ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna Pretežno oblačno bo, občasno bo rahlo deževalo ali snežilo. rV o 58 let številka 51 četrtek, 22. decembra 2011 1,50 EVR IIAIMO VELENJE Dnevi pred božičnimi in novoletnimi prazniki so polni pričakovanja. Otroke razveseli vsak dogodek, ki jih v teh za zabavo sicer ne prav prijaznih časih spravi v smeh in dobro voljo. To pa velja tudi za odrasle. Za 8. praznični sejem, ki je v soboto poskrbel ne le za zanimivo ponudbo na stojnicah, ampak tudi pester in raznolik program na prazničnem odru, lahko rečemo, da je uspel v mestu pričarati pred-praznični utrip. Klovnesa Petra Markovič je očarala gledalce in jih pritegnila, da so čarali skupaj z njo. Danes je moderno obhajati rojstni dan. To je nekaj tipično človeškega. Saj je samo človek bitje, ki se zaveda, da je bil rojen, da ima svoj izvor v drugem. Zato praznujemo rojstni dan povezani s svojimi sorodniki in prijatelji. Spominjamo se tudi rojstnih dni oseb, ki so za nas pomembne osebnosti. Ta spomin nas popelje daleč nazaj. Tako vemo Slovenci za rojstni dan Prešerna, Slomška, Trubarja idr. Obhajamo pa tudi obletnice, ki so povezane z našo narodovo identiteto. Slovenci obhajamo letos 20-letnico osamosvojitve, to je obletnica vrednote, po kateri so naši predniki hrepeneli stoletja. Prav tako obhajamo letos 160-letnico Mohorjeve družbe - prve slovenske knjižne založbe. Da, velikokrat se v našem vsakdanjem življenju ponovi beseda »obletnica«. Kadar nam je ta besda v ponos in izraža dostojanstvo človeka, jo še posebej spoštujmo! Pred več kot 2000 leti seje zgodil Božič - rojstvo Deteta, ki je bilo položeno v borne jasli. Detetu so dali ime Jezus. Betlehemski pastirji so ob tem dogodku zaznali veliko svetlobo. To je bil predokus tiste svetlobe, ki jo je Jezus razodeval pri svojih 30 letih, ko je kot Učitelj hodil po Palestini. Ko praznujemo Božič, Jezusov rojstni dan, se spominjamo, kako je Bog začel v otroku svete noči razodevati sebe kot eno samo ljubezen, ki se daruje za druge, kot luč, ki hoče razsvetliti vsakega človeka. Tako dela tisti, ki gradi na veličini človeka, ki človeka ljubi. Vsakoletno obhajanje Božiča je znamenje, da Svetloba svete noči še ni ugasnila. Božič je praznik, ki nas uči verovati v moč ljubezni. Naj nam pomagajo sprejeti in v novem letu 2012 živeti božično sporočilo besede, ki jih je o Božiču zapisal naš pesnik France Prešeren v Krstu pri Savici: »... Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! ... da ljubit mor'mo se, prav' uk njegovi...« t a ftAi Sreča je v drobnih rečeh. Vesel in Uredništvo /\ * * Od 1. do 31. decembra 2011 super ugodni dnevi v Telekomovih centrih po vsej Sloveniji. Obiščite Telekomove centre, kjer vas v decembru poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni praznični popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme. TelekomSIovenije 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 22. decembra 2011 Rajko Djordjevič lokalne novice 21 let VTV 17. decembra je minilo 21 let, odkar je začela oddajati VTV, takrat še kot Velenjska televizija. 3. decembra 1993 je postala regionalna VTV Vaša televizija, 3. decembra 1999 so se vselili v novo VTV hišo, 14. decembra 2010 točno ob 21.45 minut je VTV začela oddajati digitalni signal v lastnem multipleksu. Dejstvo, da je programski cilj VTV Vaše televizije naravnan k sprotnemu poročanju in obveščanju o dogajanju v več kot 50 občinah na območju savinjsko-šaleške, celjske in koroške regije ter Kozjanskega in Obsotelja, narekuje tudi programske vsebine in prinaša aktualne novice iz gospodarstva, izobraževanja, politike, verstvaa in drugih področij. »V želji biti programsko čim bolj pestri in raznoliki, pripravljajo tudi nekaj novih oddaj, nekatere od njih bodo prišle v eter takoj po novem letu. Zato spremljajte program VTV Vaše televizije, da ne boste kaj pomembnega zamudili!« pravi direktor in glavni in odgovorni urednik Rajko Djordjevič. Donirajte del dohodnine Ljubljana, Velenje - Do 31. decembra se lahko davčni zavezanci odločijo, da del dohodnine (0,5 %, 0,4 %, 0,3 %,0,2 % ali 0,1 %, seštevek ne sme presegati 0,5 %), ki bi sicer ostala v državnem proračunu, namenijo za financiranje splošno koristnih namenov, upravičencem do donacije. Seznam z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko je objavljen na spletni strani Davčnega urada Republike Slovenije. Za ta namen zavezanci izpolnijo obrazec in ga pošljejo pristojnemu davčnemu uradu. Tistim, ki so obrazec že kdaj oddali in želijo, da gre del njihove dohodnine isti organizaciji, ni treba narediti ničesar, tisti, ki bi želeli prihodnje leto del dohodnine nameniti komu drugemu, kot so jo doslej, pa morajo obrazec vložiti na novo. ■ mkp Izmenjava učencev Šmartno ob Paki - Pretekli teden se je na upravi Občine Šmartno ob Paki in na šmarški osnovi šoli mudila delegacija mesta Novo selo iz občine Vrnjačka Banja. Kot je znano, so v nekdanji skupni državi obstajale prijateljske vezi med takratno občino Velenje in že omenjeno srbsko občino. Hkrati sta vezi stkala tudi takratna Krajevna skupnost Šmarno ob Paki in mesto Novo Selo. Letos poleti so slednji vezi ponovno obudili. Takrat se je porajala tudi ideja o izmenjavi učencev osnovnih šol. Vse kaže, da bodo januarja prihodnje leto imeli učenci iz Srbije šolo v naravi v Šmartnem ob Paki. Uporabili naj bi prenočišče in zmogljivosti tukajšnjega javnega zavoda Mladinski center, na Golteh izvedli šolo smučanja, v popoldanskem času pa bi izvajali pouk slovenskega jezika ter športne in družabne aktivnosti. Konec meseca maja 2012 pa naj bi jim šmarški osnovnošolci obisk vrni. V šoli v naravi v občini Vrnjačka Banja naj bi izvedli tečaj plavanja in še nekatere aktivnosti. Občinsko vodstvo ocenjuje, da je ideja zanimiva, pomenila pa bi popestritev šolskih programov in še česa. ■ Tp Prihaja gripa Za zdaj brez izgube Celje, 19. decembra - Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je na novinarski konferenci v ponedeljek med drugim povedalo, da je bilo iztekajoče se leto za tretjo največjo slovensko bolnišnico manj »turbo-lentno« kot predhodno. Za zdaj posluje bolnišnica še brez izgube, ne vedo pa, ali bo tudi leto 2011 sklenila brez rdečih številk. Skrbijo jih predvsem neplačane storitve specialistične urgentne dejavnosti v višini 170 tisoč evrov in zavrnjeno predlagano prestrukturiranje programa CT dejavnosti. V letošnjih 9 mesecih so v največji zdravstveni ustanovi v celjski regiji zdravili 27 tisoč bolnikov ali za 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju in opravili za 4 odstotke več (234 tisoč 500) specialističnih ambulantnih pregledov. V precejšnji meri jim je uspelo zmanjšati tudi čakalne dobe. Leto 2011 bo -je povedal strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar - zaznamovalo tudi nekaj strokovnih dosežkov. Napovedi za prihodnje leto so - po mnenju direktorja bolnišnice Marjana Ferjanca - vse prej kot obetavne. Meni, da bo potrebno ljudem povedati, da ob nadaljnjem zmanjševanju denarja ne bodo mogli več zagotavljati dosežene ravni zdravstvenega varstva. »Rezerv ni oziroma so minimalne. Bolnišnica Marjan Ferjanc (prvi z desne) in Franc Vindišar na novinarski konferenci ni tovarna, ki bi lahko izločila neku-rantne artikle. Mi imamo opravka z bolniki,« je še dejal Marjan Ferjanc. Več o poslovanju bolnišnice v tem letu in pričakovanjih v letu 2012 pa v naslednji številki Našega časa. ■ Tp Novo vodstvo Nazarje - Eno najuspešnejših podjetij v regiji Saša in tudi širše - tovarna BSH Hišni aparati Nazarje - ima od nedavnega novo vodstvo. Rudolfa Kloetscherja in An-dreasa Liebla sta zamenjala Gerald Schmidt in Peter Eisermann. Slednji je postal direktor tehničnega področja, Schmidt pa je prevzel nalogo generalnega direktorja. Od dosedanje »vodstvene garniture« je ostal le Boštjan Gorjup, direktor gospodarjenja. Kloetscher (v BSH Hišni aparati Nazarje je bil na vodstvenem položaju blizu 4 leta) in Liebl, ki je bil v tovarni 5 let, nadaljujeta svojo uspešno kariero na novih nalogah znotraj koncerna Bosch. V BSH Hišni aparati Nazarje so z letom, ki se izteka, zadovoljni. Izdelali bodo več kot 6 milijonov 840 tisoč aparatov ali za 4 odstotke več kot predhodno leto, vrednostno pa jim to prinaša 15 odstotkov več kot leta 2010. ■ tp Vodstvo BSH Hišni aparati Nazarje: od leve proti desni: Boštjan Gorjup, Peter Eisermann in Gerald Schmidt V Šaleški dolini je bil prejšnji teden laboratorijsko dokazan primer, ki kaže, da lahko nanjo računamo Velenje, 16. decembra - Sezonska gripa se v izbruhih pojavi skoraj vsako jesen in zimo. Konec prejšnjega tedna je v Šaleški dolini še ni bilo zaznati, laboratorijsko je bil dokazan le en primer, ki pa nakazuje, da lahko v prihodnjih tednih nanjo resno računamo. Vročinska stanja, ki so se pojavila, potrebne so bile tudi hospitalizacije otrok, so bile povzročene z drugimi virusnimi obolenji in ne z gripo, pravijo v velenjskem Zdravstvenem domu, kjer svetujejo cepljenje. To je edina prava zaščita proti gripi, drugi ukrepi so »podporni«. Treba pa se je cepiti čimprej. »Na učinek cepljenja je treba čakati 10 do 14 dni in glede na to, da je bil primer gripe že dokazan, svetujem ljudem, da to cepljenje opravijo,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med. Pravi, da je zadnja leta zanimanje za cepljenje postopno naraščalo, letos pa je občutek, da je tega manj. Tako ocenjujejo tudi v drugih slovenskih regijah. »Ne vem, kaj je zrok a to. A naložba v cepivo je kljub krizi dobra naložba. S tem veliko naredimo za zdravje in želel bi, da bi to postalo norma.« ■ mkp Začetku novega in koncu starega naproti Pomeni tudi naše »rojstvo« kaj novega -Boj za EPK - Saša in Celje v Žalcu - Od tu in tam V pričakovanju nedeljskega rojevanja novega, od katerega mnogi vsako leto pričakujejo kaj dobrega, tudi veliko naših ljudi zanima, ali lahko tudi od sodobno rojevanje novega, ki se te dni dogaja pri nas, pričakujemo kaj dobrega. Kaj boljšega od sedanjega. In mirnejšega. To naše rojevanje se ne dogaja ob jaslih, čeprav tudi ob vsakem takem dogodku mnogi natolcujejo, da bo tudi nova garnitura, ki bo prišla na oblast, postlala najprej sebi in svojim in jih pripustila k jaslim ali h koritu. Za nasprotje od tistega dogajanja pred več kot dva tisoč leti se mnogi bojijo, da pri nas k jaslim in novorojenčku - novi vladi - ne bodo pustili pravih modrecev. Taki so domala vedno bili in menda vedno bodo odrinjeni od mesta, kjer se rojeva nova politika. In to kljub temu, da vsaka nova oblast poudarja, da bo prisluhnila vsem, ki imajo kaj povedati. Pa se še tistih, ki imajo kaj pokazati, izogibajo. Verjetno pa se ob vseh negativnostih redko zgodi, da bi se še v času, ko vodstveno telo še ni ukrojeno, toliko pogovarjali o modi. Ali je prav, da je ljudstvo kljub krizi odeto v primerno lepa oblačila, ali lahko nosi tudi navadne trenirke. Kljub temu da mnogi poudarjajo, da smo narod športa in športnikov ter seveda tudi športnic, nekateri pri nas opozarjajo, da ni dobro nositi trenirk. To oblačilo je naenkrat dobilo negativen predznak. Kultura pač taka! bi kdo dejal. Čeprav v tem primeru niso nekulturni tisti, ki taka oblačila nosijo, ampak taki, ki jim gredo taki s športnimi oblačili v nos. Pri nas se kulturno nekulturna mnenja krešejo tudi tam, kjer za nekultu-ro naj ne bi bilo prostora. Projekt Evropska prestolnica kulture se srečuje s toliko težavami, da nekatere že resno zanima, ali ga bomo res izpeljali tako dobro, kot so ga partnerska mesta z Mariborom na čelu zasnovala. Pri tem so pogosto najbolj kritični tisti, ki to dogajanje opazujejo od zunaj. Morda pa tudi res drži, da so nekateri v ta projekt zagrizli s prevelikimi očmi, ob krizi, zaradi katere se malha ne polni tako lahko, pa se zdijo nekateri projekti prebahavi. Verjetno pa imajo prav tudi tisti, ki menijo, da ni najbolj primerno, da je Maribor hkrati nosilec dveh pomembnih mednarodnih projektov: EPK-ja in Univerzijade. V teh predprazničnih dneh se na »obračunskih« srečanjih dobivajo predstavniki raznih družb in organizacij ali drugačnih asociacij. Nekje med Sašo in celjsko pokrajino, v Žalcu, so se dobili predstavniki obeh gospodarskih zbornic, regijske agencije našega širšega statističnega območja, pa še direktorji in poslanci so bili zraven. Za kakšne poglobljene analize stanja ravno ni bil čas, prisotni, kolikor jih je bilo, pa so vseeno »kakšno rekli«. Za nazaj in naprej, nekateri še čez koga, kije bolj oddaljen. V Spodnji Savinjski dolini na novi razpravi o suhih zadrževalnikih spet niso pozabili reči, da bi imeli od tega koristi v Celju in nižje, da jim ne bi tekla voda v grlo, bi pa mnogih na drugačen način tekla voda v grlo zaradi teh zadrževalnikov. Tokrat sta se jim pridružila še celjski župan in vodja občinskega odbora, kije pristojen za tovrstne zadeve. Družno so kakšno rekli čez državo, pa tudi, da bi se hkrati s projekti bilo treba dogovoriti tudi o zadeva v zvezi z odškodnino. Da niso enotni niti sami v Spodnji Savinjski dolini, pa kaže dogajanje ob žalskem javnem komunalnem podjetju, kije pristojno za to območje. Pa ni šlo za kak problem delovanja, ampak za preimenovanje. VKomeko, komunalno in ekološko dejavnost. Preboldčane je zmotilo, da je izpadlo »javno podjetje«, to pa bi lahko po njihovem tudi potihoma pomenilo, da se bi lahko v to podjetje »vtihotapila« kakšna privatizacija. In so rekli ne. Bolj složni so bili pred dnevi ljudje pod Pohorjem. V bitki za svetovni pokal v smučarskih tekih se je spet pokazala trma Pohorcev, kot se je pred leti že, ko so reševali Unior in kasneje gradili športni center Rogla. In so kmetje s traktorji prevažali sneg in rešili tekmo. Z rahlim sneženjem se jim je zahvalila celo narava. Moda pa bo ta po prvem poskusu v noči z nedelje na ponedeljek bolj radodarna še ob bližajočih se praznikih. ■ k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU V ospredju gospodinjski aparati V Gorenju so včeraj sklenili letošnje poslovno leto, ki je bilo kljub krizi uspešno - Sprejeli so nov strateški načrt za obdobje do leta 2015 - Kar 90 odstotkov prihodkov bodo dosegli s prodajo gospodinjskih aparatov in storitvami za dom -Načrtujejo rast v povprečju 3,8 odstotkov letno, kar je več, kot načrtuje evropski trg Mira Zakošek Velenje, 20. decembra - V Gorenju so letošnje poslovno leto sklenili že včeraj. V ponedeljek je zasedal nadzorni svet, v torek pa so pripravili novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik uprave Franjo Bobinac in član uprave za finance in ekonomiko poslovanja Marko Mrzel ocenila letošnje poslovne rezultate kot uspešne. »Računamo, da bodo letošnji rezultati z vidika razmer, v kakršnih smo poslovali, in trgov, ki so še vedno zahtevni, dobri. Predvidevamo, da bomo leto sklenili z več kot 9 milijoni čistega dobička, operativnega dobička bo okoli 38 milijonov evrov, pomembno pa je tudi, da bomo ustvarili prosti denarni tok v višini 11 milijonov evrov,« je med drugim dejal Franjo Bobinac. Glede na spremenjene okoliščine so v Gorenju pripravili nov strateški načrt za obdobje do leta 2015. Načrt je nadzorni svet tu- Kljub krizi letos 9 milijonov dobička di že potrdil. Kljub krizi, ki bo verjetno še vedno trajala, ga zastavljajo ambiciozno. Še bolj se bodo osredotočili na temeljno dejavnost, proizvodnjo gospodinjskih apa- ratov in storitve za dom, kar bo leta 2015 predstavljala 90 odstotkov njihovega poslovanja. Izboljšati nameravajo vse kazalce poslovanja, dobičkonosnost naj bi se povečala kar za 5 odstotkov, prihodki od prodaje pa v letu 2015 na milijardo in pol evrov. Povprečno načrtujejo v prihodnjih štirih letih 3,8-odstotno rast proizvodnje in demografskim spremembam, tehnološkim trendom, ekološki ozaveščenosti in zdravemu slogu življenja. »Z novo strategijo smo začrtali pot za ustvarjanje trajne vrednosti za naše stranke oziroma kupce, delničarje in zaposlene. Še najboljša strategija na papirju ostane iluzija, če se jo ne izvede, za- 90 odstotkov prihodkov z gospodinjskimi aparati in storitvami za dom Franjo Bobinac in Marko Mrzel prodaje, kar je precej več, kot predvideva evropski trg. V tem obdobju nameravajo tudi za kar 40 milijonov evrov zmanjšati zadolženost. Kar tretjino izdelkov nameravajo prodati na trge zunaj Evrope, ki bodo predvidoma v prihodnjem obdobju dosegali višjo rast, svoje izdelke pa prilagajajo spremenjenemu obnašanju potrošnikov, Večjih odpuščanj ne predvidevajo Vsake toliko časa se pojavijo govorice, da nameravajo v Gorenju odpuščati. Franjo Bobinac jih zavrača in pravi, da v letu 2012 večjih odpuščanj ne načrtujejo. Kakšna bo nova organiziranost? V skladu z novo organizacijo je področje »Dom« temeljna dejavnost skupine Gorenje in obsega izdelke za dom, storitve za dom ter kuhinjsko pohištvo. Skrb za prodajo in marketing bo z novim letom prevzel Marko Mrzel, ki sedaj skrbi v upravi Gorenja za finance in ekonomiko poslovanja. Poslovno področje Ekologija, v okviru katerega bo Gorenje še naprej razvijalo storitve za celotno ravnanje z odpadki v Sloveniji in Jugovzhodni Evropi, bo dopolnilna dejavnost Gorenja. to intenzivno začenjamo implementacijo aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Doseganje ključnih strateških ciljev bomo spremljali na mesečni ravni, po potrebi strateški načrt enkrat letno tudi osvežili in prilagodili novim razmeram,« pravi Bobinac, ki dodaja, da predvideva nov razvojni načrt tudi organizacijske spremembe, uprava dobiva dodatne naloge, za večjo odpornost na finančne krize pa zastavljajo znižanje zadolženosti in rast prostega denarnega toka, kar bodo dosegli z dezinvestiranjem nepotrebnega premoženja in poslovnih aktivnosti. V letu 2015 bi morali ustvariti kar za 40 milijonov evrov prostega denarnega toka. S tem bi izboljšali sposobnost samofinan-ciranja in znižali zadolženost skupine, tako da odnos med čistim finančnim dolgom in EBITDA od leta 2014 naprej ne bi presegel razmerja 3. Leta 2015 naj bi prihodki Gorenja dosegali 1,5 milijarde evrov Prihodnje leto 50 milijonov evro dobička V letošnjem letu so se v Gorenju srečevali z izredno zapletenimi pogoji poslovanja, ki jih je povzročala evropska dolžniška kriza, valutna gibanja v Srbiji, na Češkem, Poljskem, Rusiji in Skandinaviji, vrtoglave rasti cen repromaterialov, zadržanost potrošnikov ..., kar je seveda vplivalo tudi na prodajo, predvsem pa njeno slabo dobičkonosnost. Te glavne značilnosti se prenašajo tudi v prihodnje leto. Kljub temu načrtujejo v primerjavi z letošnjim letom 7,4-odsto-tno rast. Doseči nameravajo 50 milijonov dobička (31 odstotkov več kot letos), čisti dobiček naj bi znašal 13,5 milijone (45,6 odstotka več kot letos), prosti denarni tok naj bi se povečal na 28,6 milijona evrov, znižali pa bi tudi zadolženost. ■ 19. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Tik po slovenski osamosvojitvi je začelo uredništvo Našega časa v sodelovanju z zunanjimi sodelavci pripravljati Almanah občin Šaleške doline. Z leti smo ga vsebinsko in oblikovno dopolnjevali in pred dnevi izdali že devetnajstega. Gre za zajetno publikacijo, edinstveno v Sloveniji, v kateri zberemo vse pomembne dogodke, ki v omenjenih občinah zaznamujejo iztekajoče se leto. V 19. almanahu občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki smo to naredili na 320 straneh in v enajstih poglavjih, med katerimi je najobsežnejša kronologija. Vanjo smo kronološko zložili najzanimivejše dogodke v omenjenem obdobju. V ostalih poglavjih pa smo predstavili tako gospodarsko, politično, izobraževalno, zdravstveno, športno, društveno, družbeno in seveda kulturno dogajanje. Opise smo kot vedno slikovno obogatili. Posebno vrednost dajejo publikaciji razmišljanja različnih avtorjev, ki niso zgolj ocene trenutnega stanja, ampak tudi avtorska razvojna razmišljanja. Kakovostno je urejeno imensko kazalo, ki zgovorno pokaže, kako obsežno delo je bilo opravljeno, saj je v njem okoli 1600 imen, z njimi pa povezanih prav toliko takšnih in drugačnih zgodbic. V njem je tudi skoraj 1000 fotografij. Upamo, da bo tudi devetnajsti almanah bralcem zanimiva in koristna popotnica skozi leto 2012. Veliko dela in prečutih noči je vloženega vanj, in čeprav morda kdo premišlja, da se ponavlja, je vendarle iz leta v leto tako drugačen, kot je drugačen čas, v katerem smo. Kdo so avtorji? Glavni urednik almanaha je Boris Zakošek, uredniki posameznih poglavij pa so Peter Groznik, Matjaž Šalej, Aleš Ojsteršek, Barbara Pokorny in Mira Zakošek. Gradivo so zbrali in obdelali še Milena Krstič Planinc, Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Mitja Čretnik, Urška Ojsteršek, Silvija Bašnec, Vesna Glinšek, Pina Špegel in Tatjana Vidmar. Jezikovno ga je pregledala Sonja Lubej, publikacijo pa je oblikovala Janja Košuta Špegel. Seveda pa so pri pripravi almanaha sodelovali še številni sodelavci, brez katerih tega obsežnega dela nikakor ne bi zmogli in smo jim seveda za trud zelo hvaležni. Tudi jubilejni 20. almanah Ustvarjalci Almanaha si želimo, da bi ugledal luč sveta tudi dvajseti - jubilejni Almanah, ki bi ga radi izdali v barvah. Ob tem upamo, da se bo kriza vsaj malo poslovila in da bo med sponzorji posluh za takšen projekt. Brez njih in njihovega razumevanja namreč že doslej ne bi zmogli opraviti naloge, ki smo si jo zastavili. Zato se jim tudi takole za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Almanah je še ena od stvari, še eden od projektov, ki dokazujejo, da znamo v treh občinah Šaleške doline dobro sodelovati, se povezovati in pozabiti na občinske meje in razlike med nami, kadar te niso potrebne, kadar ne bogatijo. Delujemo kot celota in prepričan sem, da smo marsikdaj ravno zato še uspešnejši. Tako vsi mi, prebivalke in prebivalci občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, z lahkoto vedno znova polnimo debele letopise, ki jim moramo postaviti omejitve s številom strani, saj je omembe, zapisa in »trajne hrambe« vrednih posameznikov, dosežkov, dogodkov, dejanj, izdelkov, vsebin iz leta v leto več.« Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: »Tudi letos nas je Almanah razveselil s svojo pestro vsebino in prikazom vsega tistega, kar se je na tem prostoru dogajalo v letu 2011. Priznati moramo, da bi ga v tem času zelo pogrešali, če ga ne bi bilo. Želim iskreno čestitati vsem, ki sodelujejo pri tem izvrstnem in koristnem projektu, z željo, da svoje delo še nadaljujejo.« Almanah izdaja uredništvo Našega časa Pri pripravi pa sodelujejo še številni zunanji sodelavci ■ DOGODKI 22. decembra 2011 »Pomembno je, da gradnja ni obstala« Tako za poslovno-stanovanjski objekt na Gorici pravi župan Bojan Kontič - Dokončanje bo vsaj pol leta zamujalo MO Velenje bo skupaj s Stanovanjskim skladom RS v objektu kupila 132 neprofi-tnih stanovanj in 198 pokritih pripadajočih parkirnih mest, IGEM pa financira gradnjo 15 stanovanj, trgovskega centra z zunanjimi 62 parkirnimi mesti, poslovne prostore za prodajo na trgu in še okoli 460 pokritih parkirnih mest za reševanje parkiranja v KS Gorica. Velenje, 19. decembra - Prejšnji teden je velenjska občina obvestila javnost, da se zaradi gradnje na Gorici pojavljajo nove razpoke na parkirišču nad veliko gradbeno jamo. Ob tem je že jasno, da bo gradnja trajala dlje, kot je bilo predvideno. Zato smo za nekaj dodatnih pojasnil prosili župana MO Velenje Bojana Kontiča, saj je občina soinvestitor gradnje. Skupaj s podjetjem IGEM, d. o. o., ki gradnjo tudi izvaja, sproti rešujejo nastale težave pri gradnji poslovno stanovanjskega kompleksa, katerega investicijska vrednost znaša kar 24 milijonov evrov. Dela so stekla po planu, 6. septembra 2010. Končana pa bodo vsaj pol leta kasneje, kot je bilo predvideno, verjetno oktobra 2013. Župan Bojan Kontič nam je v uvodu povedal: »Razpoke na parkirišču nad gradbeno jamo so bile opažene že prej, izvajalec del jih je ves čas odpravljal, saj je bilo pomembno, da jih čim prej zapolnijo. Tako so preprečili, da voda pronica skozi njih in povzroča dodatne nevarnosti. Izvajalca smo ne le obvestili o tem, da so prebivalci opazili, da se razpoke spet pojavljajo. Verjetno so res posledica gradnje, izvajalec pa nam zagotavlja, da ves čas opravljajo meritve v okolici gradbene jame, tudi na objektih v bližini. Strokovnjaki trdijo, da je gradbena jama sedaj stabilna, saj se dela nadaljujejo. Ne le to, gradnja je vedno bolj intenzivna, objekt bo kmalu začel rasti iz gradbene jame, s postavitvijo zidov pa bo premikanje zemljine odpravljeno.« Dodal je še, da stanovanjski objekti niso več ogroženi, lahko pa bi bili, če del ne bi intenzivno nadaljevali. Župan zagotavlja, da bodo vse posledice gradnje v okolici tudi odpravili. Izvedeli smo še, da bo MO Velenje zagotovila 10 milijonov 527 tisoč evrov za gradnjo stanovanj in parkirišč, sredstva pa bodo zagotovili skupaj s Stanovanjskim skladom RS, ki bo prispeval 5 milijonov 500 tisoč evrov. »Investicija je res velika, v teh časih ni majhen zalogaj. Pomeni pa trajnejšo rešitev, saj odgovarja na potrebe stanovalcev Gorice po več parkirnih mestih. Mislim, da je bila odločitev prava, čeprav drži, da smo dogovor za gradnjo podpisali v časih konjukture, ko smo mislili, da bo lažje. Danes imamo nekaj težav s financiranjem, na novo se dogovarjamo s Stanovanjskim skladom, ki se mora strinjati z zamikom dokončanja gradnje in drugačnim načinom garancije za investiranje gradnje. Dogovori so že zelo daleč, prepričan sem, da bomo skupaj to investicijo zmogli,« je še dodal župan. Dejstvo je, nam potrdi, da bo končanje objekta vsaj pol leta zamujalo, morda še kakšen mesec več. »Najpomembneje je, da gradnja ni obstala. Kazalo je celo, da bo. Nekateri so predlagali, da gradbeno jamo zasujejo nazaj, kar težav ne bi rešilo, saj s tem verjetno ne bi preprečili plazenja v okolici jame. Poleg tega bi še naprej imeli težave s pomanjkanjem parkirišč.« Župan nam je še povedal, da naj bi v začetku leta 2012 že stala prva plošča. »S tem bomo povsem zaščitili gradbeno jamo, potem pa naj bi do konca leta 2012 ali v začetku 2013 že končali garažno hišo.« ■ bš r» i i i V# V • in •• Zneski bozicnic se razlikujejo V Šaleško-savinjskih sindikatih smo preverili, kako kaže božičnici in 13. plači Milena Krstič - Planinc Velenje, 19. decembra - »Zneski božičnic se razlikujejo, 13. plače pa naj ne bi dobil nihče od naših članov,« pravi sekretarka Savinjsko-ša-leških sindikatov Nada Pritržnik, ki je podatke preverila pri članih tega sindikata. Višine podjetja ne razkrivajo rada. »Člani, ki so zaposleni pri obrtnikih, bodo večinoma ostali brez bo-žičnice. Zaposleni v večjih podjetjih pa jo bodo prejeli od 300 do 730 evrov,« pravi. Božičnica je nagrada delavcem, vsem v isti višini in se ne šteje v osnovo za pokojnino. 13. plača pa se izplačuje ob koncu leta kot plačilo za poslovno uspešnost. Ta se obračuna v ustreznem deležu od delavčeve plače, od nje se plačajo tudi prispevki, dohodnina ter davek na izplačane plače. 13. plača gre tudi v osnovo za pokojnino. »Ob zaključku leta bodo nekatera podjetja poračunala in izplačala razlike do višine neobdavčenega regresa za letni dopust in regresa za prehrano med delom, nekateri bodo dobili vrednostne bone od 10 do 30 evrov. Nekaj obrtnikov pa bo ob koncu leta, že po zakonsko določenem roku, vendarle delavcem izplačalo regres ali del regresa za letni dopust,« dodaja Pritržnikova. ■ Kolektivni člani Šaleško--savinjskih sindikatov so: SKEI Velenje, SPESS, Sindikat Komunalnega podjetja Velenje, Sindikat obrtnih delavcev Velenje, Sindikat zadruge Mozirje, Sindikat delavcev APS Velenje, Sindikat KZ Šaleške doline Šoštanj, Zavod RUJ Nazarje. radio@*alfa ■ w <5 io i £ i * O CN >7V * * ** * * * rtno ob Paki Vsak dan sestavljajo posebni trenutki in vsak qld njih ima poseben okus hrepenenja, veselja, pričakovanj. ' * • * * w *v Žel Jo vani prijetne božične praM^> •v Cestitke tudi za dan samostojnosti! -T* * 1 Na Selu kmalu prvi stanovalci Ker bodo najemnine v novem bloku visoke, še niso oddali vseh stanovanj - Ključe 30 najemnikom predajo danes popoldne Velenje, 15. decembra - Blok, ki ga je v novem blokovskem naselju na Selu kupila Mestna občina Velenje - zanj je odštela dobre 4 milijone evrov - je končan. V njem je 39 stanovanj. Prejšnji teden so čakali še na uporabno dovoljenje, saj je inšpekcijski pregled pokazal, da morajo odpraviti še nekaj pomanjkljivosti pri požarni varnosti. Danes ob 16. uri pa bodo bodočim najemnikom v mestni hiši že podelili ključe novih, sodobnih stanovanj. Zagotovo bo to zanje lepo novoletno darilo. »Najemne pogodbe smo zaenkrat podpisali s 30 najemniki, tako da je nekaj stanovanj še prostih. Objekt je primer dobre prakse, saj ga je investitor, podjetje cigrad, zgradil pred pogodbenim rokom. To pomeni, da bomo morali tudi plačilo zagotoviti nekoliko prej, zato imamo nekaj težav. Vendar pa bomo zagotovili nov, sodoben dom našim občanom. Vsi, ki bodo živeli v novem bloku, bodo morali plačati soudeležbo najemnine. Ker je blok zelo dobro grajen, bodo tudi najemnine nekoliko višje kot drugje, zato so nekateri odstopili od namere, da se preselijo v nov blok. Sedaj intenzivno iščemo tiste prosilce, ki so sposobni ne le plačati soudeležbe, ampak potem tudi redno plačevati najemnino. Če ni tako, se vrtimo v začaranem krogu; ugotavljamo namreč, da si večja stanovanja želijo predvsem tisti, ki že za manjša ne zmorejo redno poravnavati najemnine. Znesek za plačevanje subvencij za najemnine pa je v občinskem proračunu omejen,« nam je povedal velenjski župan Bojan Kontič, ki bo najmenikom tudi razdelil ključe njihovih novih domov. Z dodelitvijo stanovanj na Selu bodo v MO Velenje rešili večino stanovanjskih problemov z veljavnih prednostnih list, saj bo dodelitvi novih sledilo tudi več zamenjav starih stanovanj. ■ bš MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje obvešča, da bosta v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bo izšel v petek, 23. decembra 2011, objavljena dva javna razpisa: Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Velenje in Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2012. Javna razpisa bosta odprta od 23. decembra 2011 do 23. januarja 2012. Besedili razpisov in vsa razpisna dokumentacija bodo objavljeni tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (priložnosti /razpisi). Narobe razumljen slogan »Zavrtimo skupaj«? Javni zavod Maribor EPK 2012 velenjskim producentom dolguje več, kot je zavodu dolgovala MO Velenje - Na medijske obtožbe, da partnerska mesta, razen Ptuja, niso poravnavala svojih obveznosti, se je zato odzval župan Velenje, 15. decembra - Manj kot mesec dni pred uradnim začetkom projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012, v katerem kot partner sodeluje tudi mestna občina Velenje, se je prejšnji teden spet zatikalo. Zaradi finančnih težav javnega zavoda Maribor -EPK 2012 je z odstopom grozil programski direktor Mitja Čander, po seji sveta zavoda pa tudi predsednik tega dr. Oto Luthar. Zavod, ki je bil ustanovljen kot krovna institucija za izvedbo doslej najpomembnejšega kulturniškega projekta v zgodovini samostojne Slovenije, naj bi se v nemogočem položaju znašel, ker naj ne bi dobivali pogodbeno dogovorjenih zneskov občin partneric v projektu. Največ je zavodu Maribor - EPK 2012 dolžna mariborska občina, kar 1,8 milijona evrov, a med dolžniki je bila v medijih omenjana tudi velenjska. Svoj delež naj bi poravnala le občina Ptuj. Na velenjsko občino smo naslovili vprašanje, koliko je občina dolžna zavodu in zakaj svojega dolga ni poravnala, župan pa je prejšnji četrtek dopol- dne oblikoval pisni odgovor, ki ga je poslal tudi nam. Velenjski župan Bojan Kontič je pojasnil: »Mestna občina Velenje je, kakor v vse druge, tudi v ta projekt vstopila resno in odgovorno - kot zanesljiv partner. Tako težko pristanem na to, da se Mestno občino Velenje v tem primeru enači z Mestno občino Maribor.