y^yi POSAVSKI IJT ObzorniK Leto IV, številka 29-30, maj 2000 VŽAJEMNA WV Brezicah 106 birmancev W str. 15 S I 9. junija v Krškem I PRV/ URADNIIZBOR 1 MISSPOSAVJA! J I str. 30 fl| IH^^HHi PR/RLD/rVL OB PRAZN/Kl/ OBCJHE Km PRIREOITVE OB WAZNIKÜ W^J.JJByiJ ¦mu! JL XL Lj ^V obflnakrško g^.Q^. 06 09.00 KOLESARSKA DIRKA: 11. VELIKA NAGRADA SAVAPROJEKTA Start in cüjpred stavbo Občine Krško 03.06. ob 15.00 CITRARSKIPIKNIK Izletniška domačija Vertovšek - Izletniška kmetija 03.06. ob 17.00 PRAZNOVANJE 50-LETNICE LOVSKEGA STRELSTVA VPOSAVJU Lovski dom na Trski Gort nad Krskim Lovska zveza Posavja 03.06. 5. MEDNARODNO PRVENSTVO NEREZIN VPODVODNEM RIBOLOVU Nerezine - DPR Pozejdon Krško 04.06. ob 08.00 32. POKAL OBČINEKRŠKO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Strelišče v telovadnici OŠ Leskovec Strelsko društvo Leskovec 04.06. ob 09.00 HITROPOTEZNIŠAHOVSKITURNIR Pivnica Apolon - ŠK Triglav Krsko 04.06. ob 14.00 KOLESARSKA DIRKA: 12. KRITERIJ MESTA KRŠKO Start in ciljpred stavbo Občine Krško KD Savaprojekt Krško 05.06. ob 18.00 ODKRITJE SPOMENIKA PROF. FRANCA VARDJANA Park zaslužnih občanov Krško - Občina Krško 05.06. ob 19.00 PREDSTAVITEV KNJIGE PROF. FRANCA VARDJANA POSODOVKE" IN OTVORITEV RAZSTAVE Valvasorjeva knjižnica Krsko i Občina Krško 07.06. ob 12.00 RAZSTAVA "IZ VRTA NA KROŽNIK" Kutturni dom Krško Društvo kmetic Krško 07.06. ob 18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA dvorana na Velikem Trnu Občina Krško 08.06. ob 19.00 OTVORITEV KNJIŽNICE V KOSTANJEVICI Kulturni dom Kostanjevica na Krki Valvasorjeva knjižnica 09.06. ob 19.30 PRVO URADNO REGIONALNO LEPOTNO TEKMOVANJE 'MISS POSAVJA ZA MISS SLOVENIJE" Kulturni dom Krško - Agencija Lukec 10.06. ob 19.00 ZLATIZNAK OBČINE KRŠKO VSPEEDWAYl Stadion Matije Gubca - AMD Krško 10.06. ob 20.00 KONCERTMPZSVIT KRSKO - "ČE SE S SVITOM DAN ZAČNE, SE S PRIJATELJIKONČA" avla Kulturnega doma Krško - MPZ Svit Krško in MPZ Ciril Silič iz Vrtojbe *nLLs^ NAGRADNAIGRA r V *" ZA BRALCE POSAVSKEGA OBZORNIKA IN POSAVSKIH NO WC Ilzbiramo i najbolj duhovito fotografijo tpoletja M 1. nagrada: KODAK Zoom 35 70 v vrednosti 40.000 SIT 2. nagrada: fotoaparat Samsung z datumom 3. nagrada: fotoaparat Agfa La Box 4. nagrada: foto album za 200 fotograflj 5. nagrada: majica Toto B.B. 6 -10. nagrada: kapa Posavski obzornik BB foto I Gnfotsg cf.o.o. KRŠKO, C.4.julija, Tel.: (07) 49-05-100 BREŽICE, Cesta prvih borcev 46 Drage bralke, spoštovani bralci,v sodelovanju z našimi poslovnimi partners! - Foto studio BB smo Vam za poletne dni pripravili nagradno igro. Vabimo Vas, da nam od maja do septembra do vsakega 30. v mesecu pošiljate fotografije z zanimivimi posnetki doživetij z letovanj, družabnih srečanj, rekreacije, športnih tekmbvanj, otroških iger, potovanj in podobno. Po tri najbolj duhovite oz. šaljive fotografije bomo vsak mesec objavili, ob zaključku akcije v mesecu septembru pa bo posebna tričlanska komisija izbrala dobitnike lepih nagrad. fotografije ( vsakič po največ tri) s podatki ime in priimek avtorja ter naslov fotografije oddajte v ovojnici s pripisom "za fotografijo poletja", v poslovalnicah fotostudia BB v Krškem in v Brežicah ali na našem uredništvu. — - P«SAVSKE O.m POSAVSKI ^-|T WICyVBC© I I ¦ mm ¦ WL m I HI hIa. Tsctl I^iHi^fi ki go bere največ ljudi v Posavju! Posavski obzornik ima zdaj tudi dopisništvo v BREŽICAH - naCesti prvih borcev 11. STUDIO/ ^^KJ ® ARTES STUDIO® Planinska 33, 8290 Sevnica Profesionalna oblikovalsko-oglaševalska skupina Graficno oblikovanje logotipov, celostnih podob, aplikacij, reprograficna priprava za tisk in računalniška animacija GSM 041 506 568, GSM 041 713 067 artes.studio@insert.si LJÜDSKA CINIVERZA ^X?r KRŠKO 111 ' ' učimo se za Zivljenje — vabi k vpisu v naslednj e PROGRAMEZAPRlDOBITEyiZOBRAZBE: -trgovec spt ^ •kuhar,natakar W I - ekonomsko komercialni tehnik - gostinski tehnik j& mm - turistični tehnik ^^^ Wk Informacije in prijave: 'Hü^ülfll^H Ljudska univerza Krško, DaImatinova8^KrsKO^^^^TB tel. 0608/22-811 ali 22-677; www.lu.krsko.si, ™ E-posta: yudska.univerza.krsko@siol.net ——,-„——, j Jasnovidci jo razlagajo, pametni načrtujejo Prihodnost bo hhko varnejsa, brezskrbnejsa in prijetnejša, če boste že dams pričeli uresničevati svoje želje! Odločite se za postopno dolgoročno varčevanje v obliki modrega ali rentnega varčevanja ali pa svoje prihranke dodatno oplemenitite z depozitom za 5 ali depozitom za pridobitev rente. Po najmanj treh letih varčevanja v katerikoli dolgoročni obliki pri Dolenjski banki lahko najamete posojilo za nepremičnine po obrestni mm, ki je iigodmjsa od vsakokrat veljavne redne bančne ponudbe. Ugodnost velja tudi za vaše dndinskc clam. V najbližji poslovalnici Dolenjske banke, d. d, vam homo radi svetovali, ko se boste odločali za najugodnejšo varčevalno obliko. DOLENJSKA B A N K A S tradicijo v prihodnost peta stran ObzörhiK LetoIV, štev. 29-30 (U)VODNIK Pred vami je izjemoma dvojna in tako tudi obsežnejša številka Posavskega obzornika, s katero hkrati najavljamo nekatere manjse spremembe v vsebiniin oblikiin nenazadnje tudi v kadrovski zasedbi uredništva najbolj domačega tiskanega medija v Posavju, ki se zaradi zelo visoke naklade uvršča tudi med najbolj množične regionalne časopise v državi. Posavski obzornik izhaja zdaj že poltretje leto, v tern času pa je izšlo 30 rednih številk in dve posebni izdaji. Z odločitvijo, da ča- sopis zagotovimo vsakemugospodinjstvu v občini Krško, smo sprejeli odločitev, da bo Posavski obzornik tudi v letu 2000 brez- plačen, ne glede na kraj bivanja pa ga lahko vsakdo - ob predhodnem pisnem, ustnem ali elektronskem sporočilu seveda, prejema na svoj domači ali službeni naslov, če je pripravljen poravnati stroške pošiljanja v vi- šini 1.000 tolarjev letno. Kakor so morda za nekatere bralce vsebine prilog in stalnih obvestilnih rubrik man/ za- nimive, so za druge lahko tudi zelo koristne, L____________________________________________________________ saj nam odzivi kažejo, da prostor Posavja vse bolj potrebuje glasilo, v katerem so objavljena razna obvestila, razpisi, ceniki, pojasnila - najsi bo občin, upravnih enot, zavodov, organ izaoj. Za zdaj se še mnoge med njimi ne zavedajo edinstvene mož- nosti in takorekoč največje možne pokri- tosti, ki jo nudi prav naš medij. Vuredništvu Posavskega obzornika smo doslej že pripravili in izdali tudi stir/ prav tako brezplačne številke Posavskih novic. Konec meseca bo izšla že peta stevilka, tudi ta predvsem z namenom, da se bralci čimbolj navadijo naše nove edicije, ki je nekoliko sodobneje in lahkotnejše obliko- vana ter prinaša tudi več vedrejših in širšemu krogu publike zanimivih tern. Pravje, da tudi na tern mestu poudarimo zadovoljstvo, daje z aprilom začela z na- mi delati dolgoletna brežiška kulturna ured- nica in novinarka Natja Jenko Sunčič ki je v maju začela voditi naše dopisništvo v Brežicah natančneje v zgradbi na Cesti prvih borcev 7 1. To pa pomeni, da bomo še bližje ljudem in problemoni ter seveda tudi uspehom brežiške občine. Upamo, da bomo vsaj približno tako us- pešni tudi na področju sevniške občine, kjer nameravamo okrepiti sodelovanje v naslednjih mesecih,- s tem pa bomo morda vsaj do neke mere zadovoljili tudi tiste, ki še kar naprej in kljub vsem našim doseda- njim naporom (javno) pogrešajo in iščejo »tapravi« posavski tiskani medij. Urednik. Z NASLOVNE STRANI: Aprila je bilo v Radovljici DP vstepu za male skupine. Tekmovalci PPK Lukec v postavi Vesna Vučajnk, Jerneja Sauta, Mateja Radej, Josipa Fink, Tina Metelko in Sebastijan Vodlan so že drugič zapored osvojili državno prvenstvo. Na sliki ob zmagoslavju z neutrudnim Dušanom Vodlanom. Pred dnevi je v Brežicah, na Cesti prvih borcev, začela obratovati nova poslovalnica krškega foto studia - Foto BB. Foto: B.Colarič. št. 29-30. aprll. mal 2000 IZ VSEBINE: - Tema meseca - Kam so šle vse hišice.., str. 6 - Srečanje na Sromljah, str. 9 - Nova uparjalnika že v reaktorski zgradbi, - Dramilo: Prvi maj str. 12 - Brežiške strani... str. 14,15 - Iz županovega urnika str 17 - Bizeljsko: Obiskal nas je Tone Pavček str. 27 - Toni Kos: Še letos mednarodni mojster? str. 28 - Izbor miss Posavja ^V 1 POSAVSKI • ,-M- TT ObzorniK & novice Oba lahko narocite domovalivslužbo! Tel./fax:20-320 El. pošta: posavski.obzornik@siol.net ObžoriiiK tema meseca Organizirano preživlianie dopustov nekoč in danes (1. c^eLJ, KAM SO ŠLE Zvečerilo se je in čez hotelsko teraso je začel vleči neprijetno hladen vetrič, kot bi hotel opomniti manjšo družbo, da bo treba domov. »Pozno je že. Bomo pa nadaljevali poleti v Nere- zinah,« je dejala ena izmed žensk in vprašljivo pogledala kole- gico: »Saj setudi letos vidimo dol, kajne?« Saj res, ali se vidimo? AH bo mogočc dobiti kakšno izmed hišic za željeni ali sploh kakšen termin? Seveda so bila in so še mnenja različna, a dejstvo je, da se je kar dolga Icta, nekaj desetletij na stotine predvsem krških, a tudi drugih družin in njihovih sorodnikov, takorekoč vsako po- letje preselilo v svoje počitniško naselje. Najprej je bila to Materada v Porecu, nato pa še mnogo v veqi meri počitniško naselje Bučanje v Nerezinah na Otoku Malern Lošinju na Hrvaškem.Pravcati obredi so se skovali skozi leta in leta in tisto, kar so začeli današnji stari starši, so nadaljevale njihove hčere in sinovi, to počno danes tudi vnuki in pravnuki. Jutranji odhodi mož po kruh z nepogrešljivim postankom v bližnjem bifeju in vrnitvijo z rahlo zamudo in po možnosti v spremstvu - za pogum pred nejevoljo nestrpnih žena, ki bi se rade čimprej odpravile na plažo in se vsaj za kratek čas znebile vloge, ki jo imajo doma skozi vse leto. Pa otroci zzdravstvenimi težavami, ki med borovci mnogo lažje dihajo. Tarn doli so se skovale mnoge mladostne in malo manj mladostne simpatije in tudi marsikatera avantura, ki je bila že do jeseni pozabljena. In potem so prišle spremembe sistema, pa vojna, prišli so mobiteli, desetletje kovanja poslov in podjetništva. No, te spremembe so začele korenito spreminjati tudi navade in predvsem mož- nosti za organizirano preživljanje dopustov. VABILO Območno združenje Rdečega Križa Krško vabi na prvo redno letno darovanje krvi, ki bo V PONEPEUEK, O5 JUNIJA, V LESKOVCU V Osnovni šoli od 10. do 15. ure - V TOREK, 06. JUNIJA, V KRŠKEM - V Osnovni soli dr. Mihajio Rostohar od 07. do 13. ure - V SREDO, 07. JUNIJA, V KOSTANJEVIC! - V Osnovni šoli od 10. do 12. ure - V ČETRTEK, 08. JUNIJA, NA SENOVEM - V Osnovni šoli od 07. do 13. ure Darovanje krvi, ki temelji na prostovoljnosti in anonimnosti, je moč humanosti, sočutje in skrb pomagati človeku v stiski in dejanje, s katerim spreminjamo svet na bolje. Potrebe po krvi, ki jih povečujejo naraščajoče nesreče in obolenja, lahko zadovolji le množičnost prostovoljnih darovalk in darovalcev. ZatO: »DARUJMO KRI - REŠUJMO ŽIVUENJA« mmm Razvoj örgamzirane počitniške de~ javnosti v krški občini je tako kot mnoge druge dejavnosti tesno po- vezan z obratovanjem in rastjo to varne celuloze in papirja, ki je v drugi polovici petdesetih let zgra- dila oziroma dogradila za svoje delavce tudi počitniški dom v Po- reču. Negledenato, dajepotekal razmah vse bolj popularnih delav- skih letovanj v duhu takratne skrbi za delovnega človeka in takoime- novanega socialističnega hurna- nizma, je razvoj te dejavnosti prav v Krškem skozi desetletja dosegel izredne rezultate, ki jim danes kdorkoli težko oporeka. Kolektiv krške papirnice je bil tako velik, da je bila skoraj vsaka dru- žina vsflj na nek način povezana s tovarno in njenimi aktivnostmi v okolju. Ko so skrb za množična le- tovanj a prepustili sindikatom in omogočili vključevanje v graditev počitniških kapacitet tudi drugim podjetjem iz občine, kasneje pa tudi iz drugih krajev Slovenije, so bili dani pogoji za dobro orga- nizirana letovanja v Poreču, v manjši meri na drugih lokacijah ob morju in v hribih, posebno po- glayje v teh zgodbi pa pomeni na- stanek in razvoj pravcatega počit- niškega mesteca v Nerezinah. In čeprav smo se v uredništvu že pred meseci odločili, da na straneh Posavskega obzornika načnemo temo o nastanku in usodi počit- niških kapacitet, je zanimivo, da je prav te dni, med pripravami pr- vega prispevka, v krškem občins- kem svetu potekala razprava o prodaji najstarejše krške počitni- ške baze v Poreču. Gre za zem- Ijišče ob morski obali, na katerem je Počitniška skupnost Krško vse do ieta 1995 upravljala z zidanimi bungalovi (prej tudi lesenimi), menzo in takoimenovano Vifo Ma- terada (iz leta 1911), ki je bila iz nekdanjega reprezentančnega ob jekta preurejena v objekt z apart- maji za potrebe delovnih kolekti- vov. Objekti so bili že nekaj let za- puščeni in v zelo slabem stanju, saj vanje menda ni bilo pomem- bnejših vlaganj vse od šestdesetih let. MATERAPA - PANES, PRAVZAPRAV VČERAJ IN - NIKPAR VEČ Resnici na ljubo, seje že razmero- ma kmalu pokazalo, da delavski in tudi otroški počitniški turizem nimata dolgoročne perspektive na lokaciji takorekoč sredi vse bolj uglednega hrvaškega tunstičnega centra. Že sredi sedemdesetih let je bilo upravljalcem povedano, cld se bo potrebno od Poreča poslo viti, saj so občinske oblasti lo kacijo najprej namenile gradnji komercialno bolj zanimivih objekt- ov, naselje so vse pogosteje obis kovale inšpekcije in opozarjale na pomanjkljivosti objektov. Po no vem ureditvenem načrtu pa je na tem obmoqu predvidena graditev športno rekreacijske cone, zaradi česar je občina Poreč od občine Krško že večkrat in vse bolj od ločno zahtevala odstranitev vseh objektov z izjemo vile. Ob tem je ponudila možnost odkupa nepre- št. 29-30. aprll. mat 2000 T" tema meseca ObzörhiK S propadaniem podietii so tudi počitniske hišice dobile nove lastnike VSE HISICE... mičnin ali pa zamenjavo z zem- Ijiščem, ki je sicer namenjeno iz- gradnji počitniških kapacitet, ven- dar na mnogo manj zanimivi in ko munalno slabo opremlljeni lokaciji (Mali Maj) v lasti mesta Poreč. Na občinskem svetu seje razvnela dokaj burna razprava, polna po- mislekov, sumničenj, a tudi t'reznih ocen, da za „krško" Materado prak- tično ni več rešitve. Z veliko vedno 3lasov je bil sprejet sklep o pro- daji omenjenih nepremičnin za ne- koliko višjo izklicno ceno, kot je bila prvotno predlagana, in sicer za približno 3,2 milijona DEM, kar je bil predlog svetnika Martina Kodriča. Na seji smo med drugim slišali oči- tek svetnika Andreja Božiča, da je Podtmška skupnost Krško (PSK) leta 1995 enostavno zaprla vrata in objekte z inventarjem vred za- pustila brez ustreznega zavaro vanja. Ugovarjal mu je svetnik Da- niloSiter tedanjržupan, da je bila PSK prisiljena opustiti dejavnost, ker ni imela sredstev za preure- ditev naselja, objekti pa niso več zadoščali sodobnim zahtevam. Porečane je bilo dejansko sram, da so bili taki objekti v najbolj elitnem delu tunstičnega mesta, po osamosvojitvi pa so z njimi se- veda hoteli zagospodariti sami. Primož Koritnik je odločno nas- protoval prodaji nepremičnin v Poreču. Dejal je, da Hrvati letos pričakujejo izredno dobro turis- tično sezono in da bodo te nepre- mičnine v bodoče vredne še veliko več. „To so naši delavci gra- dili od svojih rok. Prodajali bomo njihov trud! Kdo bo prevzel od- govornost, da smo poceni proda- jali žulje naših ljudi, ki so to ust- varjali?" je še dejal Koritnik. Župan Bogovič je med razpravo nekajkrat ponovil, da je predla- gana cena (cca 2,5 milijona DEM) le izklicna cena in da se občina Krško nikakor ni odlodla, da bo Materado najceneje prodala. De- jal je tudi, da so znane izkušnje s prodajo premoženja podjetja Vi dom, kjer je bilo za razmeroma nizko ceno prodano ogromno pre- moženje. Ne smemo pa pozabiti, da ima Materada svojevrstno hi- poteko, t.j. veljavni prostorski plan obdne Poreč, ki praktično onemo goča dosedanje aktivnosti. Tudi svetnik Jožc Habinc je dejal, da s težkim srcem glasuje za pro- dajo Materade, saj dobro ve, koli- ko napora je bilo vloženo v njeno ureditev, še posebno ozelenitev, zato pa je potrebno izboriti res najugodnejšo ceno. Tudi on je na vedel primer prodaje deleža Vido- ma in se zavzel za vložitev prido bljenih sredstev v trajno koristno obliko, kot je npr. štipendijski sklad, a o tern bo potrebno še raz misliti. Svetnik Damjan Lah je namreč že v začetku razprave predlagal po seben ključ, po katerem naj bi kup- nino (gre za izvenproračunska sredstva) od Materade, razdelili Glasbeni soli Krško 50 odstotkov, za obnovo Valvasorjeve hiše 30 odstotkov, za štipendijski sklad 15 odstotkov ter 5 odstotkov za uč- beniški sklad, vendar ta predlog ni bil izglasovan, verjetno pred vsem zato, ker je občinski finančnik Branko Kovačič opozoril, da lah ko svetniki razdeiitev sicer pred vidijo, dejansko pa odlodjo, ko bo prodaja opravljena in bo zna- no, koliko denarja je na voljo. Po tern ko je bil z veliko vedno sprejet sklep o prodaji Materade, vsem razumnim razlogom in mor- da tudi brezizhodni situaciji nav- kljub, ostaja vendarle nekoliko gre- nak priokus ob slovesu od nekega kraja in prostora, v katerem s(m)o mnogi naši sosedje, znanci, morda starši ali celo mi sami preživeli predvsem prijetne trenutke. Ostali bodo pač v spominih, dejstvo pa ostaja neizprosno, kot še v mnogih drugih primerih, ki jih bomo vsaj nekoliko poskušali še odstrniti v prihodnjih nadaljevanjih. Ali kot je oni dan v obdnskih klopeh po vzoru z naslova znanega zgodo vinskega romana dejal Primož Ko- ritnik: Materada - danes in nikdar več! B. Mavsar S POMOČJO BIOENERGIJE DO ZDRAVJA Vam bolezen (glavoboli, boleča hrbtenica, obolenje ščitnice in no- tranjih organov, bitka z rakom, po- škodbe,...) greni življenje? Iščete pot do zdravja in boljšega počutja? Priznani bioenergetik IVAN PIRC iz Hrastnika vam bo pomagal - sedaj v Krškem vsak torek od 7. - 11. in čefrtek od 14. - 17. ure v gasilskem domu! Predhodna naro- čila niso potrebna1 Informacije na td: 0601/ 43-595 V Krškem ali okolici naja- memo enosobno stano- vanje ali garsonjero za daljše obdobje. V poštev pride tudi manjša starejša hiša. Tel.: 041 203 904 Center za socialno delo Krško objavlja JAVNO DRAŽBO, kibo29. maja2000ob 10. uri. Naprodaj je: 1 počitniška pri- kolica ADRIA 450 A, letnik 1983, po izklicni ceni 150.000,00 SIT, 5pisalnihmiz, 2 konferenčni mizi, 1 pisarniška omara, 6 vrtljivih stolov, za vse izklicna cena 2.000,00 SITza kom in 2 pisalna stroja, izklicna cena 3000,00 SIT za kom Ogled blaga je mogoč eno uro pred dražbo v prostorih Cen- tra za socialno delo Krško, CKZ 11 oz. za počitniško prikolico v Avtocampu Belvedere v Izoli po dogovoru. Blago bo proda- no naiboljšemu ponudniku. Poznejše reklamacije ne bodo upoštevane. V prodajni ceni ni vključen DDV. Blago se plača takoj po opravljeni licitaciji, prevzame pa v roku treh dni Informacije na tel.22-325. -toWran/e zastopnik " avtokleparstvo za varova/n/ce • avtozaščita _, ¦ ravnaloamte» SJovenlca - kemlčno cfsčen/e vozll Gržeča vas 5 a, 8273 Leskovec, Tel.: 74-167. GSM: 041/682 869. 