEVU REPUBLIKE vas bo nadsolidneje postregefl ko- lektiv PTUJSKE KNJIGARNE IN PAPIRNICE V Ptuju ki vam želi prijetno prazno- vanje te^ dxžaiv. jmrazzuika Odkrit a spemfnslie plošče na zgracR)i, kjer je bil mu- čen Jože Lacico v ned^o, 28. nov. 1954, ob 10. uri bo v Ptuju ▼ Lackovi ulici odkritje spomin- ske plošče na zgradbi, v kateri je bil do smrti mučen narodni her-oj Jože Lacko. Zavedno občinstvo vabimo, da svečanemu odkritja spominske plošče prisostvuje v čim večjem številu. Mestni odbor Zveze borcev NOB zsagij*..vmvestitojT^m, da bo tudi vnaprej zadovoljivo izvrševalo prevzete gradnje. Obenem sr.-oi«>lek- tlvom pivLfiskes^ okraja prijetno pri«aiovstanc t. j. masti, beljakovin in ogljikovih hidra- tov še dovolj mineralov in vita- minov. Pa bi si morda nekoliko podrobneje ogledah, kako je pravzaprav s temi snovmi, ki sem jih pravkar označil kot ne- obhodno potrebne. Ker so beljakovine gotovo po svoji važnosti na prvem mestu, najprej nekoliko besed o njiho- vem pomenu Noseča žena po- trebuje nmogo več beljakovin kot ob normalnih prilikah. To je prvo, kar si moramo zapom- niti. Normalno zadostuje na 1 kg telesne teže dnevno 1 g beljakovin — nosečnica pa rabi gotovo dvakrat toliko. Bojazen, da bo v hrani preveč beljako- vin, je nepotrebna. Plod rabi beljakovine ne samo za svojo prehrano, temveč tudi za vzdr- ževanje mnogih življenjskih procesov Največ beljakovin je v beljem mesu in jajcih, sicer pa bomo pozneje o tem še go- vorili. Kot drugo važno sesta- vino pravilne hrane smo ome- nili maščobe. Z njimi verjetno organizem ne bo v zadregi, saj le maščob v hrani več ali manj vedno dovolj. Poleg tega pa ima naše telo 5e to sposobnost, da maščobe samo proizvaja iz oglji- kovih hidratov, ki jih je v hra- ni vedno na pretek. Gotova ko- ličina maščob pa je vseeno po- trebna, ker so v masti nosite- Ijice za življenje neobhodno po- trebnih vitaminov (D, E, K In vitamin A) Tretja sestavina hrane so ogljikovi hidrati, za katere smo ?e rekli, da jih paČ nikolj ne manjka. Hrana v naših krajih vsebuje procentual- no največ ogljikovih hidratov, naj kot primer navedem samo nekaj hranil: kruh, krompir, izdelki iz moke (testenine) in sladkor, ki je gotovo ogljikov hidrat v pravem smislu besede. Mnogo češče, kot zaradi po- manjkanja teh treh osnovnih sestavin naše prehrane pa bodo nastopile nepravilnosti in po- sledice nosečnosti, če v hrani ne bo dovolj mineralov (Dalje prihodnjič) Fridl Jože: O članku! »Zdaj pa tovariši in tovari- šice,« je dejal predsednik na- šega PAK po daljši diskiisiji o najlx>lj perečem problemu — štipendijah. »Kdo bo napisal članek za Ptujski tednik?« V predavalnici 90 na univer- zi, kjer imamo svoje sestanke, je zavladala popolna tišiim. Naše glave so se povesile in pogledi so uprti v tla. »Se bo kdo prostovoljno ja- vil,« zaslišim predsednikov glas na pol nezavesten. »Nihče? Potem pa bomo ne- koga določili. Kar po abecedi.« Spet je bilo nekaj dolgih tre- nxitkav vse tiho. Potem reče nekdo s plašnim glasom: »Kaj če bi začeli od zadnje črke?« To je učinkovalo kot iskra v j smodnišnici. Nastal je tak krik in vik. kot ga je slišati samo v šoli med odmori. Prepir med visokošolci, ka- terih imena se začenjajo z čr- kami v prvi polovici abecede in drugimi, katerih imena se za- čenjajo z črkami v drugi polo- vici abecede, se je končal tako, da moram zopet jaz napisati \ članek za naš tednik. Kaj naj napišem? Le kaj bi napisal za izbirčne bralce ru- ; brike »Visokošolci našim bral- ; cem?« j Morda zopet kaj s področja ! radioamaterstva? Ne! Ali pa. kaj o fotoamaterstvu? Tudi to misel zavrnem. Kaj pa če bi posUal tov. ured- niku kakšne iz skript prepisa- no predavanje. Ne, ne! Samo tega ne! Saj sem vendar štu- dent prava ir vem, da je avtor- ska pravica zaščitena z zaiko- nom. Leteči krožniki? So preveč popularni in ne pridejo v po- štev. Samo eno je Se, kar mi osta- ne. Napisal bom napeto ro- mantično Jigodbo o plavolaski, ki sem jo zadnjič srečal v men- zi. Mar bi čitatelji »Ptujskega tednika« takšne zgodbice ne pozdravili z veseljem? Saj je vendar celo TT prinese' lani nekaj zanimivih črtic pod na- slovom »Ljubezen je bila, lju- bezen Se bo« in nihče ne bo tr- dil, da TT ni dober Hst?' Sto tisoč izvodov ga tiskajo in v Ljubljani ni predavalnice, kjer ga študentje ne bi čitali v če- trtek dopoldi.e med predavanji. Tedaj pa se oglasi mojia vest in pravi: »Kaj praviš, ali bi bilo to bralcem všeč?« Skesano sem moral misel na plavolasko pregnati. . Zdaj sem se obrnil k svojemu prija- telju Slavku z vpraišanjem, ka^ nai napišem za »Ptujski ted- nik«? »Veš kaj? Napiši nekaj za di- jake Nekaj kar jih bo zani- malo, recimji nekaj o študiju na univerzi.« »Da, ta bo pa prava.« mu od- govorim in začnem pisati: Ko hodi človek v šolo. v gimnazijo mu je šoin najstrašnejša stvar nia svetu. »Samo da napravim maturo, bo že šlo.€ »Ko si na univerzi, se rešii »bora legalis«, »cvekov« in po- dobnih reči. Zadihaš svobodno. Nihče te več ne nadleguje.« Takšni so pogovori med di- jaki o univerzi. Seveda je zanje univerza pravi raj. Pa kako bi ne bila, 1^ pa se njihov svet 2ačne in konča pri profesorjih. In ko bi profesorjem verjeli, da je najlepše v gimnaziji, čeprav imajo dolžnosti! Verjemite mi, dragi diiakl. da moramo aka- ovojim strankam in odje- malcem t>amo tudi v bodoče na razpolago s prvovrstnim blagom Ob DNEVU REPU- BLIKE jim pošiljamo tova- riSke pozdrave in se jim še nadaJje priporočamo! ICmeti;ska zodruga zo. j. Ptuj demsko svobodo drago plače- vati. Kdor si je vzame preveč, slej ko prej kcmča s študijem v pisarni... So.stanovalec Pip mi svetuje, naj končam s tem pisanjem Ptujčani tega ne bodo brali, ker bo vse skui>aj romalo v koš! Ker nočem prepisovati pre- davanj, sam pa nič pametnega ne »pogruntam«, se zanašam na vašo pomoč. tov. urednik in upam, da nt boste pomagah, da se bom lahko štel med visoko- šolce. ki so napravili nekaj za PAK in napisali članek za »Ptujski tednik«. Vse bralce prav lepo pozdrav- ljam! Strar, 8 Ptuj. 26. novembra 1954 4d informandumi v vašem cenj. listu je 12. t m. izšel dopds iz Tumišča, ki je za sedaj samo le plod fantazije, nepoznan j a razmer ali pa nekih ambicioznih — komaj kdaj do- segljivih teženj. V Uradnem listu LRS štev. 35 je bila dne 9. sept. 1954 objav- ljena odločba i?