« Dodal je, da je prejšnji DOGODKI četrtek dolg MO Velenje do zavoda EPK Maribor 2012 znašal 89.355 evrov (od tega 48.300 evrov za splošne stroške zavoda in 41.055 evrov za skupne in mrežne projekte). »Zavod pa na drugi strani producentom iz naše občine, ki so projekte, izbrane v program EPK 2012, v letošnjem letu že izvedli, dolguje 193 tisoč evrov. Na ta denar so naši producenti seveda računali in lahko imajo zaradi neplačila Zavoda resne težave. Ker jim želimo v občini pomagati in zaščititi njihove (naše) interese, smo Zavodu postavili pogoj: Zavodu bomo sredstva nakazali, ko bo poravnal svoje obveznosti do producentov iz naše občine. Kljub temu bomo dolg za splošne stroške poravnali takoj. Seveda pričakujemo, da bo tudi Zavod - 5 poravnal svoje obveznosti do naših producentov,« je še zapisal župan. Res je MO Velenje del dolga poravnala še isti dan. Župan je ob koncu zapisal: »Vsekakor sem razočaran, da se manj kot mesec dni pred začetkom leta, v katerem bomo Evropska prestolnica kulture, vse vrti okoli denarja ter merjenja moči med partnerji v projektu, namesto da bi se ukvarjali z vsebinami, programi in dodano vrednostjo, ki jih EPK lahko in mora prinesti. Tako (programsko, vsebinsko, kulturno, z gledišča priložnosti za kvalitativni preskok in prevrednotenje vrednot) smo namreč slogan - povabilo »Zavrtimo skupaj!« razumeli v Velenju.« ■ bš Župan sprejel predstavnike medijev Bojan Kontič je izpostavil dosežke letošnjega leta in povzel nastavke prihodnjega Velenje, 15. decembra - Župan Bojan Kontič je z ekipo v četrtek na prednovoletno srečanje v vilo Bianco povabil predstavnike medijev. V sproščenem nagovoru je ocenil letošnje leto in nanizal nekaj nastavkov tega, ki prihaja. Za poseben dosežek šteje, da so v Mestni občini na račun številnih ukrepov, ki so jih sprejeli, uspeli za prihodnje proračunsko leto kar 51 odstotkov sredstev nameniti naložbam, za tekočo porabo jih bodo Eden od dveh županovih sprejemov v decembru je bil namenjen medijem. (foto: vos) namenili le 49. Ob tem pa ostajajo tudi ena najbolj socialno tankočutnih občin v Sloveniji in občina, ki daje velik poudarek sonaravnemu in trajnostnemu razvoju, za kar so že prejeli številna priznanja. Eden od dokazov, da podpirajo in spodbujajo dosežke svojih občanov na vseh področjih - in so nanje tudi ponosni - pa je bil nastop nadarjenega Aristela Škrbiča. Sedemnajstletni mladenič, ki je zgodnja Občina Šoštanj Skrivnost sreče nI v tem, da delamo tisto, kar bi radi, temveč da imamo radi tisto, kar delamo. (L, N. Tolstoj) V letu 2012 vam želimo, da uspete najti svoj košček sreče in iz drobnih trenutkov sestavite mozaik lepih nepozabnih spominov. Srečno 2012, blagoslovljen božič ter čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Zupan Darko Menih, prof., svetniki in uprava Občine Šoštanj. otroška leta preživel v Velenju, se potem preselil v Kraško, danes pa v Londonu študira melodično tolkalo marimbo, je z občutenim igranjem v večer privabljal tople in globoke lesene zvoke instrumenta, ki posta- ja vse bolj priljubljen. Sicer pa bo župan Kontič skladno s časi varčeval tudi s sprejemi. Kot je povedal, bosta takšna »posamična«, kot je bil ta, letos le dva. Vsem drugim se bo oddolžil z no- voletnim koncertom 1. januarja, ki ga bodo izvedli glasbeniki Glasbene šole Frana Koruna - Koželjske-ga Velenje in bo nekaj posebnega. ■ mkp Vesele praznike in srečno Novo leto 2012 Bojan Kontič Predsednik pokrajinskega odbora SD SAŠA Srečko MEH Predsednik OO SD Velenje DOMA IN NA TUJEM 22. decembra 2011 Od srede do torka - svet in domovina a Sreda, 14. decembra V središče domačega dogajanja je bil postavljen župan Slovenj Gradca in poslanec Matjaž Zanoškar, ob njem pa direktorica občinske uprave Lidija Požgan, s katero sta od prejšnjega lastnika kupila zemljišča, na katerih bo občina gradila terme. Svetnikom tega seveda nista razkrila. stopila predsednica LDS Katarina Kresal. »Vzela sem si čas za razmislek o tem, kakšna je situacija, kaj bi bilo najbolje za stranko,« je dejala. Borut Pahor je predsedstvu stranke SD iz bolnišnice poslal pismo, v katerem izraža nenaklonjenost vstopu stranke v koalicijo, ker stranki ne zagotavlja dovolj velikega vpliva. Ameriška vojska je s spustom Zanoškar (v sredini) in Požganova (na desni) sta kupila zemljišče, na katerih bo občina gradila terme. In to sta seveda vedela, ne pa tudi povedala. Slovenci so bili zaskrbljeni tudi zaradi Mercatorja. AUKN je glede te teme banke opozorila, da pričakuje, da bodo pred prodajo deleža v Mercatorju posel skrbno preučili. Casino Portorož je prejel 800 tisoč evrov posojila, zaradi česar so mu odblokirali račune, tako da so zaposlenim lahko izplačali drugo polovico oktobrske plače in poravnali dajatve. Hrvaški predsednik Ivo Josipovič je mandat za sestavo nove vlade podelil predsedniku socialdemokratov Zoranu Milanoviču. V središču goreče polemike se je znašla pakistanska igralka, ki se je gola fotografirala za naslovnico neke indijske revije. Grozili so ji celo s smrtjo. Četrtek, 15. decembra Član uprave Agrokorja Ivan Cr-njac je skušal miriti z obljubami, da bo nakup Mercatorja financiran iz lastnega kapitala kupca s partnerji, torej s čistim denarjem, in ne bo obremenil Mercatorja z Agrokor-jevimi dolgovi. V Mercatorjevem sindikatu so bili vseeno zgroženi in so napovedali, da bodo, če jih banke ne bodo upoštevale, bojkotirali NLB. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je napovedal, da ob prihodnji izbiri vodstva ne bo kandidiral za predsednika. Ni bil edini. Nepreklicno je od- Kresalova in Golobič (zaenkrat) odhajata iz politike. V koalicijo ali ne? ameriške zastave v Bagdadu po skoraj devetih letih uradno končala vojno v Iraku, ki je zahtevala življenja okoli 4500 ameriških vojakov in več deset tisoč Iračanov. Petek, 16. decembra Ekonomska fakulteta je preklicala magistrsko listino Marka Jakliča, ker je ta, po ugotovitvah senata fakultete, plagiat. SD-jeva pogajalska skupina se je znova sešla z verjetnim mandatarjem Zoranom Jankovičem. Kaj točno so se pogovarjali, mediji niso izbrskali, so pa poročali, da se podmladku stranke (kljub Pahorjevim pomislekom) zdi nujno, da vstopijo v koalicijo. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o poslancih, ki prepoveduje hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije. Državna volilna komisija je predsedniku republike Danilu Türku izročila poročilo o izidih volitev. Türk je podpisal ukaz, da bo ustanovna seja DZ v sredo, 21. decembra. Rusija je zahodne države presenetila z novim predlogom ostrejše resolucije, s katero bi Varnostni svet ZN obsodil nasilje v Siriji, ki nevarno drsi v državljansko vojno. Spet je vrelo v Egiptu. Spopadi tamkajšnje vojske in policije s pro-tivladnimi protestniki so zahtevali najmanj tri smrtne žrtve, več kot 220 ljudi je bilo ranjenih. Na ministrskem zasedanju Svetovne trgovinske organizacije so dokončno potrdili vstop Rusije, Črne gore in Samoe v ta globalni trgovinski klub. Sobota, 17. decembra Premier Borut Pahor ni bil bolje. Zdravniški konzilij Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je sporočil, da so predsedniku vlade povečali odmerek antibiotikov zaradi blažjih vnetnih sprememb na popljučnici. Z zdravjem se je boril tudi papež Benedikt XVI. Viri iz njegove bliži- ne so poročali, da je vse bolj izčrpan in onemogel. Spodbudna je bila vest, da je novozelandsko vojaško letalo odvrglo nujne potrebščine posadki ruske ribiške ladje, ki je obtičala na Antarktiki, potem ko je zadela v ledeno goro. Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je v mestu Žanao-zen, kjer je v petek izbruhnilo nasilje med protestniki in policijo, razglasil izredne razmere. Jug Filipinov je prizadela silovita tropska nevihta Washi, ki je zahtevala več kot 430 življenj, na desetine ljudi pa pogrešajo. Nedelja, 18. decembra Minil je precej uspešen dan za domače športnike. Tina Maze je tako v slalomu zasedla 5. mesto, na Ro-gli sta bili v smučarskih tekih uspešni predvsem Vesna Fabjan in Katja Višnar, solidno pa se je predstavil tudi Robi Kranjec. Izrael je v skladu z dogovorom iz zaporov izpustil še 550 palestinskih zapornikov v zameno za nedavno izpuščenega izraelskega vojaka Gi-lada Šalita. V 76. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Severnokorejska televizija je sporočila, da je umrl zaradi »fizične in duševne izčrpanosti, potem ko je vse svoje življenje posvetil ljudstvu.« To ga je objokovalo, medtem ko so v Južni Koreji takoj povišali stopnjo vojaške pripravljenosti. Doma se je nadaljevalo sojenje v zadevi Patria. Obtoženi so podali svoje zagovore, pri čemer je Janša zatrdil, da ni z nikomer govoril o poslu s Patrio, niti ni bil z njimi v posredni komunikaciji in zato ni mogel sprejeti obljube nagrade; Zagožen svojega zagovora ni podal, Črnkovič pa je očitke zavrnil kot neresnične. Vlada, ki je še vedno opravljala tekoče posle, se je odločila, da vse aktivnosti za pripravo interventnega zakona prepusti zmagovalcu volitev Jankoviču in novoizvoljenemu državnemu zboru. Marsikoga pa je ta dan presenetil sneg. Bele padavine so v kombinaciji s poledenelim cestiščem pozvročale preglavice voznikom, še najbolj na Štajerskem, Notranjskem in Kočevskem. Torek, 20. decembra Zoran Jankovič je bil zaseden. Sestal se je z ekipo Liste Gregorja Vi-ranta, nato pa še s SD. Umrl je nekdanji češki predsednik. Na ruskem Daljnem vzhodu v bližini otoka Sahalin se je potopila naftna ploščad, na kateri je delalo 67 ljudi. Ob tem, ko so jih 14 rešili, so povedali, da nevarnosti iztekanja nafte ni. Ob obali Indonezije je potonila ladja, na kateri je bilo 250 prebežni-kov iz Irana, Iraka in Afganistana. Reševalcem je do zdaj uspelo rešiti le 33 ljudi. Ponedeljek, 19. decembra Novica dneva je prišla iz Severne Koreje: v soboto je na vlaku med obiskom območja zunaj Pjongjan-ga zaradi srčne kapi umrl tamkajšnji 69-letni voditelj Kim Džong Il. Odpustili so ga iz UKC, istega dne pa je že napovedal kandidaturo za predsednika DZ. Medtem je v javnosti odjeknila novica, da bo Borut Pahor kandidiral za predsednika DZ-ja. In še nekaj se je dogajalo na najvišji politični strukturi države - vlada se je odločila, da bo zakon o interventnih ukrepih na željo bodoče vlade oz. bodočega mandatarja poslala v DZ. Dejali so, da pričakujejo soglasje Jankoviča s sindikati, a na tem področju je kazalo bolj slabo, saj je bodoči premier o nameri obvestil le Štrukljeve sindikate, kar so mu ostali zamerili. Pred vlado se je zbrala množica sindikalistov in nasprotnikov prodaje Mercatorja tujemu kapitalu za vsako ceno. Finančni ministri EU-ja so se dogovorili o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev IMF-a. Države evrskega območja bodo prispevale 150 milijard evrov. Severnokorejci so jokali. žabjor perspektivci Pa dober tek! Tjaša Zajc Kamor koli greš, se stvari hočeš ali nočeš hitro začno vrteti okoli hrane. Če v Velenje pride kakšen gost, ga bo marsikateri Velenjčan z največjim ponosom peljal v eno in edino, specialno in odlično - okrepčevalnico Mladost... Ta je pač velenjska specialiteta, na katero ima marsikdo neštete spomine in na katero smo ponosni. O njej drugim govorimo z obveznim "mmmmm" ob koncu stavka. V turškem Gaziantepu so spe-cialitete kebabi in slaščice iz pistacij, v Franciji so obvezni francoski rogljički. Francoska kuhinja je sploh slovita in pred vrati popularnih restavracij so ljudje za obrok pripravljeni v vrsti stati tudi kakšno uro. Slavne sladice, predvsem mali piškoti macroni, v slaščičarne Pierra Hermeja vedno privabijo toliko obiskovalcev, da čakanje v vrsti nikoli ni izključeno ne glede na načrtovanje nakupa. Skratka; ne glede na to, kam gremo, je hrana odraz kulture, odraz razmer v državi, odraz kulinarike ali v primeru zasebnih obiskov, ponosa marsikatere kuharice, ki zna tradicionalne jedi dobro pripraviti. Hrana je naš vsakdanji spremljevalec. Nekateri jo jemljejo kot nujno gorivo za vsakdanji pogon, drugi iz nje na različne načine delajo znanost. Molekularna gastronomija, katere utemeljitelj je Herve This, se ukvarja z razlagami kemijskih in fizikalnih reakcij, do katerih pride pri pripravi hrane. This je napisal že vrsto knjig v katerih na zelo poljuden način pojasnjuje, "kuhinjske skrivnosti", "znanostpečice", "znanost okusov in vonjev" ter drugih reakcij, ki se dogajajo v kuhinji. Znanje, kije v knjigah opisano razumljivo in začinjeno z anekdotami, je za potencialnega kuharja pomembno predvsem zato, ker s poznavanjem kemičnih ali fizikalnih reakcij snovi lahko predvidi, katere sestavine bodo kako reagirale s kakšno hrano. S tem pa lahko prepreči kakšen neuspeli kuharski eksperiment... Potem so tu profesionalni kuharji. Marsikateremu je priprava hrane zgolj rutina; nekateri pa so v kuhinjo zaljubljeni Čaranje s kuhalnico, lonci, termometri, tekočinami, zelenjavo in drugimi živili, je užitek. Morda zgolj smisel napredovanja, lastne zabave ali zaradi želje po dobičku, ki ga prinesejo recimo slavne Michellinove zvezdice. Za obiskovalca so v prvi vrsti opozorilo, da boste v restavraciji, ki ima zgolj eno, kaj šele več, pustili zajeten kupček denarja... Vse več restavracij, sploh pa tiste višjega razreda, pri jedeh ne poudarjajo le okusa, temveč želijo očarati tudi z izgledom. Danes je za kuharja neizbežno, da je tudi likovnik - s smislom za kompozicijo in postavitev na krožniku. Če pustimo to ob strani, da je kuhinja popularna tudi med "navadnimi" ljudmi. Glede na globalizacijo in ponudbo sestavin z mnogih kontinentov, ki so dostopne skoraj povsod, se enako hitro, kot se v pečici zaradi pecilnega praška dvigne biskvit, dviga tudi ponudba na trgu kuharskih knjig. Kot navaja Eduard Countreau, predsednik organizacije Gourmand, ki že vrsto let enkrat letno pripravlja sejme kuharskih knjig in najboljšim podeljuje nagrade, so v ZDA kuharske knjige najbolj iskano gradivo v knjižnica, ki prekašajo katerikoli žanr. Po podatkih Gourmanda je vsako leto izdanih 26 000 novih kuharskih knjig in število nenehno raste! Nekateri recepte sestavljajo glede na kalorije, drugi glede na zadnje trende o zdravi prehrani, vegetarijanske, veganske, presne recepte ... Konec koncev vsak drugi zvezdnik objavlja svoje recepte v knjigah, nastajajo kuharske knjige, ki se sklicujejo na popularne TV serije, obstaja celo kuharska knjiga receptov jedi, ki se pojavljajo v Harryju Potterju... A v naslednjih dneh bo veliko predvsem slastne tradicionalne hrane, po kateri se marsikomu že danes cedijo sline. Če je jasno uveljavljeno prepričanje, da denar obvladuje svet, ga otežuje in marsikomu dela skrbi, bi za hrano lahko rekli, da ima podoben pomen. Če je je dovolj, sploh pa če je dobra, prinaša veselje, kar je povezano tudi s hormoni in reakcijami, ki se po zaužitju zgodijo v telesu. Vrhunski kuharji so tisti, ki so sposobni na človeške obraze narisati smeh, ko posameznik samo pomisli na njihove kuhinjske dobrote. V naslednjih dneh pa bodo v tej vlogi predvsem mame ali babice. Božiček ne zna narediti potice... MEGATZL inovativna IP telefonija BREZPLAČNI POSLOVNI TELEFONSKI SISTEM KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU „ « • 03 777 0077 Srečno 2012 Avtoličarstvo Avtokleparstvo Polnjenje klimatskih naprav Vulkanizerstvo Nadomestno vozilo Internet kasko cenitve za zav. Maribor, AdriaticSlovenica in Tilia avto.glinsek@siol.net www.avto-glinsek.si Mob. 041 776 059 Tel. 03 891 30 30 autoglinseh Stanko Glinšek s.p. Škale 35 b generalna popravila avtomobilskih motoijev servis vseh vrst vozil vzdrževanje vseh vrst vozil montaža in centriranje pnevmatik Vabljeni v bistro »TAJ«! Podgorje 5 A, 3320 Velenje, tel.: 03/ 891 92 00, Pax: 03/ 891 92 Ol, GSM: 041 720 989 Želimo vam prijetne božično-novoletne praznike in srečno vožnjo v letu 2012! Vodovnik Rajmimd s.p. GOSPODARSTVO Nov izvozni jašek NOP II izziv za vse Globok bo 505 metrov - Premog bodo prevažali skipi - Zunanji stolp bo visok 52 metrov Milena Krstič - Planine Velenje - Premog, ki ga nakoplje-jo v premogovniku, na površino pripeljejo s sistemom več zaporedno delujočih transporterjev z gumijastim trakom. Ta na celotni dolžini 5.200 metrov premaga višinsko razliko 500 metrov, da doseže objekte na površini. Glavni odvoz je bil zasnovan pred več kot 35 leti, ko so bila aktivna odkopna polja pretežno v vzhodnem delu eksploatacijskega območja Premogovnika, ko je bila še aktivna tudi jama Škale. Izvoz premoga so v teh letih večkrat posodabljali. Proizvodnja se je postopno selila v zahodni del Šaleške doline, kjer so v zadnjih letih skoncentrirali vso pomembnejšo premogovniško infrastrukturo. Trasa glavnega odvoza pa je ostala nespremenjena in tako premog še vedno potuje najprej daleč proti vzhodu in potem nazaj proti zahodu. Dobršen del poti nazaj proti zahodu poteka na površini, saj je Termoelektrarna Šoštanj, kamor je namenjen, locirana na zahodu doline.Taka pot povzroča relativno visoke stroške. Dolg odvoz ima slabosti »Dolg odvoz ima svoje slabosti. Ena od njih je povezana z zagotavljanjem obratovalne zanesljivosti. Če se v dolgi verigi zaporedno vezanih naprav kaj pokvari, obstane celotna veriga. S tem pa obstane tudi proizvodnja na odkopih,« razlaga Dušan Čižmek, vodja projekta izdelave novega izvoznega jaška, tako imenovanega NOP II. »Da zagotavljamo obratovalno zanesljivost, je Dušan Čižmek: »En skip bo naenkrat lahko prepeljal 23 ton premoga, hitrost prevažanja pa bo 12 m/s.« potrebno izvajati vrsto aktivnosti, od preventivnih pregledov do vzdrževalnih posegov in preventivnih menjav nekaterih delov. Pregledi jamskih objektov in naprav glavnega odvoza, njihovo uporabo in vzdr- Investicija - pri stalnih cenah je njena vrednost 34.695.000 evrov -naj bi se povrnila v dobrih 12 letih obratovanja Telekomunikacije, strukturirana ožičenia. stora. Skrajšanje trase obstoječega glavnega odvoza pomeni ključ do vrste racionalizacij in hkrati zmanjšanje stroškov obratovanja. Čeprav se nov izvozni jašek v zadnjih letih, vsaj v javnosti, povezuje predvsem z gradnjo bloka 6 in nižanjem cene premoga (do leta 2015 mora Premogovnik ceno znižati na 2,25 evra za GJ), pa bi bil ta potreben tudi v primeru, če bloka 6 ne bi gradili. Poleg tega (kar ni nepomembno) bo imel nov odvoz z razbremenitvijo vplivov rudarjenja pozitiven vpliv tudi na okolje, hkrati pa se bo z njim sprostil prostor, ki bo lahko dobil novo namembnost. Ideja projekta racionalizaci- je odvoza iz leta 2009 obravnava tudi ta vidik. Na površino s skipi Šlo bo za vertikalni izvozni jašek. »Premog bo prešel v vertikalni transport. Na površino ga bomo prepeljali s skipi, za razliko od danes, ko ga vozimo kontinuirano s transporterji z gumijastim trakom. V načrtih smo predvideli dvojni skip in izvažalni stroj Köepe. To je izvažalni stroj, pri katerem se jeklena vrv ne navija na boben, ampak se previja preko bobna. »Se pravi, da se pogonska sila - vlečna sila - prenaša na jekleno vrv.« Ker proizvodnja na odkopih in odvoz premoga z odkopov poteka kontinuirno, prevažanje s skipi pa je diskontinuirno - v presledkih, smo morali vključiti tudi tehnične rešitve podzemnega »bunkeriranja« premoga. En skip bo naenkrat lahko peljal 23 ton koristnega tovora, hitrost prevažanja pa bo 12 m/s. Polnjenje, izpraznjevanje in vožnje skipov se bo izvajalo kot povsem avtomatiziran proces. Danes, recimo, poprečno dnevno nakopljejo od 17 do 20 tisoč ton premoga. Tako količino, kot so izračunali, bodo na površje prepeljali v 18 urah, vmesni čas bo namenjen remontom, pregledom. ževanje dnevno zahteva tudi do 70 opravljenih dnin,« pravi. Krajša pot, »manjši« stroški Tudi zato so v Premogovniku že pred leti začeli razmišljati o racionalizaciji glavnega odvoza s skrajšanjem transportne poti. Ideja je bila, da bi na določeni točki obstoječega glavnega odvoza prešli v vertikalni izvoz po izvoznem jašku. Lokacija jaška je izbrana tako, da je bližje aktivnim odkopnim poljem in ostalim rudniškim objektom, na površini pa na samem robu deponijskega pro- Investitor je Premogovnik. 50 odstotkov bo zagotovil iz lastnih sredstev, 50 s krediti Po t. i. gradbeniški metodi so prišli do globine 27 metrov, globljenje po klasični rudarski metodi se bo začelo, ko bodo imeli dovolj globine za montažo visečih odrov. Ivan, 65 let govori ceneje. le kaj bi brez otrok? in vnuki? ti so šele pravo bogastvo. moj najmlajši je namreč poskrbel, da bom prihranil kar nekaj denarja. za 14,90 € mi je kar na pošti kupil predplačniški paket bob, s katerim zdaj kličem ceneje - za samo 6,9 centa/min. zelo sem zadovoljen, ker ne rabim plačevati naročnine, pa raznih sporočil sms in mms ... na te zadnje se res ne spoznam. priznam pa, da jih rad dobivam, še posebej od mojih najbližjih. s paketom sem dobil tudi 100 brezplačnih minut, potem pa sem račun napolnil kar z vrednostno kartico bob. te se dobi kjerkoli -v trgovini, na bencinskih servisih pa tudi na pošti. v prihodnje se bom morda odločil za plačevanje stroškov kar prek položnice ob koncu mesca, pa še klici bodo cenejši -samo 4 cente na minuto! bomo najprej podgradili s primarno podgradnjo, kasneje pa ji bomo dodali končno podgradnjo.« Pri glo-bljenju po klasični rudarski metodi načrtujemo učinek 1m dokončno izdelanega jaška na dan. Delovišče bo na dnu Danes so na globini 27 metrov. »Ustje jaška smo izdelali po gradbeniški metodi, pri čemer si pomagamo s posodo za izvoz materiala in žerjavom oziroma avtodviga-lom. Ko bomo imeli dovolj globine, bomo v jašek montirali opremo za klasično rudarsko metodo globlje-nja jaška. Na dnu bo delovišče z majhnim elektro-hidravličnim strojem, ki bo kopal in nakladal izkopanino. Nad njim bo delovni oder, ki bo imel tudi opaže za končno betonažo, še višje, nad opažem bo napenjalni oder. Naloga teh odrov je, da se na njih vršijo določene delovne operacije, hkrati pa varujejo delavce, ki so na dnu jaška. Napenjalni oder služi za napenjanje vodilnih vrvi, saj prevažalne posode pri prevažanju po jašku ne smejo prosto viseti. Izvozni stolp bo najprej začasen V času globljenja jaška bo na površini stal začasni izvozni stolp. »Za globljenje po klasični rudarski metodi bomo imeli zunaj dva izvo- Pripravljalna dela so se začela januarja. Končni svetli premer jaška bo 6,15 metra. Dela bo opravila Skupina Glavnino del bodo opravili sami, znotraj Skupne Premogovnik, tako kot so tudi projekt pripravili sami. Tovrstni rudniški objekti se gradijo redko. Zadnji jašek v Šaleški dolini -zračilni jašek Šoštanj II - je bil zgrajen leta 1990 Od januarja potekajo že pripravljalna rudarsko-gradbena dela, ki jih izvaja hčerinsko podjetje RGP. Osnovni nivo površine na lokaciji jaška je 362 metrov nadmorske višine, iz tega osnovnega nivoja bodo šli 505 metrov v globino. »Končni svetli premer jaška bo 6,15 metra. Izkop jaška bomo seveda morali vršiti z nekaj večjim premerom. Jašek zna stroja, dva vitla, ki bosta služila za izvažanje izkopanine, transport materiala in prevoz ljudi ter izvozni stolp. To bo velika jeklena konstrukcija, težka več kot 120 ton, stolp pa bo visok 33 metrov,« opisuje Dušan Čižmek. Rudniški izvozni stolpi so nekakšni simboli rudarstva. Povsod po svetu, kjer se ukvarjajo s podzemnim rudarstvom, na površini najprej opaziš te stolpe. »Stolp, ki ga bomo postavili zdaj, bo začasen. Stal bo približno 30 mesecev, kolikor bo trajalo globljenje jaška in montaža njegove infrastrukture. Potem ga bomo odstranili in za prevažanje premoga s skipi postavili nov stolp.« Ta bo železno-betonske konstrukcije in bo visok kar 52 metrov. Ko bo postavljen, se bo lahko pričela montaža skipov in opreme, ki bo obratovala v izvoznem jašku. Pričetek obratovanja skipov načrtujemo v letu 2015. www.bob.si govori. bob. brez vezave brez naročnine brez skritih pasti začetni bonus: 100 brezplačnih minut ali sporočil sms v Sloveniji govori za samo 6,9 centa/min v vsa slovenska omrežja! Cene vsebujejo DDV. Za pakete bob veljajo Posebni pogoji za izvajanje storitev bob, ki so skupaj s ceno paketa in ostalih storitev dostopni na www.bob.si ali 080 680 680. GOSPODARSTVO »»«CAS 22. decembra 2011 Velika pozornost modernizaciji in uvajanju najnovejših tehnologij V Premogovniku Velenje mehanizirali podgradnjo jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov Velenje, 20. decembra - Premogovnik Velenje že nekaj desetletij posveča veliko pozornosti modernizaciji in uvajanju najnovejših tehnologij pri pridobivanju premoga, ki bi olajšale fizični napor in rudarjem zagotavljale kar največjo varnost pri delu. Za prevoz, prenos in vgradnjo ločnega pod-porja na pripravskih deloviščih v premogovniku s podzemno eksploatacijo premoga smo razvili napravo, ki se imenuje Podajalnik lokov PL08-PV, katerega največji prispevek se odraža pri humanosti in avtomatizaciji delovnega procesa na pripravskih deloviščih. Osnovni sestavni deli podajalnika lokov so nosilna konstrukcija s tekalnimi enotami, roka s prijemalom in hidravlična naprava z regulacijsko črpalko, proporcionalnimi ročnimi krmilniki in hidravličnimi cilindri kot delovnimi elementi. Obratovanje stroja je dovoljeno v temperaturnem razponu mikroklimatskih razmer od - 5 °C do 35 °C. Za pogon vožnje služi hidravlični ran-žirni maček, ki ga poganja črpalka s podajalnika pri enojnem pogonu, v primeru dvojnega pogona za naklone do ± 12 ° pa se drugi pogon - ranžirni maček krmili iz skupnega krmilnega ventila, ran-žirni maček pa ima svoj agregat - pogon. »Podajalnik lokov je plod razvoja lastnega znanja. V prvih dveh letih obratovanja in preizkušanja je pokazal določene pomanjkljivosti, ki pa smo jih že uspešno odpravili. V teku je tudi priprava tehnične rešitve za daljinsko upravljanje stroja, kar je predvideno v letu 2012,« je povedal Simon Dobaj, vodja oddelka Tehnološke priprave strojnih naprav, ki je pohvalil dobre rezultate delovanja naprave. V Premogovniku Velenje so trenutno v uporabi 3 podajalniki lokov PL08-PV, in sicer na pripravskih deloviščih št. 9, 7 in 13. Še en takšen podajalnik lokov bodo na pripravsko delovišče št. 4 montirali v začetku prihodnjega leta. na mednarodnem sejmu ZEPS oktobra letos v Zenici v Bosni in Hercegovini. Inovatorji projekta Mehanizirana podgradnja jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov PL08 - PV, ki je prilagojen potrebam uporabnikov pri izdelavi jamskih prog, so bili Simon Dobaj, Bojan Jezernik, Dušan Čižmek, Franjo Mazaj, Miran Skledar, Bogomir Trebičnik, Anton Kotnik in Iztok Navršnik. Za napravo smo v SAŠA regiji letos prejeli tudi srebrno priznanje za najboljšo inovacijo. Premogovnik Velenje, ki z razvojem novih tehnologij vse bolj uspešno prodira tudi na tuje trge, je Podajalnik lokov PL08-PV predstavil Podajalnik lokov V Premogovniku Velenje z uporabo najsodobnejše tehnologije dosegamo izjemne proizvodne rezultate, ki so primerljivi z dosežki podzemnih premogovnikov v Evropi in po svetu. V lanskem letu smo v primerjavi s preteklimi leti presegli vse dosedanje parametre proizvodnje. Te odlične rezultate lahko dosegamo z vrhunsko elektro-stroj-no opremo, ki je dosežek večletnega razvoja in plod domačega inženirskega znanja. Sveže ideje za uspešne inovativne rešitve V okviru akcije Inovator leta v Premogovniku letos prevzeli že 225 koristnih predlogov Velenje, 16. decembra - Uspešno zaključena akcija Inovator leta 2010 je dala Skupini Premogovnik zagon in nadaljevali so jo tudi v letošnjem letu. Zavedajo se, da je eden ključnih pogojev za aktiviranje potenciala kreativnosti sodelavcev, ki predstavlja prvo fazo inovacijskega procesa, oblikovati takšno delovno okolje, v katerem brez zadržkov sprejemajo ustvarjalne zamisli in jih skušajo prenesti v delovni proces. Zaposleni se namreč najbolj spoznajo na svoje delovno področje, zato so njihovi predlogi še kako pomembni za izboljšanje posameznih procesov v podjetju. Letos so v okviru akcije prevzeli že 225 koristnih predlogov, kar je 18 odstotkov več kot lani, od tega je bilo 152 koristnih predlogov že realiziranih. Najboljše v posameznih kategorijah bodo razglasili in nagradili na svečanem zaključku akcije Inovator leta 2011 v začetku prihodnjega leta. »Razveseljujoče je dejstvo, da se pojavljajo novi inovatorji, ki s svojimi idejami prispevajo k temu, da posamezne aktivnosti v procesih, v katerih sodelujejo, naredijo hitrejše, učinkovitejše, cenejše ter z manj okvarami oziroma zastoji,« je ob tem povedal vodja razvojnih projektov Bojan Stropnik in dodal, da je zelo pomembno, da se koristni predlogi oziroma sugestije vedno bolj nanašajo na vsa poslovna področja in poslovne funkcije v podjetju, kar je dokaz, da so izboljšave možne prav na vseh področjih, ne samo v proizvodnji. ■ vuiAiw.linea.si Strokovnost in dolgoletne izkušnje so naše vodilo pri upravljanju z nepremičninami! Hvala za vaša zaupanja. V letu 2012 vam želimo veselja in nizanja uspehov, skupaj bomo ustvarjali za vas! Stanovanjsko podjetje d.o.o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje T 586 94 35 • E: info@linet TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Energija nas združuje in povezuje SREČANJE Želim si videti čim več sveta, • ■ ■ V» W • ■ w • pridobiti čim več izkušenj ... Silicijeva dolina je izziv, pravi Velenjčan Miha Rebernik Tatjana Podgoršek Amerika in Silicijeva dolina sta za mnoge, sploh mlade podjetnike, velik izziv. »To je ena od zgodb o uspehu,« smo zasledili, ko smo iskali najpreprostejšo razlago, kaj Silicijeva dolina je. »Tehnološki park z imenom Silicijeva dolina je nastal naključno. Leži južno od San Franciska v Kaliforniji v ZDA. Ker je imela bližnja Univerza Stanford v 50. letih minulega stoletja precejšnje finančne težave, je dala v najem del svojega zemljišča in na njem je nastal tehnološki park. Zemljišča namreč ni smela prodati. Tako je bil vzpostavljen neposreden stik med akademiki (univerzo) in gospodarstvom (tehnološkim parkom). Študenti višjih letnikov so raziskovalno delali v tehnološkem parku, starejši inženirji, zaposleni v parku, pa so predavali o svojih inova-tivnih dosežkih na univerzi. Blizu leta 1950 so se v Silicijevi dolini ukvarjali z mikrovalovno elektroniko, približno 10 let kasneje je nastopilo obdobje tiskanih vezij in silicijevih polprevodnikov (zao tudi ime doline), in ko so okoli leta 1980 velike računalnike zamenjali osebni računalniki, so nastala podjetja, ki so pisala programsko opremo (software) in tudi razvijala strojno opremo (hardware). Od leta 1990 teče obdobje računalniškega spleta in vse, kar je z njim povezano. Začetni uspehi so v park sčasoma privabili tudi rizični kapital.« V tej Silicijevi dolini se je našel tudi mlad Velenjčan Miha Rebernik. »Tu rastejo podjetja kot gobe po dežju, v dolino »prihajajo« možgani, ima veliko takega, kar privlači pametne ljudi,« je pripovedoval preprost fant koščenega obraza in obrite glave. Na vprašanje, zakaj se je odločil za Silicijevo dolino in kako mu je uspelo priti vanjo, pa je po iskrivem nasmehu odgovoril: »Nisem se odločil. Za internetna pod- jetja, kot je naše, je namreč edino mesto na svetu, kamor se »roma«, če želiš prodreti na svetovni trg ali vsaj na ameriškega, ki je največji. Naše podjetje DoubleRecall je razvilo nov način spletnega oglaševanja. Z njim smo uspeli v Sloveniji in logično nadaljevanje je bila Amerika in Silicijeva dolina. Seveda pa nas je k temu še dodano spodbudilo to, da smo bili sprejeti v inkubator.« Miha je povedal, da je »naše podjetje« ustanovila skupina 4 mladih fantov v Celju pred letom in pol. Združil jih je projekt, za dokončanje katerega jim je zmanjkalo denarja. Lotili so se drugega, ki naj bi jim zagotovil nekaj denarja v krajšem času. Ko so na kosilu »premlevali ideje«, je pogovor nanesel na težave založnikov - časopisne hiše, revije oziroma firme, ki želijo približati vsebino publikacije ljudem na internetu, ti pa za to storitev ne želijo plačati. »Založniki seveda tega ne morejo narediti zastonj, ker je treba ljudi, ki pripravljajo vsebine, plačati. Domislili smo se rešitve in jo seveda uspešno prenesli v prakso. Izdelali smo DoubleRecall, v bistvu oglasno pasico, iz katere je potrebno prepisati dve besedi, da lahko nekdo prebere kakšno vsebino zastonj. Cena tega, ki jo plača oglaševalec, je toliko višja, da založnik lažje pokrije stroške,» se je odzval na našo radovednost. In kako je Miha »zašel« v celjsko podjetje?, smo vrtali naprej in izvedeli: splet naključij. Slovenija je majhna, je pojasnil, in po tehnološki plati še manjša, zato se računalnikarji, programerji, podjetniki med sabo poznajo. Miha se je kot študent računalništva v Mariboru najprej našel v ekipi »odpiralni časi.com«. Tu je spoznal vrstnika, ki so ga prav tako zanimali računalniki. Na enem od sestankov je spoznal Ro-bija. Ta je vedel, da se Miha ukvarja s spletnimi rešitvami, Miha pa, da je Robi 'odštekan' podjetnik z idejami. Beseda je dala besedo, Rok je pripeljal v ekipo še svojega najboljšega prijatelja. Staknili so glave in ustanovili podjetje DoubleRecall. Ob ugotovitvi, da je šlo za prave ljudi ob pravem času na pravem mestu, se je Miha nasmehnil, se pogladil po goli glavi in: »Ja, lahko bi se tako reklo.