041/433 - 869 st. 29-30. gprll. mai 2000 ObžofiiiK dogodki Kostanjevica na Krki 28. TEDEN CVIČKA Društvu vinogradnikov Kostanjevica na Krki je bila letos zaupana organizacija prireditve - 28. TEDEN CVIČKA, za katerega so se pričeli v Kostanjevici pripravljati že v mesecu aprilu. Najprej je potekalo ocenjevanje vin, strokovno pre- davanje za vinogradnikc in gostincc, od 26. do 28. maja pa bo v starem mestnem jedru Kostanjevice na Krki potekala vrsta priredKev. Na okrogli mizi, ki bo potekala 26. maja, bodo udeleženci razpravljali o enološkem laboratoriju za Po- savsko vinorodno deželo, o cvičku ter vstopu v Evropsko unijo, seve- da pa bo kostanjeviško cvičkanjo spremljal tudi pester zabavni pro- 3ram. Nastopili bodo razni do- mači in priznani slovenski slasbeni narodnozabavni ansambli in slo- venske pop in rock skupine, zaple- sale pa bodo tudi piesne skupine iz cele dežele cvička. V sklopu pri- reditve bodo v Kostanjevici izvo- iili tudi druso cvičkovo princeso, ki bo nadaljevala poslanstvo prve cvičkove princese Lee Marije Co- larič, ki je v enoletnem mandatu veliko prispevala s svojimi nastopi k promociji cvička in njesove vi- norodne dežele. Novi princesi se bo pridružil tudi novoimenovani kralj cvička. V lanskem letu je ko- misija ta naziv podeliia Alojzu Zalaščku iz Boštanja, letos pa iz- brala 27-letnega vinogradnika To- nija Jarkoviča iz Avguštin nad Ko- stanjevico, ki je najmlajši nosilec tega naziva do sedaj. Za kralja cvi- čka je namreč proglašen tisti vinogradnik, katerega vino je bilo uvrščeno med najvišje ocenjene cvičke, pridelovalec mora imeti na zalogi najmanj 1000 litrovenakega vina, to količino pa nudi orga- nizatorju v odkup, stekleničenje in promocijo. Za letos je organiza- cijski odbor pripravil tudi novi znak prireditve. Cvtčkova pincesa in kralj. Dobrodelna akcija Območne organizacije RK Krško ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN Mednarodni teden Rdečega križa je Območna organizacija Rdečega križa Krško obeležila 6. maja z odmevno in dobro obiskano dobrodelno akcijo na že tradicionalnem prizorišču humanitarnih prireditev - Gostišču Tri lučke na Sremiču nad Krškim, v kateri so zö novo šolsko leto zbirali sredstva in šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin iz krške občine. Nakor je poveaaia na pnreditvi se- kretarka krške Območne organizaci- je RK Mojca Vizier (na sliki levo), so se ljudje na akcijo odzvali nad vsemi pričakovanji in poleg darovanih zve- zkov, barvic in drugih šolskih potreb- ščin, prispevali na sobotni prireditvi tudi prostovoljne prispevke v višini 150.000 tolarjev, poleg tega pa omo- gočili tudi nakup 20 novih šolskih tor- bic. Dobrodelno akcijo, ki jo je spre- mljala razstava likovnih del osnovno- šolcev na temo humanitarne pomoči, so popestrili tudi s kulturnim progra- mom, ki ga je povezovala modera- torka Anika Zaplesali so folkloristi iz Artie (na sliki spodaj), učenci OŠ Leskovec so uprizorili naravovarstveno igrico ČRNO - BELO, vsi skupaj pa so se zavrteli ob zvokih Dua Fantasy. B. MAVSAR ZAKLJUČNA REVIJA PESEM POSAVJA 2000 Leskovec pri Krškem, 6. maj 2000- Pesem Posavja smo slišali v taki oz.-novi obliki letos že drugič, kljub temu, da smo ji sledili že vrsto let pod naslovi Posavje poje in Posavska revija pevskih zborov. Pesem Posavja je po novem organizirana na dveh nivojih, kjer sodelujejo zbori vseh treh občin Posavja s tremi koncerti, ki jih posluša isti strokovni ocenjevalec. Strokovni ocenjevalec Janez Klobčar, je za letošnjb zaključno revijo Pesem Posavja izbral 9 zborov: Moški zbor Stara vas Bizeljsko, Vokalno skupino Corona Boštanj, Mešani zbor Svit Krško, Moški zbor KD Kapele, Ženski zbor KUD Brežice, Oktet Jury Dalmatin Sev- nica, Vokalno skupino Solzice Glasbena sola Brežice, Mešani zbor Primož Trubar Loka pri Zidanem mostu in Mešani zbor Viva Brežice z zborovodji po tern vrstnem redu- Vin- ko Žerjav, Romana Pokorn, Mojca Jevšnik, Miha Haler, Elizabeta Križanič, Emil Lenarčič, Marjetka Podgoršek Horžen, Marjetka Kozmus in Simona Rožman Strnad. Sicer pa je zaključna revija izbranih najboljših pevskih zborov Posavja v OŠ Leskovec pri Krškem privabila prav lepo število ljubiteljev pesmi. Ti so slišali tudi gostujoči zbor Mešani zbor Pomlad Novo mesto z zborovodko Jožico Prus. Ob tem bi lahko rekli, da pnhaja do nove ideje ali bodoče oblike sodelovanja pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, kar pa bo pokazal čas. To pa že napoveduje gostovanje dveh zborov Posavja na reviji pevskih zborov Dolenjske in Bele Krajine v soboto, 26. maja 2000 v Novem mestu.-Gostovala bosta zbora Oktet Jurij Dalmatin Sevnica in Mešni zbor Viva Brežice, predlagal ju je strokovni ocenjevalec Janez Klobčar. N. Jcnko S. PIDŽAMEKI PRED P0LN0 DV0RAN0 - S prvo samostojno. skoraj celovečerno predstavo oziroma lepljenko (Ich Hebe dich, ich liebe njih), je v dvorani nekdanjega brežiškega doma letalcev nastopila mlada gledališka skupina Pidža- meki. ki deluje v okviru tamkajšnjega Mladinskega centra in pod vodstvom impro IJubitelja Bojana Levaka - Gusa. Skoraj tako kot sama skupina je navdušil tudi obisk mlade publike. ki je sovrstnike sprejela z navdušenjem. st. 29-30. gpril. mal 2000 9 dogodki ObžorhiK 'NASA DOMOVINA JE ŠIROKEGA SRCA" - Sromlje 2000 SROMLJE - Da spomini ne umrejo, da so ti zapisani v srca, misli in zgodovino, so 6.maja potrdili stevilni udeleženci prireditve "Sromlje 2000", ki so jo pred tamkajšnjim Oomom krajanov or- ganizirali Občina Brežice, Območna organizacija ZB NOB Brežice in Krajevna organizacija Sromlje. Poleg bogatega kulturnega programa, ki je spremljal prireditev in tekmovanja v krosu, so se pred tamkajšnjim spomenikom udeleženci s položitvijo spominskega venca poklonili tudi vsem padlim borcem in žrtvam za svobodo v obdobju 1941 -1945. Prireditev je bila posvečena kar petim praznikom: 27.aprilu - Dnevu upora proti okupatorju, 56 - obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda, 55 - obletnici osvoboditve občine Brežice, 55 - obletnici vrnitve izgnancev in internirancev ter l.maju, Prazniku de- la. Da manifestiramo vsa ta obeležja preteklosti, kakor je poudaril Bogo Gorjan, prvi komisar 1. Kozjanskega odreda in slavnosti govomik na sre- čanju, ni pomembno le za starejšo generacijo, generacijo borcev, iz- seljencev ter veteranov osamosvoji- tvene vojne, temveč tudi zafo, da se ohranijo ti spomini in izkušnje pri po- vojnih, mlajših generacijah, ki imajo srečo, da vseh strahot vojne niso do- živele. Vsa zgodovinska dejstva so pomembna tudi zaradi približajočega vstopa v Evropsko unijo, kako nas bo le-ta sprejela, je menil Gorjan, pri tern pa moramo iskati sogovornike v prvi vrsti med tistimi državami, ki priznavajo našo zavezniško vlogo v 2. svetovni vojni. Poleg tega so zgodovinska dej- stva neločljivo povezana z novejšo zgodovino in se prepletajo tudi z aktu- alnimi političnimi dogodki v Sloveniji, pri čemer je Gorjan poudaril, da niko- mur v Sloveniji ne zapiramo vrat, tudi tistim ne, ki se po več kot 50 letih vračajo iz tujine: "Naj se vrnejo, saj je naša domovina širokega srca! Toda, kdor se vrne k nam, naj spoštuje našo domovino, našo preteklost, naj spoštu- je NOBI", je zaključil Gorjan. Zbrane je nagovorila tudi podžupanja občine Brežice Milena Jesenko, ki je med drugim povedala: »Danes v skupini praznikov izstopa tudi l.maj - Delu cast in oblast! A nihče ne ljubi I domovine, ker I je velika ali maj- j hna, temveč za- j to, ker je njego- = va. Človek zato j pričakuje, da \ mu bo domovi- \ na Ijubezen ; vračala, da mu ! bo omogočila \ dostojno, dosto- j janstveno življenje. Ta pa zanesljivo ne temelji na miloščini in dobrodelno- sti, temveč na lastnern delu. Kaj je delo pa ve najbolj tisti, ki ga nima. Imeti delo je vrednota, zanj pa bi mo- ral vsak prejeti takšno plačilo, ki mu dopušča živeti - ne le preživeti. Da si človek lahko privošči tudi majhne ra- dosti, da uživa v kulturni ponudbi, da ima možnost rekreacije, da si skratka oplemeniti življenje in omogoči svoje- mu otroku šolanje.« B.M. KRŠKI VETERANI RAZVILI SVOJ PRAPOR KRŠKO Območni odbor Zdru- ženja veteranov vojne za Slo- venijo - Krško je bil ustanov- Ijen v letu 1996, v minulem letu pa so registrirali tudi druš- tvo. Danes je vanj včlanjenih okoli 190 veteranov, ki so se 11. maja sestali na zboru ve- teranov v Kulturnem domu Kriko, na katerem so tudi raz- vili svoj prapor. Vsekakor ne smemo pozabiti dejst- va, da je bila Občina Krško med redkimi, trinajstimi občinami v Slove- niji, ki v mesecu maju 1990 ni hotela predati orožja Teritorialne obrambe jugoslovanski armadi, ta razorožitev in upor, kakor je na zboru vetera- nov poudaril predsednik ZWS OO Krško Rudi Smodič, pa sta sprožila in pospešila priprave na vojno. Leto kasneje so veterani, pripadniki Terito- rialne obrambe in policije branili ju- govzhodno mejo v Posavju. Boji so se začeli 27. junija ob 20. uri v vasi Ri- gonce, kjer se je intervencijska enota TO Brežice spopadla z mehanizira- nim vodom 4.oklepne brigade iz Jastrebarskega. Teritorialci, ki so na- padli agresorjevo kolono, so poško- dovali dve vozili, žal pa je v tem boju padel tudi teritorialec Jernej Molan. Še ne uro kasneje so z dvema mino- metnima oddelkoma izvedli napad na cerkljansko letališče, zaradi Cesar je agresor že naslednji dan umaknil veči- no letal s tega vojaškega letališca. Pro- tidiverzantska četa TO Krško in Proti- diverzantski vod TO Brežice sta so- delovala tudi v boju na Medvedjeku. 2. julija 1991 so kolono protizračne obrambe JLA z napadom, v katerem so sodelovali Četa za posebne r.a- mene TO Sevnica, Intervencijski vod in Skupma za protioklepni boj TO Bre- žice, zaustavili v Krakovskem gozdu, 4. oklepno brigado JLA, ki je hitela na pomoč koioni protizračne obram- be v Krakovski gozd, pa je že na Pri- lipah zaustavil okrepljeni vod 110. ju- rišnega odreda TO Brežice. Uspelo jim je uničiti dva tanka in 6va oklopna transporterja, ranjenih in mrtvih pa je bilo tudi več pripadnikov JLA. Vojna na južni meji je bila s tem dobljenc, zadnji vojak JLA pa je zapustil Posavje 25. oktobra 1991. Ker prihaja do vse pogostejsih diskre- ditacij in zmanjševanja pomena osa- mosvojitvene vojne z raznimi afe- rami. podtikanii, ko lahko govorimo o tem, da je enotnost vseh političnih in domoljubnih sil iz začetka devet- desetih postopoma izpuhtela, |e po- membno, da društvo, v katerega so vkljuceni ravno tisti, ki so dali prvi svoj prispevek k samostojni Sloveniji, močneje podpremo. Kajti Območno združenje veteranov vojne za Slo- venijo Krško se financira izključno iz clanarine, poleg tega pa še nimajo svojega prostora, v koterem bi delali in uresničevali skupne interese in želje, namreč izdelava in razvitje prapora društva, je bila le ena iz- med nalog, ki so si jih zadali veterani v tem letu. B.M. o o o c* o •a o o 6 CO d> N »'S ObžoriiiK gospodarstvo 10 NOVA UPARJALNIKA ZE V REAKTORSKI ZGRADBL STARA (ZA ZPAJ) V SKLADIŠČU Za rcmont, ki so ga pričeli izvajati 15.aprila letos v Nuklearni elektrar- ni Krsko, lahko že rečemo, da se je prevesil v drugo polovico, saj naj ga bi po dinamiki in načrtovanem planu del zaključili 15. junija. Remontna dela izvaja okoli 1200 delavcev, pred dnevi pa so v reaktorsko stavbo že dvignili tudi oba nova uparjalnika. Letošnji remont je pomemben pred- vsem z dveh vidikov: poles izvedbe tekočih vzdrževalnih del, številnih pre- verjanj opreme in strukture materialov in dopolnitve jedrskega goriva, bodo dokončaii tudi projekt modernizacije. Pred dnevi so v sklopu tega projekta že dvignili s hidravličnim dvižnim me- hanizmom v reaktorsko zgradbo oba nova, po 343 ton težka uparjalnika, pred ponovnim zagonom elektrarne pa bodo opravili še varnostne analize in ocene, ki bodo pokazale usklajenost novih uparjalnikov z ostalimi tehno- loškimi rešitvami v elektrarni. Prvotna in odslužena uparjalnika so že uskladiš- čili v začasno skladišče, za enkrat pa še ni znano, ali bosta v prostoru nuklearke tudi trajno uskladiščena. V projekt modernizacije sodi tudi zagon popolnega simulatorja, ki je že sestavni del skoraj večine tovrstnih elektrarn po svetu, na katerem se bo- do v bodoče izobraževale operativne ekipe, saj je ta po izgledu kopija kon- trolne sobe. Sicer pa bo modernizaci- ja v edinem jedrskem objektu v državi prispevala k stabilizaciji dolgoročnega obratovanja elektrarne, dvigu razpoložljivosti, moči ter povečanju let- ne proizvodnje, predvsem pa bodo nadgradili, pa čeprav je po zagotovilih vodstva nuklearna že do sedaj varno obratovala, varnost z dodatnimi var- nostnimi izboljšavami. Zaradi generalnega remonta v Nuk- learni ne bo bistvenega povečanja koli- čme radiološkega odpada, saj uporab- Ijajo pn delu že razno pralno zaščitno opremo, ki se ne zavrže. Vsi izvajalci del v radiološko kontaminiranem območju pa so pod stalnim nadzo- rom in opremljeni z dozimetri, preje- te doze pa ne smejo presegati uprav- no določenih omejitev. Kakor nam je zatrdil direktor NEK Stane Rožman, v času trajanja remonta tudi ne bo po- večamh vplivov na okolje. Bojana Mavsar LE DOBRA POLOVICA POZITIVNIH Posavsko gospodarstvo kot ce- lota je leto 1999 zakljucilo v rde- čih številkah. Najviijo neto iz- gubo (dobiček • izguba) v Po- savju, kar 55 odstotkov ali 1.148 milijonovtolarjev, so pri- delali v gospodarskih družbah v občini Brežice. Gospodarske družbe iz občine Krško so pred- stavljale v rdečih stevilkah 40,2 odstotkov neto izgube oziroma 777 milijonov tolarjev, negati- ven, a še vedno najboljši poslo- vni izid v Posavju, pa so izka- zale gospodarske družbe iz občine Sevnica, ki so ustvarile 11,5 odstotkov posavske neto izgube v višini 150 milijonov tolarjev. Od 936 gospodarskih družb v Po- savju je bilo po velikosti 861 majhnih. Te so ustvarile 832 milijonov čistega dobička in 1.763 milijonov tolarjev čis- te izgube. V njih je bilo v minulem letu zaposlenih 2.832 delavcev. 57 srednje velikih gospodarskih družb, kjer je bilo zaposlenih 3.205 delav- cev, je ustvarilo 817 milijonov čistega dobička in 1.302 milijona tolarjev čiste izgube, v 18 velikih gospodarskih družbah, v katerih je po številu največ zaposlenih - 5.504 delavcev, pa so pridelali 1.466 milijonov tolarjev čistega dobička in 2.125 milijonovto- larjev čiste izgube. Ne glede na to, da se je čisti dobiček, ki ga je v letu . 1999 v poročilih o poslovanju izka- zalo 508 gospodarskih družb, v pri- merjavi z letom 1998 povečal v vseh treh posavskih občinah, je bila čista izguba zmanjšana glede na leto preje le v občini Krško. Najvišji delež prihodkov v višini 57.747 milijonov tolarjev so ustvarili v 183 gospodarskih družbah, ki sodijo v predelovalno dejavnost, hkrati pa so te ustvarile tudi visok negativen rezultatv višini 775 milijonovtolarjev. Kar 386 ali največ gospodarskih družb v Posavju se je ukvarjalo s trgo- vino, popravilom motornih vozil in iz- delkov široke porabe. Ustvarile so po- zitiven rezultat v višini 275 milijonov tolarjev, najboljši poslovni rezultat v višini 577 milijonov tolarjev pa je do- št. 29-30. gprll. maj 2000 11 gospodarstvo ObzöfniK seglo 15 gospodarskih družb z dejav- nostjo zdravstva in socialnega vars- tva. Z dejavnostjo oskrbe z elektriko, plinom in vodo se je ukvarjalo 6 gos- podarskih družb. Od tega jih je 5 poslovalo z dobičkom, skupno pa so ustvarile 29.783 milijona tolarjev pri- hodkov in negativni poslovni rezultat v višini 184 milijonov tolarjev. Najslabši poslovni rezultat v Posavju je bil evidentiran v dejavnosti finančnega posredništva. Devet gospodarskih družb z 19 zaposlenimi in z 1.601 milijonov tolarjev prihodka je ustvarilo negativni rezultat v višini 1.582 mi- lijonov tolarjev. V Posavju je bilo v letu 1999 b'lokiranih povprečno 261 žiro računov gospo- darskih družb (od tega so imele 103 gospodarske družbe neprekinjeno blokiran žiro račun več kot tri leta, 213 družb pa več kot eno leto). Ne glede na spremenjen način evidenti- ranja blokad, ki zajemajo na osnovi sprememb Zakona o finančnem pos- lovanju v grobem le še obveznosti do države, zajamčene place in izvršljive sodne sklepe, je bilo v letos konec meseca marca še vedno blokiranih 208 žiro računov gospodarskih družb v skupnem znesku 564 mili- jonov tolarjev. V letu 1999 je bil uve- den stečajni postopek v treh gospo- darskih družbah v Posavju. Sicer pa so posavske gospodarske družbe v minulem letu zaposlovale skupno 11.541 delavcev, njihove place pa so bile za dobrih 10% nižje od slovenskega povprečja. Povprecnoso bile place najvišje v krški občini - 158.713 sit/mesec, v občini Brežice 124.007 tolarjev, v občini Sevnici pa je delavec povprečno prejel na mesec 118.477 tolarjev. Kljub izstopajočim negativnim re- zultatom, ki že leto za letom zapored preplavljajo Posavje, pa je v letu 1999 preko 54 odstotkov gospodarskih družb poslovno leto zaključilo po- zitivno. Žal pa te, kakor tudi tiste, ki so vendarle uspele svoj poslovni re- zultat glede na preteklo leto izboljšati, v rdečem morju številk preprosto zvo- denijo. Bojana Mavsar P/iinur Krškemu in Posavju se obeta raziskovalni center "DOVOU SMO HODILI V UUBUANO Ze dobro leto potekajo priprave na ustanovitev Valvasorjevega raz- iskovalnega centra, prve visoko profesionalne razvojne organi- zacije v Posavju, ki bo imela sedež v Valvasorjevi hiši v Krškem. Center bo predvidoma uradno registriran v mesecu maju, minuli mesec pa so njegovi pobudniki v sodeto- vanju z Občino Krško že organi- zirali prvi predstavitveni, znan- stveni in strokovni kolokvij. Valvasorjev raziskovalni center naj bi zapolnil praznino in pomanjkanje to- vrstnih inštitutov vjugovzhodnem pre- delu Slovenije, v naše kraje pa privabil mlade raziskovalce in strokovnjake iz domadh in tujih losov, ki bodo pri- pomogli k novim razvojnim možno- stim Posavja v novem tisočletju. In rav- no slednje je bila osrednja tema 1. znanstvenega in strokovnega kolokvi- ja, ki sta ga priredila Občina Krško in Valvasorjev raziskovalni center v usta- navljanju meseca aprila v hotelu Sre- mič, na katerem so predstavili namen in pomen novega raziskovalnega cen- tra, potek raziskovalnega dela v Evropi in svetu, kakor tudi pnkaz strategije prometnega razvoja Republike Hr- vaške s posebnim poudarkom na po- vezavah z Republiko Slovenijo preko Posavja. "Videti je, da bo za nekaj naslednjih let kaj kmalu meja Evrope premak- njena na te naše meje, kar daje celotni lokacyi še dodatno poseben pomen. Posebnost te regije bo zato zlasti v njenem logističnem poudarku in po- menu, saj menimo, da bo na tern pod- roqu slej ko prej moralo priti do raz- voja logističnega centra za celoten Bal- kan, Turčijo in še dlje", >e zbranim pred- stavnikom posavskih podjety, ustanov ter občin dejal prof.dr. Janez Usenik. V nadaljevanju razprave je predstavil tudi posamezne naloge raziskoval- nega centra, ki niso samo regijskega, temveč tudi širšega pomena, kot so logistični problemi v delovanju in kas- nejši razgradnji NEK, skladiščenje nu- klearnih odpadkov, logistični in eko- loški problemi pri delovanju podjetja VIPAP, pa načrtovanje, izgradnja in de- lovanje celotne infrastrukture na južni meji itd., ali pa oblikovanje in uprav- Ijanje pokojninskih skladov. To so samo nekatera od široko zastavljenih po- dročij delovanja Valvasorjevega razis- kovalnega centra, katerega delovanje naj bi podprle tudi državne, kasneje pa