KOCEVJE - Danes bo obi-,skal kočevsko občino predsed-■ nik Zveze mladine Slovenije Živ-i ko Pregl. TREBNJE - V torek se je približno 40 otrok iz starih prosto-tov preselilov novi vrtec, v kate-• ^em je prostora za več kot dva-'krat toliko malčkov. KOCEVJE - V torek je bUa :esta proti Ljubljani ^lužena, )roti Dvoru (Novemu mestu) pa le, čeprav zapade na slednji več lega. TREBN.TE - Kljub deževnem mmenu so v ponedeljek pognali lučarsko vlečnico. V torek ie dobil eno izmed ievih n id Jože Knez, iVOLESA. iKiaighepe jglavni direktor ' METLIKA - Zadnje dni so ceste nevarne zaradi megle in poledice. Čeprav je doma veliko idomcev, ni bilo čez praznike •pobene večje nesreče. v NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI: I Ig' Š ^ I g* Jožica Sušin s hčerko Matejko v brežiški porodnišnici (Foto: Jaranović) Prva mamica letos: Tončka Švajger, ki bo prihodnje dni stara 25 let, iz Črnomlja Negotove so bile prve stopinje v dopoldanskem prvojanuar^em snegu po zasneženi poti, ki pe^e v novomeško porodnišnico. Bržkone so oče^e, srečni zaradi sUvestrovanja in radovedni zaradi novic, ki naj bi jili izvedeli v porodnišnici, stopali dosti bolj negotovo kot sicer, z maiyšimi koraki in z večjo radovednos^'o ... Neke druge negotovosti, radovednosti o prvem dolenjskem prebivalcu v 1972. letu, o prvem otroku' novomeške porodnišnice - je bilo konec natanko petdeset minut po tem, ko so začeli šteti minute v tem letu. Tončka Švajger iz Loke 82 v Črnomlju je bUa zvečer še doma, nekaj ur pozneje v novomeški porodnišnici in 50 minut po začetku prvega dne tega leta že drugič mamica. Rasto bo marca star tri leta, novorojenki pa bodo dali ime Va-nesa. (Nadaljevanje na 6. str.) lOVO MESTO |E VASA BAI^KA 'T' ------------—S j Milijonti gugalnik j Tovarna drobn^a pohištva „Novoles“ je izdelala milijonti ^galnik. Ce bi vse zložili, bi bila to dolga vrsta: segala bi od jCopra do Skopja .. maZNDC ^ Matejka, prva v Posavju V brežiški porodnišnici še isti dan dvojčka Novoletna noč je na porodniškem oddelku brežiške bolnišnice minila brez presenečeig. Prva mamica leta 1972 je zadovoljna silvestrovala še v krogu svoje družine. Ko so opolnoči zazveneli kozarci, so se vsa njena pričakovanja in želje zlile v eno samo besedico: SREČNO! mlada profesorica na poklicni šoli za blagovni promet v Brežicah, ki je konec januaija pričakovala rojstvo drugega otroka. Pa jo je porod presenetil že naslednje jutro. Ob pol sedmih jo je mož dr. Slavko Sušin odpeljal v bolnišnico, ob 9. uri in 19 minut pa je že rodila hčerkico. Vse je šlo po sreči. Deklica je tehtala 3.200 gramov. Štiriletna Mojca Sušinova je za novo leto dobila sestrico. Za novorojeno deklico so imeli starši pripravljeno vsak svoje ime. Mama se je odločila za Urško, oče za Matejko. Ker je deklica, bo imel pri izbiri imena oče prednost. Ni rečeno, da se ne bodo pozneje odločili še za sina. Mamica ni rekla nič določnega, (Nadayevanje na 6. str.) „Da bi se vse dobro končalo!“ si je tedaj zaželela Jožica Sušinova, ••••••••••• Ni dela za zdomce V mnogih občinah so v dneh pred novim letom organizirali razgovore z zdomci, ki so prišli domov za praznike. Na njih so se predstavniki občinskih organov, organizacij in podjetij pogovarjali med drugim tudi o možnostih za zaposlitev doma. V kočevski občini takega razgovora ni bilo, ker največja podjetja ne potrebujejo delavcev. Glavna pri-‘zadevanja so usmerili na prekvalifikacijo in zaposlitev rudarjev (ker bo Tiidnik ukinjen) in na priprave za ustanovitev obrata v Osilnici. I „Še enkrat seje pokazalo, > > da je Zveza komunistov ne ^ I samo klejnopolitično usmer- \ t jajoča sila, marveč tudi glav-1 ^ ni povezujoči dejavnik naše | I socialistične skupnosti. Brez j ^ Zveze komunistov vsega tega ^ ne bi mogli doseči. In kar je | zlasti pomembno - znova * smo se prepričali, da brez dobro organizirane, aktivne in enotne Zveze komunistov ne bi moglo biti močne socialistične Jugoslav^e. V širokih ^udskft množicah, zlasti pa med članstvom, se vrača zaupanje v Zvezo komunistov in nikoli več ne smemo dovoliti, da bi se qi>et omajalo ... Vsem delovnim ^udem naše države, mladincem in pioniijem, pripadnBcom Jugoslovanske ^ud^e armade in varnostne dužbe, vsem drža\1janom Jugoslavge želim srečno in uspešno novo leto 1972.