« Računalnike je Miha vzljubil že v otroštvu. Dodaten izziv je bilo zanj gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Pridružil se mu je že v osnovni šoli, nadaljeval pa kot dijak Srednje elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Tu je imel super mentorja - profesorja, danes pa kolega Islama Mušiča. Z gibanjem je povezan še danes, saj je avtor njegovega informacijskega sistema. 4. januarja prihodnje leto bo Miha znova na poti v Silicijevo dolino. V Slovenijo so se namreč fantje vrnili zaradi težav z vizami. Te so jim potekle, poleg tega bi si lahko nakopali še težave z davki. »Delo poteka doma enako, le da ne živimo vsi v isti hiši kot v dolini. Seveda se vračamo v zanimiv prostor, v katerem je še vedno moč čez noč obogateti, v prostor, kjer se trdo dela. Tu ni »zabušavanja«. Logično, če imaš svoje podjetje, daš vse od sebe, mar ne?« In o tem, da bi nadaljeval svojo kariero v Silicijevi dolini? Po njegovi mimiki na obrazu, pogledu nam je bil njegov odgovor znan: »Želim si videti čim več sveta, pridobiti čim več izkušenj, predvsem podjetniških, želim si osebne rasti in rasti podjetja. Silicijeva dolina je na tej poti ena od destinacij. Več kot nekaj let pa tam ne bi bil,« je še povedal Miha Rebernik. Poziv Združenja za pediatrijo Spoštovani starši, začela se je sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki ji bo po izkušnjah iz prejšnjih let sledila gripa. Vsako leto zboli veliko otrok, mnogi, zlasti dojenčki in malčki, potrebujejo zdravljenje v bolnišnici in včasih zaradi življenje ogro-žajočega poteka bolezni celo intenzivno zdravljenje z respi-ratorjem (»umetnimi pljuči«). Virusi se širijo s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom z bolnikom oz. okuženimi predmeti, zato lahko starši z ustreznimi ukrepi močno zmanjšate možnost, da bi se vaš otrok okužil in zbolel: pogosto si umivajte roke, čistite z virusi onesnažene površine (kljuke...), do drugega meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske, če imate dojenčka, vzemite starejšega sorojenca iz vrtca v domače varstvo, ne dovolite, da bi prehlajene osebe prišle na obisk, z otrokom ne hodite tja, kjer je veliko ljudi (trgovski centri, praznovanja dedka Mraza.), čim več se gibajte na svežem zraku, prepovejte kajenje v stanovanju, cepite sebe in otroka (če je že dovolj star) proti gripi. Z odgovornim ravnanjem poskrbite za zdravje svojega otroka! ■ Združenje za pediatrijo Vsak dan je najprej čisto bel. Potem postane tak, kot ga želite. Vsak dan prinaša malo drugačnosti Začinite ga z dobrimi nameni. NASI KRAJI IN LJUDJE 22. decembra 2011 Uresničile so se sanje organistov, faranov... Celjski škof dr. Stanko Lipovšek blagoslovil nove orgle v cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Paki - Velika pridobitev Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 18. decembra - Minulo nedeljo je bila cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki polna. Zadovoljnih obrazov so bili tudi člani tamkajšnjega cerkvenega sveta in šmarški župnik ter dekan Dekani-je Braslovče Ivan Napret. Razlog za slavje je bila uspešna izvedba finančno in tudi sicer zahtevnega projekta, kot je nakup novih orgel. Na nedeljskem bogoslužju jih je blagoslovil celjski škof dr. Stanko Lipovšek. Po mnenju slednjega je naloga orgel, da poživijo lepoto in moč bogoslužja. Svete maše bodo tako v cerkvi sv. Martina poslej še bolj praznične. »Vesel sem, da so se uresničile sanje or-ganistov, faranov in tudi moje. Nove orgle so za kraj in tukajšnje ljudi velika ter pomembna pridobitev. Prepričan sem, da bodo organisti, pevci še z večjim veseljem izvajali tisto, kar na dosedanjih orglah niso mogli,« nam je povedal Ivan Napret. Za nove orgle so se - po njegovih besedah - odločili zato, ker so jim serviserji tako svetovali. Pnevmatski mehanizem dosedanjih z dvema manualoma, pedalom ter 13 registri iz leta 1939 je bil namreč preveč dotrajan, Nove orgle so izdelali v orgelski delavnici v Mariboru. Niso samo nove, ampak v primerjavi z dosedanjimi tudi večje. da bi jih še obnavljali. Nove orgle, ki jih je izdelala orgelska delavnica v Mariboru, so mehanske, imajo prav tako kot predhodne Jenkove dva manuala in pedal, namesto 13 imajo sedaj 20 registrov in 1253 lesenih ter kovinskih piščali (prejšnje so imele nekaj več kot 800 piščali). Končnega zneska o vrednosti naložbe še nimajo. So pa doslej že plačali 150 tisoč evrov. Od kod denar? »Mi do novih orgel ne bi mogli priti le z darovi, ki jih trenutno naberemo. Denar črpamo predvsem iz sredstev denacionalizacije in pred leti prodane zemlje.« V 30 letih, odkar vodi Ivan Napret župnijo sv. Martina v Šmartnem ob Paki, so na cerkvenih objektih marsikaj postorili. Naslednji izziv bo obnova lesa na delu ostrešja nad glavnim oltarjem. Za svečano nedeljsko bogoslužje so poleg blizu 70 domačih pevcev in pevk poskrbeli še solista Kristjan Kolenc in Klemen Hrastnik ter godbeniki pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja. Dan pred blagoslovom pa so orgle zadonele na koncertu, ki sta ga pripravili Andreja Golež in mag. Ema Zapušek. Končali obnovo strehe in se eno cesto V Vinski Gori se nadaljuje bogata bera novih pridobitev -Namenu predali še obnovljeno cesto v Pirešici Vinska Gora, 15 in 16. decembra - V četrtek popoldne je Krajevna skupnost Vinska Gora v svoji večnamenski dvorani pripravila prireditev, s katero so spravili pod streho več dogodkov. Kot vsako leto so na prijetno druženje povabili krajane in krajanke, starejše od 70 let, ki se vedno množično odzovejo vabilu. Da je bilo sožitje generacij še bolj čustveno, so na isto prireditev povabili tudi predšolske otroke, ki so jim pripravili obdaritev enega od treh decembrskih dobrih mož. Ker so prav prejšnji teden končali tudi prenovo obnove strehe na večnamenskem domu, so s tem dogodkom slavnostno zaključili tudi to investicijo. Financirali so jo iz proračuna Mestne občine Velenje, zanjo pa so odšteli dobrih 36 tisoč evrov. Dan kasneje, v petek zgodaj popoldne, so predali namenu še zadnji letos obnovljen odsek ceste. Kot je znano, je prav v Vinski Gori letos lepšo podobo dobilo največ kilometrov lokalnih cest, več kot 6. Tokrat so odprli še cesto v naselju Pirešica, ki jo je v okviru koncesije obnovilo podjetje PUP. Odsek je dolg 415 metrov, investicija pa je bila vredna 64 tisoč 600 evrov. Obeh dogodkov se je udeležil tudi velenjski župan Bojan Kontič. ■ bš : ■ ■ ••/// . i ' Med dvema trenutkoma se nenadoma odpro vrata v nov čas, a sreča vendarle ni v tem času, temveč v nas. V Premogovniku Velenje, ki predstavlja referenčno točko v premogovništvu Zahodne Evrope, svojo uspešno zgodbo gradimo na temeljih tradicije in lastnega znanja, z najboljšo tehnološko opremo, s pripadnostjo zaposlenih, ki so vrhunsko usposobljeni na različnih področjih, s smelo začrtanimi razvojnimi koraki, usmerjenimi vse do leta 2054. Z namenom še učinkovitejšega upravljanja z energijo smo letos pristopili k pridobitvi mednarodnega certifikata za standard ISO 50001 in kot prvi premogovnik ter ena prvih energetskih družb na svetu s tem še dodatno potrdili energetsko učinkovitost v podjetju. NAJ VAS V LETU 2012 POVEZUJEJO LEPE MISLI IN ISKRENE ŽELJE. W * SREČNO! SKUPINA PREMOGOVNIK VELENJE U> mHn PV INVEST-5 GD East PV Center starejših Zimzelen ■ PRAZNIČNI SEJEM 11 Čarobno sobotno dopoldne v mestu 8. praznični sejem postregel z odlično ponudbo izvirnih izdelkov, lepim programom na odru in dobrim obiskom Velenje, 17. decembra - Sobotno dopoldne v mestu je bilo čarobno. Brez pretiravanja. Center mesta je bil prizorišče tokrat že 8. Prazničnega sejma, ki ga je dopolnila še vedno bogato založena in obiskana kmečka tržnica ter sejem, ki ga Turistično društvo Velenje pripravlja na promenadi. Pravi praznični utrip pa so dogajanju med stojnicami dali prisrčni nastopi na prazničnem odru, ki so ga postavili na koncu Cankarjeve ceste. Festival Velenje je znal na praznični sejem privabiti številne zanimive rokodelce, ki so s svojimi izdelki - večina je ponujala unikatna ročna dela in izdelke umetne obr- ti - pričarati pravo predpraznično razpoloženje. V letošnji ponudbi prazničnih daril in dobrot so številni obiskovalci našli kaj zase in za svoje najbližje. Stojnice so zapolnile tudi šole in Festival Velenje, ki je ponujal izvirne darilne kartice in vstopnice za otroško praznično predstavo cesarjeva nova oblačila, ki jo lahko obiščete 30. decembra. Odlično predstavo si boste zagotovo zapomnili tudi po kostumih, ki jih je zanjo ustvaril Alan Hranitelj. Prisrčni nastopi Spremljevalni program na Prazničnem odru je poskrbel za piko na i; prisluhnili smo lahko ljudskim Varovanci Varstveno-delovnega centra Ježek so bili presrečni, ko so na prazničnem odru zapeli skupaj s priljubljeno Natalijo Verboten. vižam v izvedbi konovskih Štraj-harjev, zapela je Manca Dremel, zaigral je harmonikarski orkester iz OŠ Gustava Šiliha. Po pozdravu podžupana Jožefa Kavtilčnika je s poulično predstavo v več delih res navdušila in k sodelovanju pritegni- la Petra Markovič, klovnesa, ki je predstavo poimenovala Ujemi svojo srečo. Navdušenje nad plesom so predstavili mladi break plesalci, učenci OŠ Antona Aškerca so peli in plesali, prisrčen je bil tudi nastop malih članov bošnjaškega kulturnega društva. Mnogim so se oro-sile oči, ko so skupaj s priljubljeno Natalijo Verboten zapeli varovanci centra za vzgojo in izobraževanje in regisjkega centra Ježek. Skladba »dan ljubezni« je v mrzlem sobotnem dopoldnevu mnogim ogrela srca, prav tako Natalijina skladba »Dva policaja«, ki so jo tudi zapeli z njo. Za konec so zaplesali še člani Šaleškega folklornega društva Koleda, uro po poldnevu pa so se začele stojnice prazniti, mestni vrvež pa umirjati. Programski sklop nastopov je bil res namenjen vsem generacijam, saj so se organizatorji potrudili in poskrbeli za raznolik ter bogat izbor. Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny je bila vesela, da jim je uspelo, saj so prejeli veliko čestitk za dobro pripravljen dogodek, ki je v mesto res prinesel praznično razpoloženje, veselje in optimizem. ■ Bojana Špegel Foto: bš, vos Praznične stojnice so bile polne zanimivih izdelkov in dobrot. c/st^tf, Jyts^a y/z^Mw y/eJ^, y&tc? ^^^^^^^^ At ?M * . ; l 1 I POGOVOR "»«tAS 22. decembra 2011 Zgodbe so si podobne, a tako različne, vse pa pretresljive Materinski dom v Mozirju od otvoritve dalje poln - Poleg psihičnega in fizičnega še ekonomsko nasilje Tatjana Podgoršek Ljubo doma, kdor ga ima, pravijo. A vsi tega zagotovo ne bi potrdili. Kajti dom ni vsakomur vedno toplo ognjišče, okolje z varnim zavetjem. Za zidovi domov se namreč dogaja marsikaj, najpogosteje pa kratko potegnejo matere in nič krivi otroci. Marinkina zgodba »Že kot otrok sem se v svoji družini počutila zapostavljeno, saj smo živeli pri očimovi družini, kjer sta ljubezen in skrbi za otroke »zamenjala« nesoglasja in alkoholizem. Iskala sem ljubezen in mislila, da sem jo našla. Spoznala sem fanta in se preselila v njegovo družino. To je bil beg od doma. Šla sem z upanjem, da bo zame posvetilo sonce. Kmalu po priselitvi sem ugotovila, da so odnosi v novi družini podobni prejšnjim. Rahla nesoglasja s partnerjem na začetku so preraščala v resnejše konflikte, v katere se je vključevala vsa njegova razširjena družina. Kmalu sem zanosila in pri svojih devetnajstih letih prvič postala mamica. Fant si je v tem času poiskal novo dekle in postajal vse bolj nasilen. Niti stopila nisem prav, kaj šele kaj naredila,« je pripovedovala 21-letna Marinka in nadaljevala: »Deležna sem bila »batin«, vse pogosteje me je tudi podil stran. Z otrokom sem se zatekla nazaj k staršem. Ponovno razočaranje. Bila sem odveč, v napoto. Po nekaj dneh bivanja sta začela očim in njegova mama pritiskati na mojo mamo, da me z otrokom odpelje v kak materinski dom. Pri tem sta ji zabičala, da se niti slučajno ne vrne z mano in otrokom. Tako meje dobesedno odložila pred vrati materinskega doma v Mozirju. S težkim srcem sem se vdala in pristala na bivanje v njem.« Danes, pravi Marinka, je nekako zadovoljna. Veliko stvari se je zanjo spremenilo na bolje. S pomočjo vodstva doma si ureja občinsko stanovanje, našla si je zaposlitev in »kar je najboljše - moj otrok biva v umirjenem in ljubečem okolju, obiskuje vrtec, sama sem pa veliko naredila za sebe tudi glede gospodinjskih navad, tako da bom sposobna skrbeti za otroka in zase, ko bom odšla iz materinskega doma«. Človek ne more verjeti, da je to lahko res Dom deluje pod okriljem Karitas Nadškofije Maribor, plačo za strokovno vodjo pa zagotavlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Njegova vrata so že pet let odprta materam z otroki, nosečnicam, ženskam po 45 letu starosti, ki morajo zaradi različnih oblik nasilja v drugo okolje. Takih je, pove strokovna vodja Andrejevega doma v Mozirju Dragica Veček, vsako leto več. Tri leta vodi dom in v tem času se še ni zgodilo, da bi ostala katera soba za kakšen dan, dva prazna. »Tu imamo nameščenih pet žensk z odgovarjajočim številom otrok. Dragica Veček, vodja materinskega doma Prihajajo iz cele Slovenije. 6, 7 jih je bilo v zadnjih letih iz bližnje okolice. Njihove zgodbe so si tako podobne, a hkrati tako zelo različne, pretresljive. Vse se te dotaknejo. Pa ne bežno, ampak zelo globoko. Človek preprosto ne more verjeti, da je lahko res, kar sliši iz njihovih ust. Da se odločijo za takšen korak, verjemite, je že skrajen ukrep.« V dom V dnevnem prostoru izvajajo različne delavnice. Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenjje 4- S& Termoelektrarni Šoštanj zagotavljamo ' zanesljivo oskTbOs^primogomz V skladih varčujemo za varno starost. Prišel je čas, da se spočijemo za varno' delo' v 2012. Obilo zdravja, razumevanja s sodelavci, veselja v družinskem krogu in sreče vam med prazniki in v letu 2012 želijo člani SPESS! se večina zateče zaradi fizičnega in psihičnega, vedno več je ekonomskega nasilja. V domu so lahko leto dni, kot to določa zakonodaja. Nekaterim podaljšajo čas bivanja, če to zahtevajo razmere. Po travmah, ki jih doživljajo najšibkejši členi v družini, ni enostavno priti v drugo okolje, zamenjati službo, poskrbeti za otroke, ki bodo zaradi nasilja za vedno zaznamovani. Po zagotovilih Več-kove jim pomagajo pri ureditvi življenja. Če je potrebno, tudi tako, da jih učijo kuhanja, pospravljanja ... Domski hišni red - zatrjuje Dragica Veček - ni nič posebnega, prizadevajo si za takšnega, kot naj bi bil v urejeni družini. Mamice, ki so zaposlene, pred odhodom v službo odpeljejo otroke v vrtec ali šolo. Po končani službi jih čaka priprava kosila zase in za otroke, ob 15.30 pa skupinske delavnice. Tiste, ki nimajo zaposlitve, se zaposlijo znotraj doma. Udeležujejo se domskih skupinskih delavnic, skrbijo za okolje, ureditev notranjih prostorov, vrt, v okolici doma imajo sadovnjak. Bivanje v domu jih stane 66,51 evra na mesec. »To je njihov skromni prispevek, ob dejstvu, da jim pomagamo z dobrinami, kot so hrana, obutev, obleka. To zagotavlja Karitas in nekateri drugi dobrotni- Andrejev dom v Mozirju: za ženske in otroke, deležne nasilja, sreča v nesreči. ki, med katerimi moram izpostaviti Strokovni svet za socialna vprašanja pri Občinskem odboru stranke SD Velenje. Ta nam ni v pomoč le po materialni, ampak tudi moralni plati. Mamice, ki denarja ne namenijo za priboljške, lahko med bivanjem v domu tudi po njegovi zaslugi kaj privarčujejo.« Poleg omenjenih materialnih dobrin potrebujejo stanovalke tudi pomoč širše skupnosti - od vrtcev, šol, centrov za socialno delo in drugih institucij. In kakšna je ta podpora v okolju, kjer deluje Andrejev dom? »Zelo različna. Odvisno od regije do regije. Tudi naši sosednje so različni: nekateri so zelo prijazni in odložijo pred vrata kakšno oblačilo, včasih sladkarije. So pa tudi taki, ki jih moti otroški vrišč in se pritožijo zaradi veselja na dvorišču. V domu naredimo vse za dobro počutje sta- novalk in njihovih nadebudnežev. Da je tako, dokazuje večina med njimi, saj se po preteku bivanja poslovijo s solzami v očeh.« Adventni venček na vratih je bil v času našega obiska edini znak bližajočih se praznikov. »O ja, pa še kako bo dišalo po poticah, pecivu in še čem,« dodaja sogovornica. Ob četrtkih imajo kuharske delavnice, na katerih pripravljajo posebne obroke. Priprave na čas praznikov so v polnem zamahu. Skupaj bodo okrasili dom, novoletno jelko, na delavnicah izdelujejo voščilnice. Z rokami so pri delu, z mislimi ... »Da bi našle v prihodnje varen in topel pristan,v katerem bi lahko na novo zaživele v miru. Takšne so namreč njihove želje, po katerih jih povprašam ob sprejemu v dom,« je še povedala Dragica Veček. ■ SDS VELENJE Vrednote in načela slovenske osamosvojitve, ki jih nadgrajujemo z visokimi etičnimi in moralnimi normami bodo tudi v prihodnje podlaga in osnova vsega našega političnega delovanja. Verjamemo, da je politika servis vseh državljank in državljanov in kot taka namenjena poštenemu upravljanju v skupnem imenu. Praznujmo pokončno dan samostojnosti in . enotnosti! Spokojne in z družinsko srečo * if prežete božične praznike, v letu 2012 pa zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja v upanju, da bomo uspešneje razreševali * nakopičene težave. . * * * * ★ *« * ** * V < ★ ■:• v* ; v* *V7 V V *.■ * ■ fr • •' 1 Svetniška skupina SDS Velenje: * Franc Sever, Cvetka Jaklič, Stanči Vmemšek, ^ Jurij Terglav, Irma Fürst Lah, Ignac Novak, + Tone De Costa, Tatjana Strgar, Janez Podbornik in Rolando Kaligaro in Mestni odbor SDS Velenje. : * v j www.sdsvelenje.si MED VAMI 13 Srečanje s Petrom Radojo Vsaka minuta mu je dragocena Milena Krstič - Planinc Takoj, ko mi je predlagal, kam bi lahko šla, da bi posnela (še) fotografijo - pogovor z njim je tekel drugje, mi je bilo jasno, kaj od tistega številnega, kar počne s posebnim zanosom, mu je najdražje. Delo v turističnem društvu, ki bo prihodnje leto staro 110 let, in z njim Pust Šoštanjski, ki je Šoštanj uvrstil na evropski zemljevid karnevalskih mest! »Bova šla v prostore, kjer nastajajo naši koši,« je rekel. Pust Šoštanjski je »zakrivil«, da je preko njega srečal strica, očetovega brata. Ganljiva zgodba. Pred vrati njegovega stanovanja v Banja Luki se je razjokal, kot že dolgo ne. »Kot bi pred seboj zagledal očeta, ki ga že več let nimam.« Petrov oče, Marinko, je kot vojna sirota preko Rdečega križa po drugi svetovni vojni iz Bosne in Hercegovine z vlakom prispel v Šoštanj. Posvojila ga je družina Friškovec. »To so bili dobri ljudje. Šolali so ga, ga imeli radi. Bil je dober nogometaš, velik šaljivec, odličen zidar. Marsikaj me je naučil, skupaj sva tudi zgradila hišo.« Očetov brat, dvojček Mirko, je šel z istim vlakom k družini v Mislinjo. Ni imel take sreče kot Petrov oče, zato se je vrnil v Bosno. Peter z njim stikov ni imel. Bežno, res bežno se je spominjal njegovega obrisa še iz časov, ko je bil sam otrok. »Ko pa smo se prvič s Pustom Šoštanjskim udeležili karnevala v Banja Luki, sem vprašal organizatorja, ne da bi vedel, v katerem mestu stric sploh je, če bi se dalo malo poizvedeti ... Ne boste verjeli, v dvajsetih minutah sem imel njegov naslov. Že naslednjo minuto sem poklical taksi in se odpeljal. Ko mi je odprl vrata - isti oče, sem se tako razjokal ...«. »Njegovo« turistično društvo mu je najbolj pri srcu. »Člani smo kot eno.« Težko mu je bilo, prizna, ko se je bilo treba posloviti s funkcije predsednika zaradi nekakšne nezdružljivosti, ki pa je trajala samo dva ali tri mesece. Peter Radoja je namreč tudi svetnik v šo- štanjskem občinskem svetu. A se spet vrne k pustu. »Takrat je tempo res hud. Ampak, zgrabimo. Vsi. Ga ni, ki ne bi.« Rad gosti tudi Miklavža, ki na šoštanjski trg pritegne množice, z odgovornostjo opravlja funkcijo poveljnika civilne zaščite in predsednika sveta KS Loko-vica, uživa kot oče Petre, Nejca in Roka. Kako ponosen je nanje! Petra dela magisterij iz antropologije, starejši sin je absolvent na strojni fakulteti, mlajši je osnovnošolec. ovo šolo. »Da ni bila pot predloga,« se pošali. Šoli v Šoštanju sta stali komaj nekaj sto metrov narazen. Njegov svet v tistih letih je bila Margarina. Tako so imenovali travnik med Cankarjevo in železniško postajo. »Margarina je bila središče sveta.« Od tam se je dobro videla termoelektrarna. »Mogoče me je zato pot vodila v elektrogospodarsko šolo v Maribor, bil sem TEŠ-ev štipendist, zdaj sem vsa leta tam zaposlen kot električar na vzdrževanju.« Peter Radoja tam, kjer nastajajo znameniti šoštanjski koši. Mama Vera, pripoveduje o svojih, je iz Slovenskih goric. Pisala se je Kocbek in je v sorodu z Edvardom Kocbekom. »Delala je v slaščičarni pri Movhu, potem bila dolga leta varuška v vrtcu,« pripoveduje. »Dva hektarja zemlje imamo. Na njej gojim ovce, imel sem že tudi bike in svinje. Zemljo je treba obdelati in to rad počnem.« Dela brez predaha. Vsaka minuta mu je dragocena. »Še z dvema sosedoma smo uredili pašnike, da lahko pasemo.« Vsako leto proda petnajst, dvajset jagnjet. Kakšnega pa s prijatelji, znanci, sorodniki obrnejo na ražnju. Takrat najbrž pride tudi sestra Vera, ki živi v Gaberkah. »Naša hiša je vsakomur odprta, to tukaj tudi vsi vedo. Mimo vodi trška pot, pri nas je vsak dobrodošel,« pravi. Tri leta je drgnil šolske klopi v Kaju-hovi šoli, potem pa, ko so se preselili na Cankarjevo ulico, prestopil v Roeck- Ko mu omeniš hribe, se mu obraz razpotegne v nasmeh. Smrekovec, Ur-šlja gora, Gora Oljka, Kamniške ... »Zadnje čase sem veliko na Menini, pri pastirju Žikiju. Tudi prespim pri njem. Nič ni treba v naprej rezervirati. Ko prideš, te je vesel.« Prevzelo ga je raftanje. V morje so zaljubljeni vsi. Tudi njegova Nataša. Na otoke hodijo, na Hvar, Vis ... Sam lovi ribe, hobotnice, škampe ... in jih tudi sam pripravlja. Da si je dober s tamkajšnjimi ribiči, ni treba posebej napisati. »Rok zna oceniti, kaj je lepo, kaj je dobro. Zna uživati.« Doma s sosedom Simonom delata salame, želodce. V teh dneh bosta začela. »Ni bojazni, da bi se kaj pokvarilo.« Silvestroval bo letos v Tajni, s prijatelji. Kakšnih petnajstih jih bo. Stavim, da komaj čaka, da pride leto 2012, da pride Pust in da pride jubilej »njegovega« društva. ■ » Hojahoj, zapoj, pozoj! « Tak je naslov zgoščenke, ki prinaša kvalitetno otroško glasbo - Ustvarili so jo velenjski ustvarjalci - Skladbe v slovenščini in angleščini dopolnjene z recitacijami in navodili za »miganje« Velenje, 20. decembra - Ideja, da pripravijo glasbeno zgoščenko, namenjeno otrokom, ki jim bo skozi kvalitetno glasbo in besedila približala bajeslovna bitja iz Šaleške doline, se je v družini Poles porodila pred štirimi leti. Tudi zato, ker je Rok Poles do takrat že izdal niz otroških knjig z domoznansko tematiko, prvo-rojenki Jedrt pa je mama Špela Poles poskušala prepevati Rokove verze. Projekt, ki je na zgoščenki izšel v začetku letošnjega decembra, se je čisto zares začel uresničevati pred dvema letoma -- pod okriljem družbe s simpatičnim imenom Be-rivka. »Naš znak je polž, ki ima zelo rad to zgodnjo solato,« hudomušno doda Špela Poles, ki je bila vodja glasbenega projekta »Hojahoj, zapoj, Pozoj!«. Ta prinaša ritmično in stil-sko zelo raznoliko glasbo, ki jo malčki od 3 pa tja do 10 let odlično sprejemajo. Odlični avtorji in izvajalci »Rok je izhajal iz besedil iz svojih slikanic, ki so izšle v zbirkah Tihi prastihi o pradogod-kih v Prašaleški pradolini. Doslej jih je izdal že osem, deveta je tik pred izidom. Rdeča nit vseh slikanic so liki iz zakladnice pripovednega ljudskega izročila Šaleške doline. V njih otroci spoznajo mastodonta, jezerskega zelenjaka, vile, srečno kozo, bergmandeljca, jamskega škrata, Kunigundo, poskoka in Pozoja. Besedila so vsebinsko duhovita in dosledno metrično oblikovana, zato so kar klicala po uglasbitvi. K sodelovanju smo pritegnili vrhunske glasbenike, ki so se ustvarjanja lotili z velikanskim navdihom in entuziazmom. Vsi so Velenjčani, nekateri od njih mednarodno uveljavljeni, nekateri tudi strokovnjaki na pedagoškem, glasbenem in plesnem področju. Zanimivo je, da nas je večina sodelujočih staršev otrok, ki so ravno v tej starostni skupini, za katero smo pripravili glasbo,« nam je povedala Špela Poles. Na CD-ju je 11 skladb, ki so jih uglasbili Jure Pukl, Sašo Šonc, Sanja Mlinar Marin in Saša Lušič. »Ko so bile skladbe uglasbljene, smo k sodelovanju povabili še zanimive izvajalce, ki smo jih povezali v tim. Joži Šalej je odigral klavir in harmonike, pa tudi zapel je, Jure Pukl je odigral saksofone in klarinet, Sanja Mlinar Marin je pela in igrala tolkala, Tina Žerdin harfo, Janez Marin tolkala. Saša Lušič je odigral kitare, tokrat pa je tudi zapel, Anton Vrzelak je posnel trobila, Špela Zamernik flavto, Sašo Šonc pa bobne in tamburin. Potem smo k sodelovanju povabili še 6 Pack Čukurja in Petra Polesa, ki eno od skladb odpojeta skupaj, eno pa Peter, ki se tokrat kot vokalist predstavlja prvič, odpo-je sam. Vokalista sta tudi Andreja Ostruh in Simon Gorišek,« nam je povedala Špela Poles, ki je za projekt pripravila tudi projektno zasnovo. Na CD-ju boste našli tudi otroške recitacije. Bruno Šonc in Jedrt Poles sta Rokove verze res simpatično interpretirala. Za pripravo iztočnic za ustvarjalno gibanje ob stilsko zelo različnih skladbah pa je poskrbela koreografi-nja Petra Žist. Skladbe, ki so posnete tudi v angleškem jeziku, so ne le kakovostne, ustvarjene so strokovno in so namenjene celovitemu razvoju otrokovih sposobnosti, spretnosti, veščin in znanj. Projekt predstavlja drugačen in svojstven pristop k obvladovanju vsebin, opredeljenih v nacionalnih dokumentih za področje vzgoje in izobraževanja,« še doda Špela. Da gre za res kvaliteten projekt, s katerim bodo otroci bogatili besedni zaklad z jezikovno pestrostjo besedil in glasbe, poleg tega pa spoznali lokalne značilnosti in kulturno dediščino, je prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo, ki je zato projekt podprlo tudi finančno. Glasba s CD-ja bo v letu 2012 del zgodbe Evropska prestolnica kulture, saj je tudi podprojekt v okviru Pikinega festivala. CD sedaj že predstavljajo v vrtcih in šolah, poleg tega pa ustvarjalci že razmišljajo, da bi ga nadgradili z otroškim mu-zikalom. Držimo pesti, da se to res zgodi, saj kvalitetne glasbe za otroke res primanjkuje. ■ bš w^ß1 OBMOČNA 0BRTN0-P0DJETNIŠKA L «J ZBORNICA VELENJE »r^ p? ^ Šmartno ob Paki Obrt je pomemben in učinkovit gospodarski dejavnik v okolju. Naša skrb je, da zastopamo interese naših članic in članov ter skrbimo za njihov ugled. Vsem našim članicam in članom ter poslovnim partnerjem iskrena hvala za zaupanje! V ledenem kristalu minevanja tli upanje novega, ki ponuja skrivnost novih poti in pričakovanje novih srečanj... Stari trg 2, Velenje • T: 03 898 20 00 • E: info@ooz-velenje.si • I: www.ooz-velenje.si KULTURA 14- V znamenju komorne instrumentalne (so)igre Tretji koncert 6. sezone glasbene Klasike v Velenju na velikem odru velenjske Glasbene šole »Frana Koruna Koželjskega« -Instrumentalni TRIO Jerneje Grebenšek, Mojce Menoni Sikur in Boštjana Lipovška "»«t AS 22. decembra 2011 Dr. Franc Križnar C o k o > o v C o Velenje, 14. decembra - Na tretjem koncertu aktualne glasbene sezone Festivala Velenje je bil v znamenju komorne instrumentalne (so)igre; saj je na odru velike dvorane velenjske GŠ gostoval instrumentalni ansambel klavirja z violino in rogom: v njem so nastopili (domača) pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in hornist Boštjan Lipovšek; prav slednji morda najbolj znan tako po solistični kot drugi komornoglas-beni karieri v različnih zasedbah; in tudi tokrat v vodilni vlogi ali kar v »leit motivu« svojega (francoskega) roga: slišali smo ga v kar treh od štirih delov sporeda. Ta je bil tokrat vpet med Schu-mannovo in Brahmsovo (nemško glasbeno) romantiko, vmes pa še noviteta: Slavka L. Šuklarja, Arcadia (2011) za rog solo. Gre za raz-delano in podaljšano kadenco iz Koncerta za rog in godalni orkester (feb. 2011), ki smo ga prav tako pred tem že slišali tako v Ljubljani kot Velenju v izvedbi slovitega nemškega solista Stefana Dohra in Komornega godalnega orkestra SF. Tudi tokratna Arcadia je že bila izvedena (v Ljubljani, na recitalu Li-povškovega študenta z ljubljanske AG Jožeta Rošerja 25. okt. 2011 na 2. koncertu mednarodnega glasbenega ciklusa Mladi virtuozi Festivala Ljubljana). Tokrat lahko zapišem, da je šlo že za drugo perfekci-jo, s katero slovi tako naš izvajalec, vodilni hornist tega stoletja, kot naš velenjski skladatelj. Če ustvarjalec slovi po tem, da zelo rad in veliko piše tudi za redke zasedbe, je bil tale njegov opus prav gotovo eden njih. 8-delna kadenca, ki je sestavljena iz prav tolikega števila odsekov (tudi v 8 min.), dodobra izrabi rogovo zvočnost v vseh njegovih tonskih razponih. Šuklar zagotovo obvladuje inštrumentalni me-tje, Lipovšek pa se mu je spet odzval v vsem svojem poustvarjalnem registru. Seveda je bila tole le ena od epizod omenjenega koncerta, ki ga je mdr. spet začel Lipovšek; ne sam, pač pa skupaj s pianistko J. Grebenšek sta v uvodu odigrala Schumannov diptih Adagio in Allegro v As-duru, op. 70 (1849), ki ga poznamo tudi v alteraciji z violino ali violončelom (namesto z rogom). Violinistka M. Menoni Sikur pa je v istem tandemu (spet s pianistko J. Grebenšek) odigrala še prvo od treh, Sonato v a-mo-lu, op. 105 (1851) R. Schumanna. Obe deli, ki sta še vedno spominjali na lanskoletno 200-letnico rojstva Roberta Schumanna, tega velikega nemškega romantika, pa sta bili očitno (in skupaj s S. Šuklaijevo Arcadio) bolj uvod ali »ogrevanje« za zaključni in sloviti, skoraj pol ure trajajoči Trio za klavir, violino in rog (ali violo) v Es-duru, op. 40 (1865) še drugega velikega nemškega romantika Johannesa Brahmsa. Že dosedanje več kot zgledne izvedbe vseh treh »uvodnih« skladb so bile ravno pravšnja in uspešna priprava na omenjeni Trio. V njem pač ne moremo odmisliti »klasičnega« klavirskega tria, v katerem je tradicionalni violončelo zamenjan z rogom. Zaradi njegove polne zvočnosti, tiste, ki v marsičem presega violončelo, pa zgleda, kot da imamo opraviti še z enim od solističnih del za rog; pa ni tako. Tudi tokratna drža obeh Lipovškovih soigralk - pianistke Grebenškove in violinistke Menoni Sikurjeve - je bila še dodatno zagotovilo, da ni bilo tako. Odličen komornoglasbe-ni večer z rogom se je torej razpel od kar treh solističnih kombinacij pa vse do trojnega »happeninga« klavirja, violine in roga; lahko bi celo zaključil: z dokaj izenačeno kvaliteto vseh treh partnerjev v tej zahtevni komornoglasbeni (so)igri. Na velenjskem koncertu pod zaporedno številko 4 letošnje sezone se bosta 17. januarja prihodnje leto predstavila inštrumentalna solista flavtist Matej Grahek in pianist Bojan Gorišek. ■ Z Muro obdan kulturni večer Velenjsko Medžimursko društvo in Šaleški likovniki so zaključili skupen projekt in Vilo Bianco spremenili v prijetno kulturno prizorišče Velenje, 19. decembra - Reka Mura je od nekdaj navdih umetnikom, ne le slikarjem, kiparjem, tudi literatom in filmarjem. Njeno moč in lepoto so letos 20. avgusta ne le občudovali, ampak tudi upodobili člani Društva šaleških likovnikov, ki so skupaj z velenjskim Kulturnim društvo Medžimurje izvedli projekt »Mira, Mura globoka voda«. V le enem delu nastala slikarska in kiparska dela sicer že 5. likovne kolonije so od sobote do novega leta na ogled v galeriji Vile Bianca. Odprtje razstave, ki bo obiskovalce zagotovo navdušila z raznolikostjo in likovno izraznostjo, je bilo drugačno. Zato so poskrbeli člani velenjskega medžimurskega kulturnega društva, ki so pripravili lep kulturni program, po njem pa so poskrbeli tudi za okusno pogostitev s slaščicami, ki so jih žene pripravile same, dodali pa so jim še odlično letino letošnjih vin iz okolice Ljutomera. Vila Bianca je bila polna tudi na uradnem delu odprtja, v koncertni dvorani. Predsednik Medžimurskega društva Matija Blagus se je zahvalil vsem, ki so ustvarjali na obronkih Mure, vsem, ki spremljajo delo članov društva. V kulturnem programu so nastopili tamburaši in folklorna skupina Kultunega društva Medžimurje; oboji so pokazali res veliko. V imenu občine je zbrane nagovoril vodja urada za druž- Kulturno društvo Medžimurje je pripravilo odličen kulturni program in pogostitev, Šaleški likovniki pa ogleda vredno razstavo. bene dejavnosti Drago Martinšek, za uspešen skupni projekt pa se je zahvalila tudi tajnica Društva šaleških likovnikov Tatjana Vidmar. »Letošnja likovna kolonija je potekala 20. avgusta v Lendavi in njeni okolici, tudi na obrežjih Mure, kjer so nastala tudi vsa umetniška dela, ki so sedaj na ogled v Vili Bianci,« je poudarila. V Lendavi je letos ustvarjalo 19 šaleških likovnikov, med njimi trije kiparji. V različnih tehnikah so uspeli ujeti vizualne značilnosti Po-murja. »Nastala dela predstavljajo spoj lokalne arhitekture in krajine, spoj realizma in tehnicizma, lirično abstrahirano krajino in samo reko Muro,« je v katalog, ki so ga izdali ob razstavi, zapisal akademski slikar Stojan Kneževič, ki sodeluje z društvom kot mentor. Preverite v ■ bš Koncert na snegu, V • • 1 • žive jaslice Logarska dolina - V Logarski dolini se bosta v teh prazničnih dneh zgodila dva dogodka. Na božični večer (25. decembra) bodo Anita Kralj, člani kulturnega društva Franca Herlaha iz Solčave, Solčavske pevke in otroški pevski zbor uprizorili v pravljičnem gozdu pred penzionom Na Razpotju žive jaslice. Uprizoritev bodo popestrili še s kulturnim programom. Začeli ga bodo ob 17. uri. Organizator - penzion Na Razpotju - bo poskrbel za brezplačen avtobusni prevoz iz Mozirja. Na zasneženem travniku pred hotelom Plesnik pa bodo dan kasneje, v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri Hotel Plesnik, Center Rinka in podjetje Logarska dolina pripravili še 15. božično-novole-tni koncert. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli Slovenski oktet, Alenka Godec z ansamblom, otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole Solčava. ■ tp Zapojta, Pozoj in Kresniček! Matjaž Šalej Glasbena umetnost za najmlajše. V času, ko delamo obračune za minulo leto, se vsi veselimo božičnega in novoletnega praznovanja, si tudi sam ne morem kaj, da se na drugačen način dotaknem klasičnih tem. Rece-sijsko leto je bilo bolj ali manj težko in slabo. Kvaliteto leta ocenjujem sicer malce drugače, glede na psihofizično počutje, pa na kvaliteto dopusta (kot najlepši del šihta) in slednjič tudi na to, da sem se uspel ogniti vsem TV predvolilnim soočenjem. Kvaliteta dela je v mojih letih bolj ali manj odraz minulega dela, saj če nisi do sedaj kaj dosti pokazal in si zaslužil odgovorno delo, je vprašanje, zakaj nisi zadovoljen z njim. Pa pustimo leto ali pa ga poglejmo z druge strani, z otroškimi očmi. Njim ni merilo družbenoekonomska situacija, kvaliteta življenja v minulih mesecih, vprašanje tanke ali debele denarnice staršev, pomembneje jim je, kako so se z njimi ukvarjali doma, v vrtcu, v šoli ..., če so njihove šolske športne ekipe in ekipe malih sivih celic zmagovale, če so se imeli lepo na počitnicah, v šoli v naravi, če je bila glasba, ki so jo poslušali in doživljali, lepa, taka »fajn, cool, mega« in da so jo »itak«poslušali vsi »frendi« Za malo mlajše pa..., ne boste verjeli, je bilo letos v našem mestu posebej dobro leto. Ce pogledam lokalno, seje ves čas »dogajalo«. Otroška in mladinska produkcija sta samo v nekaj zadnjih dneh dokazali, da če obstaja volja, ideja, pozitiven pedagoški pristop ali pa na drugi strani celostno zastavljen in podprt projekt, potem lahko nastane nekaj lepega in pozitivnega za tiste, ki te vrstice prav gotovo ne berejo (najmlajši). Toliko je bilo dobrega, da bi morali nehati tarnati, kako se nič ne dogaja za otroke, kako družba (če že ne šola) pozablja na vzgojo (v našem primeru umetnostno) ali da je vse v »ku...u«, kot seje kreativno izrazil v Mladininih Alternativah 2011 priznani raper N'Toko. Želim samo povedati, da je bilo letos za mlade in mlade po srcu mnogo dobrih stvari. O uspešnem in boljšem največjem otroškem festivalu in festivalu mladih kultur je bilo prelito že kar nekaj črnila. V mesecu decembru pa sta me prepričala dva izjemna projekta za najmlajše: Hoja hoj, zapoj, Pozoj! in glasbena pravljica Kresniček. Projekta, prvi pod vodstvom Špele in Roka Polesa ter drugi šolski glasbenice Katje Gruber, sta sorodna bolj na videz, glede na širši glasbeni žanr za mlade. Pa vendar sta oba dober znak, da če je projekt pravilno in celostno zastavljen, vzgojen, sta odmevnost in pozitiven odziv samoumevna. Hkrati nam pove, da je izvedljivo kvalitetno produkcijo z otroki ali profesionalnimi glasbenimi izvajalci izpeljati s spodobnimi sredstvi, s simboličnimi ali skoraj iz nič. V primeru glasbene zgoščenke o Hojajhoj, Pozoj ., verjetno prve takšne domoznanske zgoščenke, seje ob podpori in sodelovanju mnogih domačih glasbenih in še kakšnih ustvarjalcev zgodil produkcijski presežek, ki nam ga lahko zavida marsikakšno bolj kulturno »prestolniško« okolje, pa naj bo ljubljansko ali mariborsko. Škoda, da živimo v nekakšni dolini »šenflorjanski« z omejenim medijskim dosegom. Projekt orje ledino v sferi domoznanske otroške produkcije (in ustvarjalnosti) z uglasbljeno poezijo ter dobro in domiselno interpretacijo. Kakšna rezerva seveda v Berivkinem perfekcionističnem projektu seveda obstaja, pa vseeno kapo dol in hvala Špeli, Roku, Sanji, Jurču, Andreji, Jožiju, 6packu, Petru, Brunu, Jedrt in mnogim drugim sodelujočim (kajti za našteti vse imam premalo znakov). Drugi skromnejši, a nič manj simpatičen projekt, nam je na decembrskih Sobotnih igrarijah pričaral (srednji) otroški zbor osnovne šole Nazarje pod vodstvom Velenjčanke Katje Gruber, kije z zelo omejenimi sredstvi pripravil izjemno lepo otroško spevoigro oz. glasbeno pravljico Radovana Gobca po pravljici Marije Jezernikove - Kresniček. Zborovodkinji in pedagoginji Katji je skoraj iz nič z izvirnimi rešitvami uspelo pripraviti čudovito predstavo, ki se je ne bi sramoval noben profesionalni ansambel oz. otroško gledališče. Ob odličnih mladih pevcih zbora seje še posebej izkazala mlada pevka Manja Vačovnik. Pa saj jabolko ne pade daleč od drevesa, njena brata in sestra so se izjemno izkazali že v glasbenih igrah šole v preteklosti, najstarejši brat Marko je imel med drugim eno glavnih vlog v lanskoletnem Čarovniku iz Oza. Podobnih primerov, glasbenih, folklornih in gledaliških, je na naših šolah še nekaj, bi si pa želeli, da jih je v teh časih vakuuma vrednot seveda več in prav na vseh šolah. In če je pesem in veselje ob glasbi tisto, kar spodbuja globoka in prekrita podzavestna občutja, lahko rečemo, da nas tovrstna umetnost dviguje v težkih obdobjih odraščanja za mlajše in bivanja za vse ostale. Pa naj bo to praznično vzdušje prepojeno s pričakovanjem novega, ob drobnih pozornosti ali v veselju glasbenega doživljanja prostega časa. In največje darilo je pravzaprav veselje ob glasbi in vsem lepem, ki nam jo ta prinaša v podzavest. Pravzaprav niti otroci niti odrasli ne potrebujemo velikih daril ob praznikih. Darilo je že, če se posvetimo otrokom, se igramo in pojemo z njimi, jih presenetimo v »formi« dobrih mož, če si vzamemo čas za bližnjega, mu poklonimo veliko prijaznih in dobrih besed . Pa veliko miru, ljubezni in veselja ob Božiču želim! © 107,8 MHz 15 \AdUmQkU IDÜ CASOPnsDOl Naj se vam izpolnijo sanje - majhne, velike in čisto vsakdanje Letu 2011 so šteti dnevi. Naj bomo tega veseli ali ne, ve vsak sam najbolje. Če ne po drugem, si ga bomo zapomnili po posledicah gospodarske krize, ki so vsak dan bolj izrazite in vsak dan bolj v srce segajoče. Zato pa toliko bolj godijo lepe misli, želje, iskrive čestitke, s katerimi nas v teh dneh obdarujete poslušalci Radia Velenje in bralci tednika Naš čas od blizu in daleč. Veseli smo vsake, ne glede na to, ali nam jo prinese poštar ali jo dobimo po elektronski pošti, z sms sporočili. Zahvaljujemo se vsakemu posebej zanje in vas vabimo, da ostanete tudi v prihodnjem letu naši zvesti poslušalci, bralci, sodelavci. Obljubimo vam, da se bomo po najboljših močeh trudili »prinašati« v vaše domove zanimive, aktualne informacije. Upamo, da bo med njimi več spodbudnih kot kakšnih takih, ki človeku jemljejo voljo in optimizem. Za veselje v srcu in srečo v duši, pravijo, ni treba daleč. Le z mislijo malo vase, pa malo k sodelavcem, znancem in prijateljem, k svojim najdražjim. Potem je svet majhen in velik hkrati, predvsem pa lepši. Lepe praznične dni, v letu 2012 pa naj se vam izpolnijo sanje - majhne, velike in čisto vsakdanje. aafo ... na kratko... AMFIBIA Po albumih Amalgam (2004) in Above & Below (2006) zasedba predstavlja tretji album Eklektika. Boštjan Leben in Stane Špegel, ki poosebljata kreativno jedro projekta Amfibia, sta tokrat k sodelovanju povabilo izvrstno ljubljansko pevko Matejo Starič. Prvi single s prihajajočega LP-ja je skladba Kerubin, ki je izšla tudi na letošnjem izboru Imamo dobro glasbo 2011 nacionalnega radia Val 202. TANJA RIBIČ V prazničnem prednovoletnem času Tanja Ribič na radijske postaje pošilja novo skladbo Novoletni objem. Za besedilo skladbe sta poskrbela Tanja Ribič in Rok Vilčnik, glasbo je spisal Branko Durič, aranžma pa je delo Iztoka Turka in Marka Grabberja. PANDA Pred časom se je eni najstarejših domačih pop skupin pridružila nova pevka Saša Danilov. Prepričala je s svežino svojega glasu. Člani zasedbe Panda so v teh mesecih spet ustvarjali in nam v te zimske dni pošiljajo nekaj sonca s skladbo Kakšno sonce, kakšen dan. PUNK ROCK HOLIDAJ 1.2 Med 15. in 18. avgustom 2012 bo na enem najlepših festivalskih prizorišč na svetu, Sotočju v Tolminu, ponovno potekal največji slovenski punk rock festival, ki je letos zable-stel s svojo prvo izdajo tako doma kot v tujini, njegovo ime pa je ponesel celo čez lužo. ALEN VOGRINEC VESEL Naj kitara zaigra je naslov novega singla zvezdnika oddaje Slovenije ima talent, s katerim napoveduje prihod njegovega albuma. Na njem bodo skladbe v slovenskem in hrvaškem jeziku, kar velja tudi za aktualni singl, ki v hrvaščini nosi naslov Ne mogu da zaboravim. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. EVIL EVE - Ne bi, hvala 2. LITTLE MIX - Cannonball 3. OLLY MURS - Dance With Me Tonight Zasedba Evil Eve je po singlu Nisem dobra vila opozorila nase s pikantnim videospotom za single Ne bi, hvala, ki je nastal pod režisersko taktirko Mihe Kni-fica. Skladbo sicer najdemo na nedavno izdanem kompilacijskem albumu Hočemo dobro glasbo - Val011. Pod avtorstvo se podpisuje kitarist skupine Jure Golobič, ki je poskrbel tudi za aranžma. Besedilo je delo pevke Eve Breznikar, ki se tokrat na hudomušen način loteva odnosov med moškimi in ženskami. Skupina za pomlad načrtuje izdajo prvenca. LESTVICA DOMAČE GASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Poet - Božič, bel božič 2. Slovenskih 6 - Smučar Blaž 3. Ans. Petra Finka - Ko padejo zvezde 4. Poskočni muzikanti - Božič je 5. Donačka - Snežna kepa 6. Ans. Toneta Rusa - Božični večer 7. Ans. Golte - Preproga božičnega dne 8. Ans. Braneta Klavžarja - Vso noč je rahlo padal sneg 9. Štrk - Ta beli sneg 10. Ans. Stanka Petriča - Božična www.radiovelenje.com Glasbene novičke play pa so nominirani tudi v kategoriji najbolj priljubljena skupina v sklopu nagrad People's Choice Award. Mylo Xyloto je že tretji studijski album te skupine, ki je takoj po izidu skočil na sam vrh lestvic The Billboard 200 in The U.K. Album Chart. Prvo mesto je zasedel tudi v spletni trgovini iTunes v kar 35 državah po vsem svetu in podrl rekord v številu prenosov v prvem tednu po izidu. Coldplay so do sedaj prodali več kot 50 millijonov albumov po vsem svetu in osvojili mnogo nagrad, med drugim tudi sedem grammyjev, šest nagrad Brit in štiri nagrade MTV Video Music Awards. Jutri tradicionalni novoletni žur Kot vsako leto se Velenju tudi letos ob koncu leta obeta tradicionalni novoletni žur v Rdeči dvorani. Tokrat po dolgih letih prvič brez stalnice tega dogodka - skupine Šank Rock, ki je v tem letu prenehala delovati. Bodo pa jutri, v petek, 23. decembra, v velenjski Rdeči dvorani zato nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, novomeški Dan D, velenjski prvaki rokenrola Res Nullius, Činč & D'Kwaschen retashy in zasedba Coverlover, skupina nekdanjega šankrockerja Aleša Uranjeka. Veliki koncertni dogodek se bo pričel ob 20. uri. Severina tolče rekorde Po singlu Brad Pitt Severina ob koncu letošnjega leta v radijski eter pošilja novo skladbo z naslovom Grad bez ljudi. Skladba je že drugi single z albuma, ki naj bi na prodajne police prišel spomladi prihodnje leto. Gre za balado, ki je ena najbolj ženskih skladb zadnjega časa, v njej pa se lahko najde vsaka ženska. Avtorja skladbe sta Miloš Roganovič in Fili Miletič, ki sta ustvarila tudi single Brad Pitt, enega največjih hitov letošnjega leta. Na portalu You tube Severinina nova skladba dosega visoko gledanost in je že po enem tednu postala ena najbolj zaželenih skladb. Doslej beleži že skoraj tri milijone ogledov. Uspešno leto za CoverLover Za skupino CoverLover je bilo letošnje leto kljub splošni recesiji in pretežnemu pesimizmu v domači glasbeni sceni zelo uspešno. Do konca leta se bo številka na seznam njihovih koncertov povzpela prek 35, v decembru pa jih čakajo še nastopi v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Velenju in Kopru. Kot pravi bobnar in ustanovitelj skupine Aleš Uranjek, so odmevni nastopi na festivalih, kot so Schengenfest, Lent in Rock Otočec, veliko pripomogli k prepoznavnosti skupine. Ta je občinstvo že prepričala s priredbami pop in rock uspešnic, pripravljajo pa tudi svojo prvo pesem v slovenščini. Prvi single je po besedah pevca in kitarista skupine Simona Vadnjala praktično že končan, posneli pa so ga pod budnim produ-centskim ušesom Žareta Paka. Coldplay lovijo nagrade Charlie Brown je tretji single z albuma Mylo Xyloto, ki ga je britanska skupina Coldplay izdala konec oktobra 2011. Prva dva singla, Every Teardrop Is A Waterfall in Paradise, sta nominirana za prestižno glasbeno nagrado grammy, Cold- Lepa dekleta ljubijo barabe Na radijske postaje prihaja že tretja pesem z albuma Andreja Šifrerja Ideje 30 let kasneje. Album prinaša originalne skladbe z albuma Ideje izpod odeje izpred tridesetih let in še šest predelanih, v moderno obleko odetih Šifrer-jevih skladb, ki so jih ponovno posneli znani slovenski izvajalci. Tretja skladba z albuma je znana uspešnica Lepa dekleta ljubijo barabe. Tokrat se je Andrejevemu povabilu odzval Jan Plestenjak in skupaj sta pripravila duet te znane himne alfa samcev. Novi verziji skoraj ponarodele 30 let stare uspešnice sta spremenila strukturo, producentsko delo pa je opravil eden najuspešnejših producentov v Sloveniji Martin Štibernik. "»«t AS 22. decembra 2011 Čvek je med živahnim pogovorom ujel predsednika KS Škale - Hrastovec Božidarja Repnika in glavnega pri tamkajšnjih lovcih Vinka Blažinčiča. »Sedaj, ko imamo asfalt do vrha Ljubele, se boš najbrž večkrat pripeljal v naš lovski dom,« ga je menda spraševal predsednik lovcev in zatrdil, da je pot resnično bolj tekoča. Rep-nik: »Če bo v redu vzdrževana, pridem na vsako vašo prireditev.« ^ Direktor velenjske knjižnice Vlado Vrbič je znan po tem, da ne potuje preveč rad in da dopust najraje preživlja kar v Šaleški dolini. Sedaj pa si je na pragu zime privoščil poletje - prvič je na obisku v Avstraliji, kjer živi njegova mlajša hči. Preden je šel, ji je na prazničnem sejmu izbral darilo. Na ročno izdelani ploščici iz gline piše: »Ljubo doma, kdor ga ima.« Umetnica, ki je ploščico izdelala, je bila zelo srečna, da ta kot darilo potuje tako daleč. Vlado pa je bil tudi čisto zadovoljen z izbranim: »Ni veliko, ni težko, pa še resnično je,« je komentiral. ^ »Je Andreja Petrovčič, naša novinarska kolegica, vsa vesela dejala Aleksandri For-štner iz službe za odnose z javnostjo v Mestne občine Velenje: »Ja, pa imam magisterij!« Čvek je bolj prepričan, da dvignjeni prst napoveduje še nekaj bolj srečnega (!?) Sanjskega moškega ni Britanski strokovnjaki, ki so opravili raziskavo med več kot 2000 ženskami, so ugotovili, da niti ena od njih ni zadovoljna s svojim partnerjem, in tako sklenili, da idealnega moškega na tem svetu pač ni. Tudi najbolje ocenjen moški je namreč v študiji dosegel le 69 odstotkov točk v primerjavi z idelnostjo, povprečno pa so strokovnjaki ugotovili, da imajo moški le malo pozitivnih lastnosti in veliko napak. »Zdi se, da so ženske povsem realne v zahtevah do moških. Ko so srečne, lahko spregledajo njihove številne napake. A kljub temu se moški pogosto obnašajo zelo čudno in nenavadno, zato pri ženskah za takšno vedenje ne dobijo opravičila,« je povedal eden od raziskovalcev. Ženskam največkrat ni všeč, če se moški ne razumejo z njeno družino, moti jih, če uporabljajo njihovo zobno ščetko ali puščajo umazane toaletne prostore, nesprejemljivo se jim zdi, če je moški len, če se dovolj ne ukvarja z otroki in če se obnaša kot mamin sinček. Prav tako se ženske pritožujejo, če njihovi partnerji vozijo prehitro, če nosijo veliko košato brado, če rigajo in prdijo in če ves čas na malih ekranih spremljajo športne tekme. Na vprašanje, kate- re lastnosti so najbolj pomembne za idealnega moškega, pa je večina žensk odgovorila: »Moški mora imeti dober značaj, smisel za humor in mora biti privlačen.« Če ni zdravnikov, naj pomagajo veterinarji Podžupan francoskega mesta Di-jona Franijoise Tenenbaum je predlagal, da bi na območjih, kjer primanjkuje zdravnikov, na pomoč poklicali veterinarje in tako zapolnili vrzel, ki je nastala, ker je čedalje manj francoskih zdravnikov pripravljenih delati na podeželju. »Razmišljal sem o tej težavi, ki je zelo velika zlasti pri nas, v Burgundiji, kjer se soočamo z velikim pomanjkanjem zdravnikov. In ugotovil sem, da je na neki način tudi pri nas dovolj zdravnikov, saj lahko to vlogo, kadar gre za urgenco, prevzamejo veterinarji,« je dejal Tenenbaum. Zdravniki so se na njegov predlog po pričakovanjih odzvali s humorjem, veterinarji pa so ga ocenili za nerealističnega. »To je povsem ne- realistično in nevarno! Mi nismo usposobljeni za humano medicino,« je dejal Gerard Vignault, ki vodi stanovsko organizacijo veterinarjev v Burgundiji in dodal: »To bi pomenilo nazadovanje pri zdravljenju ljudi. Vrnili bi se v 19. stoletje.« Techno maša Medtem ko se mnogi duhovniki po svetu soočajo s težavo, kako v cerkev privabiti več ljudi, se je švedski duhovnik Olle Idestrom lotil konkretnih ukrepov. Mlade se je odločil v cerkev privabiti tako, da je organiziral maše, na katerih vrtijo techno glasbo in plešejo. Duhovnik tako organizira »techno maše«, na katerih vrtijo plesno glasbo, mladi ljudje, ki sicer nikoli ne bi zašli v cerkev,« je še dodal duhovnik. V javnosti se že pojavljajo zahteve, da se tudi po drugih cerkvah na Švedskem uvedejo techno maše. Grozilno pismo Božičku 13-letna Britanka Makeede Austin je pred kratkim Božičku napisala pismo. A ne prosilno, temveč grozilno. Ko je njena mama pismo prebrala, se ji je najprej zdelo smešno, nato pa »sem malo pomislila in ugotovila, da je zadnja stvar, ki jo želimo, da ubije Božička,« je pove- pa se poleg bogoslužja lahko zabavajo in plešejo in - verjeli ali ne, uspeva mu: cerkev je spet polna. »Nismo pričakovali, da bo zadeva tako popularna. Res smo zadeli v polno. Super se mi zdi, da ljudje sedaj želijo iti v cerkev v petek zvečer,« je povedal Idestrom, ki je tudi sam ljubitelj techno glasbe. »Ljudje so zadevo dobro sprejeli. Videl sem celo škofe, kako poslušajo techno in se so začeli zibati ob jutranji molitvi. Najbolj razveseljivo pa je, da sedaj pridejo tudi Takega človek težko najde Pred dnevi se je oglasil v redakciji Edo Kodrun iz Raven pri Šoštanju. »Takšen korenček človek težko najde. Zato sem ga lepo opral in ga prinesel, da tudi vi vidite to čudo narave.« Korenček, ki ga je pridelal na vrtu, je imel eno »glavo« in štiri »lovke«. Eno večjo od druge. Edo je vsako po-komentiral, kako, ne bomo zapisali. Samo namignimo: politični, upokojenski ... Povedal je še, da je bilo še nekaj zanimivih korenčkov, a ta, ki ga je prinesel, se mu je zdel najboljši. Bo končal v goveji juhi? »Do spomladi ga bom poskušal ohraniti,« je še dejal Edo. Tp Edo s korenčkom s štirimi »lovkami« dala. Makeede je namreč zapisala, da v Božička sicer ne verjame, prosi pa ga za mobitel in Justina Bieber-ja iz mesa in krvi. Nadalje v pismu Božičku grozi s smrtjo, če ji ne bi izpolnil vsaj dveh želja s seznama, poceni je ne bi odnesli niti njegovi jeleni, ki bi jih, kakor je obljubila, spekla in postregla brezdomcem. »Jezna sem, ker sem mislila, da letos ne bom dobila tistega, kar sem želela. Hočem vse, kar sem napisala, in ne vidim razloga, zakaj tega ne bi dobila,« je zapisala. »Zapomni si - če ne dobim vsaj dveh stvari s seznama, si mrtev,« je zaključila mlada Britanka. I Velenjski starosta Srečko Meh je prišel na čelo državnega zbora. Ne sicer kot predsednik, ampak kot predsedujoči. Včasih je tudi dobro, če si najstarejši. Figo za božičnico V teh dneh bodo nekateri kljub krizi dobili bo-žičnico. Ponekod celo ob tem še trinajsto plačo. Večina jih bo dobila le eno figo. Samo besede Škoda, da imamo le razne posvete o tem, da smo združeni močnejši. Voditelji raznih strank tega sploh ne jemljejo resno. To je bolj geslo nevladnih organizacij kot pa vladnih in nevladnih strank. Novo po starem Nazarski BSH Hišni aparati imajo novo nemško vodstvo. In stare načrte. Oboji so zelo ambiciozni. Univerzitetna jabolka Ne le Šaleška kmetijska zadruga, tudi LU Velenje bo lahko kmalu prodajala jabolka. Prejela je že dve jabolki kakovosti za dobro izvedbo evropskih projektov. In še ne mislijo končati. Še kak sprejem Premogovnik je sprejel devetošolce okoliških šol. Nad tem, kar so videli in slišali, so bili navdušeni. Čudno, mnogi visoko izobraženi ljudje iz Ljubljane pa nad vsem tem nergajo. Spremenjeno drsališče V Šoštanju so se stvari očitno precej spremenile. Včasih so pozimi mnogi opozarjali, da je cesta mimo Teša pogosto poledenela zaradi »dežja« iz hladilnega stolpa. Zdaj morajo delati svoje drsališče. Dobesedno Nekateri kmetje, pridelovalci mleka iz Zgornje Savinjske doline, ki so do nedavna oddajali mleko domači zadrugi, se zdaj dobesedno držijo besede »zadruge«. Zdaj mleko pridelujejo za druge. Red pa tak! Končala se je še ena naša akcija Moja dežela, lepa in urejena. Lepa je, urejena pa še zdaleč ne, tako kot bi si mnogi želeli. SREČANJE 17 zaLeščanskf poßtßetf2 Nada Zavolovšek Hudarin 38 Pri Lemplih na Konovem so imeli osem lačnih kljunov, pri Zavo-lovških v Zadrečki dolini pa kar trinajst. Pepca Lempl je med vojno podpirala partizane, bila je zaprta v Celjskem piskru, nekaj časa na prisilnem delu na Madžarskem, po vrnitvi je bila doma kot aktivistka antifašistične ženske zveze. Po vojni se je zaposlila na šoštanjski občini in med aktivističnim delom spoznala prav tako zavzetega aktivista Berta Zavolovška, sicer čevljarja po poklicu. Poročila sta se 20. avgusta 1949, a kmalu nato so Pepco zaprli kot zagovornico Informbiroja, Bert pa je takrat šel za vzgojitelja v ljubljanski Litostroj. Ker Pepci niso mogli dokazati nič, saj je očitno šlo za ovadbo zaradi hudobije, so jo izpustili in par se je preselil k Pepci-nim staršem na Konovo, kjer se je 14. maja 1951 rodilo krhko dekletce, ki so jo vedno klicali le Nada ali Nadica, v resnici pa je bilo njeno ime Bernarda. Oče je dobil službo na rudniku in kmalu so se preselili v stari kino ob zgornjem parku, kjer sta z ženo sama skrbela za vsa opravila v zgradbi. Bilo je izredno zanimivo, Nadica je najbolj uživala v vajah in predstavah amaterskega gledališča. Ko so petnajstega kna-pi dobili plačo, pa je v sosednjem Rudarskem domu in zunaj njega vrelo, tudi v kino so letele steklenice in Zavolovški so se raje, z leta 1953 rojenim Jankom, preselili v četvorček na Kajuhovi ulici. Pepca je končno dobila službo na krajevnem uradu, dobili so gospodinjsko pomočnico, ki je Nadica ni marala. Punčko so dali v vrtec, pa tri mesece niso vedeli, da je v vrtcu sploh niso videli, ker se je vsak dan raje sprehajala okoli Škalskega jezera. Z bratcem Jankom sta veliko hodila k očetu na tehtnico za premog in iz kupov premoga vlekla šusdrot. Družina pa se je dostikrat s kolesi odpeljala k sorodnikom v Savinjsko dolino, kjer so, tako kot pri Lemplih na Konovem, pomagali pri kmečkem delu. V prvi razred je Nada stopila na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Bila je drobna, zadržana deklica, ki jo je zanimalo vse in je hodila v številne krožke. Leta 1960 so se Zavolovški preselili na Cankarjevo ulico 1, v stanovanje, ki si ga je kot primer socialističnega uspeha med obiskom leta 1963 ogledala žena ruskega predsednika Nikite Hruščova. V peti razred je šla Nada v konjušnico. Tam je sramežljivo, zadržano, visoko in mršavo dekletce padlo v razred razvpitih vozačev iz Pesja. Ni se dala, ampak se je utrdila, postala je samozavestna, pravi tip voditelja. Bila je tako zelo ozdravljena zadržanosti, da je na prigovarjanje sošolcev hladnokrvno z roko vrgla živo miško proti učiteljici! Pri telovadbi je dotlej povsem nešportno suhico dobila v roke profesorica Metka Pocajt in iz nje naredila pravo postavno športnico, ki je trenirala atletiko in se zapisala rokometu. Ob tem pa je bila odličnjakinja, ki jo je mučila samo glasbena vzgoja; bila je vneta mode-larka, članica kluba OZN, pa predsednica pionirskega odreda, igrala je v dramskem krožku. Življenje na Cankarjevi ulici je bilo nepozabno, okoli je bilo polno gradbenih jam z vodo, otroci so igrali med dvema ognjema, se lovili, skakali čez kolebnico, hodili na otroško igrišče, imeli so celo Pionirski hišni svet. V velenjski gimnaziji se je prvič srečala z nižjimi ocenami od trojk, ampak kaj, ko ji je zmanjkovalo časa. Še je sicer delala v klubu OZN in v mladinski organizaciji, toda največ časa ji je vzel rokomet. Trikrat na teden trening, ob koncu tedna tekme. Leta 1969 so dekleta ustanovila Ženski rokometni klub Gorenje, kjer je bila Nada najmočnejša igralka. Ob žogi fantov še opazila ni, dokler ni prišel maturantski ples, ko so jo čedno oblekli, obuli in sfrizirali. In kot v pravljici - v eni noči je iz zadrte športnice postala ženska. Prvič je v odnosu do moških začutila nekaj drugega kot kolegialnost ali prijateljstvo, s soplesalcem z rudarske šole sta bila par še kakšno leto po plesu. Leta 1970 se je odločila za študij ekonomije, a na vpisu jo je pričakala temačna zgradba in dolga vrsta pred okencem. Pa je rajši vpisala geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti. To je bil nadvse zanimiv in razgiban študij, predani profesorji in številne terenske vaje, na katerih je spoznavala domovino in svet. Med študijem je za nekaj časa delček njenega srca zasedel dolgoletni prijatelj. Le delček, ker je bila Nada ves čas v resnici nora le na rokomet. Kar nekaj časa se je, ne da bi starši to vedeli, trikrat na teden vozila na treninge v Velenje. V tistem času je bila v eni od sezon celo najboljša strelka slovenske lige. Pri Olimpiji ni hotela igrati, v Zagreb je matični klub ni pustil. Ker je hotela postati denarno neodvisna, se je avgusta 1975 z diplomo prve stopnje iz geografije in sociologije zaposlila na Rudarskem šolskem centru Velenje in učila na srednji elektrotehnični šoli, vzporedno pa že tudi na gimnaziji in se tam po enem letu tudi zaposlila. Poučevala je geografijo, samoupravljanje s temelji marksizma, filozofijo, sociologijo, politično ekonomijo. V razredu je uživala, mladi so ustvarjalni, v njih je veliko, le izvleči je treba znati iz njih. Pokazala jim je, da jih spoštuje, bila je demokratična, čeravno stroga. Profesorica Nada se je tudi sama veliko naučila od svojih dijakov. Še vedno je igrala rokomet in hkrati tudi trenirala mlajše. V njihovem klubu je bil trener tudi Slavko Hudarin in v nekem trenutku je med njima preskočila žoga. Ko se je Vegradovec Slavko vrnil z dela v vzhodni Nemčiji, sta se 11. decembra 1976 poročila in natanko to noč spočela Tjašo, ki je na svet prišla 1. septembra 1977. Naselili so se v Slavkovi mali garsonjeri na Kidričevi 55, čez tri leta so se selili na Tomšičevo 45 in končno leta 1982 na Kardeljev trg. Po Tjašinem rojstvu sta oba s Slavkom z rokometom prenehala. Leta 1984 so pristojni enostav- no »določili«, da Nada, ki je bila sicer ves čas politično aktivna, postane poklicna predsednica Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. S težkim srcem je ubogala. Toda imela je dobro ekipo, hitro se je ujela z ljudmi na terenu. Največji dosežek v njenem mandatu je bil vzpostavitev dialoga z republiško oblastjo glede razvoja energetike in onesnaževanja okolja ter z začetkom sanacije prizadetega okolja Šaleške doline. Tudi sicer je bila Hudarinova ves čas politično zagnana, bila je članica občinskega komiteja Zveze komunistov in članica centralnega komiteja ZKS. Leta 1990 je kot članica slovenske delegacije odkorakala z zadnjega, znamenitega - 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Delovno mesto svetovalke za kadrovske zadeve v Gorenju je 1. 1. 1988 prevzela na željo direktorja Rigelnika. Ukvarjala se je predvsem z izobraževanjem, se izpopolnjevala po vsej Evropi, pripravila učbenik in kar nekaj skript s svojega področja. A lepo zastavljeni Izobraževalni center se je nekako izjalovil in decembra 1993 je na povabilo direktorja Gvida Omla-diča z veseljem sprejela mesto direktorice Kadrovskih, pravnih in splošnih zadev v velenjski Eri. Najtežje ji je bilo leta 2005, ko se je vodstvo potihoma dogovorilo, tudi Nada tega ni vedela, da bo trgovine prodalo Mercatorju. V zraku je bila usoda 1346 delavcev, a se je za delavce vseeno izteklo razmeroma ugodno. Zadnje leto službovanja v Eri je bila še direktorica podjetja Humanopolis, potem se je 1. 2. 2009 od Ere z grenkobo v srcu morala posloviti. Na pokoj ni bila pripravljena in iz prvega šoka sta ji pomagala Slavko in takrat rojena vnukinja Bina. Hčerka je namreč medtem končala študij na Pedagoški fakulteti ter skupaj zaživela s svojim Rokom. Tjaša je sicer starše kot otrok med tednom videvala bolj malo, saj sta bila zaposlena cele dneve, izkoristili pa so vikende in dopust, s prikolico so prekrižarili celo Jugoslavijo, a so dopusti zadnja leta trajali le po kakšen teden. Smučali, kolesarili in jadrali na deski so vsi trije. Nada je za družino kuhala že v osnovni šoli, pa potem vso srednjo šolo, nato jo je zamenjala mama, ki je z možem z ljubeznijo skrbela za vnukinjo Tjašo in mlado družino. Zadnjih osem let Nadine službe je bila mama hudo bolna in skupno z bratom sta jo ves čas negovala. Že dvajset let pridno skrbi za svoje telo: kolesari, ukvarja se z jogo. Kuha seveda za celo družino, veliko se ukvarja z Bino, končno ima čas, da se na ulici ustavi in poklepeta, jadranje na vodi je zamenjalo jadranje na internetu, vodi nekaj delavnic na Ljudski univerzi. Svoje bogato znanje ima še namen deliti mladim. Kot matičarka je doslej zapečatila usodo že več kot tisoč tristo parom. S Slavkom, ki je sicer še vedno kuhan in pečen v Turistično informacijskem centru, sta zelo povezana in zdaj imata več časa za druženje, skupaj pogledata tudi kakšno moško rokometno tekmo, ženske pa si Nada še vedno ne upa. Da je ne bi slučajno spet potegnilo ... pravzaprav pa, zakaj ne? Znanja, časa in izkušenj ima dovolj ... ■ Vlado Vrbič Delo in družba za boljše življenje Varstveno-delovni center SAŠA Velenje trenutno obiskuje 48 odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju - Prav oni izdelujejo čudovite reči iz gline, lesa in papirja, ki jih najdemo na vsakem sejmu v Velenju - Dokazujejo, da delo in družba krepita telo in duha Tina Felicijan Ko boste obiskali VDC SAŠA, boste doživeli topel sprejem ljudi, ki so v svoji drugačnosti tako odprti, iskreni in prisrčni, da se jim boste takoj prepustili. Prav nič sramežljivo vas bodo vzeli za svoje in vam ponosno razkazali nove prostore, ki so jih prav včeraj z obiskom Dedka Mraza slavnostno odprli. Vodili vas bodo skozi delavnice, v trgovinico s svojimi izdelki, pa še v dnevno sobo in telovadnico. V vsakem kotičku boste videli njihove slike, okrasne lončke, reliefe, vaze in sklede. In začudil se boste: to res zmorejo sami ustvariti? Seveda! In res je čudovito. V centru Ježek se vsak dan družijo ljudje, za katere je družba prepričana, da nikoli ne bodo samostojni in odrasli. Vendar prav z delom in Pikin festival izdelujemo Pikine magnetke, sodelujemo na glasbeni reviji Zaigrajmo, zaplešimo, zapoj-mo, udeležujemo se sejmov in art tržnice, obiskujemo pa tudi specialno olimpijado, hodimo na izlete in letovanja. Tako tistim, ki doma nimajo te možnosti, omogočimo spoznavanje okolja. Pa tudi okolje spoznava in sprejema nas.