tudi mednarodne inštitucije. Ustanovitev in delovanje Valvasor- jevega raziskovalnega centra, kakor je poudaril prof.dr. Janez Usenik, po- meni radikalen kvalitativni premik v razmišljanju in delovanju, Cesar se mo- ramo zavedati tudi v lokalni skupnosti. Še toliko bolj, če se bodo uresničile tudi njegove besede: "Dovolj smo ho- dili v Ljubljano, sedaj bomo delovali tako, da bo tok za spremembo včasih tudi obraten." Bojana Mavsar RAHLO UPADANJE BREZPOSELNOSTI Brežice - Na območju sevniške enote Zavoda RS za zaposlovanje so lani zaznali rahlo upadanje števila brez- poselnih, kar v letošnjem letu, ob na- povedanem podobnem gibanju, ven- darle zbuja nekoliko upanja, da bo regija v prihodnjih letih morda le ujela vsaj republiško povprečje. Zdaj s 14, 1 odstotno stopnjo še občutno za- ostaja za njim. Direktor enote Tone Koren po- jasnjuje:"Optimistične napovedi so os- novane predvsem na rezultatih an- kete, izvedene med 448 posavskimi podjetji, ki skupaj zaposlujejo nekaj več kot 16.000 ljudi. Tako dobljeni podatki kažejo, da bo letošnja pov- prečna zaposlenost v regiji sicer ostala na lanskoletni ravni, število brezposelnih pa naj bi se kljub temu nekoliko zmanjšalo in do konca leta prvič padlo pod štirinajst odstotkov. V Posavju naj bi letos na novo zaposlili 560 delavcev, med njimi bo 88 pri- pravnikov. S tern pa ni moč pri- čakovati, da bodo novi delavci v pol- nem številu nadomestili novih 140 upokojencev, ker nameravajo neka- tera podjetja tudi na ta način rešiti problem presežnih delavcev. Na za- vodu naj bi se teh na novo prijavilo 382 in sicer 69 manj kot lani, na os- novi preteklih izkušenj pa se ne gre preveč zanesti na podatke iz an- kete." Nove brezposelne pričakujejo na ra- čun tovarne otroške konfenkcije Ju- tranjka v občini Sevnica, kjer se bo na Zavodu za zaposlovanje od skup- no predvidenih 199 delavcev znašlo kar 130 takšnih, za katere pa ni moč predvideti takojšnje rešitve zaposlit- venega problema. Medtem pa imata občini Krško in Brežice pripravljnih veqe število programov prezapo- slitev, tudi zunaj regijskih meja. Tekstilci so torej najbolj množična kategorija pričakovanih novih brezposelnih. Po drugi strani pa imajo nekatera pod- jetja velike težave pri iskanju nujno potrebnih kadrov in sicer družbe s področja gradbeništva, ki bodo letos potrebovale 81 novih delavcev, od 50 do 70 pa jih nameravajo zaposliti v zdravstvu in socialnem varstvu, tr- govini in proizvodnji kovinskih izdel- kov. Poseben problem predstavlja v Posav- ju še zaposlovanje sezonskih delav- cev. Te potrebujejo zlasti v kmetijstvu, zdraviliškem turizmu, gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Za obiranje ja- god, jabolk, hmelja in drugih pridet- kov, bodo v kmetijstvu potrebovali le- tos na vrhuncu sezone celo po 400 delavcev na mesec. Nekaj jih bodo skušali pridobiti preko javnih del, glav- nino pa s pogodbenim zaposlova- njem delavcev iz drugih območij Slo- venije, deloma pa tudi iz tujine. In naj je število 4214 breposelnih oseb še tako bolece, je pri tern ven- darle potrebno imeti na umu po- datek, da je med temi kar 24 odstot- kov starejših od 50 let, v odstotkih pa 63,3 dolgotrajno brezposelnih oseb, (nadaljevanje na 12. strani) ft. 29-30. aprll. ma) 2000 ObžofniK od tu in tarn ki zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav nimajo skoraj nikakršnih mož- nosti za zaposlitev, večina pa ima tudi slabo izobrazbeno strukturo. Težave s kadri bi dolgoročno lahko reševali tudi s primerno štipendijsko politiko, pa v Posavju temu podroqu ne namenjajo ustrezne pozornosti. Za prihodnje šolsko leto so namreč v celotni regiji razpisali borih 49 kad- rovskih šptipendij / lani 64 /, v občini Brežice od tega le štiri. N. Jenko S. PRAVICADO ODLOČANJA O LASTNEM TELESU Vsakdo ima pravico do odločanja o lastncm telesu, do varstva za- sebnosti in oscbncga dostojan- stva. To velja za vse dele telesa in duševno celovitost posameznice ali posameznika. Spoštovanje te pravice je v zdravstvu pomembno in še osebno občutljivo takrat, ko gre za najbolj intimne dele telesa. Zdravnik ali zdravnica sta vam dol- žna pojasniti vse diagnostične postopke, ki jih bosta uporabila, ne glede na to, ali to predhodno zahtevate ali ne. Seznaniti vas mo- rata z vašim zdravstvenim stanjem, vključno z medicinskimi dejstvi, prognozo in potekom zdravljenja. Njuna dolžnost je tudi, da vas ob- vestita o vsakem načrtovanem medicinskem posegu ter o možnih tveganjih in koristih vsakega posa- meznega zdravljenja. Informacija mora biti posredovana na razum- Ijiv način in brez nepotrebne upo- rabe strokovnih izrazov, ob spo- štovanju vaše zasebnosti in dosto- janstva, omogočen pa vam mora biti tudi vpogled v vašo zdravst- veno dokumentacijo. Za otroka do 15.leta starosti in za osebe pod srbništvom uveljavljajo pravi- ce njihovi starši oziroma skrbniki. Če menKe, da so bile kršene vaše pravice, imate pravico do ugovo- ra na pristojni organ nadzora v zdravstvenem zavodu in Zdrav- niški zbornici Slovenije, pritoiite pa se lahko tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali na Ministrstvo za zdravstvo. Urad za žensko politiko ** ^___ Cesto krških žrtev 5 11 h7!****> 8270KfiŠKO I l*flA4lMF T€L: 07/4901-450 j ^-----V FflX: 07/4901-451 ^/^^- €-MfllL: primo@insert.si ' i mesecu /&) js ERICSSON ^ predstavljamo ^ I moblpaket Š ^ ^ ^š^^š^MKj^^ ^ 1KVAKM.C L ^c^ .^^Hi^A^ e ' V paketu MobiK vakač sta GSM telefon Ericsson Tl 0s in dodatna tipkovnica SMS sporočila. ¦ | Ericsson TlOs je majhen telefon, primeren za vsak vp ali torbico. Ima pokrovcrk, zato E , odpadejoskrbio nenamernem pritisku na üpko. Dobite gaveni izmed petih trendovskih j barv: šokantno rožnata, kodrasto turkizna, boječe vijolična, divje rumena, slikovito [ tmodra. Mobijevci si tako lahko izberete barvo, ki najbolj ustreza vašemii karakterju. K temu_si izberete še eno od 11 tovarniskih zvonjenj ali si sami napisete svoji melodiji in j J Ericsson TlOs vam bo pisan na kožo. Če imate raje tišino, pa vas na klic lahko opo/ori „ I tresenje aparata-Telefonsizapomnistevilke in imena'30 nazadnjesprejetih/nesprejetili/ 1 (oddanih klicev skupaj z datumom in uro, ima izboljšan zvok (EFR), deluje na dveh j frekvenčnih področjih (900 in 1800 MHz) in ima še kup praktičnih funkcij. Dodatna ' | tipkovnica za SMS sporočila (Ericsson Chatboard) je majhen in praktičen pripomo&k, ki ( , gasaminamestitenatelefonoz.snematestelefona. Ob praznovanju 1. maja, prazni- ku dela, mi je bilo zastavljeno vprašanje, katera stranka v Slo- ven iji predstavlja delavce. Odgovor je kot na dlani: vse in nobena. Če preletimo njihova imena, imamo v parlamentu kar dve delavski strank/ (SDS in ZL5D), potem pa še stranke kme- tov, upokqjencev, kapitalistov in nacionalistov. Omenjeni socialni stranki imata zelo malo skupnega, razen besedice v imenu in (ko pišem) mesto v opoziciji. In tu se začne druga zgodba. Zgodba, ki se kaj hitro ustavi pri definiciji delavca. Manuelni de- lavci, tisti, ki se kot taki tudi sami deklarirajo, so po profesor Godipi tihi in poslušni Slovenčki. Srečni, da imajo delo, in nostal- gični po dobrih starih časih. Vsi ostali, malo bolj glasni, pa ne želijo biti več delavci. Beseda delavecje dobila svojo senco, ki ji je ime proletarec. Senco, po kateri lahko samo še hodimo, ker je ostanek prejšnjega režima. Nihče več noče nositi njihovega imena, imamo pa poplavo sindikatov, ki potiho kričijo po višjih plačah. Danes vendar živimo v času novih besed, kot so postindustrijska družba, informacijska era, storitveni oz. tercialni sektor. Nazaj k strankam. Danes je pri nas najbolj aktualen boj za oblast sam. Ne vem, od kdaj je takšen boj vrednota po sebi, zanesljivo pa vem, da za njim ne stojijo veliki inte- resi delavcev. Razmerje med obe- ma »delavskima strankama« je za- nimivo, da si ne dovolim reči kaj drugega. Obe imata probleme z zgodovino. Čeje ena poimenovana za kontinuiteto rdečih sil, potem lahko drugi samo spremenimo bar- vo. Čeje ena res pred leti kričala, da naj iz cerkva naredijo muzeje ateizma, potem druga danes svojo politiko širi izza prižnice. Slednji so z nastankom nove enač- be SLS+SKD Sloven ska ljudska stranka postavljeni na skrajni rob desnice. Kaj je mislil novi predsednik doktor Zagožen v izjavi, da desno od združene stranke ni nič, v premislek. SDSje tako postavljena za naslednico krščanskega socia- lizma in tako velikega imena, kot je Janez Evangelist Krek. S strani g. Janšeje veliko slišati, kako Slovenija ni socialna - kaj šele pravna - država in veliko manj o prihodnji podobi pravičnejše družbe. Nikoli še nisem zaznalideje o progresivnem davku, kije veliko pravičnejši od davka na dodano vrednost. Zgodbe o so- cialnem kapitalu tudi nismo bili deležni. Radikalna politika izklju- čevanja, ki je zelo transparentna v odnosu do volilnega sistema, ni politika krščanskega socializma. V duhu omenjene politike bipokazali Piše: Mitja Hribar na levico in rekli- »Bog nebeški, oprostijim, sajne vedo kaj delajoi« ZLSD ima preteklost, kije vezana na prejšnji politični sistem. Sam sem še vedno prepričan, da brez določenih ljudi, ki so danes člani te stranke, tudi ne bi bilo samo- stojne Slovenije. Program ZLSD je program tretje poti. Anthony Giddens, oče tretje poti, opusti idejo o državni blaginji. Reguli- ranje trga delovne site in uprav- Ijanje države nasploh naj bi potekalo v veliki meri kot sinergija oblasti in civilne družbe. Potreb- no je večje sodelovanje med dinamiko trga in javnimi interesi, med javnim in privatnim sektor- jem itd. Slovenija je bila pot- rebna nove ideologije, politika Tonya Blaira in čas pa bosta po- kazala njene dobre in slabe strani. Za nas, Slovence, pa je nastopil' čas, da si ponovno preberemo Hlapca Jerneja in naredimo ko- nec splošni skepsi, ki izkrivlja po- dobo naših resničnih interesov. [prvTmaj — St. 29-30. aprll, mal 2000 13 ' reportaža ObžorhiK Zarki iz Brežic preko Sevnice k Žarku na Boštanj Dragicini in moji dogovori: " Gremo! Ne gremo! Pa gremo!" " Tu ostani in se ne gani ", je trmasto vztrajal izpraznjeni akomulator Dragidne KIE v Šentlenartu v Brežicah. Pa smo mi trije: Silvester, Dragica in moja pišoča malenkost presediali v Zastavo in do roba natankani odropotali v Krško vas k Nadi, kjer je bilo dogovorjeno zbirališče. Zbirališče pa se je med tern časom na kolesju ie preselilo k Rudiju in Jasenki v Sevnico, to pa se je ob našem prihodu ukvarjalo z odklepanjem vrat Dragovega avtomobila, ki si ga je zaklenil z ključi avtomobila v avtomobilu! Po uspeinem posegu nas je izvrstni gostitelj usmeril v Galerijo 13 na domu v Sevnici, kjer smo z očmi dobesedno požirali vse kar je -bJlajBAJurideti. __—«a«^ . * i Galerija je skupek umetniških del, „ * I ki jih je Rudi Stopar, kipar, slikar in "J"*|pisec haiku poezije, izmenjaje z > I drugimi ustvarjalci dobil na raznih WWj| razstavah doma in po svetu. Po poti HUI proti Boštanju in kjer se še nihče od y . nas ni vozil, nas je gostitelj soočil z ¦ "lepoto" nemškega pokopališča 1 na Gaugah. Sem so nemiki vojaki bL / nemikutarji, ki so tu živeli/, vozili P^Ü padle vojake iz Kavkaza v letih ^^S. 1938 in 1939 , kjer so naredili i \ zanje grobnico, s sabo pa P^JH! \ prinesli in nasadili Azaleo ! jÜI Pointicco, ki se je s čudovitimi *^ , rumenimi in diseämi cvetovi razrasla po celotnih Gaugah. In ^^L, ni res, da je Azalea tu že od ^™ nekdaj! j I Dragica Dani z naiim najmlajšim Žarkom^ Silvestrom Dani. JH Pravzaprav smo z zamikom slavili "Rudijevo" / 17. april /, kjer nazdravljata oba Rudija Člani KUD-a Brežice Literarne sekcije Žarek med Azaleami:Rudi Stopar, Nada Srpčič, Ivanka Vatovec, Rudi Mlinar in spodaj DraaoPirrnan ^ Jablanica 89 a nad Boitanjem, 520 metrov nad nadmorsko višino. Za veliko Rudijevo in Jasenkino zidanico, kjer je v ospredju Rudijeva skulptura Svetega Jurija in, kjer so po kresu prišle na mizo dobrote, ki smo jih s slastjo spravili " pod breg ". Pod breg pa smo se tudi najprej spravili mi trije iz Zastave. Razkošno obdani z nevihto in grmenjem, kjer so se griči objemali in poljubljali z težkim nebom. In vsi trije, Sil- vester po svoje in me po svoje, doživetjem najmanj za pet, kjer vremenska slika, še enkrat, ni imela nie opravka z dobrim ali slabim razpoloienjem. Galejrija 13 se imenuje po Rudijevi soprogi Jasenki, ki je rojena 13. 4., ter sinovoma- Romanu, rojenemu 13. 2. in Mariju, —rojehemu 13. 7. Na sliki potonika Božur, kjer levi rdeči evet ponazarja srbske, in rumeni desni turške vojake, ki so padli na Kosovem polju. Oba eveta raseta iz enega stebla. Natja Jenko Sunčič I ObzörniK brežice 14 Zaslužen 1. maj pred domom upokojencev Brežice BREŽICE, 1 .maj 2000 - Ko je prvomajsko sonce večkrat pregnalo prve majske oblake in nevihte, je na klopice pred dom na Prešernovi ulici zvabilo tiste, ki so si že davno zaslužili poätek in mir, že nekoliko odmaknjeni od tistih, ki delajo in se ubadajo z delavskimi pravicami in tistih, ki si delati in socialne varnosti z delom želijo. Po sili življenja in pod spletom okoliščin so tu tudi Rezika Trampuš iz Stare vasi na Bizeljskem, Rezika Gorjup (10 mesecev) s Cirnika, Ivanka Pungarčič (od lanskega avgusta) z Žejnega in Marija Omerzu (od lanskega binkoštnega ponedeljka) z Volčjega pri Sromljah (z leve proti desni). Vse pravijo, da se je od njihove mladosti veliko spremenilo, da so sicer zadovoljne z zdravniškim osebjem, postrežbo in hrano, da pa pogrešajo zdravje in prvomajsko veselje s pesmijo iz mladosti. Spominjajo se postavljanja majnika in kresovanja, veselja in petja. Ivanka Pungarčič se posebej spominja rojstne Sobenje vasi in vaških tamburašev, ki so s tamburicami razveseljevali nedeljske večere in prvomajske praznike, Rezika Gorjup pa je v spomine vpletala leta službovanja v brežiški glasbeni šoli, vse pa na rosna mladostna leta, ko jih doma niso zlahka puščali na praznovanja. Tudi, ko se je postavljal majnik in je bil 1. maj. AKTIVNI BREŽIŠKI VETERANI Od 10. maja je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pričelo z uradnimi urami v drustveni pisarni vsako sredo med 17. in 19. uro. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo BREŽICE, ki danes šteje preko 270 veteranov - udeležencev osamosvojitvene vojne 90/91, je aktivno zaživelo lanskega 1. decembra, ko so na 5. obletnico sprejetja slovenskega Združenja veteranov vojne za Slovenijo v Svetovno veteransko federacijo v Krški vasi razvili svoj prapor. Devetčlansko predsedstvo, ki mu danes predseduje g. Silvester JERSIC, je v slabih petih mesecih na Gubčevi 10 a (v bivsem domu letalcev v Brežicah) v II. nadstropju, soba št. 34, odprlo pisarno območnega združenja, ki je pričela obratovati 10. maja 2000 oz. so uradne ure vsako sredo od 17.00 - 19.00. Člani območnega združenja bodo v pisarni dobili vse potrebne informacije glede aktivnosti brežiškega območnega združenja veteranov, Statut združenja, podatke o postopkih za urejanje statusa vojnega veterana, vpisa udeležbe v vojni v pokbjninsko dobo, včlanitve v ZWS i.p. Sicer pa je OZWS Brežice v sodelovanju s podjetjem Car.d.o.o. Krško pripravilo tudi predstavitvene spletne strani na intemetu na naslovu: http://www.car.si/ozws-brezice in tako postalo prvo območno združenje na svetovnem www spletu, kontakt pa je mogoč tudi preko elektronske pošte: ozvvs.brezice@car.si Predsedstvo OZWS Brežice Po Kultu'99 - ŠE EN KULT 2000 DRZNO ZASTAVLJENI 2. BREŽIŠKI KULTURNI DNEVI Brežice, 5.maj 2000 - Mladinski center Brežice in Društvo študentov Brežice nameravata letošnji SE EN KULT izpeljati od 19. maja do 4. junija 2000. V pripravo SE ENEGA KULTA so vložili veliko svojega truda in energije zaradi lanskih pozitivnih odzivov in številnih pohval, sa| jim ni vseeno, kakšna je kulturna podoba našega mesta in kakšne možnosti kulturnega udejstvovanja se v domačem okolju ponujajo. Druge brežiške kulturne dneve so letos iz lanskih 8 dni s preko 30 dogodki, razširili na 17 dni s 54- timi dogodki, kar pomeni vsaj 2 prireditvi na dan in s poudarkom na vseh treh koncih tedna. Lanska izkušnja jih je namreč naučila, da je teden dni, napolnjen z vsaj tremi prireditvami na dan, prenaporn za občinstvo. Njihovo temeljno vodilo osta|a tudi letos isto: Brežice, ki so mesto z bogato kulturno zgodovinsko dediščino in njegovi prebivalci zaslužijo večjo kulturno razgibanost. Organizatorji želijo ogled prav vseh prireditev omogočiti socialno čim širšemu številu Ijudi. Tudi letos se dogodki ne bodo skrivali za zidovi kulturnih instutucij in bodo v čim večji meri umeščeni na prosto v urbano okolje Brežic in okolice. S SE ENIM KULTOM pa si predvsem še enkrat želijo porušiti nekatere tradicionalne pregrade med različnimi sloji in skupinami, značilnimi za današnji družbeni vsakdanjik. V goste so povabili znane in manj znane kulturne ustvarjalce iz tujine (Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Anglije) in domovine. Tako-bodo mestne ulice in okolica oživeli s kulti glasbe, gledališča, filma, umetniške fotografije, stripa in slik, družbene problematike, lutk in ustvarjalnih delavnic. ŠE EN KULT je brezplačna prireditev, edina omejitev je, da si gledalec ali poslušalec kupi letošnji katalog, da ga ima s sabo, saj bo dober vodnik čez prireditve ali da kupi majico ali umetniške izdelke, vse to pa pomeni podporo letošnjemu kultu. In donatorji? Ministrstvo za kulturo, British Council, ŠC Kamnik, Cankarjev dom in drugi manjši sponzorji. Brežičanov niso uspeli prepričati, pravijo. Idejno zasnovo in celostno podobo SE ENEGA KULT-a oz. 2. brežiških kulturnih dnevov podpisujejo Darko Sebrek, vodja festivala, Patricia Cular, direktorica Mladinskega centra Brežice, Tadej Baškovič, predsednik Društva študentov Brežice in Tomaž Zaniuk, zadolžen za stike z javnostmi. N. Jenko S. Obnova farne cerkve svetega Lovrenca v Brežicah Brežice, maj 2000 - Župnijski urad Brežice bo obnovil fasado zvonika, obnovil streho, zunanjo fasado cerkve in kenet (izsuševalni kanali za odstranje- vanje vlage) okoli cer- kve. Farna cerkev Sv. Lo- vrenca v Brežicah bo le- ta 2002 stara že 220 let in ni v spomeniško varstvenem programu Ministrstva za kulturo, zato za obnovo ne bo- do šla sredstva iz dr- žavnega proračuna. Za obnovo cerkve je Župnijski urad zaprosil Občino Brežice, sicer pa jo bodo obnovili z darovi vernikov, obrtnikov in raznih drugih donatorjev. Celotna vrednost obnove še ni ocenjena. NJS Dr. Franc Kocjan je v nedeljo, 30.aprila 2000, ob 11. prejel posebno priznanje mariborskega ikofa dr. Franca Kram- bergerja za dolgoletno aktivno in skrbno sodelovanje v župniji Brežke kot clan in predsednik župnijskega pastoralnega svefa v dveh mandatih med leti 1990 in 2000. št. 29-30. april. mal 2000 15 brežice ObžofniK RES, ZNAJO TUDI DRUGAČE! - Učenci in učitelji Glasbene šole Brežice so s sončnega in toplega sredinega popoldneva v dvorano Kulturnega doma Brežice zvabili zavidljivo število zvestih spremljevalcev svojega vztrajnega dela. In nam priigrali in pripeli nepozabni dve uri koncerta. Ob suvereno uresničenem glasbenem programu smo zlahka začutili dih dežele, od koder so prihajali zvoki in toni - od Spanije do Francije in Južne Amerike, pa tja do Slovenskih