\«ršnega sveta LRS o prenehanju gospo^darske ustanove »Kobilarne Turnišče- Pragersko«, s čimer je bil dan formalni pečat transformaciji, ki je bila de facto izvršena že 1. jan. 1953. Tedaj se je namreč skladno s splošno upravno de- centralizacijo objekt na Prager- skem odcepil kot samostojna ustanova »Žrebčama Pragersko« pod okriljem Maribor okolica, Kobilama Turnišče pa je kot samostojna gospodarska ustano- va prešla ix>d okraj Ptuj. Ker pa je kobilamiški obrat kot tak v finančnem pogledu nujno pasiven, so se v organih okrajnega ljud.skega odbora kmalu pojavili pomisleki in celo odpor glede finansiranja, kar je na koncu koncev tudi razumlji- vo, ker ima taka kobilama več širšega javnega pomena kot pa okrajnega. Prav v slični situa- ciji se je znašla tud- staroznana Kobilama Lipica na Krasu, zato se je to vprašanje nujno moralo na pristojnih mestih širše in' globlje pretresati. Problem, k)i se je sukal okrog tega, kdo naj bo dolžan take ustanove izdrže- vatt, se je načelno rešil tako, kot je edino primerno: da ti ko- bdlaimi postaneta finančno sa- mostojna zavoda na republi- škemu proračunu To je bilo taktično že rešeno ob sprejetju republiškega proračuna za leto 1954 Formalne odločbe Izvrš- nega sveta LRS pa so izšle v istem citiranem Uradnem Ustu št. 35 dne 9. sept. 1954. Organi drž. sekretariata za gospodarstvo so se moralj pre- pričati, da je tak prenos vsaj za sedaj pri obstoječih razme- rah praktično neizvedljiv. Da pa niti na Pragerskem niti v Slivnici še zdaleč ni takih na- ravnih in osnovnih gospodarskih pogojev za kobilamo, niti jih bi bilo mogoče ustvariti, kot so na Tumišču. je pa znano dejstvo, ki ga ni treba več dokčizovati. Dejstvo pa je tudi to, da ta tip kobilarne na Tumišču nd v svojem pravem življenjskem okolju, ker ptujski okraj na splošno kasačev ne redi, niti na to rejo ne bo prešel. V tem po- gledu pa bi bila ista stvar tudi bodisi na Pragerskem ali pa v Slivnici. Zdi se mi, da se bodo ob go- spodarskem razvoju v bodočih komimah nujno porajale tovrst- ne pregmpacije in da bo tedaj kasaška kobilama našla po vsej logiki pot v Ljutomer, kjer je tovrstna konjereja zakoreninje- na! Kot je prva teza fantazija brez gospodarske utemeljenosti, tako je nasprotno druga v rejsko- I organizatoričnem pogledu ideal! Tako za eno kot za drugo pa momentano ni razpoložljivih praktičnih sredstev in jih ver- jetno tudi tako hitro ne bo! V tej situaciji torej ni druge- ga, kot da kobilama na Tumi- šču ostane! Mimogrede pristavim še svoje prav osebno rrmenje, da nikjer ne stoji, da Kobilama Tumišče ne bj imela ali mogla svojo rejsko dejavnost glede pasme I nej?oliko preusmeriti, da bi se torej bolj približali tozadevnim gospodarskim tendencam bliž- jega okoliša! Toliko glede Kobil ame, da ne boste verjeli, da je ona že pred selitvijo! No — kčuko pa je s kmetijsko šolo? s tem, da je ona dobila fior- malno potrditev republiškega prosvetnega foruma ozir. Izvrš- j nega sveta LRS, še ni nastala nobena potreba, da bi morala j ona prevzeti celotni gospodarski obrat Tumigče. Niti ni to za šolo kot tako potreba, niti ne vidim za to nobenega drugega razloga ali upravičenosti! Šold je namen pouk, predvsem teoretični; praktični pa zaradi, prikazovanja vtporabljanja-teori- je v praktičnem delu in gospo- darskem udejstvovanju. Nikakor Pa ni kmetijski šoli namen kme- tijsko gospodarska proizvodnja! Gospodarstvo Tumišče je da- nes že tako močem proizvodni obrat, da ima kot tak čvrsto afirmirano svojsko upravičenost m svoj naslov! Za šolo je tak obrat sploh prevelik in ga uprava šole kot taka tudi ne bi obvladala. Tako bi tudi v event primeru kakšne upravne sp>ojitve s šolo morala nujno še nadalje ostati tukaj samostojna gospodarska opera- tivna uprava. Sicer pa, ker šoli ni namen proizvodnja, ni nobe- ne načelne utemeljitve za težnjo,' naj bj ona prevzela celotno upravo gospodarskega obrata Tumišče. Sploh pa ni formalna logika, da bi resor prosvete upravljal tak obsežen kmetijski cbrat! Dosedanje izkušnje kažejo, da i si šola ob obojestranski dobri; volji Ijihko po poti kooperacije na Tumišiču oblikuje svoj po- trebni ambient in delokrog. Kolikor pa kje izbijajo na , dan višji plani, se mi zdi, da so pač izr?iz osebnih ambicioznosti, vendar pa sdcer ne bodo mogli najti nobene čvrstejše stvarne | utemeljitve. Ing. H. NAJVIŠJA ZGRADBA Najvišja zgradba na svetu ho brez dvoma stolp televizijske od- dajne postaje v Oklahoma City ju, ki bo po končani dograditvi visok 480 metrov. Vsekakor pa bo za okrog 30 metrov višji od Empire State Buildinga v New Yorku, ki je bila doslej najvišja zgradba na svetu Kleparstvo Ptuj ZADRUŽNI TRG poSilja vsem svojim strankam tovariške pozdrave ob Prazniku republike ter jim zagotavlja tudi bodoče izvrševanje kvalitetnih uslug Sporočamo delovnim ljudem iz Ptuja in okolice, da imamo v prodaji vedno svež kruh in pecivo po najnižjih cenah ter jim pošiljamo za »Dan republike« tovariške pozdrave! KRUH - PECIVO PTUJ PREŠERNOVA ULICA 11 Obenem s priporočilom za bodo&) naklonjenost sporočamo našim poslovnim prijateljem naiše čestitke ob DNEVU RE- PUBLIKE Kobilarna Turnišče pri Ptuju Pošta Ptuj, telefon štev. 100 ELEKTHO- OBMT Ptuj Zadružni trg 8 Najraznovrstnejše elektroinstalacije ter popravila električnih strojev in ogrevalnih naprav opravlja v zadovoljstvo naroč- nikov naš obrat, ki pošilja vsem svojim strankam in ostalemu delovnemu ljudstvu za Praznik republike tovariške pozdrave ČEVLJARSKA OBRINA ZADRUOA PTUJ Najbolj boste razveselili otroke in odrasle na Dan republike z novimi močnimi čevlji našega izdelka, ki vas bodo varovali pred nastopajočim mrazom. Pridite in si oglejte našo zalogo ter sprejmite obenem naše čestitke za Praznik republike! Druge dežele, druge navade V času, ko Indonezija še ni bila svobodna republika, je ho- tand&kj generalni guverner služ- beno obiskal neko vas na otoku BaU. Za to priložnost so doma- čini postavili ob obeh straneh vaške ceste v vrsti najlepša de- kleta, kar jih je vas premogla. Bile So oblečene v narodno nošo — v tančico, kj je zagrnila telo od bokov navzdol V zadnjem trenutku pa se je zvedelo, da spremlja guvernerja tudi sopro- ga, ki je sovražila navade do- mačink glede njihove navade hoditi nage, ali pa zavite samo v tančic9. Toda, da bj dekleta oblekli, je bilo prepozno. Zato so jim naročili, naj ob prihodu guvernerja in njegove soproge kolikor mogoče skrijejo svoja naga prsa. Dekleta so seveda ubogala ter — vse, kakor na povelje, dvigni- la tančico, kot edini del narodne noše vse gor do vratu. Kei de- kleta tega plemena pod tančico : ne nosijo nobene obleke, si lahko i predstavljamo nestrpnost guver- j nerjeve soproge. ŠKLEPETANJE Z ZOBMI Po nekem izredno napetem gangsterskem filmu so našli na tleh nekega kina v Melbourneu v Avstraliji tri umetne čeljusti z zobmi. SLEDOVI ANTIKE Ruski arheologi so našli na polotoku Krima v bližini Seva- stopola, kjer je bilo v petem sto- letju našega štetja grško mesto Kerson, ostanke grškega gleda- lišča. Trgovina z mešanim blagom ,rll mm / Ptuju, Zadružni trg 1 -• vas je doslej oskrbovala s kvalitetnim mešanim bla- tom, vem to zagotavlja tudi / bodoče ter vam pošilja za PRAZNIK REPUBLIKE to- 'arlške pozdrave! Phi], 26. oovcmSra 1954 Strai 9 Radio Ljubljana in Mariiior Vsakodnemo «* fetem časn: 5,00—6,30 Dobro jutro, dragi poslušalci; 5,05—5,10 Poročila in vremenska napovedi 6,00—6,10 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dne- vnega sporeda; 6,30 Tržni pre- gled; 7,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in ra- dijski koledar; 7,30 Gospodinj- ski nasveti; 7,40—8,00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11,00 Radijski koledar; 11,05 Glasbe- na medigra; 12,00 Kmetijski nasveti; / 12,30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega spo- reda in objave; 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame; 15,00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objave; 15,15 Lahka glasba; 16,10 Utrinki iz literature; 16,30 Želeli ste — poslušajte; 19,00 Radijski dnev- nik; 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 22,00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 23,00—24,00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 m. Sobota, 27. novembra 1954: 6,35 Domače pesmi izvajajo ^^fitlTJe fantje« in Veseli godci. 