« Na zabavnih ustvarjalnih delavnicah varovanci urijo svoje sposobnosti in pridobivajo nove veščine ter se vključujejo v družbo. Delovni inštruktorji iščejo primerne materiale in postopke, vključijo pa se lahko tudi uporabniki s težko oziroma kombinirano motnjo. Izdelki morajo biti zanimivi za kupce. »Vsi izdelki so namensko oblikovani, da jih kupci lahko uporabijo, izdelujemo pa tudi take za dekoracijo,« nastajanje izdelkov. V lesarski delavnici največ časa preživi 54-letni Pol-di iz Velenja. S stroji ne dela, »da mi ne bi prstov odsekalo,« pravi in hitro doda, da se jih drugače ne boji. Dela pa vse ostalo. »Lepim pručke, žgem, čisto vse delam.« 38 let stara Suzana iz Šaleka najraje oblikuje glino, poje v zboru in hodi na sprehode: »Imam se fajn. Zelo smo veseli, da smo šli v nove prostore. Všeč so mi izleti. Bili smo tudi na Jakcu.« 32-letni Peter z Gorice pa najraje prihaja zaradi dela in družbe, »da doma ni dolgčas.« Čeprav je njegovo najljubše področje šport, rad obiskuje ustvarjalne delavnice. »Najraje ustvarjam voščilnice. Rad lakiram pručke ali graviram.« Idej ravno nima svojih, teh se spomnijo drugi. »Jaz samo rad delam,« reče, za konec pa sporoča: »Veselo branje!« »Izjemno veseli smo vsakega posameznika in skupin, ki želijo priti k nam. Delamo od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Na spletni strani www. vdcsasa.si najdete naše kontaktne številke. Dobrodošli vsi!« vabi direktorica VDC SAŠA Darja Lesnjak. druženjem ohranjajo pridobljene veščine in razvijajo nove. »Naši varovanci se počutijo odrasle, ampak imajo v tej svoji odraslosti omejitve. Mi jih usposabljamo za vsakdanje življenje. Naučimo jih, da se sami oblečejo, nahranijo, skuhajo osnovne jedi. Karkoli se naučijo, je velik uspeh. Postanejo bolj samostojni in dobijo občutek, da zmorejo in so sprejeti,« razlaga direktorica VDC SAŠA Darja Lesnjak. Uporabniki se družijo na delavnicah ročnih spretnosti, na gospodinjski delavnici se učijo priprave hrane, pospravljanja, pranja in likanja perila, veliko imajo športnih aktivnosti, celo leto pa zbirajo svoje zapiske, ki jih objavijo v glasilu Jež-kove stopinje. Vodja enote Ježek Velenje Helena Pečnik pravi, da skušajo biti čim bolj samozadostni. »Vse, kar potrebujemo, napravimo in izdelamo sami. Želimo delovati tudi v lokalnem okolju. Tako za [sejem] Božičnega sejma so se udeležili predvsem zaradi promocije, zadovoljni pa so bili tudi s prodajo. Po prvem obisku varovancev centra Ježek vas bo zamikalo, da bi v njihovo družbo prihajali znova in znova. Pa saj tudi lahko! Pri njih je vedno dovolj prostora, dela in družbe za še enega prostovoljca, ki bi rad spoznal ustvarjalnost in toplino drugačnosti. ■ »Najbolj pri srcu so mi skrinjice in škatlice. Meni je to všeč,« razlaga Poldi, ko sestavlja pručko. pravi Pečnikova, ki je s povpraševanjem po izdelkih zelo zadovoljna. Del izkupička kot nagrado prejmejo varovanci. »Zanje je pomembno, da se počutijo odrasle. Oni rečejo, da gredo na šiht in potem dobijo plačo, ki je izredna motivacija. S tem dobijo možnost, da so odrasli.« Še posebej zanimivo je spremljati »Naši uporabniki so brez filtra. Povejo točno to, kar čutijo in mislijo. Bolj iskrenega razmišljanja ne moreš dobiti do nikogar. Zelo so solidarni drug do drugega. Veliko jim pomeni, da si nudijo medsebojno pomoč. Tako so deležni tudi medsebojne pohvale. Zaradi te jasne slike na mestu je tudi naše delo enostavnejše. Imamo neposredno informacijo, da delamo dobro,« svoje izkušnje z uporabniki VDC SAŠA opisuje Helena Pečnik. VI PIŠETE 22. decembra 2011 Zimska pripovedka V torek, 13. decembra, smo z učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda v velenjskem kulturnem domu pripravili dobrodelno prireditev z naslovom Zimska pripovedka. Preplet resničnosti in domišljije v pripovedki smo hoteli predstaviti obiskovalcem predstave. Do sedaj smo vsako leto na šoli pripravili Praznični sejem, na katerem smo prodajali izdelke učencev in denar namenili v šolski sklad. Letos pa smo se odločili za drugačno obliko "ponudbe". Obiskovalcem smo skušali predstaviti utrip (pred)prazničnih dni, ki nas obiščejo v decembru z dobro igro, ubranim petjem in plesom, deklamacijami in glasbo, ki smo jo v pripovedko povezali z močjo tople in prijazne lepe besede. Želeli smo povedati, da se veseli december ne dogaja le v trgovskih centrih z nastopi znanih obrazov in skrbmi za darila. Dogaja se predvsem doma, kjer z drobnimi pozornostmi, medsebojno prijaznostjo in dobroto lahko sestavimo vsak svojo zimsko pripovedko. Če sodimo po navdušenem odzivu občinstva, nam je to tudi uspelo, saj smo prejeli mno- go pohval v stilu "... hvala vam, polepšali ste nam december." Zadnje decembrske dni bomo šolo spremenili v Pravljično Kek-čevo deželo in vanjo, kot vsako leto, povabili malčke iz vrtca Tinkara, učence in gojence CVIU in seveda naše učence. ■ Nevenka Razboršek II SaieSki Študentski klub www.ssk-klub.si S ŠŠK-jem v praznike Ho-ho-ho! Tako bi vas morali pozdraviti. Pa vas bomo raje tako: zdravo žurerke in žurerji! Ste se uvedli v praznični vikend? Upamo, da ste se na Mexico in Latino žuru v Ljubljani in Mariboru pripravili na naporni zaključek leta. Če ne, imate danes še eno priložnost, da sprostite zavore. Ob 21.00 se bo v eMCe placu začel X-mas party ali po domače zaključek v rdečem. V duhu prednovoletne evforije se bomo šaleški študenti zbrali še zadnjič pred božičem. Za glasbeni program bo poskrbel Simon Gorišek s svojo kitaro, mi pa bomo skupaj v svojih rdečih opravah nazdravili prihajajočim praznikom. Jutri pa bo dan za ljubitelje multimedij-ske tehnologije. V petek, 23. decembra, od 7.00 do 17.00 bo v multimedijskem centru Kungiunda potekal multimedijski dan. Na letošnjem multimedijskem dnevu se boste lahko preizkusili v izdelavi stop motion animacije, odigrali igro brez konzole na kinetičnem x-boxu in si ogledali najnovejša videospota skupine Res Nullius in raperjev Mrigz'n'Ghet, ki sta nastala v produkciji RMC Kunigunde. Sočasno bo potekala tudi premierna predstavitev pilotnega projekta digitalne info točke, ki je del skupnega projekta z Mladinskim centrom Velenje in Mestno občino Velenje. Kunigunda poleg vsega naštetega skriva še veliko zanimive tehnologije, ki jo boste lahko preizkusili. Presenečeni boste nad vsem, kar lahko tam počnete! Na večer, ko bi vsi morali biti z družino, gledati v nebo in poslušati zvončklja-nje, bomo mi razpoloženi za metal. 24. decembra ob 21.00 bomo v eMCe placu priredili večer metalizirane glasbe za vse ljubitelje tršega božiča, ki ga bo vodil DJ Sale Thirteen. Naj jelenčki obmolknejo! 25. decembra ob 21.00 pa bomo v eMCe placu pripravili jam session. Prednovoletno žuranje bomo nadaljevali tudi prihodnji teden. V torek, 27. decembra, bomo v eMCe placu ob 21.00 priredili Dresscode Truckstop flur za vse ljubitelje karirastih srajc, šilt kap, zobotrebcev in neobritih pazduh. Tovornjake pustite pred eMCe placom! V sredo, 28. decembra, pa se bomo v eMCe placu ob 21.00 zbrali na tradicionalnem Šem-pejn žuru, na katerem se bomo poslovili do naslednjega leta. Nazdravili bomo s šampanjcem, jedli bomo biftek, nastopila pa bo skupina Farty Animals. Za člane ŠŠK-ja bo vstop prost, ostali pa boste prispevali 3 evre. Še vedno vas vabimo na silvestrovanje v Novi Sad. Poštena cena, dobra družba, odlična hrana, veliko pijače in zabavni ogledi so najboljše slovo od leta 2011 in najbolši začetek novega leta. Vse informacije ujemite na www.ssk-klub. si. Brez vas ne gremo! Z družino, s prijatelji ali z boljšo polovico. Prazniki s ŠŠK-jem bodo gotovo najbolj zabavni! pLp 20 LET 1991 Lesna industrija d.o.o Partizanska c. 78 ■iSA j Velgnie. Slovenija Prihodnost je v lesu. 'M Za izkazano zaupanje se vam najlepše 'Ml Zahvaljujemo. Vesele praznike zadovoljstva v letu 2012! n obilo notranjega nlbO sS g fL e c n o i n Povezano 2: O 2. OČNI 003 DEMOKRATIČNA DeSUS VELENJ£ O^ STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE t * ** V* * ★ „ 1 * ' . « . * vr w kvisiogili eTmoc^nvalaT^ iBomoBirelsm^ Vesele praznike, v novem letu pa zdravja, sreče, zadovoljstva in uspehov. [Si%KflKorošecfrMaiiflw LudvilflHnpail * » T. www.nlb.si ■ PRAZNIČNE ČESTITKE 19 Tudi v letu, ki prihaja, Vam želimo s strokovnim delom in storitvami omogočiti, da se boste v svojem domu, i na vrtu ali delovnem okolju počutili prijetno p>iyp _pyp_ Sau&ennuzcAen> Koroška cesta 46, Velenje www.pup-saubermacher.si TP Vaš j^oftrier pri urejanju Vesele božične praznike ~ - 9Bm S JBfe ■ in naj bo mirnih in srečnih dni v letu 2012 čimveč! PE VRTNARSTVO | PE GRADNJE KARI - '■■'i jr x/ , %:\l ' 'A m broška cesta 40 A, Velenje, T: 03 896 87 00, wvyw.pup.si VI PIŠETE 22. decembra 2011 Praznično v muzeju premogovništva Konec tedna je bil v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju prazničen, saj so pripravili že tradicionalni nočni ogled muzeja, ustvarjalne otroške delavnice, predstava za otroke, obiskal pa jih obiskovalcev. Otroci so se najbolj razveselili prihoda dedka Mraza, ki je skrbel za vedro in praznično razpoloženje že v jamskem delu muzeja, najmlajše obiskovalce pa je po pred- V času med 24. decembrom 2011 in 9. januarjem 2012 bo Muzej premogovništva Slovenije v Velenju zaprt. K ogledu podzemnega dela muzeja, priložnostnih razstav v Beli in Črni garderobi, kopalnice, je tudi dedek Mraz. Pester program je pritegnil množico odraslih in otrok. Muzej, ki je svoja vrata odprl 3. julija 1999, je letos obiskalo že več kot 28.400 obiskovalcev, v 12 letih pa že skoraj 347.000 stavi obdaril s sladkimi dobrotami ter skupaj z njimi tudi zapel. Kocka sreče, ki so jo metali obiskovalci, je najbolj srečnim namenila brezplačno vstopnico za ogled muzeja ali darilo. zbirke razvoja premogovništva ter rudarskega stanovanja iz leta 1930 ste ponovno vabljeni v torek, 10. januarja 2012, ko bodo za obiskovalce vnovič odprli svoja vrata. Božični čas Prišel je čas pričakovanja, čas veselja sredi zime, ko iščemo toplo ognjišče in pišemo rime. Prišel je čas trdnih sklepov, prijaznih besed, odpuščanja -ko stopi se v srcu led, pride čas dajanja in jemanja. Prišel je čas opojnega vonja dobrot, čas topline srca, ko po potici in ljubezni zadiši -naj je bo dovolj za vse ljudi. Prišel je čas spominov, čas prijetnih klepetov, tihe vdanosti in želja, da na svetu ne bilo bi gorja. Prišel je čas izkazovanja in dajanja ljubezni, čas objemov, poljubov, stiskov rok in voščil iz srca za zdravje, veselje, vso srečo sveta. Radodarno odprimo vrata, prišel je mehak, sočuten čas -ovit v tančico dobrote in ljubezni božični čas prišel je zdaj med nas. ■ Iva Zaveršnik Od tečaja polstenja do polstenih jaslic Topolšica, 17. decembra - V PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici so v soboto na ogled postavili dvoje jaslic. Ene je, tako kot lani, postavil domačin Tine Volk, član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Skupaj s Tonetom Perovcem sta cel teden ustvarjala pravo mesto Betlehem v malem. Druge je letos ustvarila gospodinja Ana Sedar. Narejene so s polstenjem iz ovčje volne. Oboje jaslice bodo na ogled do svečnice. »Prva moja ideja je bila izdelava jaslic, druga pa, da bi izdelali 150 polstenih angelov - za vsakega stanovalca PV Zimzelen enega. Vesela sem, da smo se znova izkazali kot zelo povezan tim, saj smo mi pri delu na pomoč priskočile sodelavke in tudi stanovalci. Ni jih malo, ki so poskusili mokro polstenje in bili nad tem navdušeni, saj je to odlična terapija za njihove roke,« je dejavnost predstavila Ana Sedar. ■ Na sliki desno: Ana Sedar je s polstenjem izdelala jaslice in novoletne okraske iz ovčje volne. Tradicionalni blagoslov konj Turistično društvo Šentilj ostaja zvesto tradiciji blagoslova konj, ki so ga iz davne pozabe obudili pred šestnajstimi leti. V zadnjih letih se na prireditvenem prostoru pod šolo in cerkvijo sv. Ilja zbere velika množica domačinov in številni Velenjčani, ki lahko občudujejo okrog sto konj. Šaleška konjenica prijezdi od severa in zahoda, od vzhoda se jim približa konjenica Pirešica, od juga »malteški« konjeniki s svojimi ljubljenci, pridružijo pa se tudi številni posamezniki s svojimi žrebci in kobilami. V imenu organizacijskega odbora Mirko Vranjek tudi letos pričakuje vsaj toliko konjev, kot jih je bilo minula leta. Za konje so uredili priveze, za konjenike in lastnike konj pa bo prav tako poskrbljeno. 16. blagoslov konj v Šentilju pri Velenju bo v ponedeljek, 26. decembra. Prireditev se bo pričela ob l0. uri s sveto mašo v farni cerkvi, do 11. ure pa se morajo zbrati na prireditvenem prostoru konjeniki. Po priložnostnem kulturnem programu (s pevci in glasbeniki) sledi pisan sprevod konjev, ki je prava paša za oči. Tudi letos novoletni potop Velenje, 19. december - Potapljači Društva podvodnih dejavnosti Jezero Velenje so se tudi letos odločili, da bodo prvi dan novega leta 2012 odprli potapljaško sezono. Pripravili bodo tradicionalni, tokrat že 17. novoletni potop v Velenjsko jezero, ki se ga bodo tudi letos udeležili potapljači iz celotne Slovenije. Prvega so pripravili leta 1995 in od takrat tradicije niso prekinili.Med potapljači, ki se redno udeležujejo novoletnega potopa, so tudi pripadniki Podvodne reševalne službe Slovenije, ki so pripravljeni in usposobljeni za posredovanje tudi v ekstremnih razmerah ob nesrečah ter drugih potrebah. Čeprav je Velenjsko jezero prvi dan v letu ledeno mrzlo, potapljači premagajo mraz in se potopijo v globino, kjer tudi nazdravijo s šampanjcem. Za božično noč Levo in desno okna, okrašena z ledenimi rožami. Izpod stropa v kotu kmečke hiše bingljajo zlate in srebrne lučke. Prava ogledalca v poltemi pričakovanj zimskega večera. Ogledalca jelke in v vseh mestih majhnega zelenega gozda mirno plapolajo bele sveče. "Da, nocoj, v božični noči, bodo brlele vse do jutra. Plameni so naša življenja!" de tiho mati. Poprtnjak, ogrnjen z belim prtom in črnim križem na vrhu, miri okna, da se ne tresejo okenska stekla in ne trkajo vanje vilin-ska, drobna, angelska bitja. "Otroci, samo očenaš in klic braslovških zvonov, ki bodo odpirali novo jutro v visoki celec mladih vrat." "Slišite zvon, ali slišite tudi mrzel severni vrisk izpod Uršlje gore, otroci?" Trepečemo v belih srajčkah, janke smo jim rekli. "Ne, ne moremo še spati, moramo dočakati!" "Saj bo prišel stric Miha, se razkošatil v topli sobi in njegovi prsti bodo kot srebrni zajčki zaplesali po tipkah velike harmonike." "Saj veš Karli, kako smo ga čakali, in končno je prišel ves raznežen. Vsako zimo znova!" "In vsa gorkota sobe, ožarjena z rdečim sijem špranje iz lončene peči, je zaplesala kot prešerni svatje, ki doživljajo veliki dan" - plešejo misli, se ustavljajo kot nočni potnik, ki so mu nebo zagrnili črni oblaki. Zvon je odklenkal; ledeni piš stresa ledene rože, mi ga čakamo, čakamo. "No, poglejmo še sami, gazili bomo le nekaj metrov," primakne oče. "Do hiše, da, pojdimo!" Strah me objema v svoj plašč ... Nenadni drget ... "Veš, mama, sinoči je v orehu, poleg njihovega kozolca, pel čuk: Uu, uu, uu!" Da, modre nočne ptice čutijo in slutijo. Slutijo! Stric Miha ga je preganjal s preklo: "Ne, ne boš nas! Nočemo umreti, ne, nočemo!" Iščemo. Strica ni nikjer. Zobje šklepečejo od mraza. "Otroci, poglejmo še sem. V listnjak." "Joj, ves zgrban leži tu. Tu, poglejte, tu!" Kazalec prsta. Sij petrolejke obsveti njegov obraz. Oči so široko odprte. Roke so trdo oprijete s tipkami, ki jih ne srebri več svetloba božične noči. Listje v listnjaku zašelesti in zapoje žalostno pesem. Noge komaj premikamo v gostem celcu. "Ne tega, domov!" "Uu, uu, uu" se oglaša za nami. Lasje se nam ježijo. Soba in jelka in rdeči sij onemijo. Kot snopi popadamo v postelje. Čez mnogo let se vračam domov. Koraki pojejo po trdi, zmrzli zemlji. Mraznica sili v tla. Zunaj sameva luč. Bobi jo ogovarja. Črni, dobrikasti pes, Bobi. "Kje si, oreh? Ali si, čuk, umolknil?" se tiho sprašuje moj spremljevalec, nočni angel. Tiho vprašanje in oster žvižg severnega vetra. Ne, ni odgovora. Mogoče pa se bo po tej, nekoč tako lepi zimi, ozirala moja duša. Kdo ve? Črna ptica prhne mimo mene v noč . Ptica z velikimi okroglimi očmi. ■ Vinko Šmajs • ključavničarska in kovino-strugarska dela • • vzdrževanje naprav v industrijskih objektih z lastnim strokovnim kadrom in orodjem • • projektiranje in izdelava raznih konstrukcijskih elementov za industrijo in energetiko • Stane Sovič, s.p. • Ravne 4 • Šoštanj • T: 05 908 76 20 • E: info@kovinarstvo-sovic.si • www.kovinarstvo-sovic.si ■ ■ OBRAZI, MNENJE 21 Biseri maturanstkega plesa Kdo sta Jelena in Petra? Jelena Stevančevic in Petra Meh sta najprej veliki prijateljici. In to že od rosnih otroških let, ko sta v Šoštanju skupaj hodili v vrtec. Na videz zelo različni mladi dami imata veliko skupnih točk, njuna največja skupna ljubezen pa je moda in ustvarjalna žilica. Zato sta združili moči tudi v projektu Biseri maturantskega plesa, ki ga skupaj s Šolskim centrom Velenje in našo medijsko hišo letos pripravljamo že drugič zapored. Jelena s štiriletnim sinkom živi in dela v Šoštanju, kjer je tudi odrasla. Za diplomirano modno kreatorko zagotovo velja, da je s svojo kreativnostjo in kvaliteto med svoje stranke pridobila številne znane Slovenke, tudi kakšnega Slovenca. Prav zaradi nje njihove poti vodijo tudi v Šoštanj, v poslovne prostore njene kreatorske hiše Volonte. »Estetski čut sem verjetno podedovala po očetu, ki se je poklicno ukvarjal z usnjarstvom, moda pa ga je zanimala od malih nog. Vedno se je zelo modno oblačil, verjetno je bil v teh krajih prvi, ki je v šestdesetih letih nosil hlače na zvon,« pravi Jelena in doda, da je imela dober okus tudi žal že pokojna mama, zato je družina velikokrat po kakšen kos garderobe skočila tudi v tujino. »Vem, da sem že kot otrok rada šivala, takrat pač za moje punčke, še raje pa sem risala. Ko sem končala osnovno šolo, sem se vpisala na srednjo računalniško šolo, ker so mi vsi govorili, da je zelo perspektivna. Pa nisem zdržala. Prepisala sem se na velenjsko družboslovno gimnazijo in po njej študij nadaljevala v Zagrebu na tekstilno tehnološki fakulteti, smer modno obli- kovanje.« Zagrebška fakulteta je takrat imela boljši oddelek za oblikovanje, poleg tega je tam že študirala sestra Nataša. »Ne, nikoli mi ni bilo žal. Bila sem zelo pridna študentka, zdi pa se mi, da bi mi lahko dal študij še več. Še danes mi je žal, da nisem risanju skic, pripravi kolekcij za moje stranke, svetovanju pri izbiri materialov in tudi izdelavi. Uživam, ko ustvarjam blazine in druge dodatke za notranjo opremo doma. Še vedno so mi najbližji italijanski modni trendi, zato ko le morem, skočim v Milano. Tam Petra Meh izrabila priložnosti za nadaljevanje študija v tujini, kar sem dobila za nagrado na eni od modnih revij ob koncu študija. Kriva je bila ljubezen, ki je potem vseeno ugasnila.« Po diplomi je prišla nazaj v Šoštanj, prvo zaposlitev pa je dobila v Elkroju, kjer pravi, da se je veliko naučila, spoznala pomembne ljudi in tudi veliko potovala po modnih prestolnicah, sejmih. »To je bilo res veliko vredno. Kljub temu sem se sama odločila, da odidem iz podjetja in pomagam očetu, ki je prevzel vrhniške delavce tovarne IUV. »Lon posli so me kmalu začeli dušiti, zato smo začeli šivati tudi po meri, kar sem si vedno želela. Takrat sem firmo poimenovala Volonte, kar pomeni »volja«. To sem res imela in jo še imam,« doda med nasmehom. »Želela sem začeti ustvarjati za srednji in višji cenovni razred, ob močni podpori družine mi je tudi uspelo. Ob tem vem, da bi mi bilo veliko lažje, če bi delala v kakšnem večjem mestu. Modno ustvarjanje ni lahek posel, da vztrajaš, ga moraš imeti resnično rad. In jaz ga imam, uživam v Jelena Stevančevic res zaživim,« pripoveduje Jelena. Po desetih letih na samostojni modni poti jo najbolj veseli to, da se njene stranke vračajo in da ji povsem zaupajo. Svoje znanje je zato, da bi jim bila še bližje, nadgradila še z diplomo na italijanski šoli Institutti Callegari, smer vizualne komunikacije. Petrina pot tudi ni vodila naravnost v modne vode. Občutek za lepo in modo je podedovala po mami, je prepričana. Želela si je na srednjo oblikovno šolo v Ljubljano, vendar starša nad to idejo nista bila navdušena. Po velenjski gimnaziji je na očetovo željo vpisala pravo in že kmalu ugotovila, da to ni zanjo. Vse bolj pogosto je klicala Jeleno v Zagreb, jo tudi kdaj obiskala. Ni dolgo oklevala, kmalu sta bili z Jeleno na isti fakulteti. Tudi med študijem sta veliko risali in ustvarjali skupaj, Petra pa je diplomirala prva. Že med študijem je s svojimi kreacijami zbujala pozornost in dobivala študentske nagrade. Med njimi je bila tudi nadaljevanje študija v Angliji. Ni šla, ker se je raje odločila odpreti galerijo v Velenju. »Odločitev ni bila prava, žal,« pravi danes. Potem se je kot komercialistka zaposlila v Zlatarni Celje, za njih pa je delala tudi v Zagrebu. Želela si je nazaj domov, v Velenje, kjer si je ustvarila dom in družino, zato je odprla nekaj modnih trgovin z oblačili višjih cenovnih razredov. V njih je ponujala tudi Jelenine izdelke. V Mariboru, kjer je Petri posel najbolje cvetel, ima zato še danes kar nekaj rednih strank, ki se sedaj pač vozijo v Šoštanj. Petra se sedaj največ posveča vzgoji svojih hčera in kreiranju torbic. Pripravlja svojo prvo večjo kolekcijo, ki jo bo kombinirala s kolekcijo plaščev, ki bodo čez zimo in pomlad nastali v firmi Volonte. »Odlično sodelujeva, odlično se razumeva. Skupaj sva prišli na idejo za bisere maturantskega plesa, saj sva ugotovili, da se marsikatero dekle ali fant znajde v precejšnji zadregi, ko išče oblačila za ta pomemben dogodek v življenju. Z nasveti pa želiva pomagati tudi, da bodo izbrali prav, svoji mladosti primerno,« sta mi še povedali modni kreator-ki, ki bosta v naslednjih številkah Našega časa pripravili kar nekaj nasvetov za vse, ki bodo 9. in 10. marca zaplesali na velenjskih maturantskih plesih. ■ bš »»WAS VDLDNTE rresto šoštaiij KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ 100 let mestnih nravi r Nasmehnim prihajajoč KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ TRG SVOBODE 12, ŠOŠTANJ TELEFON: 03 897-2770 WWW.KS-SOSTANJ.SI ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012 Mnenja in odmevi Več luči, prosim! Pred kakšnima dvema letoma sem na Tomšičevi cesti z avtom skoraj povozil pešca. Bil je večer, rahlo je deževalo, ulične svetilke so bile bolj kot ne medle, prehod za pešce ni bil posebej osvetljen. Pešca sem zagledal v zadnjem trenutku. Še ves pretresen sem napisal elektronsko pismo dobremu znancu na mestno občino in mu potožil, da bi bilo treba kaj storiti. Kakšne spremembe odtlej nisem zaznal, sem pa pozorneje začel opazovati mestno razsvetljavo. Zato sem bil prav vesel zapisa novinarke Bojane Špegel na to temo. Pa manj vesel odgovora Službe za odnose z javnostjo MOV, ki je pokazala užaljenost zaradi članka in hkrati povedala, da ga ni čisto razumela, saj se je razpisala samo o tehničnih vprašanjih in varčevanju pri urejanju razsvetljave. Jasno je, da je upravljanje tri tisoč (zastarelih) svetil zahtevno in drago, in jasno je, da denarja na vseh koncih primanjkuje. Toda taista »služba« verjetno še ni slišala za principe VUV javne razsvetljave. Prvi V je seveda varnost, konec koncev je namreč človek začel uporabljati luč zaradi varnosti. In po mojem mnenju večina ulic v Velenju res ni varnih. Večina luči bolj brli, ne osvetljujejo dovolj voznih površin, kar pomeni, da udeleženci v prometu drug drugega ne zaznavajo v zadostni meri. Na Tomšičevi cesti je kar deset prehodov za pešce, a morda samo dva ustrezno osvetljena. Slabotno (ne)osvetljene so skoraj vse ceste, še glavno krožišče pri Standardu je bleda senca varno osvetljenega cestišča. Skorajda edina svetla točka je cesta od zgornje Tržnice do Zgornje Name (vključno z dvema prehodoma za pešce in krožiščem) ... Ne poznam standardov, morda je varnostnim zahtevam celo zadoščeno - če je tako, potem ne vem, zakaj stopenjsko vklapljanje v različnih obdobjih? Več svetlobe, več varnosti za udeležence v prometu. In več svetlobe za obrambo pred morebitnimi nasilneži. Koliko si ponoči še upamo hoditi po slabo osvetljenih ulicah? U seveda pomeni ugled. Kakor koli že: Velenje je med petimi največjimi, najmočnejšimi in najlepše mesto v Sloveniji. Tudi primerna nočna osvetljenost cestnih povezav, ulic in objektov je pomemben sestavni del urejenega mesta. Če tujec pride zvečer po vpadnicah v mesto Velenje, verjetno dobi vtis, da se je pripeljal v podeželsko mesto romunskega socrealistične-ga podeželja brez življenja. Dnevna podoba je bistveno drugačna. Vpadnice bi morale biti pošteno (da ne rečem razkošno) osvetljene vsaj do desete, enajste ure zvečer, prav tako pomembnejše ceste in ulice (Kidričeva, Šaleška, Foitova, Tomšičeva ...). Pa ne samo in predvsem zaradi obiskovalcev. Tudi domačini se bi v všečno razsvetljenem mestu počutili drugače, še bolj bi ga imeli radi, več bi bili na ulicah in morda bi se zaradi nove svetlobe celo malce razživeli. Drugi V je seveda varčevanje. Da, splošno spoznanje, da je potrebno odgovorno ravnati z naravnimi viri in gospodarska kriza narekujeta varčno obnašanje. Ampak spet ne varčevanje za vsako ceno! Najvišjo ceno ima seveda varčevanje na račun človeških življenj. Skratka, moj skromni nasveti: MOV bi morala priti do celovitega projekta javne razsvetljave, ki ga bodo pripravili strokovnjaki z več področij - tudi arhitekti, psihologi, sociologi, turistični delavci ... Ob upoštevanju VUV principov, jasno. In ga potem postopoma uresničevali. Pa, spoštovana Služba za odnose z javnostjo, ne jemljite tega pisemca spet za kritiko in napad na mestno oblast. Je le moja skromna ocena in želja za še lepše in boljše Velenje. ■ V. Vrbič P.S.: Ko bo mestna razsvetljava takšna, kot naj bi bila, bodo tudi želje po (pre)razkošni in (pre)dol-gi decembrski razsvetljavi, ki se je razvila predvsem zaradi rastočega potrošništva, počasi usahnile. SON€L. www. SONEL .si Zastopstvo in distribucija: rtKyocERa J So Max • J ^^ by Sputnik Engineering OBIŠČITE NAS V NAŠI POSLOVNI ENOTI 0TIŠKI VRH! ŽELIMO VAM S0NCN0, SRČNO IN SREČNO 2012! Sonel d. o. o., proizvodnja in storitve na področju obnovljivih virov energije Tolsti Vrh 4, SI-2390 Ravne na Koroškem, Slovenija PE Otiški Vrh, Otiški Vrh 26C, SI-2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 059 930144, info@sonel.si PRAZNIČNE ČESTITKE "»Has 22. decembra 2011 Deželna Banka Slovenije vedno blizu Vljudno vabljeni v poslovalnice Deželne banke Slovenije v Mozirju, Šoštanju in Velenju, kjer smo za vas pripravili ZELO UGODNE STANOVANJSKE KREDITE z ročnostjo do 30 let! Z veseljem vam bomo predstavili tudi preostalo ponudbo bančnih in finančnih storitev, ki so med najcenejšimi v Sloveniji. Veselimo se vašega obiska v naših poslovalnicah, ki so odprte vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Želimo Vam čarobne ji f i i' Naj bogastvo sreče, i Vod vt zdravja in zadovoljstvo , ... . ' k nikoli ne mine in naj vam veselje riše nasmeh na obraz vsak dan. QŽI< Fori skupina Forifcgroup With perfect respect For diversity! Odbije polnoč in leto mine: podarja izkušnje, uspehe, spomine. m Odbije polnoč, poti so odprte za upe in želje in nove načrte. Srečno novo leto! Preisrnota Ma 1 o, SI-3320 Velenje, T +386 (0)3 898 47 00, F +386 (0)3 898 47 26, E inlo@feri.si, www.fori.si TRGOTUR V prihajajočem, letu Vam želimo mnogo poslovnih uspehov, dobrih odločitev in izkoriščenih priložnosti. Naj bo leto 2012 polno harmonije, tako v poslovnem kot Tokrat smo obdarovali nekoliko drugače - del sredstev namenjenih za nakup poslovnih daril smo letos podarili šolarjem OŠ Šalek v Velenju. TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13/b, Velenje, tel.: 03 898 62 55 www.trgotur.si ZELENE DOLINE SPLOSNO STEKLARSTVO FRANC MAJORANC, s.p. ALU, ALU-LES, PVC STAVBNO POHIŠTVO • OKENSKE POLICE • ROLETE, ŽA LUŽI JE IN KOMARNIKI • ZIMSKI VRTOVI • GARAŽNA VRATA • STEKLA iz lastne proizvodnje Veliko topline naj vam prinese božični dan, naj se vam v letu 2012 uresni o vaša pričakovanja! <*K IHl III II I www.majoranc.si FRANC MAJORANC, s.p. • Cesta Leona Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.majoranc@siol.net • T: 03 74612 90 • F: 03 746 12 95 • M: 041 629 572 V £ L £ J J J £ ® Rdeča dvorana: 03/ 898 74 00 S bazen: 03/ 897 02 04 E: info@srz-rdeca-dvorana.si www.srz-rdeca-dvorana.si Vljudno vabljeni na rekreacijo v Rdečo dvorano! TENIS - BADMINTON - SQUASH - NAMIZNI TENIS MALI NOGOMET - DEŽELA SAVN - BAZEN - FITNES STUDIO Prijetne božične praznike in srečno 2012! Vabljeni v bazen Velenje vsak dan od 10.00 do 22.00! jssr v a zdravi a r «ifP! W\ \ i ■ ■ rt- i 3Si JLA MODROBELA KRONIKA 23 Velenjčanu zasegli prepovedano drogo Velenje - Prejšnji teden so policisti v sklopu preiskave kaznivih dejanj, povezanih s prodajo prepovedanih drog, opravili hišno preiskavo pri 21-letnemu osumljencu s Kardeljevega trga. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli več zavitkov konoplje, že pripravljene za prodajo, kilogram prepovedane droge konoplja in pripomočke za prodajo prepovedanih drog. Policisti so ga ovadili zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj (neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog). Vzel si je čas Šmartno ob Paki, 13. decembra - V torek zjutraj so policisti obravnavali vlom v lokal Bum bar. Vlomilec je odnesel menjalni denar, LCD televizijo, manjši hladilnik z različno pijačo, več pločevink alkoholnih in brezalkoholnih pijač, orodje, glasbeni ojačevalec, CD predvajalnik. Z dejanjem je lastnika lokala in stavbe oškodoval za 3.000 evrov. Ukradli delovni stroj Šoštanj, 13. decembra - S parkirišča Primorske ceste je storilec odpeljal kombiniran delovni stroj znamke volvo BL71, oranžne barve. Zasebnega podjetnika je oškodoval za vsaj 50.000 evrov. Priložnost, ki je pošten tat ne prezre Velenje, 15. decembra - V četrtek dopoldan je tat izkoristil priložnost in iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pred trgovino v Vinski Gori, vzel žensko torbico. V njej je imela lastnica tudi denarnico z vsebino. Strela zanetila požar Šoštanj, 15. decembra - V četrtek zvečer je strela udarila v stanovanjsko hišo v Ravnah in zanetila požar. Ogenj so domačim pomagali gasiti tudi gasilci. V požaru je nastalo za okoli 50.000 evrov škode. Izsilil prednost peški Velenje, 16. decembra - V petek zjutraj je v semaforiziranem križišču Tomšičeve, Koroške in Ceste Simona Blatnika voznik osebnega avtomobila izsilil prednost peški, ki je pravilno prečkala cesto na prehodu za pešce. V trčenju je peška utrpela lahke telesne poškodbe. Reševalno vozilo jo je odpeljalo v Bolnišnico Celje. Vloma v hiši Žalec, 16. decembra - V petek v večernih urah je v Kamenčah neznanec vlomil v stanovanjsko hišo. Odnesel je nekaj gotovine. Velenje, 17. decembra - V soboto je bilo vlomljeno v nenaseljeno starejšo stanovanjsko hišo v Črnovi. Vlomilec je odnesel kosilnico na nitko, električni skobeljni stroj v kovinskem kovčku in kotni brusilni stroj. Nepravilen premik Velenje, 17. decembra - V soboto dopoldan je na parkirnem prostoru na Starem trgu neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake vozila so znane) zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto, po trčenju pa odpeljal naprej. Ko se bodo policisti srečali z voznikom, mu bodo izročili plačilni nalog za dva prekrška. Drzna tatvina v TUŠ-u Velenje, 17. decembra - Okoli poldneva v soboto so v trgovini TUŠ na Gorici doživeli drzno tatvino. 