Alp.In še veliko več. Nepravično bi bilo s tega mesta povedati še kako drugače. Ker je bil vsak po svoje in zase in za nas čudovit delček drugačnega glasbenega mozaika.Vsak izvajalec - od učencev do mentorjev- si zasluži svoje ime in svoje mesto. Posebej takrat, ko smo začutili tudi poslušalci v dvorani tisti poseben odnos med mentorji in učenci, ki bi ga lahko mirne duše imenovali vzajemno valovanje. Posebej se je to izkazalo ob igranju Simfoničnega orkestra Glasbene sole Brežice, ki se je v domačem kraju predstavil krstno.ln še drugič posebej, ker je orkester izvedel tudi dva stavka 22.simfonije nadarjenega mladega glasbenika in učenca GS Brežice Jureta Godlerja. Ob odhodu iz dvorane je bilo slišati, da je bil to najboljši koncert doslej in tudi, kot je ganjeno izjavila kolegica iz Radia Slovenija, Irena Majce: "Sedaj smo pa res pravo mesto, ko imamo tak orkester." (N. J.S) Teden knjige v knjižnici Brežice BREZICE - Ob slovenskem in sve- tovnem dnevu knjige je bila v občini Brežice na obisku pisateljica Ivanka Mes- tnik, ena redkih ženskih avtoric iz Suhe Krajine. Na dveh dopoldanskih in tretjem večernem srečanju je pripo- vedovala o spominih na poučevanje v Brežicah v 50-tih letih, o spominih na Dmačo Suho Krajino in o pisanju za ladino in odrasle. Na zelo preprost in 3to učinkovit način je osnovnošolcem Disala cerebralno paralizo, ki jo je mjsko pravljično uporabila kot rdečo t v otroški knjigi Izlet na modri planet, jdi v drugih mladinskih knjigah ¦ikazuje vaško in mestno življenje, ljubezen do sočloveka, narave, ži- vali in vseskozi pedagoško vodi bral- ca skozi preteklost v sedanje spo- štovanje vsega živega. Večerno srečanje je bilo namenjeno odraslim. Ceprav je bila udeležba kljub velikemu številu vabljenih bolj skromna, je Ivanka Mestnikova z ve- seljem pokramljala s sodelavkama iz 50-tih let in dvema bivšima učence- ma. Ob predstavitvi knjige Vikend na vasi je, tako kot dopoldne, vendor bolj živo in čuteče opisala dogodke iz službovanja v Brežicah, istočasno pa je slikala pisateljsko pot in vzdušje v skoraj stoletnem obdobju neke družine na vasi (avtobiografija) N. Jenko S. št. 29-30. aprll. mal 2000 Ivanka Mestnik in Drago Pirman V FARNICERKVI BREŽICE 106BIRMANCEV BREŽICE - Zadnjo aprilsko nedeljo je v brežiiki farni cerkvi zakra- ment svete birme prejelo 84 šolskih birmancev in 22 katehumenov. Ob pomoči župnika g.Milana Kiele in kaplana g.Vlada Leskovarja jih je birmal kanonik dr. Marjan Turnšek iz Škofije Maribor. Iz pri- dige, ki so jo tisto nedeljo poslušali birmanci, botri in drugi prisotni, pa vam prinašamo naslednjo poučno pripoved: Mestni človek je povabil podeželana s kmetov, da si pride v mesto ogledat čudesa civilizacije: visoke stolpnice, sodobna nakupovalna središča, pro- met... Pa je prišel. Gostitelj ga je peljal v hrupno mestno središče in mu nav- dušeno razkazoval okolico. Podeže- lan se je razgledoval, Jdmal in na- Dosled rekel: "Slišim žabo. " 'Kaj? Kakšno ža- bo?" ni mogel ve- rjeti mestni človek. "Jaz ti kažem avto- mobile, letala, vse- naokrog mrgoli l/u- di, ki hitijo na vse strani, tipa slišišža- bo?l" Par korakov na- prej je bila stojnica zmalimiživalimi. Bi- lo jih je vseh vrst in med njimi tudi ža- be. Ena je res na vesglas kvakala. "Ti pa slišišžabol" je ponovil, še ved- no nejeverno, mestni clovek potem, ko je videl, da si podezelan žabe ni izmislil. "Aliimaškovanec?"\e vprašal pode- zelan. "Seveda. Izvoli. Kai ti bo?" "Poglej," je rekel kmečki človek in za- lučal kovanec visoko v zrak, da je z žve- nketom padel na tla. Množica je za trenutek obstala, vsi so se ozirali za kovancem, ki je padei na tla. "Vidiš, "\e razložil podeželan mestne- mu človeku: "Kovanec so vsi slišali, žabe pa nihče. " SLIŠIMO TISTO, KAR IMAMO V SRCU! Ti ljudje nosijo v sebi denar, nanj so naravnani in na vse materialno, na- rava pa jim je postala tuja, tuje so jim nematerialne in duhovne dobrine, zato zaman hlastajo za srečo, ki je ni v zunanjih stvareh." N.Jenko S ObžorniK kultura 16 V VALVASORJEVI KNJIŽNICI KRŠKO ŽE PETO LETO PRAZNIK KNJIGE Ob svetovnem, predvsem pa slovenskem dnevu knjige, Ijubitelji knjig gotovo pomislijo, kakšen je spomin držav- Ijanov na srečanje z njihovo prvo knjigo. In ker Valvasor- jeva knjižnica Krško nasploh, posebej pa v teh dneh do- datno namenja še veliko več pozornosti s pripravo raznih aktivnosti, je bilo razumljivo, da sem se namenila k direk- forici Idi Merhar. Svoje poti k knjigi in knjižnici se spominja: Falvasorjeva knjižnica Krško ¦ » Ja, pravzaprav je bila cudna ta pot. Ko sem se odločala za študij na Pedagoški akademiji, sem si izbrala študij slovenskega jezika. In ker sem morala vpisati dva pred- meta, se mi je zdelo modro, da vpišem še knjižničarstvo, hkrati pa sta to v bistvu dva različna pokli- ca. Kot majhna deklica sem zelo rada brala, ko pa sem v 2. razredu za darilo in nagrado z nekega tekmovanja dobila knjigo, sem jo potem vedno nosila s sabo kot ne- kakšen amulet. Spominjam se male rumene knji- žice z kitajskimi pravljicami. Je pa mogoče še tudi drug vzrok. Ko sem delala gimnazijsko maturo, sem potrebovala knjigo iz NUK- a. Ker se tarn nisem prav dobro znašla, sem želela narediti knjigo in knjižnico dostopnejšo bral- cem.« In se je kartako, mimogrede, skromno pohvalila, da je lani diplomirala na Filozofski fakulteti, smer bibliotekarstvo. S pomočjo sodelavcev je prav gotovo do- segla, da so Valvasorjevo knjiž- nico še bolj približali bralcem. Za lani beležijo 115.625 obisko- valcev, 307.821 izposojenih enot gradiva ter 7.592 članov iz vseh občin Posavja in drugih delov Slovenije. Dnevi odprtih vrat Ob letošnjih dnevih slovenske knji- ge so povabili vse svoje občane na »dneve odprtih vrat Valvasor- jeve kojižnice Krško« , ki so bili od 19. do 21. aprila. Vsetedni je bil močno povečan obisk, posebej zadnji dan. Bralcem so kot darilo ponudili odpisane knjige, ti pa so si s ponujenim darilom pridno ust- varjali svoj lastni knjižni fond, ali ga bogatili. Zadnji dan, v petek, so na stojnici knjigarne Mladinske knjige iz Novega mesta, v parku pred knjižnico, ponudili knjige vseh večjih slovenskih založb po posebno ugodnih - znižanih ce- nah. Knjige, ki jih je bilo možno kupiti od 100 tolarjev dalje, so bralci skoraj vse pokupili. Ob tern pa ni zanemarljiv podatek, da bralci že pred slovenskim dnevom knjige sprašujejo in se zanimajo, če bo v tern smislu zanje tudi kaj v tekočem letu. Skratka, čakajo na srečanje s cenejšo ponudbo knjig. V tern času so se bralci lahko v knjižnico včlanili brez plačila čla- narine. Letos beležijo 38 novih bralcev in sicer iz občin: Krško 23, Sevnica 7, Brežice 6 in Radeče 2. Vsem bralcem, ki so v teh dneh vrnili gradivo, za katerega so za- mudili rok vrnitve, so odpisali za- mudnino. To možnost pa jim Val- vasorjeva knjižnica ponudi tudi ob slovenskem kulturnem prazni- ku. V času dnevov odprtih vrat Valvasorjeve knjižnice Krško, je 57 bralcev podaljšalo članarino za eno leto. Junija otvoritevv Kostanjevici Ta čas se posebej kolektiv veseli otvoritve dela izposojevališča VK v Kostanjevici, ki bo 8. junija ob 19.uri na Ljubljanski 7, to je v biv- ših prostorih policije. Zaenkrat bo to otvoritev 53 kvadratnih metrov izposojevalnega prostora, kasne- je pa bodo obnovili še ostale pros- tore, do leta 2002 se nadejajo, da feodo izposojevališče sanirali v celoti. Trenutno bodo bralcem ponudili 3000 enot gradiva od beletristike do multimedijskega gradiva. Za to priložnost so v goste povabili slovensko igralko Sašo Pavček, letošnjo Prešernovo nagrajenko, ki se bo v Domu kul- ture v Kostanjevici predstavila z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz«, v režiji Bo- risa Cavazze. Sama otvoritev bo v okviru občinskega praznika Občine Krško. Širitev mreže izposojevališč po občini Direktorica Ida Merhar o vizijah prihodnosti:« V bodoče bomo predvsem širili mrežo izposoje- vališč po večjih krajevnih skupno- sti občine Krško. Kajti, kot je znano, je v matični knjižnici že v nebo vpi- joča prostorska stiska. S tern pa želimo približati tudi bralcem dos- top do knjižnice in knjige, kar ima širši družbeni pomen. Ob tern pa bo ob večjem obisku in izposoji potrebno knjižnicotudi kadrovsko okrepiti, saj že sedaj težko zmore- mo tekoče delo. Prav zaradi tega ne zmoremo tudi več ponuditi drugih prireditev, ki jih pogrešajo tako obiskovalci, kot jih pogreša- mo sami delavci.« Natja Jenko Sunčič 0BISKALI SM0 V0IAKE V petek, 14.4.2000 smo si otroci naše skupine iz vrtca Koprivnica ogledali vojašnico Cerklje ob Kiki. Po predhodnem dogovoiu z g. Geričem, ki nas je pred prijavnico tudi pričakal in nas vodil po vojašnici, smo si najprej ogledali 2. bataljon, vso opremo ter orožje in postelje na katerih spijo vojaki, ki so na služenju vojaškega roka. Potem nas je odpeljal še v 24. bataljon, kjei smo si ogledali vojaška vozila in se vozili s tankom in transporterjem. Na koncu smo si v 15. brigadi ogledali še helikopter, letala in letališko stezo. Ne smemo p,a pozabiti tudi na obilno malico, ki so nam jo pripravili v njihovi jedilnici. Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da smo pri vas preživeli nepozaben dan. Žabice iz vrtca Koprivnica št. 29-30. aprll. mai 2000 17 Informativna priloga Občine Krško ObzorniK Informacije pripravlja uprava Občine KrŠko. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krškihžrtevU, 8270Krško. Telefon: 0608/22-771, faks: 0608/22-221, el. pošta: občinakrsko@insert.si Informacije Občine Krško štev. 8 - 9, maj 2000 fl& 4v^€VM€W00& ffhmmz V preteklem mesecu smo naj- veččasa namenllipredvsem us- klajevanju proračuna občine Krško za ieto 2000 in izdelavi programa investidjskih vlaganj v občini Krško do /eta 2003. Program in proračun yam bom podrobneje predstavil v nas- lednjih številkah, potem ko ju bo na svoji seji obravnaval ob- činski svet, v tokratni rubriki pa yarn želim predstaviti zbor k raja no v y KS Dolenja vas, okroglo mizo ob syetoynem dnevuRomov, kismojopripra- vili y Krškem in obisk na ses- tanku nemških občin z jedrs- ko-tehnicnimi napravami v Gor- lebnu y Nemčiji (slika desno). Zbor krajanov KS Dolenja vas je bil sklican v Spodnjem Starem Oradu 8. aprila z namenom, da bi skupaj ugotovili, kako poteka iz- vajanje pogodbe med KS Dolenjj vas in občino Krško glede ob veznosti, kiso nadomest/lo za pri sotnost komunalne deponije Ugotovljeno je bilo, da bodo v letošnjem letu izpolnjene vse ob- veznosti iz pogodbe, ki je veza- na na soglasje do konca /eta 2001. V pripravi pa je že oblikovanje novega dogovora, ki naj bi podaljšal obratovanje deponije vsaj do konca leta 2003, kar omo- goča tudi okoljevarstvena za- konodaja. Vsa odlagališča, ki se bodo zaprla do konca leta 2003, lahko namrečdo takrat obratujejo na enak način kot danes. Upam, da bodo pogovori med KS Dolenja vas in občino Krško kon- čani čimprej in to tako v za- dovoljstvo krajanov Dolenje va- si, kakortudi v zadovoljstvo vseh ostalih občanov občine Krško. Občina Krškoje letos 8. aprila, ob svetovnem dnevu Romov, gostila Rome iz vse Slovenije. Pred osrednjo proslavo, ki sojo phpravila romska društva, je naša občina organizirala odmevno okroglo mizo na temo: bivalne raz- mere v romskih naseljih. Okrogle mize so se udeležili predstavniki Ministrstva za oko/je in prostor, direktor Urada za narodnosti RS ter številni župani oz. predstavniki občin v katerih bivajo Romi. Ugo- tovili smo, da so bivalni pogoji slabi predvsem na Dolenjskem, v Beli Krajini in v Posavju. Velika te~ žavaje predvsem v doseganju dru- žbene sprejemljivosti za urejanje razmer s strani ostalih prebival- cev, pogosto pa je vzrok tudi sla- bo sodelovanje Romov. Skupna ugotovitev je tudi, da je zako- nodaja na podroqu prostorskega planiranja toga, zatoje bil sprejet zaključek, da se predlaga spre- memba Zakona o kmetijskih zem- Ijiščih. Županioz. predstavniki ob- o'n so ocenili, da je pomoč države občinam premajhna, saj je ure- ditev bivalnih pogojev zelo draga - povezana je z odkupi zemljišč in komunalno ureditvijo. 17. in 18. aprila sva se skupaj s podžupanom na povabilo župana občine Obrigheim, g. Rolanda Lauerja, kije predsednik Združe- nja nemških občin z nuklearnimi objekti, udeležila sestanka nem- ških občin z jedrsko-tehničnimi napravami. Na poti v Nemčijo se namaje pridružil tudi g. Ivan Novak, svetovalec vlade RS na Ministrstvu za gospodarske de- javnosti ter predsednik Odbora za radioaktivni odpad pri Agen- ciji za radioaktivne odpadke. V Nemčiji deluje 19 nuklearnih elektrarn, k/ imajo skupaj približ- no 40-krat večjo moč kot NEK. Urejenih je 13 začasnih odlaga- liščza nizko in srednje radioaktiv- ft. 29-30. aprll. mat 2000 ObžorniK ^tivna priloga Občine K r 18 ne odpadke, že od leta 1981 pa pripravljajo dve lokaciji za kon- čno odlagališče visoko radioak- tivnih odpadkov (iztrošeno go- rivo). V Oorlebnu sta dva kom- pleksa. V prvem imajo skladišče iztrošenih gorilnih elementov. Tu imajo pilotsko napravo za prepa- kiranje in kondicioniranje ten odpadkov- ter začasno zunanje skladišče tako phpravljenih od- padkov za trajno odlagališče. Drugi delje trajno odlagališče oz. preizkusni rudnik Gorleben, kjer potekajo de/a od /eta 1981 in je danes že pravi rudnik soli, saj je globok 940 metrov. Iz vseh rovov je bilo izkopane že toliko soli, da je poles rudnika nastal hrib, kije visok 50 metrov in zavzema 60 hektarjev površine. Z raziskavami želijo ugotoviti v kateri plasti so najugodnejši po- goji za trajno odlagališče. Rovi v kameni soli se pod pritiskom zgor- njih plasti krojo (od 2-30 cm/leto). Tako naj bi b/li ti rovi, zapolnjeni z radioaktivnimi odpadki, v nekaj letih nedostopni in v stiku z goril- nimi element/', ki naj bi se v dol- očenem času ohladili. V Nemčiji so trajni rešitvi odlaga- nja radioaktivnih odpadkov name- nili veliko skrb in veliko denarja (približno 6 milijard samo za odla- gališče v Gorlebnu). Samopo sebi se postavlja vprašanje, kjesmo na tern področju v Sloven/ji? Moje skromno mnenjeje, da bo morala za visoko radioaktivne odpadke naša država najti rešitev v tujini. Sicerje svetovni trend v iskanju regionalnih odlagališč, vendar bo za izpeljavo takih načrtov med drugim potrebna tudiširoka pol iti- čna volja. Franc/ Bogovič, župan občine Krško ODGOVOR SVETNIŠKISKUPINIOO SDS KRŠKO Na seji občinskega sveta, 16.03. 2000, je svetniška skupina OO SDS Krško postavila vprašanje smiselnosti in zakonitosti delovanja Občinskega sveta, župana in vodstvenih delav- cev občinske uprave Obäne Krško. Vuvodu svetniška skupina ugotavlja, , da so župan in vodstveni delavci ob- činske uprave edinipoklicani in hkrati najbol/ odgovorni za pripravo in izvedbo projektov in programov oz. so na/bolj odgovorni za dobrobit | občanov. i Kerje svetnikom SDS dobro znano, | najpojasnim še ostalim, da/e nqjvisji 1 organ odločan/a v občini občinski svet. Zupan in obänska uprava pa sta dolžna in odg o vorn a za pripra- l vo, ter po sprejemu na obänskem • svetu, tudiza izvedbo sprejetih pro- jektov oz. programov. ;¦ Prepričan sem, da Občinski svet v \ tern sestavu deluje dobro, odgovor- ' no ter v dobrobit občank in občano v \ občine Krško. Prav tako lahko ; pozitivno ocenjujem sodelovanje \ med Občinskim svetom, županom \ in občinsko upravo, čepravse včasih razprave močno razvlečejo. Vendar tudi to je demokracija in vsak občinski svetnik alisvetniška skupina sepovsem avtonomno odloči, na kakšen način bo delovaloz. delovala. Ce se nekdo odloči, da bo praktično prof/ vsemu, /e o tem razmislilin se pačodloča na tak način. Statut občine in Poslovnik občinskega sveta sepoZakonu o lokalni samoupra- vi sprejema z 2/3 večino. V primeru občine Krško ga mora podpreti 21 svetnikov (občinski svet občine Krško šteje 31 č/anovj. Občinska uprava je vskladu z novelo Zakona o lokalni samoupravipripravila osnutek Statuta občine Krško in ga dala vsprefem občinskemu svetu, ki/e osnutek sprejel. Ko smo uskladili tudi zadnje podrobnosti in sem predlagal sprejem statuta, sta svetniški skupini SDSin SKD, kiskupajštejta 11 svetnic in svetnikov, predlagali umik točke z dnevnega reda. Umik/e bilpredlagan tudizaradipogojev, kinima/o neposre- dne povezave z vsebino Statuta. Ker predolg Statuta občine Krško ne bi dobilpotrebne podpore in bi bila za- radi proceduralnih določil zamuda pri sprejemu še večja, sem umik podprl. Tako bopredlog Statuta občine Krško na dnevnem redu /unijske seje, na ka- teri upam, da bo dobilpotrebno večino g/asov. Do takrat je v vel/avi status, ki je bil sprejet leta 1996, kjer pa je ne- usklajen z novelo zakona, ravnamo v skladu z določilizakona, kije višjipravni akt kos Statut. Novega Poslovnika obänskega sveta ne moremo spre/eti, dokler nimamo sprejetega novega statuta. Prejšn/a sestava obänskega sveta ni sprejela sklepa v zvezi z RRPSenovo v zapiranju in prestrukturiranja ter prezaposlovan/a zaposlenih v Rudniku Senovo, ampakje to bilsklep župana, ki v obänskem svetu ni bil verificiran. Zato ni osnove za prispevanje sredstev iz obänskega poračuna, kakor tudi ni nespoštovanja in neupöstevanja skle- povprejšnje sestave obänskega sveta. Sedanji obänski svet je obravnavalpo- budo Ljudske inäative Posavje zapod- poro predloga Zakona o rent/ iz NEK, sevniškega poslanca SDS Branka Kele- mine. Odločanje je bilo odložsno, saj so bili svetnice in svetniki mnenja, da si mora obäna Krško najprej za- gotoviti v preteklosti že pridobljene pravice, ki/ihje Zakon o finanäranju obän razvrednotil. Tako smo za leti 1999 in 2000 uspeli zagotoviti dodatnih 500 mio SIT sred- stev iz proračuna Republike Slovenije, na Ministrstvu za okolje in prostor pa je v pripravi uredba, ki bo omogo- äla trajno rešitev na sta leg a proble- ma. Zaključek te točke born predlagal, ko bo zagotavljanje dodatnih sredstev rešeno na tak naän, da ne bo vškodo občank in občanov obäne Krško. Sredstva, kijih bo NEKplačevala kot nadomestilo, so namreč omejena in so že sedaj primerl/iva z zahodno t Evropo. I Vzvezi s trditvijo, »da se v naši nepo- sredni sredini kopičijo neustrezno zavarovani radioaktivni odpadki«, želim zaradi objektivnosti dodati le to, da so odpadki skladiščeni v skladu z vso pozitivno domačo in tujo za- konodajo. Vendar se nikakor ne sme- mo strinjati, da bi bili na tak naän trajno skladiščeni, za kar je dolžna poskrbeti država, ki je v fa namen tudiustanovila Agencijo za radioaktiv- ne odpadke. Da sepogovorio komunalni deponiji' ne »dogovarjajo skrivoma in individualno, mi mo vednosti krajanov in vodstva KS Dolenja vas«, sem ob- širneje zapisal že v rubriki Iz župa- novega urnika. Dodalbile, da/e bilo v skladu s pogodbo o nadomestilu za prisotnost komunalne deponije, poleg odškodnine v višini 5000 DEM na me sec (v tolarski protivred- nost/'J, v KS Dolenja vas izvedenih tudi za 110 mio SIT investici/. Kot primerjavo najnavedem, dapo mojih podatkih znaša odškodnina za ko- munalno deponijo v Dobovi 15.000 DEM na mesec (v tolarski protivred- nost/'J, vendar brez dodatnega ko- munalnega programa. Na koncu še to. Svojo funkäjo opra- '• vl/am resno in odgo vorno terspopol- no predanostjo, kar zahtevam tudi odsvojih sodelavcev. Moje vodilopri delu je interes obäne