7,10 A. Borodin: V Stepah sred- nje Azije. B. Smetana: Iz če- ških logov in gajev. 11.15 Pisan dlrobiž zia pionir^je. 11,35 Stanko Premrl: Simfonieta. 12,10 Sklad- be Emila Šlolca izvaja mari- borski pihailnd ansambel. 13.00 Okno v sveit. 13,10 Za v!S?kx>gar n^kaj. 14,00 Iz Uradnih liistov. 14,10 Opoldanski koncert 15,30 Tečaj eisperan;iB3fega jezika — 9. leikcija. 1S,40 Hrvatska na- podna glasiba (prenos iz Zaigre- ba). 16,00 Glasbena medigra. 17,00 Napoved časa in poročila. 17,10 Glasbena uganka. 18,00 Jezikovni pogovori. 18,15 Poje mlaidiinsfci Tibor nižje gimnazije Gor, Radigona. 18,30 Zanimivosti iz zmano&ti in tehnike. 18,40 Igra tamburašlti orkester p. v. Matka Sijakovlča. 20,00 Pisan sobotni večer. 22,15 Igra lijubljanski plesni sekstet. 22,30—23,00 Od- daja za na^ izseljence — na vaiu 327,1 m. 22,15—23,00 UKW program: Za vesel konec tedna. NEDELJA, 28. novembra 1954 6,00—8,00 Dobro jutro dragi poslušalci. 6,05—6,10 Poročila in vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled tiska, 7,30—7,35 Radij- ski koledar in prireditve dneva. 8,00 O športu in športnikih 8,15 Domače pesmi. 9,00 Otroška pred- stava. 9,40 Operetna in lahka glasba. 10,00 Družinski pogovori 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. 11,00 Oddaja za Bene- ške Slovence. 11,20 Lahek opol- danski spored. 12,00—12,10 Po- govor s poslušalci. 13,00 Pol ure Za našo vas. 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15,30 »Po naši lepi deželi« — Zvone Kržišnik: V za- tišju Slovenske Istre. 16,00 Tr- žaške in Beneške narodne pesmi. 16,30 Zabavno nedeljsko popol- dne. 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave. 20,40 Slovenske orke- stralne skladbe. 21,00 Delovni ko- lektivi čestitajo. 22,15—23,00 Za- bavna plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). PONEDELJEK, 29. nov. 1954 6,00—7,00 Naš praznik. 7,00 Poročila. 7,15 Delovni kolektivi čestitajo. 9,00 Ob 29. novembru. 9,15 Pesmi jugoslovanskih naro- dov. 10,00 Beograd — reportaža. 327,1 in 212,4 m 90,1 MHz 10,30 Koncert jugoslovanske sim- fonične glasbe. 11,30 Za pionirje. 12,00 Lažja orkestralna glasba slovenskih avtorjev. 12.30 Poro- čila. 12,45 Delovni kolektivi če- stitajo. 13,30—15,30 Nogometna tekma za pokal maršala Tita — Crvena zvezda:Partizan. 16,00 Za- bavne melodije. 16,30 Naša pot v Jajce 1943. 16,50 Iz jugoslovan- skih oper. 17,3 0Sisak — industrij- sko središče (reportaža). 18,00 Partizani pripovedujejo . . . 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba. 20,00 Radijska igra 20,40 Orkestralna glasba 21,00 Doma- ča zabavna glasba. 22,00 Poročila. 22,15—23,00 V plesnem ritmu. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Za- greba). TOREK, 30 noT. 1954 6,00—8,00 Glasbeni spored. 6,05 Poročila. 7,00—7,15 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved. 7,30—7,35 Radijski koledar. 8,00 Športni tednik. 8,30 Zabavni zvo- ki. 9,00 Po poti patrulje II. gru- pe odredov. 9,30 Spored sloven- skih narodnih pesmi. 10,00 Sim- fonični koncert 11,00 Gorenjske komune prve v Jugoslaviji. 11,30 Jug. skladbe. 12,30 Poročila. 12,45 Zab. glasba. 13,00 Za razvedri- lo, 13,45 Cicibanom— dober dan! 14,00 Želeli ste — poslušajte! 15,00 Poročila. 15,15 Od Triglava do Ohrida. 16,00 Utrinki h Ute- rature. 16,15 Promenadni koncert. 17,30 Radijska igra. 18,10 Ope- retne melodije, 19,00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave. 20,00 Oddaja jugoslovanskih radijskih postaj. 21,00 Zabavna glasba. 22,00 Poročila, vremenska napo- ved. 22,15—23,00 V plesnem rit- mu. 23,00—24,00 Oddaja za tuji- no — na valu 327,1 m (prenos 'z Zagreba). SREDA, 1. december 1954 6,35 Pohorski fantje pojo in igrajo.. 7,10 Jutranji orkestralni spored 11,15 Šolska ura za višjo stopnjo. 11,45 Skladbe hrvatskih in srbskih slad. 13,300 Jez. pogo- vori. 13,15 Za vsakogar aekaj. 14,00 Gled. in filmi 14,10 V pesmi in plesu po naši deželi 15,15 Lahka glasba. 15,30 Šolska ura za nižjo stopnjo. 16,00 Glasbena medigra. 17,00 Napoved časa in poročila. 17,10 Naši in inozemski solisti pred mikrofonom. 18,00 Ljudje med seboj. 18,15 Glasbeni mozaik. 18,30 Mednarodna radij- ska univerza, 20,00 Francesco Cilea: Andriana Lecouvreur* ope- V 4 dejanjih. 22,15—23,00 Plesna glasba. 22,15—23,00 UKV pro- gram: Nočni koncert ČETRTEK, 2. decembra 1954 6,35 Slovenske narodne pesmi. 7.10 Eksotični oles. 11.00 Radij- ski koledar 11,15 Za pionirje. 11,35 Scenska glasba k veselo- igri »Matiček se ženi«. 12.10 Godba na pihala ljubljanske gar- nizije. 13,00 Ljudsko-prosvetni obzornik. 13,10 Za vsakogar ne- kaj. 14,00 Cesta je odprta. 14,10 Opoldanski koncert 15,30 Tečaj francoskega jezika. 15,45 Ope- retna in lahka glasba. 17,00 Na- poved časa in poročila. 17,10 Simfonični koncert. 18.00 Okno V svet. 18,10 »Pesem skozi -stoletja«. 18,30 Modni kotiček. 18,40 Skladbe in priredbe sloven- skih avtorjev (prenos Iz Mari- bora). 20,00 Domače aktualnosti. 20.15 »Četrtkov večer«. 21,00 Li- terarni večer 21,30 Spored popu- larnih skladb 22,15—23,00 Plesna glasba. 22.15—23,00 UKV pro- gram: Nočni koncert PETEK, 3. decembra 1954 6,35 Slovenske narodne zbo- rovske in solistične skladbe. 7,10 Jutranji orkestralni spored. 11,15 Cicibanom — dober dan! 11,30 Oxfordska simfonija. 12,10 Slo- venske narodne pesmi. 13,00 Na straži. 13,15 Za vsakogar nekaj. 14,00 Za pionirje. 14,20 Opoldan- ski koncert. 15.30 Glasbeni raz- gledi. 15,45 Orkestralni spored. 17,00 Napoved časa in poročila. 17,10 Simfonični koncert. 18,00 Družinski pogovori. 18,10 Poje ženski zbor »Fr. Prešeren« iz Kranja. 18,30 Iz kolektivov za kolektive. 18,45 15 minut z Av- gustom Stankom. 20,00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20,15 SigmUnd Romberg, skladatelj po- pularnih melodij. 21,00 Oddaja o morju in pomorščakih. 21,30 Za- bavna m plesna glasba. 22,15— 23,00 Simfonični koncert. 22,15— 23,00 UKV program: Zabavna in plesna glasba. SOBOTA, 4. decembra 1954 6,35 »Vaški kvintet«. 7,10 E. Elgar: Na jugu — uvertura. 7,30 Gospodinjski nasveti. 11,15 Dro- biž za pionirje. 11,35 Simfonija št. 5. 12,10 Pisan spored domačih napevov. 13,00 Okno v svet. 13,10 Za vsakogar nekaj. 14,00 Iz Urad- nih listov. 14,10 Opoldanski kon- cert 15,30 Tečaj esperantskega jezika— 10 lekcija. 15,40 Sloven- ska narodna glasba (prenos v Zagreb). 16,00 Glasbena medigra. 17,00 Napoved časa in poročila, 17,10 Glasbene uganke. 18,00 Je- zikovni pogovori. 18,15 Otroške pesmi. 18,30 Zanimivosti iz zna- nosti in tehnike. 18,40 Tambura- ški orkester. 20,00 Pisan sobotni večer. 22,15 Igra Ljubljanski plesni sekstet._ 22,30—23,00 Od- daja za naše izseljence na valu ob Pesnici z naslednjimi kata- 327,1 m. 22,15—23,00 UKV pro- gram: Za vesel konec tedna. Za dobro yoI|o optimist Nočni čuvaj nekoliko okajene- mu človeku, ki je splezal na sve- tilnični drog: «Hoj, kaj pa delate tam zgoraj?