31- in 29-letna moška, oba povratnika, sta v trgovini vzela tri steklenice jager-meistra, potem pa pobegnila mimo blagajne. Med begom je starejši poškodoval steklena električna vrata. Tega je varnostnik prijel, mlajši pa je z ukradenimi predmeti pobegnil. Zoper oba bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje velika tatvina, zoper starejšega pa tudi kazensko ovadbo za poškodovanje tuje stvari. Zadel voznika Velenje, 18. decembra - V nedeljo opoldne je na dovozni cesti pred stanovanjskim blokom v Šaleku voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v voznika osebnega avtomobila, ki se je nahajal zunaj vozila. Poškodovanega so z reševalnim vozilo prepeljali v bolnišnico. Vozil po levi Velenje, 18. decembra - V nedeljo zvečer je počilo na lokalni cesti v Podkraju. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozečega in odpeljal naprej v smeri Velenja. Povzročitelja so izsledili. Ker je preizkus z indikatorjem pokazal prisotnost alkohola, so policisti odredili tudi strokovni pregled, ki pa ga je voznik odklonil. Povzročitelju so policisti za dva prekrška napisali plačilni nalog, poleg tega pa bodo zoper njega podali tudi obdolžilni predlog. Previdno pri pokanju! Velenje - Na previdnost pri uporabi pirotehničnih sredstev v bližajočem se prazničnem času opozarjajo tudi v Sosvetu za izboljšanje varnosti občanov. Uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je sicer dovoljena od 26. decembra do 2. januarja, a tudi v tem času ne povsod. Čeprav je pirotehnika namenjena zabavi, pa ne smemo spregledati, da so posledice nepravilne uporabe poškodbe lahko tudi hujše. Žrtve so največkrat otroci. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov osebam, ki so mlajše od 14 oziroma 16 let in ki niso v spremstvu staršev, je prepovedana. Sicer pa se kazni za kršenje predpisov s tega področja gibljejo od 400 do 1.200 evrov. ■ mkp Ne pišite SMS-ov, ko vozite! Policisti bodo vse do konca prve polovice januarja posebno pozornost namenjali psihofizičnemu stanju voznikov, kar pomeni, da bodo kontrole v prometu pogostejše. Pozorni bodo tudi na prekoračitve hitrosti in nepravilno uporabo mobilnih telefonov. Nekateri ne samo, da telefonirajo, med vožnjo pišejo celo SMS sporočila?! Poostrene aktivnosti pa bodo izvajali tudi na avtocesti, saj ugotavljajo, da po njej vozi vedno več voznikov, ki so močno pod vplivom alkohola. ■ mkp Iz policistove Hči izvaja nasilje nad mamo Velenje, 13. decembra - V torek popoldan so policisti posredovali v Šaleku, kjer naj bi 24-letna hči že dalj časa izvajala nasilje nad 49-letno mamo. Okoliščine kaznivega dejanja še preiskujejo. Petarde letele iz stanovanja Velenje, 13. decembra - V torek ponoči je pokalo v Šaleku. Eden od stanovalcev si je dal duška z metanjem petard skozi okno stanovanja. Ker se na zvonjenje policistov ni odzval, ga bodo policisti s kršitvijo seznanili naknadno, poslali pa mu bodo tudi odločbo po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Brat razgrajal pri sestri Šmartno ob Paki, 14. decembra - V sredo ponoči je v hiši sestre v vasi Gorenje kršil javni red in mir njen pijani brat. Ker se tudi ob prihodov policistov ni pomiril, so ga pridržali. Dva pijana pridržana V zadnjem tednu so policisti pridržali dva vinjena voznika, enega v petek in enega v soboto. Napadli so ga Šmartno ob Paki, 17. decembra - V soboto popoldan je v piceriji Symons 32-letni moški verbalno in fizično napadel 41-letnega znanca. Pri tem sta mu pomagala 38- in 25-letna moška. Storilci so oškodovancu prizadejali lahke telesne poškodbe, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč. Zoper vse tri bodo podali kazensko ovadbo. Ponoči pa so v tej piceriji posredovali še enkrat, ker so v njej preveč glasno predvajali glasbo. Odgovorni osebi so napisali plačilni nalog, zaradi prekoračitve obratovalnega časa pa bodo napisali tudi predlog prekrškovnemu organu. Nedostojen do sosede Velenje, 18. decembra - V nedeljo dopoldan se je v stanovanjskem bloku na Tomšičevi stanovalec nedostojno vedel do sosede. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Grozil po telefonu Velenje, 19. decembra - V ponedeljek popoldan so posredovali pred stanovanjskim blokom na Cankarjevi, kjer je 28-letni moški po mobilnem telefonu grozil znanki in njenemu partnerju, ki tam prebivata. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanje varnosti. Vredno pohvale Pohvalo si zasluži občanka, ki je v torek, 13. decembra, policistom prinesla denarnico z denarjem, ki jo je našla v mestu. Policisti jo bodo vrnili lastniku. Pohvala gre tudi za pošteno ravnanje otroku, ki je v torek, 13. decembra, v trgovini Interspar našel bankovec in ga izročil zaposleni na informacijah. Bankovec so prevzeli policisti, lastnik pa ga lahko prevzame na PP Velenje. Istega dne, v torek, 13. decembra, je v lokalu Music caffe v Nakupovalnem centru v Velenju občan našel kontaktni ključ vozila znamke škoda. Policisti so ga vrnili lastnici, ki se je že zanimala zanj. V soboto, 17. decembra, pa je občan policistom izročil dve enaki registrski tablici, ki ju je našel v gozdu v Topolšici. Ugotovljeno je bilo, da pripadata osebnemu avtomobili BMW, ki je bil sredi novembra ukraden v Ljubljani. Pohvala pa gre tudi občanu, ki je v nedeljo, 18. decembra, policistom izročil mobilni telefon znamke sony ericsson. Našel ga je v petek pred vhodom v stanovanjski blok na Šercerjevi 20 v Velenju. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji. Predbožično pismo matere samohranilke V teh dneh so romala pisma Božičku, Dedku Mrazu in še komu z željo, da bi pošiljatelji in njihovi bližnji prejeli kakšno darilo. Do mene pa je prišlo pismo, ki je bilo naslovljeno na eno medijsko hišo, kerpošiljateljica - mati samohranilka -ne vidi več nobenega izhoda iz krize, v kateri se je znašla z dvema šoloobveznima otrokoma. V nadaljevanju predstavljam skrajšano vsebino pisma in razmere, v katerih živi. »Meseca novembra 2010 sem na policijski postaji podala predlog za uvedbo kazenskega postopka zoper bivšega moža zaradi neplačevanja preživnine. Policist je povedal, da bodo v čim krajšem času zbrali vsa obvestila in dokaze, kar so tudi storili, saj so v nekaj dnevih odstopili kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Obračam se na vas, ker sem dobesedno pred osebnim bankrotom. Bivši mož še vedno ne plačuje preživnine in od najine razveze leta 2000 bolj ali manj za oba otroka ne prispeva skoraj nič, ne za njune življenjske potrebe (hrano in obleko), ne za šolske potrebščine, da izletov ali počitnic niti ne omenjam. Pred kratkim sem resneje zbolela, zaradi česar sem bila več mesecev v bolniškem staležu. Poleg bolezni in bremena, ki je padlo na oba otroka, se je odsotnost iz službe najbolj poznala pri plači, ki pa je že tako obremenjena s kreditom za stanovanje. Tako so se pojavili zaostanki pri plačevanju položnic, blokirali so moj račun na banki, ker s štiristotimi (400) evri nisem več znala »čarati« in poskrbeti za vse obveznosti in potrebe. Težave so se do danes razširile celo do zagotavljanja osnovnih življenjskih potrebščin, med katerimi je na prvem mestu hrana, saj se kakšen dan zgodi, da enostavno nimam kaj skuhati za otroka, ko prideta iz šole. Zelo mi je nerodno, da se obračam na vas in da vam to pišem, a sem popolnoma nemočna. Ko pomislim še na vse zamudne obresti, stroške izvršitelja, mesečne naročnine ... sploh ne vem, kaj bom naredila. Da ne govorim o tem, da otrokoma ne morem več nuditi ne hrane, ne dostojnega življenja in tistega, kar potrebujeta za preživetje in življenje. Naj omenim še to, da sem junija letos sama vložila predlog za izvršbo na okrajno sodišče, vendar tudi od tam še ni nobenega odgovora. Bivši mož je v zamudi s plačevanjem preživnine za približno leto in pol, od podaje kazenske ovadbe je več kot eno leto, od predloga za izvršbo pa pol leta! Pisala sem tudi prošnje za »urgentno« reševanje - če se temu po enem letu lahko reče »urgentno«, a tudi to je pristalo nekje na čakanju. Na koga se lahko človek sploh obrne, ko pride v takšno situacijo, ko enostavno ne moreš več živeti?« Pismo matere samohranilke dobesedno »strese« človeka. Prvič, ker se je pripravljena z otrokoma javno izpostaviti in priznati, da v navkljub navidez rajskemu življenju v eni od razvitejših držav sveta, kjer nam nenehno zagotavljajo, da smo pravna in socialna država, komaj še živi in se vsakodnevno srečuje z lakoto. Drugič, ker se očetu ne zdi potrebno, da bi njegova otroka imela vsaj minimalne pogoje za življenje. Tretjič, ker državne oziroma uradne institucije niso povezane - kompatibilne - in nimajo vgrajenih varovalk, ki bi opozorile, da v takšnih primerih (vsaj) otroka potrebujeta socialno oziroma finančno varnost. Četrtič, ker navkljub vladnim in nevladnim organizacijam in številnim društvom, ki delujejo na tem področju, posamezniki ostajajo brez ustrezne in potrebne pomoči. Po takšnem pisanju je človeku veliko bolj jasno, zakaj je tako visok delež mladostnikov, ki čedalje hitreje posegajo po ciga-retih, alkoholu in opojnih drogah. To se nanaša tudi na delež mladostnikov med kršitelji prekrškov in storilci kaznivih dejanj. Stopnja deviantnosti in predvsem razpršenost po področjih ter stopnja nasilja in agresivnosti vse bolj opozarja, da mladim primanjkuje vrednot in vzgoje prav iz družinskega okolja. Enako velja za stopnjo samomorilnosti. Rešitve problematike ni moč ne najti ne predstaviti v tej kolu-mni. Glede na predpraznični čas pa vas lahko le pozovem in vam predlagam, da namesto pirotehnike ali daril, ki jih bodo otroci pokvarili prvega dne ali bodo ostala le za nabiranje prahu, denar raje namenite komu, ki je potreben pomoči. Lahko je to humanitarno društvo, organizacija ali nekdo, ki ga poznate in se s težavo prebija iz dneva v dan. Verjemite mi, da si boste s tem polepšali prihajajoče praznične dni, da o okrnjenih, ogroženih družinah in predvsem prikrajšanih otrocih sploh ne pišem. Želim vam, da bi božična ljubezen in prijateljstvo, prijaznost in skrb, sreča in upanje trajali vse leto, ki prihaja. Srečno! Adil Huselja SPORT IN REKREACIJA 22. decembra 2011 Kar dobro so 'plavali' Nogometaši Rudarja do spomladi na (ne)zadovoljivem petem mestu - Lovili bodo uvrstitev, ki bi jih spet popeljalo v Evropo V velenjskem prvoligaškem moštvu Rudarju so in niso najbolj zadovoljni z jesenskim delom prvenstva. »Rezultat je soliden, ni pa dober. Naš cilj v tem prvenstvu je jasen. Na koncu želimo biti na mestu, ki nam bo omogočilo igranje v enem izmed evropskih pokalov. Smo pa zelo zadovoljni z napredkom v igri. Predvsem je v njej več agresivnosti in bojevitosti, kar smo pogrešali v prejšnji letih. Trener je opravil ogromno dela. Prišlo je veliko mladih igralcev, priložnost konferenci po končanem jesenskem delu prvenstva in zadnjem srečanju uprave kluba z igralci ter trenerji v tem letu dejal tehnični vodja kluba Miran Jalušič. Rudarju se je dolgo obetalo tretje mesto. Dve mesti niže so pristali predvsem zaradi slabih iger na svojem igrišču ob jezeru. Od sedmih porazov so kar štiri doživeli pred svojo tribuno. Najbolj nepričakovan in zato tudi najbolj boleč je bil gotovo poraz s Koprom v 16. krogu (0 : 1) in Nafto v 18. (2 : 4). borom (48) in pred tretjo Gorico (34). Najvišjo zmago (6 : 0) so si priigrali v predpredzadnjem krogu proti Domžalam; s takšno se lahko pohvali le Maribor (nad Muro v 6. krogu). Obrambna vrsta, ki zaradi kartonov in poškodb pogosto ni igrala v najmočnejši zasedbi, pa je po prejetih zadetkih v sredini. Tudi trener Milan Djuričic verjame v sposobnosti igralcev, ne glede na to, da je po predzadnji tekmi proti Triglavu (Rudar je zmagal s 3 : 0, pred tem so s pol ducata golov poto- so dobili tudi nadarjeni igralci iz naše nogometne šole in potreben je določen časa, da se igralci ujamejo. Ne dvomimo, da bodo spomladi še bolje igrali, saj bodo na pripravah vsi od vsega začetka. Verjamemo, da lahko ti igralci uresničijo naše želje, zato in pa zaradi varčevanja bo Rudar spomladi najverjetneje v enaki zasedbi,« je na novinarski Doma so brez točk ostali tudi v uvodni tekmi novega prvenstva proti Domžalam (0 : 2) in Mariboru v 12. krogu (0 : 3). Kar na nekaj tekmah pa so ostali brez točk v sodnikovem dodatku. Tudi na zadnji v Ljudskem vrtu (0 : 1). V spomladanskem delu je bil napad boljši del moštva, saj je po učinkovitosti (36 zadetkov) takoj za vodilnim Mari- pili ob jezeru Domžale) zagrozil z odstopom. Razlog? Niso igrali, tako, kot so se dogovorili pred tekmo. Po prespani noči je svoj 'izpad' obžaloval. S to nenavadno potezo pa je vsekakor 'opozoril' igralce, da bodo morali biti še bolj odgovorni in zavzeti tako na treningih kot na tekmah samih. Zanimiva je bila še njegova ugotovitev: »Če bi dosledno izpolnjevali moje naloge, me poslušali, bi bili lahko v samem vrhu. Vedeti moramo, da brez reda, discipline, trdega dela in izpolnjevanja dogovorjenega ni napredka. V igralcih je še veliko rezerve. Če bomo spomladi delali kot eden, lahko igro te ekipe dvignemo na raven, ki si jo je morda v tem trenutku težko zamisliti.« Na srečanju pa ni bil le kritičen. Igralce je tudi pohvalil: »Trdo so delali, padci in vzponi pa so tudi v nogometu neizbežni. Vedeti je treba, da imamo na eni strani mlade in še ne dovolj izkušene igralce in hkrati nekaj dokaj izkušenih, tako da smo vendarle kar dobro plavali. Toda moramo biti še boljši. Predvsem moramo popraviti kakovost izvedbe, še zlasti igro pred domačo tribuno. Nobeno resno moštvo ne sme izgubiti toliko tekem doma, kot smo jih mi. Ta kritika velja za vse nas. Igralci morajo dojeti, da je nogomet enostavna igra. V igri mora biti čim manj nepotrebnega, negativnega teka. Le tako ne bodo brez potrebe izgubljali moči.« Na srečanju je nekaj besed vsem namenil tudi predsednik kluba Dejan Radovanovič in jim obenem zaželel, da čim lepše preživijo božič-no-novoletne praznike. Nogometaši in trenerji se bodo spet zbrali 9. januarja, ko bodo začeli priprave na drugi del prvenstva. Rusmin Dedič, kapetan: »Naš trener je zelo izkušen, ima svojo vizijo in vztraja pri njej. Igralci se prilagajamo njegovim zahtevam in jih skušamo po najboljših močeh čim bolje izpolnjevati. Res je, da nam na nekaterih tekmah bolj uspe, na drugih manj. Da igra ni takšna, kot bi si vsi želeli, je gotovo vplivalo tudi to, da je moštvo pred začetkom prvenstva doživelo kar precejšnje spremembe. Nekateri igralci so odšli, prišli so novi in potrebno je kar precej časa, da se povsem ujamejo. Treningi so zelo kakovostni, dobro delamo, vsi se trudimo, da bi bili čim boljši. Uspešno smo igrali v domačem pokalu, kjer smo že med štirimi najboljšimi Rudarjevi strelci jeseni: Elvis Bratanovič 7 (desno), Luka Majcen 6, Luka Žinko 4, Matej Podlogar, Nikola Tolimir in Damjan Trifkovič po 3, Sebastjan Berko, Branimir Djokič, Amel Mujakovič po 2, Denis Klinar, Rajko Rotman in Dejan Purišič ter Stanarevič Danijel (Triglav - avtogol) po 1. moštvi. Tudi tako lahko dosežemo Evropo.« 30 točk od možnih 63 Skupaj so si v 21 jesenskih krogih priigrali okroglih 30 točk. Za vodilnim Mariborom zaostajajo za 19, drugo HIT Gorico in tretjo Olimpijo pa za 15. Prehitela jih je tudi Mura, povratnica v ligi - ima dve točki več od njih, za tri pa na šestem mestu za njimi zaostaja Koper. V jesenskem delu so 8-krat zmagali, 6-krat igrali neodločeno in 7-krat izgubili. doma so odigrali 11 tekem, 5-krat so zmagali, 2-krat igrali neodločeno in kar 4-krat izgubili; v gosteh so igrali tekmo manj, zmagali so trikrat, 4-krat igrali neodločeno in 'samo' 3-krat izgubili. ■ S. Vovk Lestvica po odigranem 14. krogu, 20. 11. 2011 Mesto Klub Tekem Z N P Goli Točke 1. Maribor 21 15 4 2 48:22 49 HIT Gorica 21 10 4 7 34:24 34 Olimpija 21 9 7 5 32:26 34 Mura 21 9 5 7 25:26 32 Rudar 21 8 6 7 36:29 30 Luka Koper 21 7 6 8 28:26 27 Celje 21 7 4 10 27:32 25 8. Domžale 21 7 4 10 25:34 25 10. Nafta 21 5 6 10 25:33 21 Triglav 21 3 4 14 8:36 13 Jesen končali brez poraza V prvi ligi so sinoči odigrali zadnje letošnje tekme - Rokometaši Gorenja so bili prosti Rokometaši Gorenja so na gostovanju v Novem mestu odigrali zadnjo letošnjo tekmo. V včerajšnjem krogu bi morali gostiti Loko, ki pa je izstopila iz lige, zato so bili prosti. Čeprav je ekipa Krke trenutno med najslabšimi v ligi, so velenjski rokometaši zaigrali, tako kot se od vodilne ekipe pričakuje. Odgovorno in brez podcenjevanja od prve do zadnje minute. Odraz takšne igre je bil izidi, zmagali so z 41 : 26, torej s petnajstimi goli razlike. Klemen Cehte z desetimi, Fahrudin Melic z devetimi pa sta bila najboljša strelca Velenjčanov. 1. NLB Leasing liga, 15. krog: Krka - Gorenje Velenje 26:41 (13:21) Gorenje: Gajič (10 obramb), Melic 9, Medved 3, Bezjak 3, Dolenec 3, Rutar 2, Taletovič (5 obramb), Cehte 10, Miklavčič 1, Musa, Gaber3, Golčar 1, Gams1, Šimič 2, Dujmovič 3, Zapon-šek (1 obramba). Trener: Branko Tamše. Izključitve: Krka 2 minuti, Gorenje 2; sedemme-trovke: Krka 1 (1), Gorenje 4 (4) Za njimi je imenitna jesenska sezona, ki so jo sklenili brez poraza. Od možnih 26 točk so jih osvojili kar 25, edino pa so izgubili v derbiju v 2. krogu na gostovanju v Kopru, kjer so s Cimosom igrali 35 : 35. Njihova dosedanja igra seveda vliva upanje, da si bodo novi državni naslov priigrali v tej tekmovalni sezoni. Ob tem pa njihovi navdušenci upajo, da se ne bo ponovila lanska slika, ko so na zimske počitnice odšli celo s petimi točkami prednosti. A jim je sreča obrnila hrbet, saj se je na eni od reprezentančnih tekem poškodoval glavni Tako so igrali Drugi izidi: Trimo Trebnje - Šmartno Herz Factor banka 35:31 (17:15), Istrabenz plini Izola -Celje Pivovarna Laško 19:24 (6:14), Krško -Maribor Branik 29:26 (14:17), Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 26:26 (12:12); prost je bil Cimos Koper. Lestvica:1. Gorenje 13 tekem - 25 točk, Celje PL 13 - 22, 3. Cimos 13 - 19, 4. Trimo 14 - 14, 5. Istrabenz PI 14 - 13, 6. Krško 14 - 12, 7. Maribor 14 - 11, 8. Jeruzalem Ormož 13 - 9, 9. Ribnica RH 14 - 9, 10. Krka 14 - 7, 11. Šmartno HFB12 - 7. Loka je izstopila iz tekmovanja. Pari prihodnjega kroga (21. decembra): Maribor Branik - Krka, Cimos Koper - Trimo Trebnje, nosilec igre, kapetan Marko Bez-jak. Nato so sledile še poškodba Roka Šimiča, Dina Bajrama, Nikola Manojloviča pa tudi Ivana Gajica. Tako zdesetkani Velenjčani niso uspeli še drugič v zgodovini kluba postati državni prvaki. Pari včerajšnjega zadnjega letošnjega kroga so bili: Maribor Branik - Krka, Cimos Koper - Trimo Trebnje, Šmartno Herz Factor banka - Ribnica Riko hiše, Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola, Celje Pivovarna Laško - Krško. Gorenje je bilo prosto. ■ vos Šmartno Herz Factor banka - Ribnica Riko hiše, Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola, Celje Pivovarna Laško - Krško. Gorenje bo prosto. 1. A državna liga, ženske, 13. krog Krim Mercator - Veplas Velenje 34:26 (20:6) Veplas Velenje: Zec (15 obramb), Simič (1 obramba), Vajdl 2, Naglič 3 (1), Nakic, Hrnčič 7, Fatkic 4 (2), Sivka 3, Halilovic 4, Lakic, Hofinger 3, Čater, Perše, Oblak. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Krim 2 (4), Veplas Velenje 3 (4). Izključitve: Krim 6 minut, Veplas Velenje 4 minute. Drugi izdi: , Zagorje GEN-I - Piran 40:29 (23:14), Naklo-Tržič - Krka 33:40 (17:19), Olimpija - Burja Škofije 38:28 (16:13), Mercator Tenzor Ptuj : Celje Celjske mesnine 28:27 (12:13), Mlinotest Ajdovščina - Antrum Sežana 36:25 (16:12). Vrstni red: 1. Krim Mercator 12 tekem - 24 točk, 2. Zagorje GEN-I 13 - 24, 3. Krka 13 - 20, 4. Mercator Tenzor Ptuj 12 - 20, 5. Piran 13 - 14, 6. Celje Celjske mesnine 13 - 12, 7. Veplas Velenje 13 - 12, 8. Mlinotest Ajdovščina 12 - 10, 9. Antrum Sežana 13 - 6, 10. Olimpija 13 - 4, 11. Naklo Tržič 13 - 4, 12. Burja Škofije 12 - 2. Rogaška Crystal oba 14, 8. Hopsi Polzela 13, 9. LTH Castings Mercator, 10. Parklji oba 11. Liga Telemach, 10. krog 2. DOL moški, 9. krog Rogaška Crystal - Elektra Šoštanj 56 : 64 (39 : 44, 25 : 32, 14 : 18) Elektra Šoštanj: Rizman, Hasič, Zagorc 12, (4-7), Julevič 18 (44), Lelič 4, Lekič, Nuhanovič 16 (4-5), Bajramlič 7, Bukovič, Pajevič, Horvat 7 (1-2) Vrstni red: 1. Helios Domžale 19, 2. Elektra Šoštanj 18, 3. Šentjur 17, 4. Zlatorog, 5. Maribor Messer oba 15, 6. Geoplin Slovan, 7. Šoštanj Topolšica - ACH Črunuče I 3 : 1 (-21, 19,_23, 25) Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Akrap, Pavič, Menih, Koželnik, Kugonič. Vrstni red: 1. Šoštanj Topolšica 25, 2. Fužinar Metal Ravne 20, 3. ACH Črnuče I 17, 4. National Žirovnica 16, 5. Santana Logatec, 6. Hoče oba 14, 7. Murexin 13, 8. KEKOoprema Žužemberk 11, 9. Endal Vuzenica 5, 10. Braslovče 0. SPORT IN REKREACIJA 25 S prvim delom izjemno zadovoljni Za vodilnim Heliosom zaostajajo le za točko, za njimi pa so uveljavljene ekipe Geoplin Slovan, Zlatorog ... Elektra Šoštanj ostaja najprije-tnejše presenečenje prve državne košarkarske lige - lige Telemach. Šoštanjski košarkarji so s svojo osmo prvenstveno zmago zaključili leto 2011. Potem ko so bili od Rogaške Crystal prepričljivo boljši v prvem krogu v Šoštanju, so novince v ligi premagali tudi na njihovem terenu v Rogaški Slatini. Za razliko od prve tekme, ki jo je Elektra dobila kar z 69 : 46, so se tokrat gostitelji bolje upirali. Hitro so povedli s 7 : 2, vseh sedem točk Rogaške je dosegel Miloš Miljkovič, še lani član šoštanjske Elektre. Vodstvo domačih pa ni trajalo dolgo, saj je Elektra vrnila z delnim izidom 9 : 0, prevzela pobudo in z izjemo dveh izenačenj nato vodila do konca srečanja. Občutnejše prednosti pa si Šoštanjčani tokrat niso uspeli priigrati, največ so vodili za 10 tik pred koncem srečanja. Ob koncu so varovanci Gašperja Potočnika slavili s 64 : 56. Gašper Potočnik, trener Elektre Šoštanja: »S prvim delom prvenstva smo izjemno zadovoljni, saj leto zaključujemo tik pod vrhom prvenstvene lestvice - na izvrstnem drugem mestu. Trenutno mesto je sicer presenečenje, vendar odraz trdega dela, treningov in zaščitnega znaka Elektre - kakovostne obrambe. Fantje so si zaslužili nekaj prostih dni, nato pa nas ponovno čaka trdo delo. Zavedamo se namreč, da bomo po novem letu še kako težko potrjevali dosedanje rezultate.« Prvenstvom bodo nadaljevali 7. januarja, ko jih čaka vedno neugodna ekipa Hopsov na Polzeli. ■ Tjaša Rehar, foto: SiNi Odbojkarji po jesenskem delu vodilni Odbojkaiji Šoštanja Topolšice so v soboto v svoji dvorani zaključili nastope v jesenskem delu prvenstva. V izjemno napetem in zanimivem obračunu so slavili proti tretjeuvrščeni ekipi iz Črnuč - ekipi ACH I z rezultatom 3 : 1 (- 21, 19, 23, 25). Prvi niz je pripadel gostom iz Ljubljane, ki so bili bolj zbrani in so ob koncu niz dobili s 25 : 21. V nada- ljevanju so varovanci Zorana Keda-čiča zaigrali bolje, si v drugem nizu uspeli priigrati nekaj točk naskoka in ob koncu ta del igre dobili s 25 : 19. Sledila je prava drama v tretjem nizu, spretnejši so bili ob koncu tudi tokrat odbojkarji Šoštanja Topol-šice, ki so ta niz dobili s 25 : 23. Še bolj napeto pa je bilo v četrtem nizu. Gostje se niso predali, tudi Šoštanjčani pa so prikazali bojevito in nepopustljivo igro do konca, tako da so zasluženo dobili tudi ta del igre, in sicer na razliko - s 27 : 25 ter tako osvojili vse tri točke. Po devetih odigranih krogih si bodo odbojkarji v 2. slovenski ligi nekoliko odpočili, saj jih naslednja tekma čaka 28. januarja. Šoštanjčani odhajajo na odmor mirni, saj jesenski del zaključujejo na prvem mestu. Pred drugim Fuži- narjem imajo odbojkarji Šoštanja Topolšice pet točk prednosti. Odmor bodo izkoristili za oddih, predvsem pa za priprave na drugi del prvenstva, saj bodo morali za ohranitev visokega mesta potrditi dobre igre in rezultate tudi v letu 2012. V prvem mesecu novega leta pa bodo imeli tudi skupščino kluba. ■ tr Pričakovan poraz Velenjske rokometašice so v 13. krogu 1. A DRL gostovale pri večkratnih državnih in hkrati evropskih prvakinjah ter na koncu pričakovano izgubile. Po zelo slabem 1. polčasu, ki so ga Krimovke dobile z +14 (20 : 6), so se Velenjčanke v 2. polčasu le zbrale in odigrale bolj odločno v napadu in seveda borbeno v obrambi, tako da so na koncu zelo ublažile poraz in klonile s 26 : 34. Krimovke so igrale brez svojih "tujk" (Grubišic, Penezic, Franic, Bodnieva, idr.), ki so trenutno v Braziliji, kjer poteka svetovno prvenstvo za ženske. Velenjske rokometašice so tako sklenile tekmovanje za to koledarsko leto. Trenirale bodo še do 23. 12., nato pa si bodo privoščile zaslužen odmor do 3. januraja, ko se bodo začele priprvaljati na drugi del prvenstva. To se bo začelo 21. januraja, ko bodo gostile Ajdovke. ■ Tim-Kevin Ravnjak - doslej najboljšio nastop Mladi slovenski deskar, 15-letni Tim-Kevin Ravnjak, je 16. in 17. decembra s sedmim mestom nadvse navdušil na svetovnem pokalu v snežnem žlebu (halfpipe-u) v finskem mestu Ruka. To je bil njegov najboljši nastop, odkar se je začel ukvarjat s tem športom Z odlično vožnjo v kvalifikacijah je dosegel drugo najboljšo oceno v svoji skupini in se uvrstil direktno v veliki finale. V obeh skupinah sta najboljše deskanje prikazala domačina Markus Malin in Risto Mattila. Velenjčan je imel v prvi vožnji finala malce smole, a se je v drugi vožnji dovolj zbral in nadoknadil izgubljeno ter si zagotovil odlično 7. mesto. To je njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Pred tem pa je to bilo 9. mesto v švicarski Arosi marca letos. Po svojem največjem dosedanjem uspehu je povedal: "Celotna tekma je ob manjših zapletih z vremenom potekala kar v redu. Bilo je megleno, v kvalifikacijah pa je še snežilo. S kvalifikacijami sem seveda zelo zadovoljen, s finalom prav tako, a mislim, da bi bilo lahko še bolje. Izkušnja je bila zelo dobra. V prvi vožnji v finalu sem padel, saj sem poskušal izvesti vožnjo, ki sem jo pred tem samo enkrat na treningu. V drugo pa se mi je vse poklopilo." Tim-Kevin obiskuje 1. letnik športne gimnazije v Velenju. Je eden najbolj nadarjenih mladih deskarjev v prostem slogu na svetu in je tudi letošnji svetovni mladinski podprvak v tako imenovani disciplini slope style, to je disciplini, v kateri deskarji prostega sloga izvajajo trike na vnaprej pripravljeni progi, polni skakalnic, "rejlov" in drugih objektov, sodniki ob pro- gi pa ocenjujejo njihovo atraktivno vožnjo. Pomembno je, da tekmovalec izvede čim zah-tevnej še trike, ki pa se ne smej o ponavlj ati. ■ NA KRATKO Razglasili najboljše v reliju Ljubljana, 10. decembra - Zveza za avtošport Slovenije AŠ 2005 je v soboto podelila priznanja najboljšim dirkačem za leto 2011. Najpresti-žnejšo nagrado za avtomobilista leta je že drugič zapored dobil Vrhničan Aleš Prek (Prek racing). Lani je to priznanje prejel za skupno četrto mesto v evropskem prvenstvu ter naslov državnega prvaka, letos pa za zmago v evropskem prvenstvu v gorsko hitrostnih dirkah. Med dobitniki najžlahtnejšega pokala je bil tudi Matej Grudnik, ki je s Cliom 2.0 RS osvojil naslov prvaka v reliju v skupini vozil N 2000. To je bil za Mateja in tudi klub V-Racing prvi naslov prvaka. Šoštanjčana Fidej-Sečki državna podprvaka V Kamniku je bilo državno prvenstvo moških parov. Nastopilo je 24 najboljših parov, ki so si pravico nastopa priborili na regijskih prvenstvih. Celjsko regijo sta zastopala para iz Slovenskih Konjic in Šoštanja (Fidej-Sečki). Prva sta izpadla v osmini finala, 'luzerja', kot so imenovali par Fidej-Sečki, sta se v finalu pomerila z domačim parom, ki je pred tekmovanjem veljal za glavnega favorita in je do finala z lahkoto izločeval svoje nasprotnike. Tako je kazalo tudi v prvem nizu finala, saj sta igralca Šoštanja napravila preveč napak. V drugem odločilnem nizu je sledil pravi preobrat, saj sta izid izenačila na 1 : 1. Sledili so dodatni lučaji, s katerimi sta Kamničana srečno za kegelj zmagala. Kljub porazu sta bila Šoštanjčana zadovoljna z nastopom, saj nista pričakovala nastopa v finalu državnega prvenstva. Sovič se je prebil med 100 najboljših Medtem ko je našo dolino sneg pobelil šele v zadnjih dneh, se profesionalni smučarji že od začetka meseca mudijo v Kanadi, kjer potekajo tekme Severnoameriškega pokala. Med tekmovalci so tudi trije iz naših krajev: Bernard Vajdič, Tomaž Sovič in Tilen Debelak. Vajdič je kot svoj najboljši rezultat zabeležil zmago v slalomu, zato je že dobil priložnost za nočni slalom svetovnega pokala v Flachavu. Črnjan Tilen Debelak je prav tako zabeležil nekaj dobrih uvrstitev. Med drugim je bil osmi v super kombinaciji ter dvakrat dvanajsti v super veleslalomu. Z začetkom sezone pa je gotovo izjemno zadovoljen tudi Velenjčan Tomaž Sovič. »Začetek je res odličen, sploh v superveleslalomu. Konkurenca tu je močna, zato sem zadovoljen, ker sem dobil dobre fis točke in se prebil med sto najboljših na svetu.« Tomi je sicer zdaj v A-reprezentanci in tekmuje na svoje stroške v SK Črna. Da je res lahko zadovoljen, pa kažejo rezultati: Nakiska: 16. (super eleslalom) in 9. (superkombinacija); Panorama: 2. (superveleslalom), 7. (superveleslalom), 11. (superkombinacija), 10. (veleslalom). Leto zaključili s porazom proti Krki Prva ekipa NTK Tempa je minulo soboto igrala zadnjo tekmo prve lige v tem letu. V 9. krogu so doma tesno, s 3 : 5 izgubili proti Krki iz Novega mesta. Patrik Rosc je začel odlično in veteranu Nenadu Karkoviču že skoraj povzročal kar nekaj težav, a je hrvaški igralec, ki že vrsto let nastopa za Krko, na koncu uspel zmagati s 3 : 2. Jure Slatinšek v uvodni tekmi ni imel težkega dela in je s 3 : 0 premagal kadeta Petra Hribarja. Miha Kljajič je na drugi strani imel težje delo, saj mu je nasproti stal eden najboljši slovenskih igralcev, Velenjčan Uroš Slatinšek, ki ni dovolil presenečenja in zmagal s 3 : 0. Mlajši brat Jureta Slatinška, kije svojo kariero začel pri Tempu in nadaljeval v Nemčiji, sedaj pa že nekaj let igra v Novem mestu, je s 3 : 0 premagal tudi Rosca. Njegov starejši brat Jure je po polovici tekme z zmago nad Karkovičem s 3 : 2 znižal rezultat na vodstvo Krke samo 3 : 2. Kljajič je brez težav, s 3 : 0, premagal Hribarja in rezultat je bil izenačen; tako sta o zmagovalcu odločala naslednja dva dvoboja. V prvem sta se pomerila brata Slatinšek, mlajši Uroš je bil kljub nekaj zdravstvenim težavam boljši od Jureta s 3 : 1. V drugem dvoboju je v igro namesto Kljajiča vstopil trener Žiga Jazbec, ki pa je v dramatičnem zaključku proti Karkoviču bil že na pragu zmage, saj je v zadnjem petem odločilnem setu vodil z 9 : 7. Karkovič se je uspel zbrati in izenačil, z nekaj sreče na koncu pa set tudi dobil in zmagal 3 : 2. Naslednja tekma za člane Tempa bo že v naslednjem koledarskem letu 7. januarja doma proti NTK Muta, in sicer ob 17. uri na OŠ Gustava Šiliha. RAZVEDRILO 22. decembra 2011 Nagradna križanka AdriaticSlovenica Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala. Rešeno križanko, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATIC SLOVENICA«, najkasneje do 3. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica. Stanovanjska asistenca Coris 080 28 28 Obiščite nas v poslovalnicah pooblaščene agencije: Agenza Velenje Rudarska cesta 1, tel.: 03 586 39 50 Žarova 19, tel: 03 897 36 40 Agenza Mozirje, Šmihelska cesta 2, tel.: 03 583 27 20 Vsem našim zavarovancem in bralcem želimo vesele božične praznike in srečno leto 2012! as AdriaticSlovenica ZMinoraliU druJba Ofl • Čbrtlči Skupne KD Group MODRA ŠTEVILKA 080 11 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 22. decembra 2011 '"'šfAS UTRIP 27 Zgodilo se je ... od 23. do 29. decembra - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimiija Levstika, rojenega leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju; ■ 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Velika večina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odločila za njeno samostojnost; ■ 25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil. Dolgo se niso mogli sporazumeti, kdaj bi naj bil dan Kristusovega rojstva, nazadnje so se vendarle odločili za noč od 24. na 25. december. Ta čas se je pokril s poganskim praznikom rojstva nepremaganega Sonca. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove; - 25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje; - 26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo Dan samostojnosti, goduje sv. Štefan, ki ga Cerkev slavi kot svojega prvega mučenca. Štefan je moral verjetno zamenjati in izriniti neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudem varovalo konje in živino. Štefan je popolnoma nadomestil svojega poganskega prednika in v očeh ljudi prevzel zavetništvo nad konji. To zavetništvo je rodilo tudi vrsto značilnih svetoštefan-skih šeg in običajev, od katerih pa se jih je do danes žal ohrani- Velenjska železniška postaja (arhiv Muzeja Velenje) lo le malo; - 26. decembra 1868 se je v Velenju rodil skladatelj Fran Korun Koželjski; - 27. decembra 1891 je iz Celja v Velenje pripeljal prvi vlak. Izgradnja železniške proge do Velenja je bila tesno povezana z Mihaelom Vošnjakom in lastnikom premogovnika Danielom von Lappom oziroma s prodajo premoga, saj je bila železnica njegov glavni odjemalec, po železnici pa so ga lažje prevažali tudi do drugih kupcev; - na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je, ob 93,2 odstotni udeležbi, za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % volivcev; - v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič NZE AVTO SERVIS Janez Janžes.p. POPOLN SERVIS ZA VAŠ AVTO. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA M.: 03 898 ^jLi slQJar DOLINA Z.O.O., Šoštanj BCS: Mstopstvo, prodaja, /g^ 49 7o, www.kz-saieskadoiina.si servis, rezervni deli! ^ VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE! 15% GOTOVINSKI POPUST! JTVOKOHAMA TIRES COODjfYEAR KVULDA ItltlUGESTUIlE Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891 50 61, gsm: 041/707 287 + KOLIČINSKI POPUST! Želimo vam prijetne božične praznike! Okna • Vhodna vrata • Notranja vrata • Izdelava po meri • Dostava in montaža • Peleti - zelena energijq Vse lepo v novem letu 2012! MIZARSTVO KOVAČ, d.O. Ljubija 55, Mozirje tel.: 03/839 46 45 into@mizarstvo-kovac.com www.mizarstvo-kovac.com HBl mmmi š H Eh oroskoo Oven od 21. marca do 20. aprila Pritiski bodo precejšnji. Vendar znate biti neverjetno trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati v nekaj, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste sicer močno želeli, da bi bilo po vaše in pri tem tudi vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Ozračje bo zato napeto tako doma kot v službi. Vreme bo kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo. Spremenite navade, ki vam škodijo in si privoščite več vitaminov. Sobota bo posebna, zakaj, pa veste le vi. Bik od 21. aprila do 21. maja Pred vami je nekaj mirnih, lepih dni, kot se za dni okoli Božiča tudi spodobi. A že prihodnji teden ne bo več tako, saj se boste morali spoprijeti z novimi delovnimi izzivi, ki vas čakajo takoj po novoletnih praznikih. Drži, ne bo vam dišalo, po drugi strani pa veste, da nimate druge izbire. Vseeno vam nekaj naslednjih dni ne bo lahko, predvsem pa boste precej nervozni. Energijo izgubljate tudi po nepotrebnem in tam, kjer ne bo nobene koristi. Vsem pač ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge. Pogrešali boste osebo, ki vam veliko pomeni, a se z njo, kot kaže, v starem letu ne boste več srečali. Bo pa zato prvo srečanje v novem letu toliko lepše. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Precej pusti dnevi so za vami, kakšen pa se bo naredil tudi v naslednjem tednu. Niso vam po godu, saj nimate ne želje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti še pred iztekom leta. Časa res ni več veliko. Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje. Na bolje, seveda. A le, če si boste nehali zatiskati oči pred realnostjo in resnico. Rak od 22. junija do 22. julija Največ časa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Vsak dan bolj boste prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, pa čeprav si to želite bolj kot vse drugo na tem svetu. Vprašajte se, ali res še tako močno ljubite, ali gre le za strah pred samoto. Te, priznajte, nikoli niste dobro prenašali. Zvezde vam svetujejo, dane zapirate vrat ljudem, ki so vam v preteklih mesecih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. Če jih boste, kar bi bilo ob velikem razočaranju dokaj razumljivo, vam zna biti žal. Svoje pomisleke zaupajte prijatelju, ki je iskren, neposreden in vam hoče le dobro. Pa še molčati zna. Kot kaže se bo prijateljstvo v kaj več razvilo šele po novem letu. A se bo! Lev od 23. julija do 23. avgusta Ob koncu tedna vas čaka streznitev. Najprej se boste močno ustrašili, globoko vdihnili in izdihnili in potem začeli tuhtati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Zvezde vam bodo v naslednjih dneh vsekakor najbolj naklonjene na ljubezenskem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka pri delu in odnosih s sodelavci. Sploh, če boste zadnje dni leta še hodili v službo. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del odgovornosti. Če se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato naredite več zanj. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Vsi okoli vas bodo napeti, vi pa ne. Položaj planetov bo za vas do konca decembra in prve dni v januarju zelo ugoden. To sicer slutite že nekaj časa, sploh po zadnjem razpletu precej neprijetne situacije, ki se je iztekla tako, da še vedno ne morete verjeti. Ni kaj, uspelo vam je. V naslednjih dneh prijaznost planetov izkoristite tudi na finančnem področju, kjer žal stanje še ni tako, da bi lahko mirno spali. Predvsem pa ne zapravljajte za darila, če ni nujno. Če se nakupom ne boste mogli upreti, pa bo še najbolje, če se izogibate trgovinam. Doma nikar ne skrivajte stanja na vašem računu, saj vam ne bo dolgo uspevalo. Lahko pa prav zaradi tega še pred silvestrovim s partnerjem začneta močan prepir. Zato naj bo iskrenost na prvem mestu, v času, ko vsi delajo načrte, pa ga naredite tudi vi. Na prvem mestu naj bo, da boste živeli v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Poskušajte se sprostiti. Skrbi si boste še vedno delali tam, kjer niso potrebne, neko zelo pomembno reč za vašo prihodnost pa boste ob tem spregledali. Zdelo se vam bo, da vas nihče ne razume, v bistvu pa boste s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Vsak dan vas bo kaj presenetilo, včasih tudi sami sebe. V vašem življenju je res prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Tok dogodkov bo težko ustaviti, česar se zavedate tudi sami. Včasih je dovolj že, če si privoščite dober klepet s prijatelji ali veselo prednovoletno zabavo. Če še niso končane, nikar ne zavrnite povabila, saj res potrebujete sprostitev. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Letošnji december je bil lep doslej in lep bo vse do konca. Prav vteh dneh ste si končno lahko oddahnili in se sprostili. Najbolj veselilo vas bo, ker boste kar nekaj dni obkroženi z ljudmi, ki v vas budijo vse najlepše. Tu in tam pa si boste privoščili tudi ustvarjanje v samoti, kar si že dolgo niste. Ko boste umirili misli in ustvarjali, boste spoznali, kaj vam pomeni največ. Poskušajte se tega spomniti tudi, ko bodo mirni dnevi mimo. Doma boste največ časa porabili za načrtovanje preživljanja dni do koncu leta, mnogi pa boste planirali tudi zimske počitnice. Večja težava kot denar bo uskladiti primeren čas. Zato je prav, da že sedaj razmišljate o tem. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Zadnji tedni so bili ves čas napeti in delavni, sedaj pa se boste tudi vi odločili, da je spet prišel čas za zabavo in druženje. Začeli boste že ob koncu tega tedna, če boste pretiravali, pa vam zna partner tudi malo zameriti, saj se že nekaj časa počuti zapostavljen. Zdravje še vedno ne bo takšno kot si želite. Počutje pa bo vsak dan boljše, za vse, kar vam bo uspelo izpeljati do konca, pa se boste znali nagraditi tudi sami. Vikend bo pester zaradi nekega srečanja, ki ga niti v sanjah ne pričakujete. Pustite se zapeljati, a le do meje, ki je še dopustna, da vas ne bo grizla slaba vest. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Čeprav se bo vašim domačim zdelo smešno, boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do poletja. Tudi zato, ker dobro veste, da bodo zimski meseci hitro mimo, potem pa se začne čas, ko ponavadi nimate časa niti zase. Zato si ne želite ponoviti lanske napake, ko se vam poletni počitniški načrt skorajda ponesrečil. Morda bo ravno delanje načrtov umirilo strasti, ki so v zadnjem času doma precej divje. S partnerjem se ne igrajte slepih miši, čas je za iskrenost in odkritost. Ves čas ima namreč občutek, da mu nekaj skrivate. Skrivalnice pa so lahko strup za zvezo in mir v duši. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Mnogi se sprašujejo, zakaj ste zadnje čase tako resni. Vzroka ne poznate niti sami, čeprav ste si v minulih dneh že priznali, da se osebnostno spreminjate in da se vaše prioritete v življenju postavljajo na povsem druge iztočnice. Največ vam bo pomenil čas, ki ga boste preživljali s partnerjem, niti do druženja s prijatelji vam ne bo več prav veliko. Če mislite, da gre le za prehodno obdobje, se motite. Enostavno ste prišli do točke, ko si ne želite poslušati težav drugih. Želite si miru in iskrenih nasmehov. To bo tudi ena od vaših letošnjih novoletnih zaobljub, saj se boste odločili, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati. Denarja vam ne bo manjkalo, zato si privoščite vse, kar si želite. Brez slabe vesti. Ribi od 19. februarja do 20. marca Čez božične praznike bo prišel čas za realnost. Priznati boste morali, da je del krivde zato, kar se vam dogaja, tudi na čas, saj nimate več energije, da bi ustregli vsem okoli vas in še sebi. Sploh sebi ne znate več, saj se še niste odločili, kako naprej. K sreči se vam bo v teh dneh zgodilo nekaj stvari, ki vam bodo pokazale pravo pot do rešitve problema, ki vas najbolj muči. Čeprav veste, da vam bo vzelo veliko energije, jo boste dobili. Naenkrat. Izkoristite dobro obdobje in čim prej opravite z zadevo, ki jo že predolgo prelagate iz dneva v dan. Kar se zdravja tiče, se boste počutili vsak dan bolje. Preplah je bil verjetno posledica preutrujenosti. TV SPORED 22. decembra 2011 Četrtek, 22. decembra Petek, 23. decembra Sobota, 24. decembra Nedelja, 25. decembra Ponedeljek, 26. decembra Torek, 27. decembra Sreda, 28. decembra tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Daj, Domen, daj, ris. nan. 10.20 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 10.25 Luka, ris. 10.30 Male sive celice, kviz 11.15 Moje rožnato življenje, dok. film 11.30 Slavna peterica, 24/26 12.00 Poročila 12.05 Slovenski vodni krog: Pišnica, dok. odd. 12.30 Ugriznimo znanost: Konzervansi v kozmetiki 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Bukovniške točke, dok. feljton 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Turbulenca: Cilji 16.15 Prava ideja!, poslov. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Babilon.tv: Oči 17.50 Erazem in potepuh, 4/5 18.25 Minute za jezik 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet 00.25 Dnevnik, ponov. 00.55 Slovenska kronika 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal tv slo t 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.10 Videozid 13.55 Misija Evrovizija 16.00 Vokalna skupina Plamen iz Toronta, 2/2 16.40 Mostovi 17.10 Kingdom (III.), 6/6 18.00 Evropski magazin 18.30 Univerza 19.00 Videozid 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Wicker park, am. film 21.50 Komisar Rex, 5/10 22.40 Kifeljc, 3/5 00.05 Videozid 00.55 Zabavni infokanal pop 06.50 Tv prodaja 07.20 Ko se zaljubim, nad. 08.10 Pola, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Preobrazba doma, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Ameriška princeska, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Čista hiša, dok. ser. 14.55 Moji dve ljubezni, nad. 15.50 Eva Luna, nad. 16.45 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 Podjetni 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kupljeni božič, am. film 21.35 24ur zvečer 22.05 Na kraju zločina, nan. 23.00 Mentalist, nan. 23.50 Beg iz zapora, nan. 00.40 24ur, pon. 01.40 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 V spomin: Ivan Atelšek (1028 -2011) 11.25 Pop corn, glasbena oddaja,Tanja Žagar 12.25 Vabimo k ogledu 12.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja - Imam mozolje, pa kaj?! 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, s. Saša Avsenika , ans. Vihar 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje praznovanje za starejše v Podčetrtku 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Prihaja Nodi, ris. 10.20 Kravica Katka, ris. 10.30 Palček Smuk, ris. 10.35 Nočko II. , ris. 10.50 Martina in ptičje strašilo: Skrivnost 11.00 Maks, 3/8 11.30 Glasbena šola: Barva 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv: Oči 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, potroš. odd. 17.50 Erazem in potepuh, 5/5 18.30 Bali, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, prenos iz CD 20.50 Tu sem doma, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Družinske božične zgodbe 00.15 Sinovi anarhije (I.), 3/13 01.05 Posebna ponudba, potro. odd. 01.30 Dnevnik 01.55 Slovenska kronika 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal tv slo t 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.25 Dobro jutro 14.10 Videozid 14.55 Evropski magazin 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16.30 Kraji in običaji: Praznične slaščice, dok. odd. 17.00 Circom regional, tv Maribor 17.25 Črno beli časi 17.40 Knjiga mene briga 18.05 Zgodnji in spodnji: Mladiček, 1/3 19.05 Videozid 20.00 Stik, dok. odd. 20.55 Oglaševalci (II.), 13/13 21.45 Paralaksa, am. film 23.25 Nedokončani film, dok. odd. 00.55 Videozid 01.40 Zabavni infokanal POP 06.50 Tv prodaja 07.20 Ko se zaljubim, nad. 08.10 Pola, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Design neskončnih možnosti, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Ameriška princeska, res. ser. 11.30 Tv prodaja 12.00 Larina izbira, nad. 13.00 24ur ob enih 14.00 Čista hiša, res. ser. 14.55 Moji dve ljubezni, nad. 15.50 Eva Luna, nad. 16.45 Ko se zaljubim, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Ko se zaljubim, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Državna varnost, am. film 21.40 24ur zvečer 22.10 Stare sablje, am. film 00.00 Pleasantville, am. film 02.15 24ur, ponov. 03.15 Nočna panorama 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Čarovnica Vilma, otr. odd. 07.15 Ajkec in vitraj, 6/10 07.30 Ali baba in 40 razbojnikov, 2. del, pravljica za otroke 07.45 Božična, mozaična odd. za otroke 08.30 Ribič Pepe 08.50 Iz popotne torbe: Dogodivščine na ledu 09.15 Dan pred božičem, ris. 09.40 Male sive celic, kviz 10.20 V dotiku z vodo, 15/26 10.50 Snežna jelenka, am. film 12.30 Zrcali življenja, portret zakoncev Srnel, dok. odd. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.25 Pravi Božiček, franc. film 16.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.25 Na vrtu, tv Maribor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Mala kraljična, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sanja, am. film 21.40 Dok. odd. 22.35 Božični koncert Simfonikov RTV z Eroiko 23.50 Polnočnica, prenos iz ljbuljanske stolnice 01.05 Ozare, ponov. 01.10 Pism za očeta Jakoba, fin. film 02.20 Dnevnik 02.45 Utrip 03.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.35 Infokanal tv slo t 08.30 Skozi čas 08.40 Pogledi Slovenije 10.05 Posebna ponudba, potr. odd. 10.45 Polnočni klub: Družinske božične zgodbe 12.00 Tednik 12.55 Praznične slaščice, dok. odd. 13.25 Slovenci v Italiji 13.55 Circom regional 14.20 Knjiga mene briga 14.45 Nogometni magazin NZS 15.15 Magazin v alp. smuč. 15.40 Anka Tasmanka, dok. odd. 16.30 Pridanič, franc. film 18.05 Pikapolonica, 2/3 19.00 Starši v manjšini praznujejo božič, nad. 20.00 La Boheme, operni film 21.50 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, 4/4 22.15 Na lepše 22.40 Gospodična Potter, am. film 00.10 Brane Rončel izza odra 02.00 Zabavni infokanall 07.00 Božično drevesce, ris. 07.02 Nina Nana: Božični večer, ris. 07.05 Janezek in Samuel: Božič, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Mojster Miha, ris. 07.30 Larina božična zvezdica, ris. film 08.15 Bali: Juhu, Božič je, ris. 08.30 Frančkov čarobni božič, ris. film 09.25 Sport špas, 7/7 10.00 Evangeličansko božično bogoslužje, prenos iz Ljubljane 11.00 Božična pravljica, glas. odd. 11.15 Obzorja duha: Božična odd. 11.55 Urbi et orbi: Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.35 Zvočnost slovenske duše: Pozimi 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Boš videl, kaj dela Dolen'c, koncert ansam. Lojzeta Slaka 15.10 Sneženi božič Cofka Cofa, ris. f. 16.35 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Najdenček, igrani film 18.15 Božične bibarije, ris. 18.45 Penelopa, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pedro Opeka, dok. film 21.40 Moja družina: Božič za Mary, posebna epizoda ang. hum. n. 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 ARS 360 23.25 Krivica, 2/2 01.05 Dnevnik, ponov. 01.30 Zrcalo tedna, ponov. 01.45 Vreme, ponov. 01.50 Sport, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal tv slo t 08.05 Skozi čas 08.15 Globus 08.45 Univerza 09.10 Turbulenca: Cilji 09.45 Ave Maria - Panis Angelicus 09.55 Hrestač - Božična zgodba 10.10 Prisluhnimo tišini: Pastorala gluhih in naglušnih na slovenskem 10.40 Prijateljica, norv. film 12.00 Ljudje in zemlja 13.05 Gospa pisateljica, portret Mimi Malenšek, dok. odd. 14.00 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2011 15.45 Najemnina, tv priredba komedije Rozinteatra 17.00 Moj božič, posnet. iz dvorane Theatre v Los Angelesu 17.55 Sadovi narave: Dobrote na božični mizi, dok. odd. 18.30 Zgornji in spodnji: Kukavica, 3/3 19.20 Pn Pearsonovih (II.), 12/12 19.50 Žrebanje lota 20.00 Mali širni svet (I.), 9/10 21.00 Upanje ob božiču, am. film 22.30 Coppelia na Montmartru, balet 00.00 Zabavni infokanal 07.00 07.05 07.10 07.25 07.30 07.40 07.45 08.00 08.25 09.15 09.25 09.50 10.15 10.35 11.25 12.15 12.45 14.25 14.55 15.50 16.20 17.15 18.50 18.55 19.00 20.00 21.50 00.10 02.00 pop pop j i ■ ■ 06.30 Tv prodaja Tv p.roda.la. 07.00 NalinLili, ris. ser. in Lili, ris. ser. Tobi in njegov lev, ris. ser. Hobonavti, ris. ser. Lupdidu, ris. ser. Angelina Balerina, ris. ser. Nal in Lili, ris. ser. Martinov svet, ris. ser. Moj mali poni, ris. Božično kobacanje bratov Koalček, ris. film Profesor Baltazar, ris. ser. Nova generacija, ris. ser. Bakugan, ris. ser. Živalski fenomeni, mlad. ser. Beverly Hills 90210, nad. Razočarane gospodinje, nan. Dobra mačka, nan. Najlepši čas leta, am. film Prenovimo kopalnico, res. ser. Kuharski mojster, res. ser. Kamera teče, dok. ser. Jamie kuha za božič, kuh. odd. Nori božič, am. film Ljubezen skozi želodec - recepti 24ur vreme 24ur Skrat, am. film Oceanovih 12, am. film Zgodba o Kristusovem rojstvu, am. film 24 ur, ponov. Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 09.45 10.30 oddaja Vabimo k ogledu 10.35 11.25 12.25 12.30 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Saša Avsenika , ans. Vihar 11.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 17.55 18.00 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 18.00 Vabimo k ogledu Miš maš, otroška oddaja 18.50 18.40 Regionalne novice 2 19.15 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 19.10 Vabimo k ogledu 19.55 19.15 Videostrani, obvestila 20.00 19.55 Vabimo k ogledu 20.20 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 20.30 20.35 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, 22.30 informativna oddaja, ponovitev 23.40 Mura Raba TV 23.10 00.05 Vabimo k ogledu 00.40 00.10 Videospot dneva 00.45 00.15 Videostrani, obvestila 00.50 09.00 Miš maš, otroška oddaja -Okrasimo svoj dom risani film obvestila Vabimo k ogledu Tiha noč, sinhronizirani risani 07.00 Nal" in Lili,' ris. ser. 07.05 Tobi in njegov lev, ris. ser. 07.10 Hobonavti, ris. ser. 07.25 Lupdidu, ris. ser. 07.30 Angelina Balerina, ris. ser. 07.45 Nal in Lili, ris. ser. 07.50 Martinov svet, ris. ser. 08.05 Moj mali poni, ris. ser. 08.30 Radovedni Jaka, ris. ser. 08.40 Božična piščal, slov. ris. 09.00 Profesor Baltazar, ris. 09.15 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 09.25 Nova generacija, ris. ser. 09.50 TV Čira čara, otr. zab. odd. 10.15 Živalski fenomeni, mlad. ser. 10.35 Beverly Hills 90210, nan. 11.20 Razočarane gospodinje, nan. 12.10 Dobra mačka, nan. 12.35 Dobra mačka, nan. 13.00 Božično darilo, am. film 14.40 Prenovimo kopalnico, res. ser. 15.10 Kuharski mojster, res. ser. 16.05 Kamera teče, dok. ser. 16.35 Božiček 3, am. film 18.15 Ljubezen skozi želodec, kuh. o. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Bitka za božič, am. film 21.40 Beseda za besedo, am. film 23.35 Srečnež, am. film 01.55 24ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - Okrasimo svoj dom 09.40 Božičkov Božič, sinhr. risani film 10.30 1984. VTV magazin, 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Sportni torek, špor. inf. oddaje 10.55 Vabimo k ogledu dekan Saleške posnetek koncerta (1. in 2. del) Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke Župan z vami, pogovor - gost: Bojan Kontič, župan MO Velenje 12.00 Naj viža, ponovitev, ans. Saša Avsenika , ans. Vihar 13.15 PRAZNIČNA VIDEOVOSČILA 13.45 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 14.35 Koncert ansambla SPEV, posnetek koncerta (1. in 2. del) 16.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka - kdo dela bee ee ee? 18.45 Zvezdica zaspanka, lutkovna predstava 19.15 Janezek in srebrne drsalke, risani film 20.05 Pop corn, glasbena oddaja, David Grom 21.05 Nocoj je ena lepa noč, koncert vokalne skupine Vodomke 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Praznični pogovor - s patri minoriti v Olimju 22.50 Popotniške razglednice - Nova Zelandija in Fiji 23.45 Koncert dalmatinske klape Pivači KUDa CAMBI 01.05 Vabimo k ogledu 01.10 Videostrani, obvestila 06.10 Ars 360 07.00 Take božične, božične pesmi Janeza Bitenca 07.30 Šport špas, 7/7 08.00 Bacek Jon: Vesel božič, ris. 08.05 Poniji z Zvezdnega griča: Božične želje, ris. 08.15 Nodi reši božič, ris. film 08.45 Iz popotne torbe: Dogodivščine na ledu, ponov. 09.05 Pravljica o sladicah in poticah, idrana odd. za otroke 10.00 Tabaluga in Leo - Božična dogodivščina, ris. film 11.20 Karlin božič, dan. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Prvi in drugi 13.45 Na lepše 14.10 Obzorja duha: Božična odd. 14.50 Dober dan, Koroška 15.15 Hit poletja, slov. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Duhovni utrip 17.35 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. odd. 18.00 Soča, 1/6 18.35 Tinček in božična darila, ris. 18.40 Pokec: Zvezde, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Generacija 71, dok. film 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Opus 23.30 Glasbeni večer 00.50 Duhovni utrip 01.05 Dnevnik, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal tv slo t 08.00 Skozi čas 08.10 Pozdrav z Notranjske: Pihalni orkester Logatec 08.25 Državna proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, posn. 09.15 Tu sem doma, dok. odd. 10.35 Ljudje in zemlja 11.25 Polka film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. film 13.15 Sodobni Božiček, špan. film 14.35 Videozid 15.25 Stik, dok. odd. 16.15 Sobotno popoldne 17.30 Dober dan, Koroška 17.50 Pri Pearsonovih (I.), 4/8 18.10 ARS 360 18.25 Kaj govoriš?-So vakeres? 18.45 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dediščina Evrope: Hildegarda iz Bingna, nem. film 21.45 Na utrip srca: Zgodba o baletu Hrestač, dok. odd. 22.35 Hrestač - Božična zgodba, veliki pas de deux 22.50 Pokrajina št. 2, slov. film 00.20 Peklenski izbor 01.25 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 Ko se zaljubim, nad. 07.55 Tv prodaja 08.10 Beverly Hills 90210, nan. 09.00 Tv prodaja 09.30 Larina izbira, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Levji kralj, ris. film 12.30 Najboljši čarovniki sveta: 2009 14.00 Čista hiša, res. ser. 14.45 Pola, nad. 15.40 Moji dve ljubezni, nad. 16.35 Eva Luna, nad. 17.30 Ko se zaljubim, nad. 18.25 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Asterix na olimpijskih igrah, franc. film 22.10 Razočarane gospodinje, nan. 23.05 Mentalist, nan. 23.55 Beg iz zapora, nan. 00.45 24ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Roli Poli, ris. 10.20 Gumbek in Rjavček: Božični vlak, ris. 10.40 Pingu - pingvin, ris. 10.45 Studio Kraškraš: Božična, mozaična odd. za otroke 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi 12.20 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Sandi Čolnik 14.25 Babilon.tv: Oči 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Knjiga mene briga 16.05 Sveto in svet: Verstva - luč v temi? 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Sprogramirana družba 17.40 O živalih in ljudeh 18.00 Soča, 2/6 18.30 Minute za jezik 18.40 Sneg, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.00 Tri življenja ljudske pesmi, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 V začetku je bil delec, dok. odd. 00.10 Ugriznimo znanost 00.25 O živalih in ljudeh 00.45 Dnevnik, ponov. 01.10 Slovenska kronika 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal tv slo t 07.00 Jakob in mesto, lutk. pred. 07.25 Začarani gozd 08.00 Resnična zgodba o Božičku, ris. film 08.25 Test, 1/3 08.55 Fens 2011, otroški koncert 10.30 Dobro jutro 13.15 Peklenski izbor 14.30 Bleščica, odd. o modi 15.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.15 Prisluhnimo tišini 16.40 Na vrtu, tv Maribor 17.05 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico, 4/4 17.35 Mostovi 18.05 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog: Ižica, dok. odd. 19.00 Videozid 19.50 Žrebanje Astra 20.00 City folk: Praga 20.25 Pri 'Pearsonovih (II.), 12/12 20.45 Marijini moški, norv. film 22.05 Brane Rončel izza odra 23.35 Videozid 00.25 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 Ko se zaljubim, nad. 07.55 Tv prodaja 08.10 Pola, nad. 09.05 Tv prodaja 09.35 Čista hiša, res. ser. 10.30 Tv prodaja 11.00 Vesele nogice, ris. film 12.45 Profesor Baltazar, ris. serija 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure, kuh. ser 14.35 Pola, nad. 15.30 Moji dve ljubezni, nad. 16.25 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.30 Ko se zaljubim, nad. 18.25 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Sreča pa taka, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Zdravnikova vest, nan. 23.10 Mentalist, nan. 00.00 Beg iz zapora, nan. 00.40 24ur, ponov. 01.50 Nočna panorama ena panorama ^^ © © 09.00 Dobro jutro. inf. oddai; 09.00 Zlatolaska in trije medvedi, risani film 09.50 PRAZNIČNA VIDEOVOŠČILA 10.20 Praznični pogovor- s patri minoriti v Olimju 11.20 Vabimo k ogledu 11.25 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 12.20 Koncert dalmatinske klape Pivači KUDa CAMBI, ponovitev 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan obišče vrtec 18.25 Naj živi otroški glas - otroški zbor Vrtca Velenje (enota Vrtiljak) 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Koncert Zorana Predina v Cankarjevem domu 21.50 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 22.45 Policijski orkester in trio Eroika, ponovitev koncerta 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje, pogovor - Kaj prinaša zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev? 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1985. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil - 2. del, izobraževalna oddaja 20.45 Po svetu s svetniškim maršem: Mešani pevski zbor Gorenje 21.05 Videospot dneva 21.10 Klape v Stožicah, veliki koncert najboljših dalmatinskih klap, 1. 22.55 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Marči Hlaček, ris. nan. 10.35 Fifi in Cvetličniki, ris. 10.45 Gasilec Samo, ris. film 11.05 Zlatko Zakladko 11.25 Pustolovščina, 15/24 12.00 Poročila 12.05 Tri življenja ljudske pesmi, glas. dok. odd. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Tednik 14.20 Duhovni utrip 14.35 Črno beli časi 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ugriznimo znanost 16.00 O živalih in ljudeh 16.20 Globus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Osvatina, poganski ogenj 17.55 Soča, 3/6 18.30 Penelopa, ris. 18.35 Kuhanje?, ris. 18.45 Pokukajmo na Zemljo, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Čikorja an' kafe, slov. anim. film 20.10 Kajmak in marmelada, slov. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 Osvatina, poganski ogenj, dok. odd. 00.05 Zdravničin dnevnik, 1/7 01.40 Dnevnik, pon. 02.10 Slovenska kronika 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal tv slo t 07.00 Sneguljčica, lutk. pred. 07.35 Božičkov čas, ris. film 08.20 Randi, 2/3 08.50 Fens 2011, otroš. koncert 10.05 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja 11.15 Dobro jutro 13.20 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja 14.45 Videozid 15.35 Generacija 71, igrani film 17.10 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), posnetek 18.55 Videozid 19.50 Žrebanje lota 20.00 Šport v letu 2011 21.00 Pred novoletno smuč. skakalno turnejo 22.00 Večna baletna domačija II.: Pia in Pino Mlakar, dok. film 23.15 Videozid 00.10 Zabavni infokanal pop 06.35 Tv prodaja 07.05 Ko se zaljubim, nad. 07.55 Tv prodaja 08.10 Pola, nad. 09.05 Tv prodaja 09.35 Čista hiša, res. ser. 10.30 Tv prodaja 11.00 Madagaskar, ris. film 12.25 Grozni Gašper, ris. 12.40 Medved Rupert, ris. 12.50 Profesor Baltazar, ris. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure 14.35 Pola, nad. 15.30 Moji dve ljubezni, nad. 16.25 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.30 Ko se zaljubim, nad. 18.25 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zadnje počitnice, am. film 22.55 24ur zvečer 22.25 Policijska družina, nan. 23.20 Mentalist, nan. 00.10 Beg iz zapora, nan. 01.00 24ur, pon. 02.00 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1985. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.20 Klape v Stožicah, veliki koncert najboljših dalmatinskih klap, 1. del 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Videočasopis za gluhe in naglušne 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gospodarstveniki: Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin 20.45 Regionalne novice 3 20.50 Vabimo k ogledu - Terme Topolšica 21.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja- Tanja Žagar 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila PRIREDITVE 29 Knjižne novosti Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu Knjiga slovenskega pesnika, pisatelja in v poklicnem življenju zdravnika Alojza Ihana je izšla v zbirki Hvalnic kot ena od treh knjig (Brina Svit - Hvalnica ločitvi, Vinko Möderndorfer - Hvalnica koži). Ihan v svoji hvalnici niza presenetljive poglede na človekovo zdravje in njegovo povezanost z družbeno stvarnostjo, ki iz človeških bitij dela bolnike - od medčloveškega in političnega nasilja do potrošniškega sužnjelastništva. Medicinsko insajderstvo in psihološko izdelana zgodba avtorju omogočata, da sproščeno sledi subjektivističnemu eseju skozi poglede zdravnika patologa, ki po vrnitvi iz ameriške v slovensko stvarnost brez slehernih zavor ali zadržkov secira in diagnostici-ra tudi tisto, česar si človek zunaj ambulante nikoli ne bi upal tako niti poimenovati. Sue Beever: Srečni otroci, srečni mi Avtorica Sue Beever je ustanoviteljica Srečni otroci, srečni mi. Je mama, pisateljica, trenerka, vodnica in mojstrica nevrolingvističnega programiranja (NLP). Iz svojih dolgoletnih izkušenj in iz svojstvenega pristopa do lastnih otrok je razvila cel sistem, ki brez veliko komplici- rarnih revijah v Sloveniji, prevedene pa so tudi v nekaj tujih jezikov. Hasidski pevec je njegova šesta pesniška zbirka, izšla je pri založbi Litera. V zbirki pesnik z naslovom že vzpostavlja okvir premisleka o pevskem (pesniškem) stanu, o njegovi tradicionalni ter moderni in sodobni družbeni vlogi. Hasidski judje so svojo religioznost bolj kot večina drugih verskih skupin utemeljili v petju in pripovedništvu, saj oboje predstavlja ključni del verskih obredov in ritualov, za pevsko izkušnjo samo pa je značilno, da njeno doživeto, čustveno in prepričljivo izvajanje posreduje globino verskega občutenja. Kot zapiše v naslovni pesmi: »... V upognjenem jutru zagledamo svojega boga nagega in postane nam nerodno ...