ter njenih prebivalcev. Ali je moje delo koristno in pravilno all ne, bo ocenjeno na volitvah. Tako mo/e delo, kot tudi delo svetnic in svetnikov. Volitve so bile"in volitve bodo - praznik demokracije. Franci Bogovič, zupan obane Krško St. 29-30. qpril. mat 2000 19 Informativna priloga Občine Krško ObžorniK UREDBA O UVEDBI FINANCNIH INTERVENCIJ ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PROIZVODNJE HRANE ZA LETO 2000 (UL, ä.27/2000) Kmetijska svetovalna služba Krško obvešča vse kmetovalce na območju občine Krško, da je izšla Uredba o uvedbi finančnih intervenesj za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 (UL, št.27/2OOO). Finančne intervencije po tej uredbi se lahko pridobijo na podlagi neposrednih vlog. Vlogo sestavljajo: Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu Obrazci za zahtevke za posamezne namene in ustrezna dokazila. Za izpolnjevanje osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu so potrebni naslednji podatki in dokumenti: - nosilec kmetijskega gospodarstva (davčna št., EMSO, št. računa) - MID kmetije - MID vinograda in sadovnjaka (če imate vinograd ali sadovnjak) - polnoletni člani družine, ki živijo in delajo na kmetiji (davčna št., EMŠO) - obseg živinorejske proizvodnje (število in vrsta živali) - posestne liste in mapne kopije vseh lastnih in najetih zemljišč (zakupne pogodbe) Posestne liste in mapne kopije dobite na pristojni Geodetski upravi RS, kjer vam bodo izdali podatke o parcelah (posestne liste brez imen lastnikov) in kopije katastrskih načrtov izdelanih posebej za namene uveljavljanja sredstev finančnih intervenes proti plačilu materialnih stroškov Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarsfvu in obrazce za zahtevke za posamezne namene je potrebno poslati priporočeno na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana, s pripisom Subvencijska vloga. Zadnji rok za oddajo obrazcev je 3O.maj 2000 Višina sredstev in pogoji za pridobitev subvencij, ki se oddajajo skupaj z osnovnim obrazcem (30. maj 2000) 7. Neposredna p/aci/a na površino za določene poljščine a) Pogoji: - da se posamezna vrsta poljščin prideluje na najmanj 0.10 ha, v primeru sladkorne pese pa najmanj 0.30 ha, - najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavlja neposredno plačilo je 0.30 ha, - neposredno plačilo na površino za pridelavo sladkorne pese se dodeli samo upravičencem, ki imajo v letu 2000 sklenjeno pogodbo s Tovamo sladkorja Ormož, - zahtevek se lahko letno uveljavlja le za eno kulturo na isti površini. b) Višina neposrednega plačila: krušna žita (pšenica, rž, pira, ajda)..................................54.000 SIT/ha druga žita (koruza za zrnje in silažna koruza, tritikala, oves, ječrnen, proso), oljnice (oljna ogrščica, sončnice in oljne buče) in stročnice (krmni grah, krmni bob, sladka lupina in fižol za zrnje)................27.000 SIT/ha sladkorna pesa.................................................................42.000 SIT/ha 2. Premise za /crave dojilje Pogoji: - za krave kombiniranih, mesnih pasem oz. križank z mesnimi pasmami, da kmetija ne oddaja mleka ali mlečnih proizvodov v mlekamo, lahko pa prodaja mleko ali mlečne izdelke na domu najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka, - na kmetijskem gospodarstvu mora biti najmanj 6 mesecev od dneva vložitve najmanj 80% krav dojilj in največ 20% telic od števila navedenega na zahtevku. Telice morajo biti stare najmanj 8 mesecev. Upravičenec mora ministrstvu sporočiti zmanjšanje staleža na predpisanem obrazeu in vrniti že prejeta sredstva, - živali morajo biti oznacene, - živali morajo biti vpisane v registru selekcijske službe, - skupno število krav dojilj, za katere se lahko uveljavlja premija za krave - dojilje ter premija za bile in vole, se doloä na podlagi razpoložl|ivih - krmnih površin v tekočem letu, tako, da obtežba ne presega 2 GVŽ/ha. Višina premije za kravo dojiljo je 18.000 SIT. Zahtevku je potrebno priložiti izpisek iz registra pri območnem kmetijskem zavodu, iz katerega je razvidna identifikaeijska številka živali, pasma ter datum zadnje telitve. 3, Premija za rejo drobnice Pogoji: - živali morajo biti v reji še najmanj 100 dni, sicer mora upravičenec ministrstvu - sporočiti zmanjšanje staleža na predpisanem obrazeu in vrniti že prejeta sredstva, - ovea ali koza (samica) mora biti do konca 100 dnevnega roka stara najmanj 1 leto oz. mora vsaj enkrat jagniti oz. jariti, - navedena mora biti lokaeija, na kateri se bodo nahajale živali v 100 dnevnem roku - vloga za premijo se lahko vloži za najmanj 10 živali (sicer lahko uveljavljajo premije kot skupnost proizvajalcev), - živali morajo biti označene, - živali morajo biti vpisane v registru selekcijske službe na območnih kmetijskih zavodih. Višina premije: premije za rejo ove za prirejo mesa..........................................2.500 SIT premija za rejo ove za prirejo mleka.........................................2.000 SIT premija za rejo koz...................................................................2.000 SIT Zahtevku je potrebno priložiti: - izpisek iz registra živali pri območnem kmetijskem zavodu, - seznam proizvajalcev s številom živali na posameznega proizvajalca v - primeru vloge skupnosti proizvajalcev. 4. Premise za kobile za vzrejo zrebet Pogoji: - kobile morajo biti pasem, ki jih določa republiški selekcijki program, - kobile so žrebile najmanj 1 krat, - živali, za katere se uveljavlja premija, morajo biti vpisane v registru - selekcijske službe na območnih kmetijskih zavodih, -"zivali morajo biti označene, - živali mora imeti rejcev reji najmanj 2 meseca pred in 3 mesece po oddaji vloge za premijo, sicer mora ministrstvu sporočiti zmanjšanje staleža na predpisanem obrazeu in vrniti že prejeta sredstva. Viiina premije za kobile za vzrejo žrebet je 18.000 SIT. Zahtevku je potrebno priložiti: st. 29-30. april. mal 2000 ObžofiiiK Informativna priloga Občine Krško 20 izpisek iz registra živali pri območnem kmetijskem zavodu, iz katerega je razvidna zaporedna številka vpisa posamezne živali v register, pasma kobile ter datum zadnje žrebitve. 5. Neposredna plačila na površino za območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo - EKO1 Upravičenci: kmetijska gospodarstva, ki so glede na elaborat »Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« uvrščena v območja z omejenimi dejavniki. Za kmetijska zemljišča v zakupu se upošteva razvrstitev zakupodajalca. Pogoji za pridobitev sredstev: - za vsa kmetijska zemljišča, razen trajnih nasadov - najmanjša skupna površina, za katero je mogoče uveljaviti neposredno plačilo je 1 ha, - upravičenec se obveže, da bo opravljal svojo kmetijsko dejavnost na območju s težjimi pogoji pridelave še najmanj 5 let od prvega neposrednega plačila za ta namen. Višina neposrednega plačila: za gorsko višinsko območje in strme kmetije......................16.000 SIT/ha za gričev. hribov., kraška in dr.območja z omej. dejavniki. 11.000 SIT/ha. 6. Preprecevanje erozije vinogradov Pogoji za pridobitev sredstev: - vpis v register pridelovalcev grozdja in vina (podatki na dan 16.3.2000), - nagib vinogradov najmanj 20%, - skupna površina vinogradov najmanj 0,4 ha - zatravljenost vinogradov z negovano ledino ali vinograd na terasah. Višina podpore je 20.000 SIT/ha. 7. Integrirana pridelava sad/a Upravicenci: kmetijska gospodarstva, ki so vključena v program »Slovenska integrirana pridelava sadja za sezono 2000«. a) Pogoji za pridobitev sredstev: - površine intenzivnega sadovnjaka z integrirano pridelavo morajo biti potrjene kot površine pod integrirano pridelavo v letu 2000 s strani Sadjarstvo Slovenije - GIZ, - skupna površina sadovnjakov v integrirani pridelavi mora biti najmanj 0.5 ha za jablan in hruške ter najmanj 0.3 ha za ostale sadne vrste. b) Višina podpore je 60.000 SIT/ha. c) Priloge: podatki o sadovnjaku in sadni vrsti do 30. maja, potrdilo o vključenosti sadovnjaka v program SIPS (odločba) do 1. oktobra. Podpora ekoloskemu kmetovanju Pogoji za pridobitev sredstev: - kmetijsko gospodarstvo, ki je že v letu 1999 bilo podvrženo kontroli in je pridobilo ustrezno potrdilo, - da se v letu 2000 ekološko kmetuje in so izpolnjeni minimalni pogoji za ekološko kmetovanje v skladu s Priporoäli, - da je v letu 2000 ponovno prijavljeno za nadzor, - članstvo v registriranem združenju ekoloških pridelovalcev, - da bo nosilec kmetijskega gospodarstva ekološko kmetoval vsaj še 3 naslednja leta - za pridobitev sredstev za trajne travnike in pašnike je ekološka reja živine na kmetiji s spodnjo mejo obtežbe 0.2 GVZ/ha. visina podpore: trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in nasadi špargljev)..................................................................... 120.750 SIT/ha, vrtnine v zavarovanem prostoru (zelenjadnice, dišavnice, zdravila zelišča) ........................................................................120.750 SIT/ha, njive - vrtnine na prostem (zelenjadnice, dišavnice, zdravila zelišča)..........................................................................103.500 SIT/ha, njive- poljščine................................................................80.500 SIT/ha, jagode...........................................................................120.750 SIT/ha, trajni travniki in pašniki v uporabi.....................................40.000 SIT/ha. Priloge: - do 30. maja skupaj z osnovnim obrazcem prijavni obrazec za nadzor ekološke kmetije v letu 1999 in zapisnik o opravljenem nadzoru in potrdilo, da je celotno kmetijsko gospodarstvo v letu 1999 izpolnjevalo minimalne pogoje za ekološko kmetovanje - od 1. do 30. junija pa še prijavni obrazec za nadzor ekološke kmetije v letu 2000, dokazilo o včlanjenosti v društvo ekoloških kmetov in izjavo upravičenca, da bo kmetoval v skladu s priporočili še najmanj 3 leta od pridobitve sredstev za ta namen. 8. Integrirana pridelava vrtnin ¦¦/. Pogoji za pridobitev sredstev: - da se v letu 2000 prideluje v skladu s Smernicami, - kmetija mora biti prijavljena za nadzor integrirane pridelave v letu2000, - članstvo v društvu za integrirano pridelavo vrtnin, - najmanjša pridelovalna površina 0.04 ha Visina sredstev je 60.000 SIT/ha. Priloge: - do 30. maja: prijavni obrazec za nadzor integrirane pridelave v letu 2000, dokazilo o včlanjenosti v registrirano združenje ali registrirano društvo za integrirano pridelavo vrtnin, izjavo upravičenca, da bo kmetoval v skladu s Smernicami, - do 1. oktobra pa potrdilo strokovne organizacije o opravljenem nadzoru. Osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu in obrazci za zahtevke za posamezne namene bodo na voljo na sedežu Kmetijske svetovalne službe Krško, C.K.Ž. 52, 8270 Krško, tel. 0608/23 22 10, kjer vam bomo odgovorili tudi na vsa morebitna vprašanja. Kmetijska svetovalna služba Krško Rozalija Glogovšek, univ.dipl.ini.kmet. St. 29-30. gprll. ma| 2000 21 Informativna priloga Občine Krškc ObžorniK POSLOVNE PRILOŽNOSTI EIC BORZE IN RAZPISI Informacije o poslovnih priložnostih iz 220 Euro Info Centrov v Evropi Te informacije tudi redno objavljamo na oglasnih tablah, ki jih imamo na Občini Krško, Obrtni zbornici Krško in na sedežu Podjetniškega centra Krško. Informacije EIC borze stalno ažuriramo, ker imajo kratek rok trajanja. Poleg informacij o poslovnih priložnostih iz tujine, pa v Podjetniškem centru lahko izpolnite tudi obrazec, s katerim se boste brezplačno plasirali na domači in tuji trg. Oglasite se, pomagali vam bomo izpolniti prijavo, s katero se boste bodisi prijavili na že objavljeno ponudbo oziroma povpraševanje tujega partnerja; ali pa boste oddali svojo ponudbo oziroma željo po posredovanju vaše posiovne ponudbe ali povpraševanja v tujino. Informacije o razpisih ministrstev Za podjetja in podjetnike pa v Podjetniškem centru spremljamo tudi javne razpise. Kratke informacije o tem lahko slišite preko Radia Krško, za po- drobnejše informacije pa se oglasite pri nas, v Podjetniikem centru Krško, na Bohoričevi 9, kjer vam bomo postregli z dodatnimi podatki. 1. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja javni razpis za pri- dobivanje poroštev Republike Slovenije za posojilne obveznosti pravnih oseb v letu 2000 - Rok za prijavo je odprt do 31. decembra 2000 oz. do izčrpanja poroštvenega potenciala, sicer pa bo odpiranje prijav vsak zad- nji ponedeljek v mesecu ob lO.uri. (Ur.list RS, St. 6-7/00, stran 457) 2. Ministrstvo za znanost in tehnologijo sporoča v okviru 5. Okvirnega programa raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti Evropske unije (FP5) o javnem razpisu za podroqe Uporabniku prijazna informacijska družba (User-friendly Information Society-IST) - 3. razpis za projekte (v razpisu so objavljena odprta tematska podroqa, oblike projektov in roki za prijavo predlogov projektov) (Ur.list EU in spletne strani CORDIS - 10.02.2000) 3. Ministrstvo za znanost in tehnologijo sporoča v okviru 5. Okvirnega programa raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti Evropske unije (FP5) o javnem razpisu za podroqe Uporabniku prijazna informacijska družba (User-friendly Information Society-IST) - razpis za Evropsko nagrado 2001 na področju tehnologij informacijske družbe (The Euro- pean Information Society Technologies Prize 2001) - Rok za prijavo je 16.maj 2000. (Gre za priznanje izvirnim izdelkom, ki izkazujejo visoko stopnjo informacijskih tehnologij in jasen tržni potencial) (Ur.list EU in spletne strani CORDIS - 10.02.2000) 4. Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad za standardizacijo in meroslovje objavlja javni razpis za zbiranje vlog za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2000 - Rok prijave na razpis je 22.maj 2000 (na razpis se lahko prijavijo slovenske gospodarskedružbein podjetniki posamezniki) (Ur.list RS, St. 13-14/00- stran 771) 5. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavljajo javni razpis za spodbujanje investicij. Gre za sofinanciranje investicij v \ vzpostavitev industrijske proizvodnje ali ustanovitve razvojno raziskovalnih oddelkov ali vzpostavitev storitvenih dejavnosti, ki jih je moč mednarodno tržiti - Rok prijave na razpis je 31 .december 2000 oz. do porabe razpisanih sredstev, ki znašajo 660.000.000 SIT. (Ur.list RS, St. 16-17/00, stran 873) 6. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavlja javni razpis za finančne vzpodbude za posebne ciljne skupine (razpis velja za majhne družbe po 51.čl. ZGD in fizične osebe s statusom s.p.). Prednost pri dodeljevanju bodo imeli: razvojni projekti, ki vzpodbujajo izvoz, tehnološke izboljšave, raziskovalno-inovacijsko dejavnost; so iz demografsko ogroženih območij; za mlade podjetnike; za ženske podjetnice; so njihovi projekti že v teku. Za prvo odpiranje vlog je treba oddati vloge najkasneje do 7.4. 2000, nato bodo še tri odpiranja, 9.6., 1.9. in 13.10. 2000. Sredstva bodo na razpolago do konca leta 2000 oziroma do izčrpanja sredstev. (Ur.list RS, St. 19/00, stran 1633) 7. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavlja javni razpis za subvencioniranje dodiplomskega študija podjetništva. Poraba sredstev do konca leta, vloge oddati do 5.5. in 13.10. 2000. (Ur.list RS, it. 19/00, stran 1634) 8. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavlja javni razpis za subvencioniranje promocijskih aktivnosti enot malega gospodarstva. Vloge oddati do: 31.3., 2.6., 8.9. in 3.11. 2000. (Ur.list RS, št. 19/00, stran 1634) 9. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavlja javni razpis za subvencioniranje pridobivanja standardov kakovosti (pridobivanje certifikata sistema kakovosti po standardih ISO 9000, ISO 14000, EN 45000). Vloge oddati: 24.3., 26.5., 18.8. in 29.9. 2000. (Ur.list RS, St. 19/00, stran 1635) 10. Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije objavlja javni razpis Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d., Ljubljana za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Razpis velja od 13.3.2000 dalje, do porabe razpisanih sredstev, toda najkasneje do 28.2.2001. (Ur.list RS, St. 19/00, stran 1637) 11 Slovenska nacionalna turistična organizacija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja programov tržnega komuniciranja, produkcije prodajnih katalogov in prospektnih publikacij in programov pridobivanja mednarodnih kongresov. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe in podjetniki posamezniki v turističnem gospodarstvu. Sredstva iz razpisa so prednostno namenjena slovenskim podjetjem, ki poslujejo na tujih trgih. Roka za oddajo ponudb sta dva in sicer: 10.04.in 28.08. 2000. (Ur.list RS, št. 22/00, stran 1909) 12. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavlja javni razpis za dodeljevanje posojil in kapitalske naložbe v gospodarske družbe za namene sanacije (gre za dodeljevanje posojil in za odkup kapitalskih deležev za namene sanacije srednjim ali velikim gospodarskim družbam). Podjetja, ki želijo kandidirati na razpisu, morajo imeti prijavljeno kot glavno dejavnost po SKD: D Predelovalne dejavnosti (šifre 15-37) ali E Gradbeništvo (šifra 45) in izpolnjevati morajo še druge pogoje. Razpis je odprt do porabe sredstev. (Ur.list RS, St. 29/00, stran 2872) 13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov. Upravičenci do subvencije so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Vse informacije o razpisu (dokumentacija, roki) lahko dobite pri svetovalcih, ki pripravijo tudi del dokumentacije za razpis. Za območje občine Krško je svetovalec Jože Simončič, KSS Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, tel.: 0608 - 232 - 210. (Ur.list RS, št. 33/00, stran 3273) 14. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo sadovnjakov. Upravičenci do subvencije so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Vse informacije o o o w Ö a o 6 *? d> V, ObzorniK Informativna priloga Občine Krško 22 o razpisu (dokumentacija, roki) lahko dobite pri svetovalcih, ki pripravijo tudi del dokumentacije za razpis. Za območje občine Krško sta svetovalca Jože Simončič, KSS Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, tel.: 0608 - 232 - 210 in Matjaž Vojtkovszky, KSS Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, tel.: 0608 - 232 - 217. (Ur.list RS, št. 33/00, stran 3278) ,: Podrobnejše informacije glede vsebine, kot tudi prijav na razpise ter pridobitve razpisne dokumentacije, lahko dobite osebno na sedežu lokalnega pospeševalnega centra: PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO, BOHORIČEVA 9/11, KRŠKO ali po telefonu, št. (0608)-232-220, vsak dan med 7. in 15.uro, sreda 7-16 in petek 7-14. Kontaktni osebi za področje pospeševanja podjetništva sta Marija Krušič in Egon Lapuh. Turistično informacijski center (TIC) Krško Vas obvešča o naslednjih aktivnostih: 1) Organizatorje prireditev pozivamo, da nam sporočate svoje prireditve vsaj en mesec pred dogodkom. 