« — »Hotel sem samo pogledati, če ne leti kje v bližini kakšno letalo, da bi se odpeljal domov.« Presenečenje »No, Ivanček, kaj je rekel sinoči očka, ko sem tako pozno prispela?« je vprašala teta male- ga nečaka. »Očka je rekel: Ne hvali dne- va pred večeroml« Več kot spodobno »Moja žena fe tako žtedljiva, da izdeluje iz svojih starih oblek zame kravate.« »To ni nič. Moja izdeluje Jz kravat obleke.« Nesporazum »Ali poznate Seviljskega briv- ca?« »2al ne. Se sam brijem.« Imel je prao »Kdaj ste zagledali luč sveta?« »Osem ur po svojem rojstvu; rodil sem se ob enajstih ponoči, sonce pa je tistega dne vzšlo ob sedmili.€ Po ovinku »Ti bi si moral kupiti nov pisalni stroj.« »Zakaj vendar?« »Ker dela toliko pravopisnih napak.« Užitek ljubitelja glasbe Znanca sedita v koncertni dvorani in eden pravi: »Zame je največji užitek i>oslušati godbo 2 zaprtimi očmi.« »Mogoče,« pravi drugi, »samo da pri tem ne bi smel tako glasno smrčati.« PRIJATELJICE MED SEBOJ »... in veš, potem pa mi je rekel, da bo izgubil pamet, če ga ne vzamem.« »Tako? Včeraj je pa prosil za mojo roko.« »No, vidiš, ka, sem ti reklal« Uspeh PtujSana Pred kratkim je bilo ▼ Ma- riboru odprto prvenstvo mesta v namiznem tenisu. Tega tek- movanja se je udeležil tudi mladi dijak Franc Mauiič Ptuja. Mavirič je dosegel znaten uspeh. V konkurenci neregistri- ranih članov je izmed 16 tekmo- valcev zasedel prvo mesto, t tekmovanju mladincev pa Je ▼ polfinalu izgubil s tesnim re- zultatom (19:21, 18:21) z lan- skim mladinskim prvakom Par- cem. Namizni tetniis je Gploh sihio priljubljena, pa tuidi razSirjeoa panoga med dijaki in OGtalo mladino. Lansko leto spomladi so ptujski gimnazijci kot ekipa na srednješolskem i>rvenstvu v Črnomlju odnesli drugo mesto za Kranjem(!). Ker pa se ta lepa športna pa- noga razvija v Ptuju izven ch*ur- štev, bi bilo zelo hvaležno in koristno, če bi SD Drava »M TVD Partizan organizirala pr- venstvo Ptuja v namiznem te- nisu in pozneje formirala v svo- jem oikviru sekciji za to pa- nogo. . ^ . - OBRTNA ZADRUGA - PTUJ Zagotavijanko svojim cenj. strankam in članom, da bomo tudi v bodoče izdelovali najkvalitetnejše izdelke po naročilih domačih odjemalcev in inozemstva ter obenem pošiljamo vsem tovariške pozdrave ^a Dan republike Stra, 10 'j i. 26. novembra 1954 ^icmera oprofilo ? decembru Na po'ju pospravimo ostanke repe, koruznice. korenja krmne- ga olirovta m zeija Repo spra- vimo v šupfc, kjer ne zmrzuje, v kleti ali v zasipnice Na zasipnici napravimo ventilacijo iz slame ali koruznice Zmrznjeno repo ne pulimo niti ne nakladamo dan prej nabrane dokler se ne odtaja. Koruznica je za naše krmne okolnosti važna krma, zato je ne puščajmo na polju Ko so snopi koruznice suhi, jo spravimo pod streho ali v kopico k postavlje- nemu stebru. Snope odvzemamo od spodaj tako, da ostane vrh kopice do konca porabe kot var- na streha Koruznica, požeta vsaj v oktobru zaleže v krmi toliko, kot 80 dkg slabega sena ali 80 dkg ovsenih plev ali 20 dkg zrna koruze ali 18 dkg zrna ovsa. Koruznico na kratko zrežerao, pomešamo med seno, peso, repo itd. Korenje pri puljenju dobro očistimo zemlje, spravimo na varno enako kot repo in primer- no dodajemo mladi živini in pi- tancem. Ima izredno zdravilno in krepilno moč. Krmni ohrovt je osvežujoč do- datek suhi krmi, zelje pa igra vidno vlogo v prehrani človeka. Nezasejane - površine globoko preorjemo. Za krompir, peso, ko- ruzo in oves pognojimo s hlev- skim gnojem celotne površine in gnoj plitko podorjemo. Ob spravljanju repe imamo dovolj repne cime. Krmljenje cime povzroča drisko, mleko dobi grenki pnokus, zato primešamo cimi suho seno. Pridelek gomoljev repe in pese čuvamo za poznejše zimske dni, ko manjka paše. Voda za napa- janje naj bo mlačna (ne led), da žival ne zboli. Zalogo krme razporedimo pri- merno zalogam m zahtevam, ki jih stavimo na živali. Tehtanja krme ni, zato zalogo ocenimo z merjenjem zasedenega prostora, kjer se krma nahaja. V 1 ms pro- stora je približno 60 kg sena, če je stlačeno že vsaj 6 mesecev. Ko smo dobili količino krme, jo po- razdelimo vse do 1 junija. Pod ostrešjem razdelimo krmo med posamezne škarnike in vemo ko- liko škarnikov smemo izprazniti v posameznem mesecu, da prekr- mimo živino do nove košnje. Krmni obroki se morajo zadost- no predvideti po teži živali in po namenu krmljenja za prirastek, mlečnost, brejost, vožnjo, pita- nje itd. Izstradana žival se tekom poletja težko opomore in ne da- je nikakih koristi. Krma se mora pretrestl, od- straniti prah šibje in druge trde predmete, ki kvarijo zdravje ži- vali. Obroki krme naj bodo zmerni, vendar zadostni Letošnji pridelki krme so sicer obilni, vendar je treba varčno razpodeliti porabo. Seno in ota- vo smo spravljali v deževnih dneh, kosili pozno, zato njena vrednost ni visoka. To izpopolni- mo z dodatkom detelje in moč- nih krmil. Pri krmljenju okopavin (pesa, repa in korenje) je potrebno pa- ziti. Dajemo jih onim vrstam ži- vali in tisti skupini, ki bo oko- pavine najbolje izkoristila. Zimskemu krmljenju moramo v vsakem primeru dodati krmno apno in rdečo sol, da žival suho krmo bolje prebavi. Suho krmo dopolnimo z dodat- kom silaže aii okopavin, da vsaj delno nadomestimo naravne kr- mljenje živali tako kot med poletjem. Pitanje svinj je mnogokrat na- pačno Prašiču v dobi pitanja ne dajemo polne količine krompirja ali zrnate krme Počasno pitanje je drago. Ko prašič doraste m smo se odločili za pitanje, je po- Francš Novak , trebno računsko ugotoviti, kate- I ra krmila so v domačj proizvod- nji najcenejša in bodo najhitreje dosegla naš namen. Obilo mesa I ali masti? Vsak živ organizem, tako tudi prašičji, porabi krmo Za izvrše- ^ vanje funkcij v svojem organiz- mu. Temu delu krme pravimo I »vzdržna krma«. Krma, ki smo j je dali več, kot je treba za vzdr- { zevanje telesnih funkcij, ustvar- ja prirastek mesa, masti in osta- j lih delov organizma Temu pri- rastku pravimo »produkcija«, krmi pa »produkcijska ali proiz- vodna krma«. Za lažje razumevanje si pred- stavimo, da vozi avto prazen sem in tja po cesti. Ko smo vo- zilu naložili tovor za prevoz, po- rabi avto sicer nekaj več goriva kot v prazni vožnji. Cim več je praznih voženj, tem več goriva porabimo. Enako je pri počas- nem pitanju živali. Zaradi tega je potrebno pri- četi s polno količino produkcij- ske krme in krmiti prašiča čim prej. Seveda je treba pokladati samo ono količino, ki jo prašič dobro prebavi in izkoristi. Vsa krma mora biti nepokvar- jena, primerno pripravljena, brez blata in brez zdravju kvarnih snovi. Ni dobro misliti, da je za prašiča ves dobro. Med pitanjem naj ima prašič čim več miru, za- to mu odredimo tesen prostor. Nastil iaj bo suh, da miruje ži- val, in naj bo brez golazni (uši in podgan) Skrbimo, da jc blato mehko, če ne, dajajmo grenko sol, odpadke zelenjave ali kislo mleko. Na vrtu spravljamo endivijo, por, zeleno korenje, peteršilj, red- kev, radič, zelje, kelj in ostalo zelenjavo. Endivijo spravimo