« Zbirka štirih novih knjig o Medu Jaku Priljubljen otroški junak Medo Jaka je tokrat presenetil s kar štirimi novostmi. Medo Jaka ne rabi več dude (Medo Jaka je že velik fant, pa vendar misli, da mora imeti še dudo. Mama mu predlaga, da gre nek večer spat brez nje in ponjo pride Dudkina vila in v zameno prinese darilo.), Medo Jaka gre na kahlico (Danes je Jakov prvi dan brez pleničke. Najprej v igri preizkusi kahlico, a najprej ne gre, nato mu le uspe priteči pravi čas na stranišče.), Medo Jaka si sam umije zobe (Medo Jaka gre danes prvič k zobozdravniku. Tam je veliko novih stvari. Zobozdravnik mu pokaže, kako si pravilno umije zobe.) in Medo Jaka se pozdravi (Medo Jaka je bolan. Še dobro, da ranja resnično deluje. Knjiga nas ne bo oskrbela z nasveti, temveč z njeno pomočjo razvijemo tudi lastne rešitve različnih situacij. Naučimo se pozitivneje govoriti z otroki, se bolje vesti in izvabiti boljše rezultate. Vsak otrok je drugačen, prav tako družinske okoliščine. Starševstvo in vzgajanje otrok je popotovanje skozi neprestane spremembe. Ni »pravih odgovorov«, zgolj to, kar deluje za vsakega posameznega otroka. Knjiga nas opremi z bogato zakladnico praktičnih metod NLP--ja za različne okoliščine. V enaki meri se posveča tako potrebam staršev kot otrok in ponuja nasvete za gladek potek družinskega življenja, razumevanje otrok, učinkovito podpiranje in spodbujanje otrok in njihovega razvoja, prepoznavanje in zadovoljevanje lastnih potreb za večjo spretnost in prožnost v družinskem življenju ter vlivanje samozavestnih in pozitivnih občutkov za več zabave in uživanja v starševstvu. Pevec Zoran: Hasidski pevec Zoran Pevec, rojen in živeči v Celju, je kritik, esejist, urednik, pesnik tudi po priimku. Je član Društva slovenskih pisateljev, kjer je predsednik Komisije za prireditve, je odgovorni urednik revije za književnost Vpogled, član uredniškega sveta revije za poezijo in poetično Poetikon ter član uredniškega sveta revije za poezijo Lirikon 21. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših lite- vsi tako lepo skrbijo zanj, da bo hitreje ozdravel.). Knjige, ob katerih vaši malčki utonejo v miren in spokojen spanec. ■ Pripravila: bzj Preberi. Podeli! V prizadevanjih za detabuizacijo smrti v družbi bo Območni odbor Slovenskega društva Hospic Velenje med drugim pripravil več pogovorov o knjigah na temo: spoznati, razumeti, kakovostno živeti in dostojanstveno umreti. Skupen naslov pogovor je: Preberi. Podeli! Jutri (v petek, 23. decembra), bo prvi iz niza pogovorov, na njem pa bodo spregovorili o knjigi Erica--Emmanuela Schmitta: Oskar in gospa v rožnatem. Pogovor bodo v Galeriji Velenje začeli ob 17. uri. ■ tp CITYCENTER Celje • četrtek, 22. 12., od 14.0019.00, Biotržnica, od 16.0019.00, Škratove ustvarjalnice--lončarjenje • torek, 27. 12., od 10.-12.00, Džungelske dogodivščineČarob-ne sanje kače anakonde od 17.00-18.00, Otroške pravljice - Najboljši božič • sreda , 28.12., od10.-12.00 Džungelske dogodivščine-Tinkin skrivnostni obisk • Do 31. 12. Božično-novoletni sejem velenje Četrtek, 22. decembra 7.00 - 17.00 RMC Kunigunda Multimedijski dnevi 17.00 Velenjski grad Srečanje Mladih muzealcev z dedkom Mrazom 17.00 Mercator center Velenje Koncert z Wernerjem 18.00 Dom kulture Velenje Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Potopis: Filipini - tropsko kraljevstvo s preko 7000 otoki Petek, 23. decembra 7.00 - 17.00 RMC Kunigunda Multimedijski dnevi 16.00 - 17.30 Knjižnica Velenje Igralne urice 17.00 Galerija Velenje Pogovori o knjigah Preberi. Podeli!, Erich Emmanuel Schmitt: Oskar in gospa v rožnatem 19.00 - 22.00 Kavarna Lucifer Kvartet Venus 20.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert: Dan D, V. Kreslin in Mali bogovi, Re Nullius in Coverlover 21.00 eMCe plac Chillout room Sobota, 24. decembra 8.00 - 13.00 Ploščad Centra Nova Praznična kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem 9.00 - 13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 21.00 eMCe plac Klubski večer: Anti božič Nedelja, 25. dec. 21.00 eMCe plac Božični Jam Session Kdaj - kje - kaj Ponedeljek, 26. dec. 16.00 Zbor pred VTV studiom na Žarovi Štefanov pohod z baklami na Koželj 19.30 Titov trg Velenje Ognjeni ples 20.00 Dom kulture Velenje Abonma Klub (3) in izven Prednovoletni koncert: Rade Šerbedžija in skupina Zapadni kolodvor Torek, 27. decembra 16.30 - 18.00 Začetek: Cankarjeva ulica, o čarobnem gozdičku Zimska pravljična pot 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Moški pevski zbor Kajuh 21.00 eMCe plac Dresscode Truckstop flur Sreda, 28. decembra 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Oktet Zavodnje 18.00 Mercator center Velenje Obisk dedka mraza s predstavo za otroke 21.00 eMCe plac Šempejn žur šoštanj Četrtek, 21. dec. 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic Sobota, 24. decembra 10.00 Vila Mayer Praznične ustvarjalne delavnice s predbožično čajanko za starše šmartno ob paki Četrtek, 22. dec. 16.00 Dvorana Marof Prednovoletno srečanje društev, klubov, javnih zavodov,... 18.30 Dvorana Marof Tečaj družabnega plesa za odrasle Petek, 23. decembra 18.30 Dvorana Marof December je glasba in ples (božično - novoletni nastop in rajanje učencev glasbene šole GVIDO in otrok plesno - gibalnih delavnic v JZ MC Šmartno ob Paki) Ponedeljek, 26. dec. 18.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Božično - novoletni koncert MePZ Šmartno ob Paki in MPZ Franc Klančnik Šmartno ob Paki Torek, 27. decembra 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 16.30 Hiša mladih Božično - novoletne risanke na velikem platnu, družabne igre,. Sreda, 28. decembra 10.31 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 16.31 Hiša mladih Božično - novoletne risanke na velikem platnu, družabne igre,. Četrtek, 29. dec. 10.32 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 16.32 Hiša mladih Božično - novoletne risanke na velikem platnu, družabne igre,. Petek, 30. decembra 10.33 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica 16.33 Hiša mladih Božično - novoletne risanke na velikem platnu, družabne igre,. Sobota, 31. decembra 22.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Silvestrovanje na prostem (kronika iztekajočega se leta, čestitka župana, tombola, glavna nagrada: TV sprejemnik). Za zabavo bo skrbel DUO HIT. Torek, 3. januarja 18.00 Dvorana Marof Joga Sreda, 4. januarja 16.30 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska skupina), ob 18.00 (starejša šolska skupina) Koledar imen December/gruden 22 • Četrtek - Mitja 23 • Petek - Viktorija 24 • Sobota - Adam in Eva 25 • Nedelja - Evgenija Božič 26 • Ponedeljek Štefan, Marin dan samostojnosti in enotnosti 27 • Torek - Janez 28 • Sreda - Zivko Lunine mene 24 • decembra, ob 19:06 prazna luna (mlaj) Za Žive jaslice vse nared Skorno - Blizu 60 članov Turističnega društva Skorno in drugih se trudi, da bo v ponedeljek, 26. decembra ob 18. uri pri cerkvi sv. Antona v Skornem pri Šoštanju vse pripravljeno za prireditev Žive jaslice. V sami uprizoritvi jih sodeluje 40, med njimi bodo tudi novi obrazi. Na prireditev se intenzivno pripravljajo že en mesec. Kot pravijo organizatorji, so veseli, ker jih na ogled prireditve iz leta v leto prihaja več. Lansko uprizoritev si je ogledalo preko tisoč ljudi. ■ mkp Prepletanja Velenje, 22. decembra - V Galeriji Velenje bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja, v razstavišču gorenje pa bo od danes dalje na ogled razstava uporabnih izdelkov. Razstavljajo priznane tekstilne oblikovalke Ksenija Baraga, BelaBela (Jana Mršnik & Vesna Štih), Eta Sadar Breznik in Anda Klančič. Ustvarjalke in njihova dela bo predstavila kustosinja razstave Nuša Podgornik, odprtje pa bo z avtorsko glasbo na temo razstavljenih del popestril Lado Jakša. Razstava bo na ogled do 24. januarja 2012. ■ bš Štefanov pohod na Koželj Velenje, 19. decembra - Krajevna skupnost Staro Velenje se celo leto trudi pripravljati dogodke, ki pripomorejo k druženju krajanov in sosedov. Zato bodo tudi letos pripravili Štefanov pohod z Baklami na Koželj, hrib nad njihovo krajevno skupnostjo. Na pot se bodo podali v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri izpred stavbe VTV na Žarovi cesti. Ker bo pohod v zimskem času, opozarjajo, da so za pohod nujna primerna oblačila in obutev. Želijo pa si, da se jim pridruži čim več pohodnikov. ■ bš Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer Šoštanj - Občina Šoštanj je s postavitvijo Napotniko-vih umetniških del v prostorih prenovljene vile Mayer uresničila dolgoletna prizadevanja, da so Napotnikove umetnine kot stalna zbirka na ogled javnosti. Gre za zbirko nacionalnega pomena, na katero so v Šoštanju upravičeno ponosni. Konec tega meseca pričakujejo izid publikacije Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer, kjer bo predstavljen izbor del, ki so razstavljena v vili. ■ mkp Letni kino Velenje - V sredo, 28. decembra, se bo Letni kino ob Škalskem jezeru spet spremenil v idilično drsališče. Kjer poleti predvajajo filme in prirejajo koncerte, se bo vse do pomladi bleščal naraven led. Za drsališče in vse aktivnosti so tudi letos poskrbeli Šaleški študentski klub, Mladinski center in velenjski hokejski klub. Za dejansko delovanje pa bodo skrbeli mladi iz Zavoda mladine Šaleške doline, ki bodo vrteli glasbo, izposojali drsale, prodajali čaj, prirejali disko večere in sobotne otroške urice, ponoči pa obnavljali led. Drsališče bo med tednom odprto popoldne, med vikendom pa tudi dopoldne in do poznega večera. ■ tf KINO VELENJE • SPORED TRIJE MUŠKETIRJI (The Three Musketeers) Romantična avantura, 110 minut. Režija: Paul W.S. Anderson. Igrajo: Logan Lerman, Milla Jovovich, Matthew MacFadyen, Ray Stevenson, Luke Evans, Mads Mikkelson, Gabriella Wilde, Juno Temple, Orlando Bloom, idr. Petek, 23. 12., ob 20.00 Nedelja, 25. 12., ob 18.00 Ponedeljek, 26. 12., ob 20.00 - počitniška predstava ARTHUR BOŽIČEK (Arthur Christmas) - sinhroni-ziran v slovenščino Animirana družinska komedija, 97 minut Režija: Sarah Smith Igrajo: James McAvoy, Hugh Laurie, Jim Broadbent, Bill Nighy, Imelda Staunton, Ashley Jensen, idr. Petek, 23. 12., ob 18.00 Nedelja, 25. 12., ob 16.00 - otroška matineja Ponedeljek, 26. 12., ob 18.00 - počitniška predstava NE BOJ SE TEME (Don't Be Afraid of the Dark) Grozljivka, 99 minut. Režija: Troy Nixey. Igrajo: Katie Holmes, Guy Pearce, Bailee Madison, Eliza Taylor, Alan Dale, idr. Petek, 23.12., ob 19.00 -mala dvorana Nedelja, 25. 12., ob 20.30 SMRKCI (Smurfs) Animirano-igrana komedija, 103 minute Režija: Raja Gosnell Slovenski glasovi: Janez Hočevar - Rifle, Klemen Slakonja, Kataya Ajster, Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Aljaž Jovanovič, Iztok Valič, Vlado Vlaškalič, Tjaša Žele-znik, idr. Torek, 27. 12., ob 18.00-mala dvorana LAHKO NOČ, GOSPODIČNA Slovenska ljubezenska drama, 97 minut. Režija: Metod Pevec. Igrajo: Polona Juh, Jernej Šugman, Mila Fürst, Jan Cvitkovič, Marinka Štern, Igor Žužek, Marjana Brecelj, Pia Zemljič, Jana Zupančič, Dejan Spasic, Alja Kapun Torek, 27. 12., ob 20.00-mala dvorana KOKO IN DUHOVI (Koko i duhovi) Mladinski detektivski film, 90 minut Režija: Daniel Kušan. Igrajo: Antonio Parač, Nina Mileta, Kri-stian Bonačic, Filip Mayer, Ivan Maltaric, Ozren Grabaric, Dijana Vidušin, Predrag Vušovic, idr. Sreda, 28. 12., ob 18.00-mala dvorana PRIJATELJA SAMO ZA SEKS (Friends With Benefits) Romantična komedija, 109 minut. Režija: Will Gluck Igrajo: Mila Kunis, Justin Timberlake, Patricia Clarkson, Jenna Elfman, Bryan Green-berg, Richard Jenkins, Woody Harrelson idr. Sreda, 28. 12., ob 20.00 -mala dvorana WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA (Winx Club 3D: Magic Adventure)- sinhroniziran Družinski animirani film, 87 minut Režija: Iginio Straffi. Glasovi: Irena Kogoj - Regina, Primož Forte, Nina Valič, Zvone Hribar, Mateja Ropoša, Maja Končar, Tinkara Končar, Violeta Tomič, Jure Mastnak, Manja Plešnar idr. Četrtek, 29. 12., ob 18.00 -mala dvorana JANE EYRE (Jane Eyre ) Drama, 120 minut. Režija: Cary Fukunaga Igrajo: Mia Wasikowska, Michael Fassbender, Jamie Bell, idr. Četrtek, 29. 12., ob 20.00 -mala dvorana Naslednji vikend, od 29. 12. do 1. 1. napovedujemo: animirano pustolovščino WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, dramo JANE EYRE, animirani družinski pustolovski film ČAROBNO POTOVANJE V AFRIKO, komedijo LE KAKO JI TO USPE?, biografsko OBVESCEVALEC 22. decembra 2011 c9fvto KORELC Avtoličarstvo Vgradnja vetrobranskih steki Vleka vozi vozil za zavarovalnice Polnjenje klima naprav Cenitev poškodovanih Korelc Marko, s.p., Podkraj pri Velenju 10 R, Velenje T: 03 586 25 77,041 738 125, E: avto.korelc@telemach.net afflj) AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje - SERVIS IN PRODAJA - REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA Tel. 03 898 54 80 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN, Salek 20,Velenje, tel.: 03 8970300 Izdelava In montaža - nagrobnih spomenikov - okenskih polic - granitnih stopnic in tlakov - kuhinjski in kopalniški pulti. AKCIJA DO 1. MARCA 15% popust za nagrobnike in stopnišča wwwJamnosestvtHwil pecans! KNJIGOVODSKE STORITVE Golob Milena s.p. Trubarjeva 1,3320 Velenje, Z VOKli Že 10 let! Tel: 03 Ö97 57 40, Gsm: 041 462 93O, milena.golob@siol.net Strokovnost, diskremost in dosegljivost ob vsakem času! Vodimo poslovne knjige za samostojne podj., družbe, zasebne zavode in društva, davčno svetovanje, elektronske izvršbe za neplačnike... Novim strankam vodimo prve mesece poslovne knjige brezplačno! Hvala za zaupanje in srečno 2012! $85 2141 Magična zabava za rojstni dan, poroke, abrahami... Pokličite pravega čarodeja 041 885 214 107,1 MHZ m na i; Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite. Postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50 Radio Velenje 819817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! OGLASNO SPOROČILO ZLATO SE NIKOLI NI BILO TAKO BLIZU Zlato nas že tisočletja navdušuje s svojo dragocenostjo. Veliko zanimanje za naložbo v to plemenito kovino nas je spodbudilo, da smo prodajo zlata razširili na 16 poslovalnic, med njimi tudi na poslovalnici v Velenju na Kersnikovi 1, telefon (03) 89 88 250 in v Slovenj Gradcu na Ronkovi 4a, telefon (02) 88 39 170. Izbirate lahko med zlatimi naložbenimi palicami in kovanci s čistino 999,9 ti-sočinke in standardom kakovosti Good Delivery (GDS), ki ga podeljuje londonsko Združenje trgovcev z zlatom in srebrom (LBMA). Takšno zlato trgovci praviloma ponujajo v prodajo in odkup pod približno enakimi pogoji, kar investitorjem prihrani morebitne nevšečnosti ob njegovi prodaji. www.abanka.si l info@abanka.si NALOŽBENE PALICE Najpogostejša oblika naložbe v plemenite kovine je nakup zlatih naložbenih palic. V Abanki ponujamo standardne naložbene palice različnih kovnic, mase od 1 g do 1 kg, ki so navedene v katalogu banke. Vrednost naložbene palice se spreminja glede na borzno ceno plemenite kovine. NALOŽBENI KOVANCI Naložbeni kovanci so praviloma nekoliko dražji od naložbenih palic, saj nosijo tudi numizmatično vrednost. Standardne mase kovancev so 1 unča (31,1 g), / unče, % unče in 1/10 unče. Cene kovancev različnih kovnic se med seboj nekoliko razlikujejo. V Abanki ponujamo zelo priljubljene zlate naložbene kovance Dunajski filharmoniki, ki jih izdaja avstrijska kovnica Münze Österreich z več kot 800-letno tradicijo. V Sloveniji je naložbeno zlato za fizične osebe oproščeno davka na kapitalski donos in davka na dodano vrednost, unovčite pa ga lahko kjer koli po svetu. Ne izpustite iz rok zlate priložnosti, saj so zlate naložbene palice in kovanci lahko dobra naložba ali dragoceno darilo. Opozorilo: Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral. Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, ne jamči pa za odkup prodanega zlata. ABANKA BANKA PRIJAZNIH UUDI Nagrajenci križanke »Prodajalne Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 8.12.2011, so: 1. Viktor Sušec, Topolšica 86 a, 3326 Topolšica (mobilni telefon); 2. Miro Brešar, Cankarjeva 1 b, 3320 Velenje (avtopolnilec); 3. Slavko Brglez, Graškogorska 31, 3320 Velenje (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL VELEJA-PARK Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 8.decembra, so: 1. nagrado: menjava pnevmatik : ŠTEFAN NOVINIČ. Kersnikova 15, Velenje 2. nagrado: majica in kapa: FRANC KEŠPRET, Lokovica 89,Šoštanj 3. nagrado: majica: HELENA BIBIČ, Letuš 113, Šmartno ob Paki Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo! RADIO VELENJE ČETRTEK, 22. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske bele-žnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. decembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA IZDjVELENJEl Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LjKARNAVlilNJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ssssZSRAVSKi 24. do 26. 12. - JERNEJ DOBEL-ŠEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). ^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ Dež. veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKEl Elvis Muratovič, Zidanškova cesta 3, Velenje in Adisa Paloš, Tekavčeva cesta 13, Šoštanj. gMRTl|||ll|ll| Frančišek Bračič, roj. 1938, Strmec nad Dobrno 25, Dobrna; Ivana Kušar, roj. 1936, Kristan Vrh 88, Šmarje pri Jel- šah; Janez Deželak, roj. 1920, Rakovlje 33, Braslovče; Amalija Jeras, roj. 1920, Glinek 4 a, Škofljica; Karl Kajtna, roj. 1944, Žigon 18 a, Laško; Ivan Pušnik, roj. 1919, Parižlje 42, Braslovče; Bernard Jereb, roj. 1933, Resnik 16, Zreče; Peter Halner, roj. 1936, Stržovo 83, Mežica; Alojzija Lipnik, roj. 1929, Škale 67 b, Velenje; Sonja Sternad, roj. 1940, Metleče 31, Šoštanj; Jožef Sedovšek, roj. 1937, Lepa Njiva 16, Mozirje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. dec. 2011 do 18. dec. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. dec. 2011 do 18. dec. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC 31 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NüDiMmmm SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214._ STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija hrane). V zameno prevzamemo obdelavo kmetije. Savinjska z okolico. Gsm: 041 646 968 MLAJŠI očka, ki nima sreče v ljubezni, išče žensko do 45 let. Skupaj nam je lahko lepo. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajnih razmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold priključki, prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 58 86 267, gsm: 041 577 305 habit nepremičnine Hrtir, d .0.0, Koroška 48, Vdanje [STIKI ;-POZNANslVAlff""""M?N"" ^■■■»■■^■^■»irmmivnint 52-LETNA simpatična ženska, preskrbljena, želi spoznati moškega starega do 65 let ali več, za resno zvezo. Jaz k tebi ali ti k meni. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 46-LETNO dekle išče fanta starega do 48 let z vozniškim izpitom. Alkoholiki, kadilci, ločenci in avanturisti izključeni. Ponudbo pošljite na uredništvo pod šifro: LJUBEZEN V DVOJE. ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold ODDAM stanovanje, 70 m2, hiša, lastni vhod, terasa, oprema. Cena po dogovoru. Gsm: 041 690 002 KUpjM]gH|B|l FREZO za traktor Tomo Vinkovič 420 kupim. Gsm: 051 388 874 PR"H KRVAVICE in pečenice, domače, zelo kvalitetne, prodam. Gsm: 031 566 415 DOMAČE ocvirke in orehova jedrca prodam. Gsm: 031 861 865 VINO in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883 PRIMORSKA vina (klet Čehovin -Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3, gsm: 031 749 671 gOZILOHH HYUNDAI Lantro wagon 1.8, reg. do 5/2012, prodam. Gsm: 041 532 559 IŽIVALI rAZNOHHI OTROŠKO diatonično harmoniko in klavirsko harmoniko, 80-basno, prodam. Gsm: 041 919 096 PLUG za sneg (Gorenje Muta), okrogli DVA lepa čunčeka (svinja in prašič), težka okoli 180 kg, krmljena izključno z drobljencem, travo in kuhanim krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748 BIKCA, črnobelega, prodam. Gsm: 031 650 524 BIKCA, simentalca, težkega 120 kg, prodamo. Tel: 03 57 2 8 475, gsm: 031 896 475 tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO • Samostojno hišo v Florjanu, v izmeri 200 m2, adaptirana 2006, parcela v izmeri 850 m2, odlično vzdrževano, na ravni sončni parceli. Cena 189.000 evr. • 3-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, VP2,v manjši stavbi, pod trgovino Tržnica, 84 m2, adaptirano 2006. Cena 89.000 evr. • 2,5-sobno stanovanje v Šaleku, v izmeri 64m2, 1/8. nad., adaptirano 2004. Cena 72.000 evr. • Samostojno, trietažno hišo v Ravnah, 320 m2, na sončni legi, čudovit razgled, 1445 m2 zemljišča, zgrajeno 2011, vredno ogleda. Cena 370.000 evr. več na wv mm ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si postanite %/ llal In kako se lahko naročite na Naš čas? pness@nascas.si 03/8981751 Za naročnike do 8 številk zastonj! _c_jt_ jr ji jltiljut j jujsj Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval! Pravi naslov za uspesno reklamo! POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je. ZAHVALA SLAVA LIPNIK 6. 6. 1929 -15. 12. 2011 Upali smo, si želeli. Zaman. Vsem, ki ste bili z nami, vsakemu posebej, hvala. S svojo dobroto, pridnostjo in srčnostjo je zaznamovala naše življenje. Nič več ne bo, kot je bilo. Pogrešali jo bomo in nikoli pozabili: sinova Tomo in Milan z družinama, bratje Ivo, Jože, Milan, Tine in Herman ter sestra Elica. Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je živeti brez njega. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na lanski 22. december, ko je odšel za vedno od nas dragi mož, oče in dedi RATKO RODIC Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižgete sveče ter nosite cvetje. Žena Stanka, otroci Suzana, Sašo in Snežana, zet Branko, vnukinji Klara in Neža Ugasnila je luč življenja, prižgala seje luč spomina. V srcu pa ostala, je tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 22. decembra je minilo leto dni, odkar je nehalo biti tvoje srce MILAN SEDOVNIK 1964 - 2010 Spomin nate je še čisto svež, solza se še ni posušila, bolečina še vedno skeli, objem še vedno se čuti, le tebe in tvoje ljubezni nam nihče ne more vrniti. Vemo, nisi nas zapustil, saj vedno v naših srcih boš živel, nas varoval in srečo med nami sejal. Hvala vsem, ki ga niste pozabili, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in se z mislijo spomnite nanj. Vedno tvoji: žena, sinova Dejan in Jernej MIROSLAV 21. 2. 1913 - 1. 8. 1998 V SPOMIN VREČKO Že več let naš dom je prazen, ker nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazrem s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da vaju več ni. Le v srcu ostala bolečina je skeleča, saj v grob z vama odšla je moja sreča. Vajina hčerka Metka z Jörgenom JOLANDA 22. 9. 1923 - 16. 12. 2009 Kupon za predlog naj osebnosti 8 Glasujem za_ Obrazložitev_ Moj naslov Naj osebnost 2011 Samo štirje še V krogu tistih, ki se potegujejo za laskavi naziv naj osebnost leta 2011, v tem tednu ostajajo samo še štirje. Najmočnejši. Ker ste vi s svojimi glasovi tako odločili. Pri vseh štirih objavljamo tudi število glasov, ki so jih v zadnjem tednu prejeli tako od bralcev Našega časa kot poslušalcev Radia Velenje. Mimogrede: eden od bralcev, je pozabil zapisati, za koga glasuje, je pa zanj napisal obrazložitev in navedel tudi svoje podatke. Škoda, ker gre tak glas v nič. Glasov za tiste, ki jih v ožjem izboru ni več, ne pošiljajte. Ker gredo tudi ti glasov zdaj v nič. Jih pa upoštevamo pri žrebanju tedenske nagrade. To pa. V tem tednu sta se žal iz kroga za izbor morala posloviti dva, vsak na svojem področju imenitni osebi, Jovan Stupar, dr. med., in Drago Kolar. Tako so odločili bralci in poslušalci. Prihodnji teden se bosta poslovila še dva. Katera dva bosta, boste odločili vi s svojim (ne) glasovanjem. Za naj osebnost 2011 se še potegujejo: 1. Miran Šumečnik. Ko smo 415 glasovom prišteli 138 tedenskih glasov bralcev in 32 glasov poslušalcev, smo dobili 553 glasov. 2. Novalija Muminovic. Ko smo 410 glasovom prišteli novih 25 glasov bralcev in 80 glasov poslušalcev, smo dobili 515 glasov. 3. Dr. Matej Lahovnik. Ko smo 299 glasovom prišteli glasove tega tedna, 76 bralcev in 24 poslušalcev, smo dobili 375 glasov. 4. Univerza za III. življenjsko obdobje. Ko smo 272 glasovom pred tem prišteli še 46 glasov bralcev in 18 glasov poslušalcev, smo dobili skupaj 318 glasov. Kako glasujete? Iz časopisa Naš čas izreže-te kupon (tokrat s številko 8), nanj napišete, za koga glasujete. Kupon najpozneje do torka, 27. decembra, pošljite na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Kupone lahko oddate tudi v nabiralnik pred vhodom. Glasovanje poteka tudi v programu Radia Velenje, vsak dan razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50, vsakič tri minute (telefonski številki 897 50 03 in 897 50 04). Nagrajenci zadnjega tedna Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 7, smo tokrat izžrebali dva nagrajenca, ki prejmeta darili bon v vrednosti 20 evrov tedenskega pokrovitelja Optike Glas. To sta: Erna Zala-znik, Stantetova 9, 3320 Velenje, in Ivan Napotnik, Topolšica 23, 3327 Topolšica. Darilo Droge-rije parfumerije Beauty world pa bosta prejela: Majda Krumpač-nik, Lokovica 56, 3325 Šoštanj, in Domen Glušič, Subotiška 17, 3320 Velenje. Nagrade za glasovalce Med tistimi, ki boste glasovali s kuponi, izrezanimi iz Našega časa (številka 8), bomo izžrebali dva, ki bosta prejela darilo sponzorja Beauty World, in sicer storitvi Beautay paket, ki zajema nego obraza, make-up ter nego in lakiranje nohtov, dva pa bosta prejela darilo BIZJAN & CO, ki poklanja darilni set za nego nohtov. ■ V srcu ostaja Velenjčanka Tako pravi priljubljena pevka Natalija Verboten, ki se po rojstvu sina Maxa na odre vrača polna energije in ustvarjalnega elana - Veseli se silvestrskega nastopa na Titovem trgu, saj zanj skupaj s spremljevalno skupino pripravlja res pester program Velenje, 17. decembra - Natalija Verboten je v svoji 18 let dolgi glasbeni karieri nanizala vrsto uspešnic, ki so med ljubitelji zabavne glasbe že zimzelene. Pevka je po tem, ko se ji je izpolnila ena največjih želja in je lani postala mamica krepkega Maxa, spet v stari formi. Še več; otrok in družina sta ji dala še večjo energijo, še več idej in elana. Sploh, ker ji pri tem trdno stoji ob strani tudi mož Dejan, s katerim sta si dom ustvarila v bližini Maribora. Ko je v soboto dopoldne skupaj z njim prišla v Velenje, da bi izpolnila željo varovancem Varstveno-delovnega centra Ježek in zapela z njimi, je na odru glasno povedala, da se v Velenju še vedno počuti doma. »24 let sem preživela v Velenju, zato ga bom vedno nosila v srcu,« mi je povedala kasneje. Max shodil na mamin rojstni dan Na njeni glasbeni poti ji je mesto veliko pomagalo, sploh prejšnji in sedanji župan, za kar se je glasno zahvalila kar na odru. Da je zanjo vsak nastop pomemben, pa je dokazala ne le med petjem z »ježki«, ampak tudi po nastopu, saj si je lepa mamica vzela čas za klepet in fotografiranje z vsemi, ki so to želeli. Veseli pa se že sil-vestrske noči, ko bo vse nas spet zabavala v »njenem« Velenju, na Titovem trgu. Sicer pa ni bilo prvič, da je zapela z varovanci varstveno--delovnega centra Ježek, saj se Natalija od nekdaj rada odzove takim vabilom, tudi nastopi v humanitarne namene so stalnica na njeni glasbeni poti. »Res nismo prvič nastopili skupaj, že dolgo se imamo radi. Vsa ta leta, ko sem bila doma v Velenju, sem jih obiskovala, saj so neverjetna publika. Vedno mi dajo krila in polet za naprej. Njihovo iskreno veselje seže do srca, zato upam, da sem se tudi tokrat dobro odrezala in da me bodo še kdaj povabili,« nam je povedala Natalija po nasto- pu, ko sva se umaknili na toplo. Sploh, ker je Natalija v Velenje prišla po tem, ko je že nastopila na Koroškem, čakal pa jo je še nastop na Primorskem. December je za glasbenike pač naporen, dela poln mesec. A božični večer bo tudi tokrat družinski. »Nisem verjela, dokler nisem sama postala mami- dan, je shodil, sam je naredil pet korakov. Zgodilo se je ravno, ko so bili pri nas naši najbližji in dobil je močan aplavz. Sedaj vsak dan doda še kakšen samostojen korak. Vidi se, da je sam sebi največji fra-jer na svetu,« pripoveduje Natalija s prisrčnim nasmehom na obrazu, značilnim za srečne in ponosne ca. Prioritete se močno spremenijo, na prvo mesto postavljam povsem druge stvari, kot sem jih prej. Komaj čakam, da bom jutri prosta in se bova z Maxom lahko ves dan crkljala.« V domu družine Bojič--Verboten je, odkar imajo Maxa, res veselo. Tudi kuža in muca, ki sta ju z Dejanom imela že prej, sta fantka lepo sprejela. Ker skupaj odraščajo, je mali Maks že sedaj velik ljubitelj živali. Prejšnji mesec je upihnil prvo svečko na torti, njegovi vriski sreče pa so za Natalijo in Dejana, ki sta oba glasbenika, najlepši zvoki in darilo. »Max je krepek fant, velik je že 83 centimetrov, tehta 15 kilogramov. Pred nekaj dnevi, točno na moj rojstni mamice. »že dolgo si želim ustvarjati tudi glasbo za otroke. Že sedaj prepevajo moje skladbe, kot so Rdeč ferari, Dva policaja, Lizika ... Želim pa si narediti nekaj prav za najmlajše, upam, da bom našla ekipo, s katero bomo uspeli uresničiti tudi to mojo željo,« še izvemo. Uživa na odru, ceni trenutke z družino Prizna, da se je spremenil tudi njen odnos do glasbe, nastopov. »Na odru uživam, rada nastopam, a trenutki, ki jih preživljam z družino, so sedaj še bolj dragoceni. To najbolj čutim poleti in decembra, ko je največ nastopov. Takrat, ko smo lahko vsi trije skupaj, je za nas vedno praznik.« Po svoje je sreča, da sta oba z Dejanom glasbenika in da pogosto nastopata skupaj. Doma imata tudi glasbeni studio, v njem pa že nastajajo Natalijine nove skladbe. »Pripravljenih imamo že veliko novih skladb, saj sem v času, ko sem bila na porodniškem dopustu, dobila veliko idej. Konec maja smo posneli skladbo »Zapoj z menoj, Slovenija«, kar je pomenilo, da je po pol leta konec mojega porodniškega dopusta. Pred mesecem in pol sem posnela narodnozabavno skladbo s skupino Štajerskih sedem, saj me ta zvrst še vedno mika. Z Alešem Kli-narjem kot avtorjem, ki zna pisati glasbo za vse, ki radi zabavamo, ustvarjava nove skladbe, tako da bo januarja objavljena moja nova zabavna skladba. Aleš zna super zasoliti tudi besedila, s kančkom humorja, zato mislim, da bomo tudi v prihodnje še sodelovali z njim. Postopoma bomo pripravili novo ploščo, morda bo objavljena še pred iztekom leta 2012. Pa nič ne obljubim. Po horoskopu sem namreč strelka, za nas pa je značilno, da hočemo obljube vedno izpolniti,« še doda. Ob koncu se ustaviva pri silvestr-skem nastopu v Velenju. »Imam že veliko izkušenj z nastopi na prostem, nenazadnje sem jih dobivala tudi v Velenju. Mi bomo nabrušeni, kot se le da. Pripravljen imamo odličen program, v njem je veliko starih uspešnic, pa tudi povsem novih skladb, poskrbeli pa bomo tudi za kakšno presenečenje. Potrudili se bomo, da bodo skladbe iz več glasbenih zvrsti, marsikaj bodo tisti, ki se bodo skupaj z mano in mojo spremljevalno skupino poslavljali od leta 2011 in vstopali v leto 2012, res lepo. Upam, da bo vsem vroče in da bo 'fešta ta prava'!,« nam je Natalija zatrdila ob koncu pogovora, ko je vsem vam zaželela tudi veliko lepega v letu, ki se nezadržno bliža. ■ B. Špegel, foto: Tibor Golob Za več akcij poglejte beauty-world.si HUGO BOSS Toaletna voda Redna cena: 42,09 € Nova cena: 29,99 € VELENJE Center NOVA in Velejapark SLOVENJ GRADEC (Glavni trg, pri konju) Vse je odvisno od strokovnega znanja in izdelka. X JESSICA' CJizjan www.bizjan-co.si Z J ESS I CO ste lahko prepričani, da uporabljate lake, ki so ekskluzivno narejeni za naravne nohte, tako da lak za nohte ostane trajen/ dolgotrajen. Jessica Custom Colours je bogata in gladka z globino barve, ki zasenči navadno. Vsi odtenki lakov so narejeni po novi Eco frendly formuli, prijazni do ljudi in okolja. Raznolikost ponudbe je blesteča, z dvestotimi barvami, ki imajo razpon do naravnih do vpadljivih, do kremastih, bisernih, metaličnih do toniranih. Naše barve vam ponujajo vse, tako novo kot tudi tradicionalno. Proizvodi Jessica se dobijo v parfumeriji Beautique v Mercator centru.