2) Se vedno vabimo vse zainteresirane občane, ki bi radi postali turistični vodniki, da se oglasijo v Turistično informacijskem centru Krško, na Bohoričevi 9 v Krškem. Za vse turistične informacije se lahko obrnete na: TIC KRŠKO, BOHORIČEVA 9/11, KRŠKO telefon St.: (0608)-232-220, vsak dan med 7. in 15.uro, sreda 7-16 in petek 7-14. Kontaktni osebi za podroqe turizma sta Sonja Mrgole in Lea Colarič. IZ TURISTIČNO INFORMACIJSKEGA CENTRA KRŠKO 39. mednarodni sejem turizma Alpe - Adria, ki je potekal od 21. do 25. marca na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je za nami, izdelali pa smo tudi že analizo, ki je pokazala, da sta se občini Krško in Sevnica, kljub temu, da sta se prvič organizirano udeležili sejma, predstavili zelo dobro. Kritike so pozitivne in odmevne, akcije, ki smo jih na razstavnem prostoru izvajali, pa so že obrodile sadove. Na izdelane programe "Posavje, kjer so jutra bližja soncu" prihajajo povpraševanja in se že odzivajo prve skupine. Med domačimi gosti je tudi veliko povpraševanja iz tujine, s čimer smo povezani preko elektronske pošte, turistično informacijske mreže in tudi neposredno preko Turistične pisarne Kostanjevica in Turistično informacijskega centra Krško. Analiza sejma je tudi pokazala, kaj bo potrebno v bodoče izboljšati in se že intenzivneje pripraviti na skupennastop na razstavnem prostoru. Zelo pomembno je, da se v bodoče nastopov udeležujemo skupno, občine Sevnica, Krško in Brežice. Že se dogovarjamo, da bi skupaj nastopili jeseni na MOS-u v Celju. Vse ponudnike, ki ste bili na sejmu-in ostale, ki bi si želeli ogledati analizo sejma, vabimo vTuristično informacijski center Krško, na Bohoričevo 9. Promocijskimaterial s programi smo poslali tudi ciljnim skupinam, ga dali na policebencinskih postaj, nekaterih bank in post v občini, turističnim ponudnikom,ga plasirali na posamezne priredirve, tako da v turistični sezoni, ki je pred vrati, pričakujemo veliko gostov in se intenzivno pripravljamo natrŽBnje. Avtobusi gostov prihajajo ne le iz Slovenije, pač pa tudi iz tujine. Tudi v Turistično informacijski pisarni se ustavi veliko ruristov,ki se informirajo o moinostih ogledov v Kostanjevici na Krki in okolici. V Turistično informacijskem centru pa se že intenzivno pripravljamo na ustanovitev Lokalne turistične organizacije v okviru vseh treh posavskih občin in upamo, da bo kmalu zaživ TIC Kriko, Lea - Marija COLARIČ NA DNEVNEM REDÜ Za četrtek, 18. maja 2000, je župan Bogovič v sejni dvo- rani "A", Občine Krško, sklical 15. se jo občinskega sveta, za katero je predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. doloätev dnevnega reda, 2. pobude, vprašanja in predlogi članov občinskega sveta, 3. predlog odloka o zazidalnem načrtu za poslovne objekte v Stari vasi, 4. predlog odloka o zazidalnem načrtu Bencinski servis Križaj, 5. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona »Videm«, 6. poročilo o delu Up- ravne enote Krško za leto 1999, 7. poročilo o delu Podjetniškega centra Krško za leto 1999 in program dela za leto 2000, 8. poroälo o delu in finančno poročilo Regijskega pospeševalnega centra Po- savje za leto 1999, 9. pregled aktivnosti pri pripravi za gradnjo Centra za gospodarjenje z odpadki v Posavju in termična obdelava trdnih odpadkov iz naselij za severovzhodno Slovenijo in deponira- nje odpadkov po sežigu (konzorcialna pogodba), 10. osnutek pravilnika o naänu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin, 11. premoženjsko-pravne zadeve: a) predlog sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč podjetju TA-BU d.o.o., Ljubljana, b) predlog sklepa o oprostitvi pla- čila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč podjetju M-POINT d.o.o., Ljubljana, c) prediog sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč podjetju LAGEA d.o.o., Brežice, č) predlog sklepa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč podjetju HYPO LEASING d.o.o., Ljubljana, d) predlog skle- pa o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč samostojnemu podjetniku Žičkar Jožetu, Pot na Polšco 39/B, Krško, e) predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.št. 2973/2, k.o. Veliki Trn in o prodaji predmetne nepremičnine, f) predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.št. 625/3, k.o. Stolovnik in o prodaji predmetne nepremičnine, g) predlog sklepa o odkupu nepremičnin za gradnjo večnamenskega objekta in športnih igrišč v Velikem Mraševem, h) predlog sklepa o odkupu nepremičnin za gradnjo športnega igrišča na Gori, i) informacija o stanju in vpra- šanju lastništva - Grad Raka, 12.predlogi sklepov na podlagi ugoto- vitev Računskega sodišča RS, 13. razno. ft. 29-30. april. mal 2000 TT -na priloga Občine Krško ObžoriiiK |( PRIREDITVE 19.05. - Izborza najlepšo šfudentko Posavja - v diskoteki Pacific organizira Klub posavskih študentov 24.05. ob lZOOuri: LUTKOVNAIGRICAZA OTROKE v izvedbi LG Ljubljana za rumeni abonma in izven, Kultumi dom . Krško 26.05. ob 19.30uri: UMONADA SLOVENIKA - komedf/a v izvedbi Celjskega gledališča za modri abonma in izven, Kultumi dom Krško 27.05. ob 15.00uri: MAVRIČNIŽIVŽAVNA GRADU RAJHENBURG, Brestanica, DPM Brestanica 26. - 28. 05.: 28. TEDEN CVIČKA, povorka, kronanje kralja cvička, izvolitev 2. cvičkove princese, razglasitevprvega ambasadorja cvička, naprireditvi bodo igrali: Slapovi, Lojze Slak, Franc Potočar, Kostanjevica na Krki na »tamalem plac«, Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki je organizator prireditve Zveze društev vinogradnikov Dolenjske RAZSTAVE: 31.03. - 22.05.: NUŠA LAPAJNE- ŠTUDIJSKA RAZSTAVA, Lamutov likovni salon Kostanjevica na Krki 21.04. - 12.06.: RAZSTAVA - VATROSLAV KULIS- izmenjava zZagrebom, Galerija BJ Kostanjevica na Krki - samostanska cerkev i Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 73/95 - odločba US RS, 9/96 - odločba US RS, 39/96 - odločba US RS 44/96 - odločba US RS, 26/97 in 70/97) ter lO.člena Statuta občine Krško (Ur. I.RS, št. 2/96), Obäna Krško razpisuje POIZVEDOVALNI RAZPIS O PRODAJI ALI O ODDAJI V NAJEM PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV 1. V mestnem jedru Kostanjevica, v pritliqu objekta Ulica talcev 20 (Fonova hiša), ima Občina Krško v lasti lokal v velikosti 45.18 m2, v katerem je bila do nedavnega pro- dajalna obutve, sedaj pa je lokal že nekaj časa prazen. Prazen je ravno tako prostor v pritliqu objekta Kambičev trg 5 v Kostanjevici na Krki, v velikosti 36.54 m2. Oba lokala sta primema predvsem za storitveno in trgovsko dejavnost, izključene pa so takšne dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije itd. 2. V Krškem, v naselju Pod goro, v objektu Pod goro 8 imamo v lasti prostore, v velikosti 37.26 m2, katere bo potrebno delno preurediti za potrebe poslovne dejavnosti. V pritličju objekta Cesta krških žrtev 30 v Krškem posedu- jemo dve garaži v skupni velikosti 29 m2. Investicija preureditve v poslovni prostor bo stvar kupca oz. bodočega najemnika. 3. V trgu naselja Raka, v pritličju objekta Raka št. 40, ima občina v lasti prostore v velikosti 41.46 m2, v katerih je do nedavnega delovala pošta. Vsi prostori so primerni predvsem za storitveno in trgovsko dejavnost, izključene pa so takšne dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije itd. Lokali s pripadajočimi zemljišči se bodo prodajali po ce- nah, ki jih bo določil sodni cenilec gradbene stroke, even- tualni najemi pa bodo urejeni na podlagi pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem. Oö vseh zainteresiranih bodisi za nakup, bodisi za najem, se pričakuje, da bodo svoje cenjene ponudbe z obrazlo- žitvijo dejavnosti, poslali v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Obäna Krško, Oddelek za gos- podarske dejavnosti CKŽ 14, Krško. Vse dodatne informacije zainteresirani dobijo osebno pri ga. Preskarjevi ali po telefonu 0608 22-771 int. 279. St. 29-30. aprtl. maj 2000 ObžofniK *~ laših občin 24 Okrosla miza o zaposlovanju mladih (MLAUt; OKOVKlAKt KRŠKO V organizaciji Kluba posavsklh študcntov, Zavoda RS za zaposlovanje - območne enote Scvnica ter vseh treh posavskih občin, je v petek, 5.maja, v krškem kulturnem domu potekala okrogla miza na temo Zaposlovanje mladih strokovnjakov v Posavju. O tem, ali je bil namen okroglc mize: opozoriti širšo javnost na problem odliva mladih strokovnjakov iz Posavja - dosežen, pa je bržkone še prezgodaj govoriti, saj bodo konkretni rezultati zaposlovanja mladih tako v krški kot v sevniški ali brežiški občini, vidni čez leto, dve, ali pa nemara celo več, če že ne desetletje, saj je ta povezan s celovitim razvojem te regije. Kajti dejstvo, na katerega se veže tudi kompleksno vprašanje zaposlovanja je, da se Posayje kot celota težko in počasi dvisuje po zlomu nekdanjih gonilnih sil gospodarstva - predvsem papirne in kovinske industrije in da visoko izobražen kader odhaja iz te regije predvsem zaradi razvojnih problemov. Vlogo delodajalca vse bolj prevzemajo nase mlada, sicer perspektivna, a še vedno premalo številna podjetja, Posavci pa računajo tudi na odprtje novih delovnih mest pri večjih investicijah, kot je denimo izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. Sicer so v Posavju ustanovljeni centri, ki spodbujajo podjetništvo, kot sta Podjetniški in Regijski pospeševalni center, v Krškem pa je v ustanavljanju tudi Valvasorjev raziskovalni center, prvi tovrstni inštitut na območju Dolenjske, ki naj bi v te kraje ne le pripeljal domače mlade strokovnjake in raziskovalce, temveč tudi visoko izobražen kader iz drugih slovenskih krajev in tujine. A tudi to ni zagotovilo, da se bodo mladi izobraženci vračali po študiju in se zaposloval v domačem kraju, občini, kajti zagotoviti jim je potrebno več kot le izobrazbi pri memo delovno mesto, saj smo na okrogli mizi slišali, da mladi s 6. ali 7. stopnjo izobrazbe že sedaj hitro dobijo zaposlitev in da je v Posavju, kakor je dejal Anton Koren, direktor Zavoda RS za zaposlovanje - Območne službe Sevnica, trenutno s to stopnjo izobrazbe nezaposlenih in prijavijenih na Zavod le 20 oseb. Če pa je odprto delovno mesto po višini place primerljivo s približno enakim delovnim mestom, denimo v Ljubljani, je že drugo vprašanje in odgovor za zdaj izrazito negativen, je menil župan Občine Sevnica Kristijan Jane, kajti place v Posavju znatno zaostajajo za plačami v prestolnici. Potemtakem bo prihajal in ostal visoko izobražen kader v Posavju le, če bo zagotovljen denar, seveda pa tudi kvaliteta življenja, s tern povezana stanovanja, turizem in kultura, saj mladi, kakor je bila poudarila na okrogli mizi brežiška podžupanja Milena Jesenko, niso več zadovoljni s provincibnalnim življenjem. Še prej pa bo potrebno mladim omogočiti študij z ustreznejšo štipendijsko poiitiko, saj kadrovskih štipendij v Posavju tako rekoč več ni, ob tern pa pokazati tudi več dobre volje, kakor je menil krški župan Franci Bogovič, pri odpiranju pripravniških mest v podjetjih. Študentje so na okrogli mizi tudi poudarili, da še vedno prednjači zaposlovanje preko »sorodstvenih vezi«, izpostavili pomanjkanje informacij, kje so objavljena odprta delovna mesta itd. Slišali pa smo tudi drugo plat medalje, ki jo je izpostavil Tadej Buršič, direktor uspešnega krškega podjetja I.H.S. Dejal je, da se je v zadnjem času dogovarjal o zaposlitvi v podjetju z najmanj dvajsetimi iskalci zaposlitve, a problem je bil, ker so po njegovem ti iskali službo ne pa dela! BOJANA MAVSAR 3dlok c ¦ - sistemy za obru- cun oski ' vodovod- nega'sis " "rško Zaradi administrativnega določanja cen komunalnih storitev oz. cen storitev dejavnosti gospodarskih javnih služb, ki jih določa in maksimira država, se v občinah vedno znova srečujemo s pro- blemom, da iz cen ne moremo pokri- vati stroškov rednega in investicijskega vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Navedeno problematiko je obravnaval že prejšnji občinski svet na svoji seji dne, 12. 02.1998, in vzvezi stem sprejel tudi sklep, da se pripravi akt o urejevanju navedene problematike. V drugih občinah so problem re silt tako, da so uvedli tarifni sistem za obračun oskrbe s pitno vodo, ki vključuje postav- ke priključna moč, števnina ter prekomerna poraba. Ta tarifni sistem je podoben tarifnemu sistemu za obračun oskrbe z električno energijo. Tudi v občini Krško smo pripravili odlok, s katerim na podoben način rešujemo razkorak med administrativno dolo- čenimi cenami in realnimi stroški. Ta odlok o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema je bil spre- jet na seji občinskega sveta dne, 17. 01. 2000. Posamezne tarifne postavke in namen porabe sredstev iz njih, je sledeč: - priključna moč se določa glede na nazivni premer vodomera in konstanto, določeno v odloku. Na ta način zbrana sredstva so namenjena izvajanju de- javnosti oskrbe s pitno vodo v okviru kafere se opravlja redno letno vzdrže- vanje infratsrukturnih objektov in na- prav. Sredstva se bodo uporabljala v skladu s planom rednega letnega in investicijskega vzdrževanja, primer: NO 15 (1/2cole) - 300 sit/mesec NO20 (3/4 cole) - 500 sit/mesec NO25 (1 cola) = 700 sit/mesec NO50 (2 cole) = 3000 sit/mesec - števnina se določa glede na nazivni premer vodomera in konstanto po odlo- ku, sredstva pa so namenjena vzdrževa- nju, umerjanju oziroma zamenjavi vodo- merov, ki jih je skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo etaloni in merila (Ur. list RS, it. 2/96), dolžan izvajati izvajalec oskrbe s pitno vodo, primer: NO 15 (l/2cole) - 105 sit/mesec NO20 (3/4 cole) =175 sit/mesec NO25 (1 cola) = 245 sit/mesec NO50 (2 cole) - 1050 sit/mesec - porabljena prekomerna količina vode se ugotavlja na osnovi dejanske porabe, od katere je odšteta normalna poraba vode glede na premer vgrajenega vodo- mera v obravnavanem obračunskem ob- dobju in se obračunava s faktorjem 1,5, Na ta način zbrana sredstva so name- njena izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo v okviru katere se opravlja redno letno vzdrževanje infrastrukturnih ob- jektov in naprav. Ta postavka vzpodbu- ja varcevanje pri porabi pitne vode. Normalna poraba je: NO15(l/2coleJ- 1,0 m3/dan NO20 (3/4 cole) - 2,5m3/dan NO25 (1 cola) - 6,0 m3/dan NO50 (2 cole) - 60,0m3/dan Obremenitev po posameznih postavkah je enaka za gospodinjstva in gospodar- stvo in je predvsem odvisna od nazivnega premera vodomera in normalne porabe za ta vodomer. žt. 29-30. aprti. mal 2000 Na dobrodelni prireditvi OO Rdečega križa Krško, ki so jo 6. ma/a pripravili pri Treh lučkah na Sremiču, je bilo res zelo živahno. 25 drustva in klubi ObzöfniK PP »BOHOR« SENOVO Kaj bi lahko zapisala o našem planin- skem društvu? Prvi začetki Ijubiteljstva narave in odkrivanja lepot Bohorja segajo že v daljnje leto 1928. Usta- novni Občni zbor današnjega drus- tva je bil 9. aprila 1954. Se pravi, da bomo kmalu praznovali Abrahama. Skozi ves ta čas je društvo doživljalo vzpone in padce. Naj bo ta članek namenjen predvsem vzponom. Na kaj smo 'bohorski planinci' ponosni? V prvi vrsti na kočo na Bohorju, na lepo urejene in markirane poti, na ponovno odkrite veqe in manjše sla- pove pod Bohorjem (za kar je za- služno predvsem dobro in zgledno sodelovanje sTurističnim društvom Se- novo) in seveda na naš endemit, ki na Bohorju tudi prva zacveti, tj. spo- mladanska jarica. Seveda pa te lepote ne bi prav veliko pomenile brez občudovalcev - naših planincev. Trenutno je v naše društvo včlanjeno okoli 600 planincev. Mnogi med njimi se udeležujejo akcije Prijatelji Bohorja, novoletnega in va- lentinovega pohoda ali pa vsaj ene izmed tradicionalnih prireditev: jezikove nedelje in 19. kostanjeve nedelje (letos 22. 10.). Vsak mesec organiziramo vsaj en društveni izlet, čeprav manjše skupine na- ših planincev obiskujejo bližnje in daljne cilje skozi vse leto. Imamo tudi dolgoletno tradicijo dela z mladimi. Naš mladinski odsek bo letos praznoval 40 let obstoja. Po osnovnih šolah z mladimi pridno delujejo mentorji in vodniki jih redno seznanjajo z lepotami naše dežele, učijo planinskega obnašanja. Tako se sklepajo prave vezi prijateljstva. To potrjujejo tudi naši tabori (letošnjega - že 26. po vrsti - bomo organizirali v Logu pod Mangrtom od 2. do 12. avgus- ta), kamor se mladi in stari vedno radi vračamo. PLAN IZLETOV IN PRIREDITEV DO KONCA LETA MAJ - izlet na Komno in Bogatin JUNIJ - iziet na Snežnik JULIJ - izlet na Rosengarten - Italija AVGUST - planinski tabor (2.-12. avgust; Log pod Mangrtom) SEPTEMBER - pohod čez Pohorje OKTOBER - 19. tradicionalna kostanjeva nedelja; izlet na Kriško goro NOVEMBER - pohod Litija - Čatež DECEMBER - izlet na Janče; pohod na Tisje Vabljeni, da se nam pridruiite vsak ponedeljek ob 19. uri v planinski sobi tudi vi in sooblikujete naš program. Več nas bo, bolj bo veselo in uspešnejši bomo! 23. jezikova nedelja - Bohor, 7.5.2000 - REZULTATI: DOLŽINA: Špela Drstven- šek - 68,5 cm, Marko Kranjc - 63,5 cm, Anja Pečnik - 63,3 cm. TEŽA: 1. Matjaž Jevšnik - 1 .75 kg, 2. Cveto Jeler - 1.70 kg, Vladimir Pajek - 1.62 kg, Vesna Požun -1.60 kg, Tomislav Brumec - 1.52 kg, Mirko Pajek - 1.51 kg, Matej Bračun - 1.20 kg. IZVIRNOST: 1. Nina Umek: Polžja gradnja ceste na Bo- hor, 2. Dragica Cerjak: Bo- hor 2000 - jezik kot od- skočišče, 3. Irena Koiuh: parlament, 4. Mafic Zadra- vec: Podobnikov audi Prvi samostoini koncert dekliške vokalne skupine Dekliška vokalna skupina Srake z ( Rake je verjetno večina vam, ki to a berete, še neznana, na Raki, od ko- der prihajamo, pa nas že kar dobro poznajo. V skupini nas poje 13 mladih deklet (srednjesolk in študentk), vo- diva pa jo Janja Češnovar in Andrej Resnik. Srake z Rake (ime smo si izbrale šele pred kratkim) tako pojemo že dobri dve leti oz. tretjo sezono. Začele smo kot cerkvena vokalna skupina z repertoarjem mladinskih duhovnih popevk. Tako se približno vsak mesec in pol predstavimo v cerkvi, pojemo pa tudi na porokah. Lansko leto so nas začeli vabiti tudi SRAKE Z RAKE! na druge prireditve, zato smo začele pripravljati tudi posvetni program. Ta je precej širok, mogoče malce druga- čen do običajnih zborovskih, in ob- sega slovenske in tuje popevke, črnske duhovne, slovenske narodne in pesmi nekaterih drugih narodov. Poleg tega, da smo velikokrat popestrile program na kulturnih prireditvah v domačem kraju, smo se predstavile tudi na Bučki, v Kostanjevici, v Krškem, Kostelu na Kočevskem ter v Skocjanu. Sedaj pa smo se odločile za svoj prvi samostojni koncert, ki bo v I soboto, 20. maja I 2000 ob 2O.uri j I v telovadnici OS Raka. I Tako vabimo vse ljubitelje I vokalne glasbe, da nam pri- I sluhnete ter s tern izkažete 1 priznanje za naše triletno * delo. I JanjaČ. ; St. 29-30. aprll. mas 2000 ObžorniK izobraževanje 26 • V IV I E V Xf-ik'j, .on O'j i.--ril '^E^Siifc- ^'"-^t¦¦¦¦¦»-iyt>»a-*?