suho v klet ali v za to pripravljene jame. Cim več je teme in čim toplejši je prostor, tem prej bo endivija bela, pa tudi nagnita. V hlad- nejšem, svetlem prostoru ostane endivija sveže-zelena daleč preko novega leta. Por, zelje in kelj spravimo v malo vlažen pesek. Peteršilj da- mo v zabojčke ali sode napol- njene s peskom. Posode navrta- mo v slojih tako, kot jih pozneje vložimo v peščene sloje. Glavica sadike naj bo tik odprtine, da požene zel, katero režejo gospo- dinje za okusno kuho. Radič vložimo pove7nn v snop- kc v zaboj in ga postavimo v klet. Ko želimo solato, damo za- boj na svetlo v topli prostor (ku- hinjo, goveji hlev itd.), da sadika poganja lističe. Pri zelenem ra- diču s papirjem pokrijemo zaboj, da je tema. Lističi bodo bledo- zeleni in krhki. Repo držimo v kotu, cimo re- žemo za grenko solato (ki je ja- j ko zdravilna), ker pospeši tek. i Repa, vložena v sadne tropine ali \ ribana kot kislo zelje, daje okus- j no hrano. Vrtne gredice pognojimo s hlevskim gnojem in prelopatimo. , Zemlja naj ostane v grobem , stanju. Gnojenje s straniščnikom ; na vrtu mora biti vedno v pozni jeseni. Tako izgine smrad in mar- j sikaj zdravju škodljivega preko zime. Od mnctnih gnojil lahko potrosimo tomasovo moko ali tudi nitrofoskal. Na vsak m' gre- dice porabimo vsaj 10 dkg tega gnojila. Trajne okrasne cvetlice, zlasti vrtnice, zavarujemo pred mra- zom. Steblo in krono vrtnice ovijemo s slamo ali s smrekovim vejevjem, ločjem itd., upognemo v plitko jamico, pritrdimo s kavljera v zemljo in malo osipa- ^ mo. Pazimo, da ne polomimo j stebla med delom ali tekom zi- j me, ko se vrtnica ne vidi iz snega. Koristno domače gnojilo za vrtove poleg hlevskega gnoja, gnojnice in straniščnika je tudi zemlja i« ceste in cestnih jarkov, pepel, kompost, dlaka iz klavnic itd. Ostali odpadki iz klavnice kot: ostanki kož in kosti so tako škodljivi kot ostalo korenje. Navedeni predmeti privabljajo v gredice voluharje, m:ši in ostale glodalce, ki delajo večje pregia vice med letom Te rilce najbolje preganjamo trošenjem apnene- ga dušika ali karbida. Tega smra- du nimajo radi. Preden zemljišče lopatimo, si napravimo skico gredic z naved- bo rastlin, ki smo jih to leto na posamezni gredi gojili. S to skico bomo šh urejat vrt pri- hodnje leto in pazili, da ne se- jcmo iste rastline ponovno na isto gredo Taka, ponovna setev ima za posledico slabe uspehe. • Ce gredic ne gnojimo s hlev- skim gnojem in je zemlja težka ilovnata, posipljemo po zrahljani zemlji apneni prah, ki se dobi pri gradnjah oziroma trgovinah s tem materialom. Posipajmo vsaj pol kilograma za vsak kvadratni meter vrta. Čebelnjak rabi mir. Pazimo na prepih, miši in drugo nadlego, ki bi čebelno gnezdo dramila ali celo napadala satnike. Ako ima čebelna družina dovolj zaloge, bo mirovala, se redno čistila in dobro prezimila do spomladi. Preveč izropani panji bodo ostali slabiči vse naslednje leto in po- trebovali bodo večjo pozornost. Gozd postaja živahen v pozni jeseni. Grabimo listje, da živini mehko podložimo in ustvarjamo prepotrebni gnoj za vsakdanji kruh človeštvu. Ni sicer pravil- no, da odvzemamo steljo leto za letom iz iste parcele gozda S tem odvzemamo gozdu gnoj Les- na masa v takem predelu raste počasi, nekatere lesne vrste celo hirajo. Praviloma naj b; grabili listje vsako drugo ali celo vsako tretje leto na istem mestu. Naša ravninska posestva imajo itak nesorazmerje med obdelovalno površino, ki je že več stoletij črpana s poljskimi, vrtnimi trav- niškimi, vinskimi in sadnim* pri- delki. 2e davno več ne vračamo zemlji zadostnega humusa in ni čudno, da ne pridelamo dovolj kruha. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Stanovanjske hiše, go- spodarstva, tovarne, razširicne ceste, igrišča itd. nastajajo mno- gokrat nujno na plodnem svetu. Novih plodnih površin ne prido- bivamo v tem sorazmerju Pre- bival?:tvo narašča, hočemo vedno večji kos kruha in ostale prehra- ne. Vse to nam narekuje, da mo- ramo s plodnimi površinami do- bro gospodariti m jih obnavljati z vsemi elementi, ki jih znanost v sedanji stopnji najde za pra- vilne. Sicer bodo pridelki v stal- nem nesigurnem upadanju. Gozd nam je edina spočita re- zerva za mnoge kulture, daje nam pa mnogo črne prsti za oja- čanje opešanih zemljišč. Vemo pa, da moramo tudi z gozdom pametno gospodariti, sicer doži- vimo še večjo katastrofo. Oni dohodki, ki izvirajo iz gozda, spadajo 100-procentno na- zaj v gozd. Le tako bomo ohra- nili del našega narodnega go- spodarstva. Seč lesa za kurivo in tehnične potrebe vršimo preudarno, da ne polomimo podrastka in vršimo oplodno kolobarjenje. Očistimo : pregoste mlade gozdne sestoje, odstranimo lome, rakava in bol- na drevesa S tako nego gozda I obvarujemo njegov razvoj. Preprečimo odplavljenje listja iz gozda, požare, urejajmo izvoz- ' na pota na samem mestu, krčimo gozdno plevelna drevesa in trnje, skratka, negujmo gozd. I Ne sekajmo več kot nam je • dovoljeno s sečnim dovoljenjem in v času. ki je za seč dovoljen. Uporabljajmo za kurivo najprej ; drevesa ki so morda v sadov- I njaku, zlasti pa suha in po ka- I parju uničena sadna drevesa, ; šele potem sekajmo v gozdu sa- mem rastna drevesa. { Za kurjavo pK>rabimo vse, kar \ smo dobili s sečnjo: vejevje, okroglice in štore. Odlomek iz sodobnega romana| IVAN POTRČ ! Takoj skraja moram povedati nepoznanemu bralcu, ki bo kdaj prebiral te Uste, da jih ne bi nikdar popisoval, če ne bi v kajhi, kjer sem tudi sam sedel, naletel na nekega kmečkega j>oba, doma s Štajerske, in če me ne bi ta pob aii Hedl. kakor se je pisal in kakor smo ga kli- cali, stisnil nekje za golšo, se pravi, da se md je zasmilil, Tudj ne bi nikdar popisoval teh li- stov, če ne bi imel v kartotečni pisarni, v katero so me prignali zjutraj in iz katere so me od- gnali zvečer, zlatega časa na vatle... in nazadnje, Ce mi ne bi bil tak strašen dolgčas; jaz pa sei^ imel že od nekdaj to nevoljo, da sem moral zmeraj kaj ši^abati po papirju. Skraja je ta Hedl komaj ka- tero zinil in bi mu skorajda verjeli, da so mu ženske zavda- le; kajti vse, kar smo zvedeli o njem, je bilo to, da je neko žensko stisnil. Ali dolgi nedelj- ski popoldnevi so ga omehčali; nekaj nedelj je presedel na po- gradu, vedno sam zase. ter gledal nezaupljivo po kaihi. ka- kor kak lis-^ak, ki so ga ujeli m STiravili v kaibo. oči pod črm- mi obrvmi So se mu kar vidoma udirale... Nekaj nedelj je pretulil; hoteli smo ga pre- tepsti; razbijali smo po vratih in klicali paznike — a potem se je neko nedeljsko popoldne začel z nami vred si>enjati po križih. Ali medtem, ko se je kateri od nas drugih vzp>el na križe, pomigiiil dekletom za okni na nasprotnem traktu in zinil kakšno, da se je cela kaj ha za- hahljala, je Hedl obvisel na kri- žih, ko da bi ga kdo na Idin obesil. Suhi Kajč, nemiren kakor vi- dra in sitegnjen ko trska, je po- močil, da bi videl, kam fant zija; zagledal je na oni strani prsato in v lica zabuhlo jetnico — ne, ni se motil! — in povedal: »Dora ga martra.« Kaznjenci so se zasmejedi, fant pa se je sipustil s križcv, zlezel nazaj na pograd in čez dolgo časa zakleL )^P^e!dete babe!