- *IW* *«K^fe-t' Drzavna prvqBBWfipjJWi' i'>n pi« inp9|an Bane s trenerjem. Radioamatersrvo ODPRTA PRVENSTVA V LOVU NA LISICO Na 7. odprtem prvenstvu Radiokluba »Nikola Tesla« je sodelovalo 74 tekmovalcev iz desetih radioklubov iz Slovenije in Hrvaške. Od posavskih radioklubov so se prvenstva udeležili trije tekmovalci Radiokluba »KRSKO«, in sicer Cvetka Mavsar, ki je v kategoriji »Dame« osvojila odlično 2.mesto, Damjan Božič je v kategoriji »Juniorji« osvojil Zmesto, v kategoriji »Veterani« pa je 5.mesto osvojil Janez Kuselj. Konec meseca aprila so se v lovu na lisico krški in sevniški radioamaterji udeležili tudi odprtega prvenstva Radiokluba »Vevče«. V kategoriji »Zenske« je l.mesto osvojila Cvetka Mavsar (Krško), 2.mesto v Kaj je »lov na lisico«? Radioamatersko goniometriranje na 3,5 MHz ali »lov na lisico« je radioamaterska disciplina, v kateri sodelujejo v kategorijah radioama terji obeh spolov in vseh starostnih skupin. Tekmovalci s posebnimi sprejemniki odkrivajo več skritih oddajnikov (lisic), ki so razporejeni v razdalji od 6 do 10 km. Zmago- valce postane tisti tekmovalec, ki v najkrajšem času odkrije določeno število oddajnikov (odvisno od kategorije). kategoriji »St. Veterani« - Kuselj Janez, med »Pionirji« je 1 .mesto osvojil Luka Ločičnik in sevniškega radiokluba »Amater«, 3.mesto Rok Kerin (Krško), 4.mesto pa Jure Pompe (Sevnica). Pravtako sta lepi uvrstitvi dosegla Rok Kerin in Arh Darko (oba Krško) v kategoriji »Juniorji«. Kerin je bil peti, Arh pa šesti. (K.B.) Sah ŠAHIRALI ZASAVSKI IN POSAVSKI UPOKOJENCI Društvo upokojencev Sevnica in sevniški ŠK »Milan Majcen« sta bila 20.aprila organizator področnega ekipnega šahovskega prvenstva Društev upokojencev Zasavja in Posavja za leto 2000. Prvenstva se je udeležilo osem štiričlanskih ekip DU od Litije do Brežic, ki so tekmovale po Bergerjevem sistemu in pravilih Fide. Zmago na prvenstvu si je priborila ekipa DU Hrastnik, ki se bo v nadaljevanju udeležila državnega prvenstva, 2.mesto so osvojili šahisti DU Krško, 3.mesto pa so osvojili tekmovalci DU Sevnica. Ekipa DU Brežice je osvojila 6.mesto. (BJ.) | Konjeniški klub Posavje Krško bo letos organizator dveh kasaških prireditev, in sicer v nedeljo, 11. junija 2000, v pocastitev obänskega praznika in v nedeljo, 13. avgusta. Obe prireditvi, na katerih bodo nastopili najuspešnejši slovenski kasačl, bodo popestrile dirke priznanih slo- venskih galoperjev. Sodelovali bodo tudi vsi posavski tekmovalci. ObzörniK šport in rekreacij« 32 Posavski alpinistični klub USPEŠNO PLEZANJE MED PRAZNIKI Med prvomajskimi prazniki so člani Posavskesa alpinističnega kluba zopet organizirali svoj tradicionalni plezalni tabor, in sicer v Arcu. Udeležili so se ga tako alpinisti kot športni plezalci in prav slednji so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Plezali so predvsem na pogled. Najbolj se je izkazal prav najmlajši, trinajstietni Nejc Pozvek, ki mu je uspelo preplezati kar nekaj težkih smeri, izstopajo pa predvsem smeri, ki jih je preplezal na pogled, in sicen Beach Boys (7b, 30 metrov) v plezališču Massone, Sederini parlati (7b, 20 m) v plezališču San Siro in Titanic (7a+, 34 m, »flash«) v plezališču Nago. Na pogled pa je preplezal še 3 smeri z oceno 7a+ ali 7a in 8 smeri z oceno od 6b+. Prav tako sta se izkazala tudi Tjaša Zakšek in Gregor Cerjak, saj je Tjaša na pogled prav tako zmogla smer z oceno 7a, in sicer Urlo del vento (7a, 15m) in na »flash« smer Laro del Reno (6c+, 15m) obe v plezališču Belvedere, preplezala pa je še 6 smeri z oceno 6b ali več, vse na pogled. Grega pa je preplezal na pogled smeri Jeron (7b, 20m), Si barone (7a, 14m) in še več smeri z oceno 6c. (PAK) Svet KS mesta Krško na podlagi doloal pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad KS mesta Krško OBJAVUA javni razpis za podelitev priznanj in nagrad KS mesta Krško. Priznanja se podeljujejo podjefjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, organom, društvom in klubom, skupinam Ijudi in posameznikom za izjemno uspešno delo, ki imajo izreden pomen pri uresničevanju napredka in razvoja KS mesta Krsko in širsem prostoru. Priznanja KS so: -plaketaKS Krško - priznanje KS Krško - nagrada KS Krško Plaketa KS mesta Kriko se podeljuje za več kot 10- letno trajno in uspesno delo. Priznanje KS mesta Kriko se podeljuje za več kot 5 - letno uspešno delo. Nagrada KS mesta Krsko se podeljuje samo fizičnim osebam, za pomembne dosežke, za katere je zaslužen posameznik in ne pomenijo profitne dejavnosti. Predloge lahko podajo politične stranke/ podjetja, organi, skupine Ijudi, društva in klubi, ter posamezniki. Predlogi morajo biti pisno obrazloženi in dostavljeni na KS Krško, CKŽ 23, najpozneje do ponedeljka 29.5.2000. SvetKS KRŠKO Karate DRŽAVNO OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO V KARATEJU V soboto, 13. maja 2000, je v Šols- kem športnem centru v Postojni pote- kalo državno osnovnošolsko prvenst- vo v karateju v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posame- zno. Na DP je nastopilo 382 tek- movalcev iz 40 slovenskih karate klub- ov. DP so se udeležili tudi najmlajši tek- movalci sevniškega karate kluba HYPO Tjaša Zveglič, Tajda Košir, Tina Kolman, Domen Vavtar, Aljoša Orač, Žiga Žveglič, Rok Kuzem, Uroš Sinko- vec, Denis Vintar, Aleks Valand, Denis Suhodolčan in jasmin Dautbegovič. Konkurenca kate posamezno: Mladi Sevničanki Tajdi Košir se je v konku- renci malčic edini uspelo uvrstiti v fina- le med 8 najboljših v državi. Po prvem nastopu je zasedla osmo mesto in se prebila v veliki finale, kjer je svoj nas- top še izboljšala in na koncu zaslu- ženo osvojila odlično 6 mesto. To je bila tudi edina sevniška uvrstitev med osem najboljših katašev v posamezni konkurenci. V konkurenci kate ekipno so imeli sevniški kataši kar dve ekipi in sicer ekipo malčkov in malčic. Prvi so nastopili malčki v postavi Žiga Žveglič, Aljoša Orač in Domen Vavtar. S svojim odličnim nastopom so zasedli odlično tretje mesto in na koncu zasluženo osvojili bronasto medaljo. Naslov ekipnih državnih prvakov v tej katego- riji je odšel v Velenje. Drugače pa je bilo v konkurenci malčic. Naslov ekip- nih državnih prvakov pa je tokrat prvič v vsej zgodovini sevniškega karateja odšel v Sevnico. Naše najmlajše deklice Tina Kolman, Tjaša Zveglič in Tajda Košir so s svojim nastopom ug- nale vse svoje tekmice in na koncu zasluženo osvojile zlato medaljo in na- slov ekipnih državnih prvakov. V posameznih športnih borbah je imel sevniški karate klub Hypo pet svojih predstavnikov, vendor se je uspelo za- vihteti na zmagovalne stopničke le enemu. Jasmin DAUTBEGOVIČ je bil neizmerno vesel, ko je osvojil prvič v svoji še zelo kratki športni karieri nas- lov državnega prvaka. Jurij Orač OCVIRK, ROVAN IN ČUDEN ZMAGOVALCI BRIDGESTONE-a Kar trije motokrosisti Fun športovega Bence MX teama so na drugi dirki za Pokal Bridgestone, ki so jo pripravili na motokros progi na Rakeku, zmagali in to v obeh vožnjah. Boštjan Ocvirk je bil s svojo 80 kubično Hondo neulovljiv v obeh voinjah, vodil je vse od štarta do cilja in zasluženo osvojil svoj prvi pokal za prvo mesto v kategoriji amaterjev. Tudi Nik Rovan je med podmladkom z licencami obakrat zmagal, vendor ne povsem brez muke, saj je med starejšimi vrstniki obakrat slabše šfartal, tako da je moral prehitevati svoje tekmece. Tudi klubskega kolega Tomaža Salobirja, ki je bil dvakrat drugi in mu je le malo manjkalo, da ni bil skupni zmagovalec, saj je imel Nik težave z motorjem. Domen Jane je bil v sicer okrnjeni udeležbi na četrtem mestu, medtem ko Denis Dolinšek zaradi mavca na nogi ni nastopil. V obeh vožnjah je suvereno zmagal tudi Andrej Cuden in sicer med tekmo- valci z licencami v četrtliterskem razredu. Andrej tokrat ni odpotoval na dirko za evropsko prvenstvo v Makedonijo, saj ima čuti bolečine v hrbtenici. Tudi tokrat je spef slabše štartal, vendor kmalu pometel s konkurenti, v drugi vožnji je celo padel, tako da se je moral vse do konca boriti za zmago. Med rekreativci najštevičnejšega razreda do 125 ccm je bil Branko Povše skupno 22., med veterani Iztok Bence deseti, zbral je 15 točk, njegov klubski rival Franci Zgonc pa je bil štirinajsti in je tudi na račun svojih let zbral šest točk, obakrat pa je bil petnajsti. Boštjan Ocvirk vodi zdaj na lestvici za pokal Bridgestone, zbral je 74 točk, enako kot drugouvrščeni Podgornik, Nik Rovan vodi med podmladkom z maksimalnim številom točk - 80, Tomaž Salobir je drugi - ima 68 točk, Domen Jane pa je na petem mestu s 46. točkami, medtem ko.je njihov sponzor Iztok Bence še naprej na 11. mestu z 28. točkami. Pripravil: Goran Rovan 000? JDui iiiod OC-63 15 33 od tu in tarn ObzörniK PODROČNO TEKMOVANJE ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE Na OS Bizeljsko je sredi aprila pote- kalo tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznaje. Tekmo vanja se je udeležilo 18 učencev 6. razredov, 15 učencev 7. razredov in 13 učencev 8. razredov iz vseh os- novnih šol v občini Brežice. Tekmovalce so spremljali njihovi mentorji, vodja tekmovanja je bila Zorka Požar z OŠ Bizeljsko. Ob prihodu je udeležence gostujoča sola povabila k malici, dobili pa so tudi darilo-brošuro,ki so jo po projektni nalogi izdali na bizeljski šoli z naslovom VINOGRADNIŠTVO NA BIZELJSKEM NEKOČ IN DANES z željo, da bi mlade tekmovalce še kdaj popeljala po lepotah bizeljskih gricev,ki so že stoletja zasajeni s prelepo, žlahtno vinsko trto. Ravnateljica Vida Najger je v pozdra- vu mladim namenila vzpodbudne be- sede: "Odrasli nosimo po svetu resne obraze, postavljene cilje in številne na- črte,merimo številke in tehtamo položaje. Vi, učenci pa prinašate v svet odprte oči za oblike in barve naj- pomembnejših stvari: za mehkobo na- ročja in občutek bližine,za nasmeh in besede,za dosegljive reči.ln srečna de- žela je tista,ki ima takšne otroke,ki svojo energijo vlagajo v znanje. V vrednote, ki vam jih nihče ne more vzeti. "Vsem tekmovalcem je zaželela veliko uspeha, mentorjem pa prijetno bivanje. Zares se je začelo ob 9.uri, reševanje nalog pa je trajalo do ll.ure, ko so komisije začele s popravljanem nalog. Medtem so učenci nestrpno čakali rezultate,izgubljeno energijo pa so nadomestili z izdatnim kosilom. OB 13. URI JE BILO VSE JASNO! SREBRNA VEGOVA PRIZNANJA SO OSVOJILI: 6. RAZRED: Mateja Kovačič, OŠ Brežice; Davor Obradovič, OŠ Bizelj- sko; Janez Medvedec, OS Dobova; Miha Rainer, OS Cerklje ob Krki in Darja Gramec, OS Brežice. 7. RAZ- RED: Jaka Ogorevc, Nina Barbie in Ga- sper Ducman OŠ Brežice; Marko Balas, OŠ Artiče in Matjaž Balon, OŠ Bi- zeljsko.Na državno tekmovanje so pri- javljeni (o tern bo odločala državna tek- movalna komisija) Nina Barbie, Jaka Ogorevc in Gašper Ducman iz OS Bre- žice. 8. RAZRED: Tina Strgar, Boris Pa- tty, Boštjan Piltaver in Peter Gramc,vsi OŠ Brežice. Udeleženca državnega tekmovanja sta Tina Strgar in Boris Patty. Natja Jenko Sunčič st. 29-30. gpfll. mai 2000 Pies SLOVENIJA OPEN Na plesnem turnirju v standardnih in latinsko-ameriških plesih - SLOVENIJA OPEN, ki je potekal 13. in 14. maja v Izoli, sta se prvič na plesnem podiju med 290 tekmovalnimi pari iz 13 držav, zavrtela tudi Sebastijan Vodlan in Ana Marija Pangršič. Plesni par, ki je opravil le 2 meseca skupnih priprav, se je v kategoriji starejših mladincev med 40 plesnimi pari v ST plesih uvrstil na 14. mesto, sicer pa so nastopili tudi plesni pari »Lukca« v kategoriji Pionirji C in D. Med Pionirji D sta Dejan Baliban in Zala Zorenč osvojila 4. mesto v LA plesih in 6. mesto v ST plesih, v kategoriji C pa sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel osvojila 8.mesto v LA in 11. mesto v ST plesih, Tadej Drakulič in Katarina Račič pa 13.mesto v LA in 14. v ST piesih. Sportna zveza Brežice POSAVSKA REKREATIVNA LIGA V TENISU Lestvica po odisranem 4.kolu: 1. TC Brezina - 7 točk, 2. TK Brežice - 6 točk, 3. PLASTA Sevnica - 6 točk, 4. Brestanica - 5 točk, 5. TK Krško - 2 točki, 6. SV - 6770 Cerklje - 2 točki, 7. ROSTFREI Krško - 2 točki, 8. SDE NEK Krško - 2 točki, 9. KRŠKO 05 - 0 točk. TEN KRŠKO I Inženiring, trgovina I in posredništvo d.o.o. Ten Krško d.o.o., Podbočje 32, 8312 Podbočje objavlja razpis na območju Krškega, Sevnice in Brežic za prosto delovno mesto direktorja marketinga in prodaje. Nadomeščanje bolniškega in porodniškega dopusta za čas dveh let. Zahtevana je visoka ali višja ekonomska šola programa marketing. Dodatne zahteve: znanje angleškega jezika (govorno in pisno) in izpit B-kategorije. Kontaktna oseba: Branka Navoj, tel. št.: 0608 - 787 - 037 Zveza invalidnih upokojencev Slovenije Organizacija, ki jo zanima človek Velika Dolina, 6. maj - V soboto popoldne so se v prostorih šole sestali člani Druilva invalidskih upokojencev Brežice, pododbor Velika Doling ki deluje že okoli 22 let. Ustanovil ga je Anton Bukovinski, kmalu potem, ko je pred 25 leti bil tudi ustanovni član Društva invalidskih upokojencev Brežice, hkrati pa tudi dolgoletni predsednik. Predsednikovanje je nato prevzela za dobo 5 let Darinka Hedl. Sestanku je prisostvoval predsednik DIU Brežice Mirko Kambič. Na njem so izvolili in potrdili novo predsednico Anico Glogovšek, za namestnika predsednice potrdili Andreja Požgaja in iz vsake vasi KS Velika Dolina (Mala Dolina, Rajc, Perišče, Gaj, Ponikve, Koritno, Brezje, Cirnik, Ribnica, Laze) izbrali še poverjenika. Ti bodo predvsem vez med predsednico in clani ob aktivnostih, posredovanju informacij in pobiranju članarine. Pododbor društva šteje danes okoli 50 članov. Predsednik DIU Brežice Mirko Kambič je povedal, da je Zveza invalidskih upokojencev Slovenije organizirana po statutu, v njo so včla- njeni delovni invalidi 1., 2., in 3. ka- tegorije, vse fizično in duševno pri- zadete osebe, vključijo pa se lahko tudi družinski člani. Skratka - to je organizacija, ki jo zanima človek in je namenjena ljudem, delo v njej pa je volontersko. Pojasnil je tudi, da ZIU Slovenije razpolaga z apartmaji v Izoli, bungalovi v Termah Čatei ter apartmaji v Rogaški Slatini, Radencih, Topolščici pri Soštanju in Termah Ptuj, kjer si invalidi lahko privoščijo oddih, del stroškov za to pa pokriva Zveza iz članarine, ki ni visoka- od 500 do 700 tolarjev ter apeliral, da med sabo poiščejo in včlanijo tudi tiste invalide, ki še niso včlanjeni. Ob zaključku se je za dobro vodenje zahvalil dosedanji predsednici Darinki Hedl in jo prosil za pomoč pri delu novi predsednici, za opravljeno delo pa predlagal pisno priznanje, s čimer so se prisotni enoglasno strinjali. N. Jenko S. Mirko Kambič in Anica Glogovšek ObžorniK obvestila 34 Hotel Sremič je bil tako s predstavitvami svojih prireditev kot v poročilih o dogodkih, ki so potekali v naših lokalih, že doslej dokaj pogost gost na straneh najbolj domačega časo- pisa. Kot smo že večkrat poudarili, se trudimo, da bi živeli s krajem. Zato Vas bomo redno obveščali o prireditvah, kijih pripravljamo sami ali v sodeiovanju z drugimi soorganizatorji - vse za prijetnejše razpoloženje in zadovoljstvo naših gostov. Uprava hotela Sremič Za nami je že dolga zima in minili so štirje meseci letošnjega leta, v katerih smo pripravili kar nekaj družabnih prireditev, med katerimi naj omenimo Krški ples, veliko zabavo za valentinovo, pustovanje za otroke in veliko pustovanje z izborom najčarovnice, sodelovali smo z vinogradniki ob njihovem prazniku vina, po- skusili dobrote dalmatinske kuhinje in še bi lahko naštevali... V hotelu Sremič srečujemo tudi pomembne lokalne in državne politike in osebnosti, poseben izziv pa je pomenilo sodelovanje pri izvedbi pogostitve udeležencev izrednega kon- gresa SLS, za katere smo pripravili tudi slavnostno torto. Dobrote dalmatinske kuhinje so naši gosti lahko uživali ob glasbi in petju prove dalmatinske klape More iz Splita. IZ NAŠE PONUDBE V gostišču Tri lučke vam priporočamo domače dobrote, kot so štruklji, na razne načine pripravljeni zrezki, od po- savskesa krožnika, pljučnega medaljona "Tri lučke", do obilne plošče "Tri lučke" za dve osebi, na kateri so tri vrste mesa s prilogo. Pripravimo vam tudi gobje jedi, ribe in divjačino-. jelen, medved, srna in divji prašič s cmoki, če pa gostišče obiščete v družbi, morate vsekakor poizkusiti našo specialiteto, svinjsko šivanko. Tri lučke si vsak sladkosned zapomni po gibanici, ki jo pri- pravljamo po skrivnostnem receptu prekmurske domače kuharice, težko pa se je upreti tudi palačinkam na različne načine ali pa.pohorski omleti. Tudi za organizirane izlete z avtobusi pripravimo malice in nedeljska kosila. Mercator-Sremič Hoteli-gostinstvo Krško, d.o.o. V MAJU: Prvo sezono krških plesov bo- mo zaključili 27. maja, že 21. maja pa bomo tako na Treh lučkah kot v Hotelu Sremič s posebno ponudbo sprejeli kr- ške birmance. V sodeiovanju z Glasbeno šolo Krško bomo 20. maja ponovno pripravili predstavitev in vpis v glasbe- no šolo Krško pri Treh lučkah. V JUNIJU: V mesecu juniju bomo ponov- no pripravili že tradicionalni golaž, ki ga kuhajo znane osebnosti in katerega izku- piček je namenjen nakupu no- vega koncertnega klavirja za krško glasbeno solo. I KULTURNI I D O M I KJ* Š K O II OBVEŠČA MESTNI KINO KRŠKO VAS VAB1 V MESECU MAJU 2000: ČETRTEK, 18.5., ob 19 - NADARJENI GOSPOD RIPLEY PETEK, 19.5., ob 20 - RESNIČNA ZGODBA, drama, 111 min. SOBOTA, 20.5., ob 18 - RESNIČNA ZGODBA NEDEUA, 21.5., ob 18 - RESNIČNA ZGODBA TOREK, 23.5., ob 19 - FANTJE NE JOČEJO, drama, 118 min. SREDA, 24.5., ob 19 - FANTJE NE JOČEJO ČETRTEK, 2.5.,ob 17 - SVET IGRAČ 2, animirana druzinska komedija, 92 min. ob 19 - FANTJE NE JOČEJO SOBOTA, 27.5., ob 18 - SVET IGRAČ 2, ob 20 SIRSKI BRIVEC, romantična drama, 176 min. NEDEUA, 28.5., ob 18 - SVET IGRAČ 2 , ob 20 SIBIRSKI BRIVEC TOREK, 30.5., ob 19 - OBALA,pustolovski, 120 min. SREDA, 31.5., ob 19 - OBALA ČETRTEK, 1.6., ob 19 - OBALA V JUNIJU NAPOVEDUJEMO: PRAVICA DO UMORA, HAPPY TEXAS, POTA PO AMERIŠKO, POKAŽI Ml LJUBEZEN JEBIGA________________ Spoštovanibrolci, v dogovoru in sodeiovanju z vodst- vom Kulturnega doma Krško Vas bomo v prihodn/e redno in obširne/e kot doslej obveščali o dogajanju v našem osrednjem kulturnem prizorišču; poročali bomo o izvedenih programih, napovedovali kulturne prireditve ter Vas seznanjali s programom domačega kina in drugimi dogodki, ki jih pripravljajo v domu. ABONMAJSKE PREDSTAVE 1999/2000 24.05. ob 17. 