« Tako si je dal duška, kar se je zgodilo potem še večkrat, a tulil ni več. To je bila prava sreča za j nas, pa tudd zanj; kajti še mak) bi naj vp'l. pa bi ga premiatih, da ne bi samega sebe več pre- rvoznal Vendar pa je ?oba teh ■'-'etih babah še bolj za gotovo vedela, da so bile ženske tiste, ki so se mu zadrle v srce; nekaj dni nas je sprav Ijalo to v dobro voljo, potem pa smo set udi tega preobjedli. Hedl ni bil za sobo sčasoma nl- kak eksemplar več. Prišlo je še eno nedeljsko popoldne, dolgo in enolično ko vigihje na kvatmi petek, in Hedl je na vsem lepan znova zatulil. Nismo čakali, polili smo ga z vodo in ga na mrtve viže pretepli. Obležal je in nas gle- dal ko preplašeno živinče, a tulil ni več. Ponoči pa, ko sem se prebudil in ga zagledal, kako leža vznak in z očmi, odprtimi na široko — ležala sva vštric — sem ga začel pregovarjati, naj neha s takimi komedijami. Zasmilil se mi je, ne bi vedel ^apisati, zakaj, in rekel sem mu da ga bo to tuljenje in večno tuhtanje čisto zdelalo in tudi uničik)... — pokopalo ga bo in nikdar več ne bo z nobeno plesal... Poslušal me je, precej časa, in zatem počasi bolj izgolčal. ko povedal, misel za m*slijo: »Kaj bi plesal? Ne imejte me za norca! One. ženske so zaple- sale! Po meni so zaplesale...« Zbal sem se že, da bo znova zatulil, da bo zahlipal, na dolgo in nepotolažljivo, kakor je vedel jadikovati samo on, a je začel preklinjati — a v taki noči brez sna, ko ni in ni hotelo bilti spanca od nikoder, je pričel potem, ko se je izklel, tudi go- voriti. Preklel je vse. Prekleti breg, ki mu je nakopal nesrečo; pre- kleto hišo in prekleto uro, ko je prestopil prag tistega hrama; preklete ženske, neke preklete Toplečke, zaradi katerih je se- dčl. Zadnje, te ženske, te To- plečke, so ga, kakor je kazalo, do kraja pokopale — te je naj- huje preklinjal. Kazalo pa je tudi, da je vseeno pustil svoje srce tam nekje, ali na tistem bregu ali v hiišj ali pri ženskah; vse ga je mučilo. Sedel je, po- tisnil glavo med dlani in zagre- t>el prste v pristrižene skuštrane lase.., vedno je končal s To- plečkami. vedno mu je pri njih vzelo kletev in besedo. Potem si slišal na koncu samo še njego- vo počasno in globoko dihanje, da je bilo, ko da bi vzdihoval. Skraja n'si mogel iz vsega tega preklinjanja kdo ve kaj razbrati, vedno bolj pa je bilo videti, da hodita nesrečnemu mladeniču po glavi dve hiši ali dve kmetiji — to je Toplekova. kjer so živele tiste preklete Toplečke, in njihova, to je He- dlova ali njegova domačija. Hiši ali kmetiji sta mogli biti precej 'z mesta, a tudi precej na sa- mem. Ena je bila na enem bre- gu, druga na drugem, d?? sta ?p ■"rama. kolikor jih ni 7:=^-'r:va^o sadno drevje, skoraj gledala; mejo med kmetijama so delale jelše ali jarek, M je tekel med samim korenin jem. Vse to, da, samotna soseščina n dekleta na drugem bregu, bi ne bilo za fanta še rukaka ne- sreča, čeprav bi se mladi He- dlov Južek lahko tudi zagledal v katero od Toplekovih, vse- eno: v iStarejšo ali v mlajšo, se pravi, zagledal se ali pa se vsaj kako zapletel s katero ali pa tudi z obema, no, kar bi tudi ne bila nesreča, kakor sem že za- pisal. Toda prišla je vojna, prišli so Nemci, Lacko je začel s partizani, skratka, kmečkega človeka niso več pustili pri miru ne Nemci ne Lackovi. Tako se je potem zgodilo, da se je naj- prvo za Topleka, nazadnje pa tudi za mladega Hedla vse na narobešnjo plat in v nesrečo obrnilo. Ta Toplek, Toplečkin mož in oče dveh deklet, ki sta v takih zmešanih letih druga za drugo hodili v šolo, najprej v sk)ven- sko, zatem v nemško in nazad- nje znova v slovensko ter jo končale, je bil v samskih letih lep in visok fant; črni lasje in temna rjavkasta koža so mešali ženskam glave. Zagledal se je v Kovačevo, ona v njega, ali ta ljubezen se je iznenada in na 'litro razdrla. Na lepem se je vrnil iz Srbije Rudi, tn leta starejši Toplekov brat, odložil raredniško sabljo in končal s oodoficirsko kanero, po hišah pa so začeli govoriti, da je mo- ral stari Toplek čez noč odšteti ■-?žke jurje. Stari je plačal, ker ■■e moral plačati, saj je imel denar; kmalu zatem pa je prišel vročega in stopaimega letnega dne nasekan domov, se zaMendl v hram in se z dvocevko počiL Stara jo ostala brez moža, iz- kazalo pa se je tudi, da prav tako brez denarja. Zadnje je bilo toliko huje in za mlajšega, ker si je narednik poiskal neko kmečko dn se v kratkem tja oženil. Stara bi morala spraviti doto, odšteti bi morala jui^je, če ne ona, pa mlajši sin, tisti, ki je nameraval ostati doma in vzeti mlado Kovačico. Do te ženitve pa nikdar ni prišlo; tolikega de- narja ni imel, zemlje, ki bi jo Toplekovi potem tako ali tako prodali, po ni hotel trgaiti od domačije. Tako se je zgodilo, da je žlahta narednikove neveste izbrala neko sestrano, Ki'efteo, In mladi Toplek je morad Ko- vačico pustiti. O tej sestreni, ki je prišla na Toplekove iz druge fare, so se takrat raznesle govorice, da Je hodila šest let v prvi razred in da se ni nau-Č-ila niti podpisati; ob neki priložnosti — bila je že na Toplekovem in prvič noseča — je od maše grede pokazala žen- skam dva dinarja in rekla: ^v^Ienslce, denar imam!« Za mla- dega in brihtnega m,oža, in za brlhtne so se šteli vsi Tcpleki, to ni bilo kdo ve kako laskava; ali riaj je bilo trsto o navesti resnično aH ne, naj so Kova- če\'e takšne g.ovorice še toliko razn ašale, minila so leta °In po hišah o mladi Toplečki nstso več govorili. Ce sta se hotela mla- da dva re^Ai dolgov in plače- vati davke, sta morala trdo pre- jeti zg delo: za zadrje. z^. dela pa je ženska bila; a tudi Ko- Ptuj, 76. novembra 1*?54 Strai 11 Kegliačl ' 1 Na stadiomi »Drave» v Ptuju je v polnem teku dovrševanje dv;oste2aiega kegijiišia, ki sd ga ptujski keglja-či že dolgo želijo, ker kegljišče v Ljudskem vrtu ne ustreza več potrebam tega športa in njegovemu razmahu, ki zahteva dvostezno kegljišče. Otvoritev novega kegljišča na stadionu »Drave« bo najbrž 15. januarja 1955, dotlej pa bodo še vaje v Ljudskem vrtu. Usta- novljen je tudi ženski krožek z 12 članicami, med katerimi je nekaj vidnih talentov, ki mnogo otbetajo že od prvih pomladnili nastopov. V nedeljo, 28. in v ponedeljek, 29. novembra t. 1. bo v Ljud- skem vrtu velHco nagradno tek- movanje z lepimi dobitki, na katerem se bosta pomerili mo- ška in ženska vrsta. Kot gledal- ci so povabljeni vsi, ki jih za- nima tovrstni' šport. V dneh od 6. do 18. decembra bo tekmovanje za naslov prva- ka in prvakinje Ptuja za leto 1954. Na dan 18. decembra pa bo občni zbor Kegljaškega kluba »Drava« pri »Roziki«, na kate- rem bo prikazano delo z uspehi letošnjega leta in obenem spo- red dela za leti-o 1955. Upajmo, da bo tovrstni šport privabi med članstvo Keglja- i škega kluba tudi mladino obeh j spolov ter da bo sčasoma ptuj- ska ženska vrsta pomnožena. Ob Dnevu republike ix>šilja- mo tovariške pozdrave vsem de- lovnim ljudem Ptuja tn krajev ptujskega okraja, zlasti pa čla- nom in članicam našega kluba ter jim želimo prijetno prazno- vanje državnega praznika — 29. novembra. Odbor DEŽURNA ŠPECERIJSKA TRGOVINA v soboto, 27. novembra, popol- dne: Trgovsko podjetje »Izbira« — poslovalnica »Jelen« v Lac- kovi ul. 1 (pri Lobniku). DEŽURNA TRAFIKA v soboto, 27 novembra, popol- dne: Trafika na Ljutomerski cesti (Pavko). Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, dne 24. novembra 1954, za liter, kilogram ali kos Čebula 25—30, česen 100, fi- žol 50—60, hren 60—70, motovi- leč 100, krompir 10, koleraba 60, cvetača 50, peter&'lj 25—35, pesa 20—25, redkev 20—25, por 30—35, solata endiv. 40—50, so- lata v glavah 40—50, špinača 60, rdeče zelje 20—25, zelje v gla- vah 18—20, zelena 40, korenček 30—35, ohrovt 20—25, radič 100. kislo zelje 45, kisla repa 20. Koruza 25, pšenica 25, proso 30, ajdova moka 45, koruzni zdrob 40, ajdova kaša 100, pro- sena kaša 70. Maslo surovo 400, zaseka 270, mleko 20, smetana 100—120, sir 40—70. Kokoši 250—400, piščanci 200 do 500. purani 700—1000. Jabolka 30—50, hruške 30—50, grozdje 40—60, orehi 120. Kostanj 40, kostanj pečen 60. gobe sdvke 60, jajca 17—18. Okrajno gledališče Ptuj Petek, 26. nov., ob 17. (5.) url: Hans Tiemeyer: »MLADOST PRED SODIŠČEM«, razprava pred sodrščem za mladoletnike, v dveh dejanjih. Četrtič! Go- stovanje v Kidričevem (dvo- rana »Gradiš«). Nedelja, 28. nov., ob 15. (3.) uri: Hans Tiemeyer: »MLADOST PRED SODIŠČEM«, razprava pred sodiščem za mladoletnik^, v dveh dejanjih. Petič! Sreda, 1. dec, ob 20. (8.) uri: Hans Tiemeyer: »MLADOST PRED SODISCEM«, razprava pred sodi'ščem za mladoletnike, v dveh dejanjih. Šestič! Četrtek, 2. dec, ob 14. (2.) uri: Hans Tiemever: »MLADOST PRED SOMŠCEM«, razprava pred sodiščem za mladoletnike, v dveh dejanjih. Sedmič! — Mladinski abonma! Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. —Rezerviranje vstop- nic dopoldne v gledališki pisar- ni, telefon štev. -71, TELOVADCI! TELOVADKINJE! K umiku telovadbe »Partiza- na« v Mladiki, gimnaziji in i obrtni šoH je treba še pristaviti, da imajo pionirke telovadbo v torek in četrtek dopoldne od 9. do 10. ure in jih vodi tov. Hor- vatova, pionirji pa v sredo in petek dopoldne od 9. do 10. ure pod vodstvom tov. Zupaničeve v telovadnica obrtne šole pri OLO Ptuj. Telovadba cicibanov In cici- bank je v sredo in soboto med 13,45 in 14,30 v telovadnici Mla- dike pod vodstvom tov. Izlakar- jeve. Iz pisarne TD Partizan Ptuj Divji Zahod stari Sam Dood]ey fe prazno- val svojo stoletnico. Seveda so ga napadli novinarji: •Ali nam lahko poveste, čemu se morate zahvaliti, da ste doži- veli takšno visoko starost?* •Agentom federalne policije!* je dejal stari Sam in debelo pljunil. Novinarji so radovedni pripra- vili svoje noteze: •Nemogoče!* •Kako nemogoče!* se je razhu- dil stari Sam. »Saj prav agenti policije niso nikoli mogli do- gnati, kdo je ubil Jacka De- weya ..« vačeva dekleta so se z leti po- možila in si nakopala vsaka svojo skrb. Toplečka se je vpregLa v delo in rodila dve hčerki. Ce je hotela, da sta s Toplekom ostala na gruntu, si je morala vsak dan brisati pot; nič ji ni bilo prihranjeno, ka- kor nobeni kmečki ne. Prav tisti čas, ko sta začeli hčerki odraščati in pomagati s pašo in doma, se je znova vse zamešalo, tokrat na svetu. Skozi n,oč so šle po vodi Toplekove nade in govorice, kako se bo nazadnje le Izkopal iz dolgov in kako bo začel pripravljati hčei- kama doto. Topleka so začeli klicati v rezervo, skoraj vsaka dva meseca; to je trpelo kakšno leto, potem pa je Jugoi^lavija šla; Topleka PO nekje pri Nišu ujeli in ga poilali preko Bolgarije in Romunije in Madžarske v Nem- čijo, čez pol leta pa ga poslali — bil je Štajerc — domov. Do- ma se je zaklel, da ga nikakšna solda-ščina ne bo več videla. Tako je potem tudi bilo. Toplek in še neki drugi kmet. neki Gečev, enake starosti kot on. tudi oženj en tn z otroki kot on. sta začela čez leto ali kaj, ko bi morala k vermanšaftu in ekser- cirati, bledeti in hirati; kar videlo se je. kako .tu je jemalo. Toplek je obležal, da so ga mo rali voziti h komisiiam; ne iz meseca v mesec, iz dneva" v dan se je sušil Žensko. Toplečko. je z^-ičelo skrbeti, toda mož je poka.šI-ieval in jo tolažil' »Po- trpi. Zefa, potrpi! Vsaka stvar na f?vetu ima svoj konec: tudi ta TTnršn-iava. vse to z Nemci in z Lackovimi, ga bo imelo. Ko bo vse to mimo, boš videla — pol leta, pa bom na nogah Kmečki človek si mora sam po- magati. Tako je, Zefa!« Zagle- doval se je v ženo, z očmi, k: so bile vedno večje in vedno bolj udrte, in ko je videl, da si ga s strahom in z usmilje- njem ogleduje, se je na F>ol dvignil na ležišču in z ihto vprašal, ne da bi umaknil oči z ženske: »Kakšen hasek pa bi imela, če me na fronti raznese ali pa me partizani... oh, Je- zus?« Tako je govoril, na tihem pa je bil srečen, da se je tudi parti- zanski zmešnjavi ognil in da mu ne bo mogel nikoli nihče niče- sar očitati, pa naj se obrne tako ali tako. No. zmešnjave je bilo res nekega dne konec, toda še orej kot čez pol leta se je vs€ drugače in na nesrečo obrnilo ta nesreča pa se ie potem zva- 'ila tudi na Hedlovega. Pri Hedlovih je bilo razen matere in babice še petero otrok tri dekleta in dva fanta Mati ie bila stara in posušena ženi- ca, ves božj: dan se je premi- kala po hiši in priganjaila lene in odraščajoče otroke, hkrati pe :e bila slepa za najmlajšega, t'^ ^e prav za tega Južeka, kar bilo otrok.^ prav tako v nesrr \> ko Toplekov breg. M-.^kega T-četa otrok, je pobralo ko s- bili otroci sredi šolanja, prece- 'et pred Nemci, in pri hiši ni •^ilo več drugega STx>m'na na-n ':ot SDomin na njegovo na.e' zatikajoč^ se govorico Enak ko njega, k- -»e trohnel ni bilo 'utiti pri hivši b'=^bice čeprav 'a še živela: cele dneve ie pr- čepela s sklenj enimi rokami nu oostelji v kotu hiše. iz hrama ia svetlo pa je prihajala samo v poletnih dnevih, ko je bilo v 'niši presoparno; vse dni in vse noči je premolila in klicala =mrt, umrla pa ni. Pri hiši s<. gospodarile žen- -ke; temu gospodarjenju si pri Hedlovih lahko reke] tudi mu- '.ienje; kajti ženska mula in tr- ma sta bili pri hiši tisto,_ s či- mer So vse dosegle; mulile pa so se dekleta druga na drugo mati nanje, vse tri pa na ma- ter. Kar koli je mati storila kar koli je rekla, nič jim ni bilo PO volji. Ce se je nedeljsko T>opoldne zasedela pri žlahti in -.rišla na večer k hramu, doma na začela \'zdihovati in stokati- ^V grob me bo!?te spravile. . -ToCTe že^^^ke ste ... zar.^di va-' iih poslušam ...«, so jo druga 7a drugo za\'Tačale: »Kaj pa 'azite okoli? Doma bi sedeli in •■^ nB'<^ rožni venec molili, b' '"saj malo prej v nebesa pri- šle!« Najmlajša, ki je bila naj- bolj samosvoja in najbolj odre- java, jo je na lepem vprašala le že pozabila, kako ^e bilo ko je bila sama mlada. Tfkšna '-ludobija lastnih hčera je ženi- co vrgla; zaihtela je, si potegni 'a ruto na oči in pokrila z ro kami obličje; vrgla r.e je na po- ~tema nrevze!. iih je zarad-' teg'' -nuljen^a večkrat nregan^^' jkoli hrama in preklinjal, da se je kar kadilo. Ta bi z leti hišo tudi prevetril, če ne prej ko bi se ženske pomožile vsa- ka na svoi konec sveta, tudi zato, kakor so rekle, da se ne bi nikoli več srečale — toda tega Hedla so Nemci aprila petinštiridesetega, kak dan pred koncem, ko so bežali, ustrelili hišo samo pa zažgaili. Storil je =;trašno in nečloveško smrt. Nemci so ga zvezali, ga obesili za pete na gredelj vodnjaka ter mu prestrelili prsi in vrat Vod- njak je bil komai dva ali tri metre od hiše. tako da peter- ni bilo mogoče nikoli zvedeti natanko ali gn je pobralo zato ker mu je stekla kri, ali pa je končal od sile, se pravi od hLše ko je ta zgorela. Grozotni zlo- 'Mn je bil zadnje, kar so Nemci Prizadejali ljudem, maščevali pa So se nad Hedlovim zarad' vojaka ki ga ie ustrelil prer" hišo neki Strafelov. na pol ^ri- vač in na pol partizan: za zad njega se je izdaial. Ta strel Je bil razen rekvizicii Strafelov edina akcija nad Nemci tako- T-atem je pobegnil. Z njim so se uma.knile v bl!Žn-;o hostr tu- di ženske, vsa tri dekleta in nati z njimi Doma sta ostala -amo sta.rejži H^^lov in babica Hedl ie hote^ Nemcem, k-; so obkolili hišo, povedati, kdo ' Nemca kj je pr-šel pit vod' Mstrelil. toda Nemci ga nis^ ^os!užali. Na kratko so or>ravili •n nrav tako na na^lo, kakor so nrišli. so tudi odšli Babico, k: -e ostaila v goreči hiši so ljud'" -ešili. Hedlovo opečeno te> ■^rez las in v osmo^fni oblp-k i ie vi^jplr:« z obešen.ra. pa ostalo HedlLci za večne čase strašen spomin na nemško sol- daflko pravičnost, ki je segla "lO sinu in po ml-adem gospo- darju ter se znesla nad Strafe- lovo partizanščino. Kmetica je videla v tem, pa tudi v smrti babice, ki so jo pokopali še istega aprila, kazen božjo ta kazen božja pa je zadela Hedlo- vo družino prav zaradi deklet ker so se, kakor so po vasi tudi govorili, vlačile s Strafelo in ga nomagale skrivati. Takšne .go- vorice je raznaišala stara toliko 'asa. dokler niso prišle na uho ^trafeli in dokler ni prišel ta nad njo in ji zagrozil s pištolo češ da bo še njo počil. Bilo je prve dni oo nemškem koncu, ko je bil Strafela maili bog v deželi in se je tudi ženi" s starejšo Hedlovo. Stara. Hedlca. je bila do zadnjega la- rišlo do te. zanjo tako grozne nesreče in izgube: Strafela je nlesal okoli vseh treh. Do kraja se Je sporekla z dekleti A če -e .je doslei jezila nanie. se jf" noslej ko ie prit^p'] Strafela in v hramu s pištolo miahal za njo. bala deklet in Strafele Obmo-iknila je. začela je z mulo Pr, vseh teh nesrečah ji je ostal ~amo še en otrok, to ie bi- na- mlajši ori hiši. .Tuž^k Zabedel ^e nad nnm k" -^tarka nad pr' branienimi bcž^aki. Naj je p<" '^el. kar je počel, za nič na svpi b- mu ne rek'a hi^^r^e. ■^amn je zaslutila da otroku godi, do- mačija pa je postala zanjo i>e- kel. Hodila je okoli požganega hrama in pisano pogledovala po ljudeh, ki jih je Strafelov, po- sihmal velik; partizan, zmobili- ziral, da So mu spravljali hišo pod streho. »Čakaj, čaikaj, tudi tebe, steklač. ho poiskalo!« je sikala nredse in klicala preklet- stvo nad nezaželenega zeta in nad hčere Prekletstvo je hišo res tudi zadelo, vendar pa ni prizadelo Štrafele in njegovih treh strašnih žensk ... — zadelo ie njo in tistega, ki jI .je ostal in ki ga je imela edinega še na svetu. Vse to se je dogajalo tako, kakor mi je moj sosed in ne- srečni kmečki kamerad. ko se mu je nekega dne jezik razve- zal, začel priiDOvedovati ter ml TX)tem v dolgih kaznilniških nočeh, ko se nobenemu ni lju- bilo sipat: tudi vse do konca novedal Zadnje, kar je bilo zanj najhuje ga j"=» zadelo tu, v kaj- hi; a za to .smn zvedeM še''c ko ga ni bilo več med nami Pa *udi do te.ga je moralo priti, in Hogve za.kaij je hV.r^ še ta zad- nja oesr-eča zani dobra Crodilo n zffodi^o pa se ie tako — toda Hedl ie začel ko po na- vadi, s preklinjanjem Na žel TO naših bralcev, naj bi v »Ptu^'skem tedniku^ ob- 'avljatli zanimiv podlistek, bo- mo v Novim letom IPB,"! redno "•adal^eval-; ta si^dobn-; roman. 7^ katerega ie veliko zanimanje, -aj ga je pi^a;! na.« domač- pi- ^ateli Ivan Potrč Kritiko tega "omana smo že objavili v štev. "O — 30. julija 1954 v nr^em listu. Op. ured. Srra- 12 ■ 'ii ;© pckg!!:!^ po daiii se o? Mislim, da bo le malo takih, ki bodo na zgornje vprašanje zmajali z glavo in dali odkloni- len odgovor O koristnosti telo- vadbe za ljudi vseh poklicev, posebej pa še za mladino, se je že toliko govorilo in pisalo da lahko mirne duše opustimo na- čelno razpravljanje in pogleda- mo to stvar tudi z druge plati. Zanima nas, kako gleda na to vprašanje fiziologija in kakšne zahteve postavlja na izvedbo te- lovadne dre. 2^ano je, da zapo- sluje poklicno delo več ali manj le posamezne skupine mišic, po daljšem času, ko se delu priva- dimo postanejo gibi takorekoč podzavestni; človek dela skoraj mehanično Res je, da nam taka priučitev k delu v poklicu zelo koristi, saj se na ta način manj utrudimo. Po drugi strani pa nam povzroča tudi veliko škodo. Nenehno naprezanje posameznih skupin mišic povzroča, da posta- nemo nekam okorni in trdi; zlasti usodno pa je to za mladi- no, ki dorašča. Ta ponavadi naj- bolj trpi zaradi takega enostran- skega razvoja m tako postane pozneje žrtev poklicnega dela. V dob. največjega in najhitrej- šega razvoja so najbolj dovzetni za različne motnje; dovolj je, da deluje le ena sama nekaj let. pa da se razvoj obrne v nepravo smer: namesto skladne rasti se pojavijo različne napake v grad- nji okostja napake v drži in po- dobno Množični pregledi šol- skih otrok nam odkrivajo slabo zdravstveno stanje šolske mla- dine. Procent takih, ki imajo konstitucijske napake pa je zelo visok. Res je, da obstojajo zato 1 tudi objektivni razlogi, toda vse I preveč posplošujemo, ko krivi- ! mo za tako stanje podhranjenost, [ enostransko prehrano itd. V ro- kah imamo učinkovito orožje za , borbe proti temu zlu Problem, : ki ga moramo, bilo nam ljubo I ali ne, imenovati že socialni — j saj gre za zdrav in nemoten razvoi mlade generacije ter de- lazmožnost in zdravje starejših — moramo začeti reševati pn korenu Borba proti njemu mora postati ena od temeljnih gesel pri dviganju zdravstvene kulture naših ljudi Borba proti alkoho- lizmu naj dobi notranjo vsebino ne v deklaracijah raznih društev. ; temveč ji naj da to vsebino pro- gram in delo telovadnih organi- zacij in društev »Zdrav duh v zdravem *elesu« naj bo vodilno geslo v tej borbi. V njem je zajeta vsebina dela telovadnih organizacij. Le žal. da se veliko premalo ustavljamo ob tem geslu, veliko premaio po- glabljamo v njegovo bistvo. Res, da se uspeh in rezultat udejstvo- . vanja v telovadnih organizacijah ' ne more pokazati v enem, dveh : in tudi ne v treh letih Uspeh , tega dela bo viden šele takrat, I ko bomo z zadovolistvom obču- : dovali mlada, krenka in zdrava ! telesa Mladi rod, ki bo dotaščal ' v telovadnicah in na igriščih bo izpolnil zahteve, ki jih je stavil človeku vel'ki fiziolog Pavlov ko : je dejal: Človek je najv'š|i pro- dukt zemlje in narave, človek je najnatančnejši sistem. Zato, da more uživati zaklade narave, mora biti zdrav, močan in pa- meten. Cicibani, mladina, delovni člo- vek mesta in vasi, vključi se v naše vrste! Telovadnice so od- prte in Te vabijo. Vstopi vanje in se pridruži tistim, ki jim telo- vadba ni le razvedrilo, temveč nujna potreba za lastn! telesni in duševni razvoj! Katica Bračko