00um LUTKOVNA IGRICA ZA OTROKE 'v izvedbi LG Ljubljana za rumeni abonma in izven, Kulturni dorn Krško 26.05. ob 19.30 uri: LIMO NAD A SLOVENIKA - komedija\i izvedbi Celjslčega gledališča za modri abonma in izven, Kulturni dorn Krško____________________________________ St. 29-30. aprll. mal 2000 35 kultura ObžofniK DOM POTREBUJE DOBREGA LASTN IKA Med institucije, ki s svojo raz- vejano dejavnostjo in z na- aaljnjimi možnostmi razvoja, seveda ob uspešni finančni podpori okolja, kar kličejo po širšem, morda regijskem sta- tusu, je vsekakor tudi Kulturni dorn Krško. V resnici pa je njegova trenutna situacija do- kaj negotova, saj je lastnik do- ma krška krajevna skupnost, ki pa (vsaj za zdaj) ne more poskrbeti zanj kot se spodobi za dobrega lastnika - t.j. za gotoviti trajnega financiranja.' Potem ko je presahnilo delno sofinanciranje programov s strani države in je tudi večja sponzorska sredstva vse težje pridobiti, uprava doma upra- vičeno pričakuje, da bi obäna kot najbolj poklicana prevze- la vlogo ustanovitelja krškega kulturnega doma kot javnega zavoda. A tu smo zopet pri lastnini in različnih (tudi poli- tičnih) interesih in pogledih na prihodnjo usodo doma. Brezupnost situacije olajiuje le dejstvo, da pri veliki večini prevladuje mnenje, da brez doma oz. njegove dejavnosti ne moremo biti oz.da je oko- lju resnično pofreben. Osrednji program doma že desetletje predstavlja abon- majski program, ki ima tri dele (modri • večerni, rumeni - otro- ški in zeleni glasbeni). O zgoraj navedeni regijski na- ravnanosti institucije med dru- gim priča tudi podatek, da je v najboljšem obdobju izpred dveh, treh let, abonmajski de lež obiskovalcev iz krške ob- čine znašal "samo" 55,3 in kar 26,3 % iz brežiške in 17,8 % iz sevniške občine. To je bilo resda obdobje, ko so zabeležili tudi rekordno število abonentov, kar 729. Dom je vsekakor prizorišče številnih kulturnih prireditev, tudi drugih dogodkov, v lans- kem letu so jih našteli kar štiri- sto! A že ves čas se dorn spopada s finančnimi težavami, za kar je po trditvah direktorja eden poglavitnih vzrokov prav v neurejenem statusu. V upravi razpolagajo s številnimi (pis- nimi) dokazi o nenehnih pri- zadevanjih za ureditev sta- tusa in razmer v domu, in če- prav je morda neko krajše ob- dobje, tudi samemu domu oz. njegovi upravi ustrezalo, da je bilo tako - en lastnik, drug sofinancer, se vsekakor v naj- večjem obdobju, zlasti pa v zadnjih letih srečuje s (finan- čnimi) težavami. Morda so prav "gasilske" poteze, ki so vsako leto znova omogoäle, da je sploh prišlo do realiza- cije programov, po drugi srrani tudi nekoliko škodile, saj si od- govorni in pristojni niso natočili čistega vina. Direktor in uprava se doslej niso posluževali skrajnih ukre- pov, četudi je situacija kdaj kli- cala po tem, tudi razpoloženje ustanoviteljev se je menjalo in prav tako naklonjenost na obäni. Vse bolj tržna usmeritev, v ka tero upravo silijo zlasti finan- čne razmere, pa so priyedle tako do dodatnih varčevalnih ukrepov, kar je terjalo še bolj vestno in striktno ravnanje zaposlenih, a hkrati zaostri- tev discipline glede uporabe prostorov s strani zu^tanjih uporabnikov, kot so Pihalni or- kester Videm, MePZ Svit, Društvo Ijudskih pevcev Ro- ženkraut, Glasbena šola Krš- ko. V domu so že nekaj časa opozarjali na sicer zelo kvali- tetno in koristno glasbeno de- javnost krike glasbene Sole, njenih orkestrov, skupin, ki uporabljajo prostore od 7. ure zjutraj do 23. ure zve- čer, ki pa povzroča vedno večje materialne stroške, ki jih sola domu ne more v celoti nadomestiti. Omenjene de- javnosti v precejšnji meri one- mogočajo tržno zanimivejše dejavnosti, kot so predavanja, seminarji in predvsem filmske predstave. Prav kino je de- javnost, za katero si uprava prizadeva povečati zanima- nje obiskovalcev in predvsem mlade vrniti v dvorano, kar pa ne gre čez noč. Krški kino ima namreč obnovljeno in sodobno opremo za razliko od vse ostale, ki je danes že zastarela ali pa je v domu spioh nimajo. To je po mne nju direktorja tudi ena od ovir, da dom ne more bolje izkoristiti možnosti na podro- čju kongresne dejavnosti, ki bi bila še posebno zanimiva v sodelovanju z bližnjim hote- lom. Četudi so bili kdaj pa kdaj očit- ki o preveč togem, nekoliko zaprtem upravljanju te insti- tucije morda upravičeni (šte- vilke sicer govorijo drugače), je zdaj očitno, da so se v up- ravi pripravljeni spoprijefi z novimi razmerami. Videti pa je, da je tokrat zaspalo mes- to, da se za dolgoročnejše rešitve ne morejo ali noče|o odločiti na občini in na kra- jevni skupnosti. V času, ko razmišljamo o novih prostorih, o obnovah in širit- vah, bo potrebno poskrbeti za dejavnost, ki sicer poteka v objektu, ki je arhitekturno gledano ostal nekakšen tor- zo, vendor je s svojim dvaj- setletnim razvojem upravičii obstoj. (S.M.) GOSPA »METUUČICA« V KRŠKEM KULTURNEM DOMU Peta abonmajska predstava modrega abonmaja v sezoni 1999/2000, tragedija v treh dejanjih - Mad- ame Butterfly, v izvedbi zbora in orkestra SNG Op- era in balet Ljubljana, 6. maja ni le zapolnila do zadnjega sedeža velike dvorane krškega kul- turnega doma, temveč je pri vseh ljubiteljih kulture, umetnosti in glasbe vsaj deloma zapolnila praznino zvrsti, ki ji v naših krajih lahko le redko prisluhnemo "Operi. Kajti časi, kakor je dejal direktor in umetniški vodja Opere dr. Borut Smrekar, sicer pa rojak iz Kostanjevice, ki si je tudi sam ogledal predstavo v Krškem, niso naklonjeni ne njim kot izvajalcem in s® manj organizatorjem tovrstnih prireditev: »Zato je potrebno izreä priznanje ne le nastopajoclm ume- ¦nikom in vsekakor prizadevnemu organizatorju Kulturnemu domu Kriko in gospodu Moškonu, ki le predstavo pripeljal na krški oder, temveč tudi sPonzorju, ki je s posluhom za kulturo gostovanje omogočil - Zavarovalnici Triglav d.d., OE Krško.« (B.M.) Med abonmajskimi predstavami v kulturnem domu pogosto pripravijo razstave in predstavitve za svoje obiskovalce. Tako je bilo tudi po zelo dobro sprejeti predstavi Balkanski špijon, ko so si tako igralci kot obiskovalci lahko ogledali razstavo cvetličnih aranžmajev s pirhi in in klobuki krške slikarke Jožice Petrišič. ObžorniK obvestila 36 LUKEC SHOP Ascncija LUKEC d.e.o. Družba za kulturno- izobražcvalno dejavnost in prosti čas Bohoričeva 19, 8970 Krške Tel. 4905145, 4905167,4929694 fax: 4905166, Mebitel: 041 663-058, 041 433-380 E-mail: a3encijajukec@hotmail.ce1n Obveščamo vse xainteresirane, da opravljamo nakupovalne prcvoze in sicer v Avstrijo (Pelkcmarkt), Italijo (Trbix) in Madarsko (Lenti). CENA PREVOZA JE 3.500,00 511 NA OSEBO. Prosimo vas, da se prijavite na igoraj navedene telefonske številke. POSAVSKI 0B20RNIK JE NAJBOLJ DOMAČ ČASOPIS, KER 6A DOBIVA IN BERE NAJVEČ LJUOI V POSAVJU! Regijski pospeševalni center Posavje, Zavod; Garancijski sklad Posavjc (v nadaljevanju: RPC GS) v sodelovanju z bankami podpisnicami pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju malesa gospodarstva RAZPIS - povzetek dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malcga gospodarstva na obrnočju občin Brežice, Krško in Sevnica Pogoji za dodeljevanje dolgoročnih posojil in garancij: Višina posojila: od najmanj 1.000.000 SIT do največ 10.000.000 SIT Potrebni 'astni viri: najmanj 30 % glede na celotno investicljo Obrestna mera posojila: TOM + 4,0 % letno Stroški posojila: 0,5 % od zneska odobrenega posojila enkratno (najmanj 15.000,00 SIT) Stroški obdelave: 5.000,00 SIT za posamezno vlogo Odplačilna doba posojila- do 5 let (z možnostjo polletnega moratorija) Zavarovanje posojila.- - prosilec lahko zavaruje prejeto posojilo z garancijo RPC GS v višini 50 % odobrenega posojiia, 50 % pa v skladu s pogoji banke ali -100 % v šlcladu s pogoji banke Vse podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in Vloge za odobritev posojila in garancije Garancijskega sklada Posavje lahko prosilci dobijo na naslednjih mestih: REGIJSKI POSPEŠEVALNI CENTER POSAVJE, Cesta krških žrtev 23, Krško (tel.: 488 10 40) LOKALNO PODJETNIŠKI CENTRI: - Podjetniški center Krško, Bohoričeva 9, Krško (tel.: 232 220) - Razvojni center Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice (tel.: 600 680) Rok za prijavo: od objave do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev. Vloge prispele na razpis bo kreditni odbor GS obravnaval enkrat mesečno. Regijski pospcševalni center Posavje, Zavod Garancijski sklad Posavje TTN AŽE.LIM RRLE.JE.MATI I I Mm\. Al EOSAVswlT/ t. P0SAVSKE JLyxjL^ObzorniK novice Ime in priimek____________________ naslov ______ pošta _______ telefon_______________fax_______________ a) - Posavski obzornik in Posavske novice ._. izvod(ov) b) - Posavski obzornik___izvod(ov) (ustrezno obkroži) ¦ c) - Posavske novice „_ izvod(ov) Stroške pošiljanja za leto 2000 (1.000 SITza Posavski obzornik, 885 SITza Posavske novice oziroma 1.885 za oba časopisa) bom(o) poravnai(l) v 8 dneh po prejemu računa) Kraj:__________________;_________Datum: _____________________ Podpls: __________ ObzorniK :.,', = - P»SAVSKE novice Posavski obzornik in Posavske novice izdaja Kulturno društvo Obzorje v Krškem za območje občin Sevnica, Krško in Brežice. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997, prva števiika je izšla 15. decembra 1997. Posavske novice so posebna informativna izdaja Posavskega obzornika. Glavni in odgovorni urednik vseh izdaj: Silvester Mavsar. Za točnost podatkov v občinskih informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. NASLOV: p.p. 288, 8270 Krško Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Tel. in faks: 0608-20320. El. pošta: posavski.obzornik@siol.net IZHAJANJE Posavske novice izhajajo vsakega 30. v mesecu, Posavski obzornik pa vsakega 15 v mesecu. NAROČILA Obe ediciji sta brezplačni, naročite pa ju lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo: za izvod Posavskih novic - 858,00 tolarjev/ letno in za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno oziroma 1.858,00 tolarjev za obe ediciji. ŽR pri APP Krško: 51600 - 678 - 72359. OGLAŠEVANJE: Posavske novice (časopis): Cena za 1 cm v stolpcu znaša 1.000 tolarjev (barvni 1.500 tolarjev). Posavski obzornik (revija): Cena za 1 cm v stolpcu 1.500 tolarjev (barvni 2.000 tolarjev). V ceni ni 19 odstotni DDV. Ostali pogoji cglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI do dvajset besed 1.000 tolarjev. Mali oglas, naročen v eni izmed edicij, bo po želji brezplačno objavljen tudi v naslednji izdaji druge edicije. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti ali na disketi, zapisane v pro- gramskem jeziku Word. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik pred uredništvom na Valvasorjevem nabrežju 5 v Krškem ali na dopisništvu v Breiicah, Cesta prvih borcev 11. Labod POMLAD V PRODAJALNAH I LABOD A jj I id Vabljeni ste v Labodovo prodajalno na Cesti i julija 28 v Rrškei vsak dan led 8, in 20, uro in ob sobotah med 8. in 13, uro. REKA sava ^»--novavto za nove cas§J ® AvtotoehfiMc PRODAJNI SALONI v Krškem, Bohorlčeva 10, Tel.: 0608/232 117 v Brezica , Tovamiska 1O# Tel.: 0608/62 109, 632 42 v , Kvedrova 25, Tel.: 0608/41 789 AiM^BPHPHcJiJ \Losw Nlir I ^ f •, . 6ld^PILNlc5TliJL ^ Ä* v-ii»™—r -^i^Aß-U ZA žiVtf MEJ^?, ""^r^onr*innr\nn iT'nnr'TT'n nnr^fSnnr^ Cesta I jvlija 17,8270 KRSKO.Tel. fax (Mol: 07/4921469 IlllflliilffiE s{jcso)nn;n Hnu; i -.— i VZAJEMNIZAUP/ VEČ KOT MILIJON ZAVAROVANCEV VZAJEMNA. * F , VZAJEMNA Zdravstvena zavarovalitica, d.v.z. je s 1. decem- brom 1999 svojo ponudbo zdravstvenih zavarovanj dopolnila z iz- vajanjem dolgoročnih doživljenjskih prostovoljnih zdravstvenih zava- rovanj za doplačila. Ker so dolgoroaia zdravstvena zayaro- vanja z rezervacijami za starost novost na zavarovalnem trgu in prinašajo bistvene spremembe v sistem zdravstvenega zavarova- .nja, bi vam radi pojasnili vse njihove prednosti. Po vsebini se ta zavarovanja ne razlikujejo od kratkoročnih zavaro- vanj. Predmet obojih so zavarovanja za doplačila. Doplačilo je zne- sek razlike med vrednostjo zdravstvene storitve, zdravil, tehničnih pri- pomočkov, zobno-protetičnih nadomestkov..., ki je zavarovancem za- gotovljen iz obveznega zavarovanja, in celotno vrednostjo zdrav- stvene storitve, ki je pravica iz obveznega zavarovanja. Dolgoročna zavarovanja rp \ rr IA " VZAJEMNA je doslej izvajala le kratkoročna prostovoljna zdrav- -¦ stvena zavarovanja za doplačila, ki so se sklepala za največ 5 let, medtem ko se dolgoročna doživljenjska zavarovanja sklepajo za vse zavarovančevo življenje Na ta način zavarovanci preko med- generacijske izravnave stroškovtudi v poznejšem življenjskem obdob- ju, ko so stroški njihovega zdravljenja predvidoma najvišji, plačujejo sprejemljivo zavarovalno premijo. V tem obdobju porabljajo v mlajših in večinoma bolj zdravih letih pridobljene rezervacije. Zato je pri dolgoročnih zdravstvenih zavarovanjih odločitev, kje se zavarovati oz. pri kateri zavarovalnici se postarati, zelo pomembna, saj na ta na- čin zavarovalnici zaupate svojo dolgoročno zdravstveno varnost. Kajti, nobena rezervacija ne more nadomestiti visokih rizikov v sta- rosti, zato so stabilnost ports el ja zavarovalnice, medgene- racijska vzajemnost (ko se postaraš, nosijo del tvojega rizika, ki ga ni mogoče nadomestiti z rezervacijami, preostali zavarovanci, ta- ko kot si ti pred tem prispeval za starejše in bolj rizične zavarovance) in vzajemnost (dobiček se zavarovancem vrača v obliki stabilnih premij oz. se usmerja v rezerve zavarovalnice, kar zagotavlja dolgo- ročno in stabilno poslovanje) izjemnega pomena. Višina premije je odvisna od vstopne starosti zavarovanca Druga razlika med kratkoročnimi in dolgoročnimi zavarovanji je v tem, da je pri dolgoročnih zavarovanjih premija odvisna od » vstopne starosti zavarovanca. Premijski cenik vsebuje šest sta- rostnih razredov in od starosti zavarovanca ob sklenitvi zavarovalne police je odvisno, v kateri starostni razred bo vključen. Vsekakor je vaša prednost, kot zavarovanca, da clmprej sklenete dolgoročno doživljenjsko zavarovalno polico in se tako vključi- te v nižji starostni razred, v katerem je premija ugodnejša. Ko ste že vključeni v zavarovanje in v ustrezni starostni razred z določeno os- novno premijo, ostanete v tem razredu do izteka zavarovanja, ne gle- de na svojo dejansko starost. Ker se pri VZAJEMNI dolgoročna zava- rovanja sklepajo za vse življenje, si tako že ob sklenitvi police zago- * tovite, da boste v kasnejših starostnih obdobjih plačevali nižjo premi- jo, kot bi jo, če bi šele takrat sklenili omenjeno polico. v> Rezervacije za starost Tretja pomembna novost pa je, da imajo dolgoročna zavarovanja v premijo vključene rezervacije za starost. To pomeni, da zavaro- vanci del premije namenjajo v rezervacijski sklad zavarovalnice in si na ta način omogočijo nižjo zavarovalno premijo tudi v kasnejših živ- Ijenjskih obdobjih, ko so stroški za njihovo zdravljenje zelo visoki. _ Vendor je ustvarjanje takšnih rezervacij možno le, če je zavarovanje sklenjeno za vse življenje, in ne le za določeno obdobje trajanja, npr. 10 ali 20 let, saj bi zavarovanci pri časovno omejenih zavarovanjih rezervacije porabili že v mlajšem, bolj zdravem življenjskem obdob- ju, po poteku obdobja zavarovanja pa bi se njihove rezervacije v ce- loti izčrpale (zavarovalnica pa do zavarovanca ne bi imela nobenih obveznosti več). Zavarovanec bi tako v kasnejšem življenjskem ob- dobju ostal brez rezervacij za starost, s čimer bi bili ogroženi njegova socialna in zdravstvena varnost. Ce pa bi po poteku zavarovanja ho- tel vnovič skleniti isto zavarovanje, bi bila njegova vstopna starost bi- stveno višja, s tem pa tudi zavarovalna premija. Zaradi navedenega je ponudba dolgoročnega doživljenjskega zdravstvenega zavarovanja pri VZAJEMNI bistveno ugodnejša. Možnost prekinitve pogodbe dolgoročnega zavarovanja Ne glede na to, da se zavarovalna pogodba sklene doživljenjsko, se lahko na željo zavarovanca tudi predčasno prekine. Postopek preki- nitve je enak kot pri zavarovalnih pogodbah, sklenjenih za več kot 5 let. Z doživljenjskim izračunom rezervacij za starost so tako zaščitene le pravice zavarovancev, katerim omenjene rezervacije omogočajo dolgoročno zdravstveno varnost, če to želijo. ! V/..JIJ Predčasna prekinitev kratkoročnih zavarovalnih polic Vse kratkoročne zavarovalne police, ki jih imajo zavarovanci že skle- njene, ostanejo veljavne in nespremenjene do njihovega izteka. Po iz- teku kratkoročnih zavarovalnih polic pa bo možno skleniti izključno dolgoročno doživljenjsko zavarovalno polico. Kratkoročno zavarovalno polico pa lahko prekinete tudi že sedaj in sklenete novo dolgorocYio zavarovanje. Če to želite, nam posredujte ime in priimek, naslov ter dafum rojstva. Na po- dlagi prejetih podatkov bomo za vas oblikovali ustrezno ponudbo in če se boste z njo strinjali, vam bomo na osnovi podpisane ponudbe sklenili dolgoročno zavarovalno polico, morebitno predhodno kratkoročno polico pa predčasno prekinili. / / i i Posebej priporočamo, da si v letu 2000 uredijo dolgoročno zavarovalno polico vsi zavarovanci, ki so stari do 35 let. ENAJST RAZLOGOV, zakaj zaupati zavarovanjem mzervadjamiVZAJEMNE: s Ker so zavarovanja VZAJEMNE strokovno pripravljena in sklad- na z ureditvijo tovrstnih zavarovanj v EU. Ker ustanovitelj VZAJEMN6, Zavod za zdravstveno varstvo Slo-venije (ZZZS), s svojo dolgoletno tradicijo in strokovnim znanjem I prispeva h kakovosti zavarovanj VZAJEMNE. | Ker postanejo zavarovalci člani družbe in lahko preko organov upravljanja vplivajo na njeno po- slovanje in uresničevanje ciljev v interesu zavaro- vancev Ker ima VZAJEMNA kot družba za vzajemna zavarovanja cilje poslovanja, ki ščitijo dolgoroč- ne zdravstvene in socialne interese zavarovan-cev. Ker VZAJEMNA pogodbeno sodeluje z ZZZS, kar ji omogoča kakovostnejše delo in zaradi ra- cionalnosti dela nP je stroške poslovanja. Ker je VZAJEMNA skupaj z ZZZS vzpodbudi-la zakonske spremembe v smeri zaščite javnega interesa dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in uvedbe izravnalnih shem, ki bodo preprečile in- validno in omogočile pravo konkurenco na po- droqu zdravstvenih zavarovanj, ki bo temeljila na nizkih stroških poslovanja, kakovosti storitev in pri- jaznosti za uporabnika. Ker se VZAJEMNA zavzema za jasne pogoje zavarovanj ter jasne odgovore skleniteljem za- varovanj in zavarovancem o vsebini njihovih za- varovanj. Ker se VZAJEMNA zavzema za večji nadzor države nad dopolnilnimi zavarovanji v smislu zaš- čite interesov zavarovancev. Ker se VZAJEMNA zavzema za uveljavitev strokovnih rešitev na podroqu zdravstvenih zava- rovanj, ki bodo v interesu zavarovancev. Ker VZAJEMNI zaupa ze preko milijon sto tisoc zavarovancev, v Posavju pa je to število še posebej visoko. Ker se pri VZAJEMNI vse presežke prihodkov nad odhodki vrača v sistem zdravstvenega var- stva za namen zdravstvenega zavarovanja zava- rovancev. Prepričajte se sami. Z veseljem vam bomo nudili vse ustrezne strokovne informacije in vam poma- gali, da bo vasa odločitev prava in najboljša za vas. ^Jg*\ \f I | f* I 4" L3| brezplačno telefonsko kevilko in se dogovorite za nakup ^L I 111 II I ^BŠH Brezplačrio Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dorn. Paket vključuje digitalni telefon, \^H|^^ ki omogoča izpis številke I^HjHp kličočega, paket SiOL ^1^ / a dostop do internets modern ISDN ter nadgradnjo analognega prikJjučka v prikljuČek ISDN. Brezplačna prikljuČitev tetmtnalske oprerrte je zagotovljena! S ^rKfr\s\ se stroški Vašega pogovora roe sprernenijo. Hitrost prenosa poöatkov se poveča. I Cenaje 49.900,00 SIT Zdaj je cas! i TelekomVJ Slovenije 28. TEDENCVIČKA Kostanjevica na Krki od 26. do 28. maja 2000 PETEK, 26. maja 18.30 Povorka s prikazom vinogradniških opravil 19.00 Otvoritev 28. Tedna cvička 19.30 Večerni program z ansamblom Slapovi in gosti SOBOTA, 27. maja 10.00 Program, v katerem sodelujejo društva z območja dežele cvička SOBOTA, 27. maja_ 18.00 Izvolitev Cvičkove princese KOPALISCE OTOK 19.00 19.00 Kronanje Kralja cvička ^ , TX oK°"Cf^: 20.00 Večerni program z ansamblom Tinkara K^aDc ^ ^^ T . . ei i • *• DMP, KUT Gas, Lo zeta Slaka in öosti 4 ^ Z Kovaci... NEDELJA, 28. maja 10.00 Skupščina Zveze društev vinogradnikov Dolenjske "f 13.00 Popoldanski program z ansamblom ^ ^: Franca Potočarja in gosti 14.00 Vinogradniške igre * 20.00 Zaključek 28. Tedna cvička Za prireditve v okviru 28. Tedna cvička NI VSTOPNINE!