“ (Iz novoletne izjave predsednika republike Jos^a Broza-Tita) (lika škoda, ki jo je napravil ogenj v Brežkah na zunaj niti ni vklna. Po približni oceni znaša 150.000 n. Hiša je bfla zavarovana za 100.000 din. Komisga je ugotovfla, daje povzročila požar ek^lozija v mniku. Ob njej se je v kleti najprej vžgala lesena omara, nato pa še drva nasproti dimnika in nazadnje irilno olje. (Foto: Jožica Teppey) KAJ LAHKO' NAREDE GASILCI BREZ VODE? 2e SO minut po polnoči je v novomeški bobiišnici kot prva rodila Tončka Švajger iz Loke v Črnomlju — Vaneso. (Foto: Splichal) Vedite: tuja šrca so hladna Ganljivo zdomsko srečanje pod novoletno jelko na Vinici — V polni dvorani osnovne šole najprej aperitiv, nato zabavni spored in sestanek — Ker je med 1000 zdomci iz črnomaljske občine precejšen del doma z viniškega konca, so letošnje srečanje z domačimi delavci na tujem organizirali na Vinici. Sindikat se je potrudfl, da je bflo L-i* 0/1 ifiA snkienje prisrčno in domače. Marsikateri oče zdomec nima prflož- Pret^h teden je prevlado- videti svojega otroka pri nastopih na odru, zato je bfl zabavni vuo oblačno z rahlim sneže- mored šolaiiev toliko boH hvaležno rorejet.,^^ , ^ . njem m dežjem. Tempera- (Nadaljevanje na 4. str.) ture so bile običajne za ta letni čas. V prihodnjih dneh pričakujemo še precej oblačno vreme, v glavnem brez padavin, temperature pa se bodo n^oliko znižale. Novo leto brez strehe nad glavo lanj kot tri tedne po požaru v Novem mestu so brežiški gasilci lahko spet samo z golimi rokami na-adali ogenj, ki je uničeval premoženje Angela Gatta — »Če bo šlo tako naprej, nds bodo lahko imeli amo še za parade!« je v intervjuju v naši zadnji številki povedal novomeški prostovoljni gasilec Bine Kebelj, ko je govoril o brezupnem odnosu do gasilstva Mesto je spalo. Diužino Gatta sta v četrtek, 30. decembra, malo z pol tre^o uro zjutraj zbudila psa. Zet je prvi vstal. Zavohal je tn po zažganem. Domači so nato prestrašeni in zmedeni planili •konci. Hčerka Ina je ob tri četrt na tri dvignila naj*bližje sosede, it je pograbfl otroka in ga odnesel k Verstov^ovim. Druge so orali po lestvi reševati iz prvega nadstropja. Edo Verstovšek je takoj poklical milico, da bi organizirala gasilce. Ti so sicer prispeli in pokazali dobro voljo, toda bili so slabo opremljeni in zato neučinkoviti. Gattova hiša je dobrih 300 m oddaljena od brežiškega gasilskega doma. Gasilci so na- peljali cevi, vendar so na nesrečo na več mestih puščale. V njili ni bilo pritiska, brez močnega vodnega curka pa požara niso mogli pravočasno omejiti. S cisterno gasilci sploh niso (Nadaljevanje na 6. str.) Novoletni prazniki so na srečo minfli brez hujših prometnih nesreč. Pravijo, da že lep čas ni bilo na cesti tako mimo kot prav v teh prazničnih dneh. Kljub temu brez nesreč ni šlo: 2. januaija ob 11.30 je fiat 850 z Ijubljan^o registracijo na spolzki cesti pri Dobru^i vasi zaneslo, da je trčil s koprskim VW — kombijem. Tri ljudi so odpeljali v novomeško bolnišnico. (Foto: Splichal) tedenski mozaik Izraelski general, ki ga na bojnem polfu ni Še nihče premagal, obrambni minister Moše Dayan, 56, je moral priznati svoj prvi poraz: njegov zakon z dve leti mlajšo ženo.Ruth se je razdrl zaradi, kot je v tožbi za ločitev navedla žena, moževe nezvestobe. Menda je obrambni minister že tolikokrat prevaral svojo nekdanjo ženo, da so o tem v Tel Avivu odkrito govorili po lokalih ... nihče ne more šamo zmagovati... Nekateri pa se zelo boj^o za svoje življenje, in so si zato omislili posebne oklepe, ki tehtajo samo poldrug kilogram in jih je moč nositi pod telovnikom Kot pišejo tuji časniki, imajo take telovnike med drugim juž-novietnamski predsednUc Thieu, filipinski predsednik Marcos, južnokorejski predsednik Park in tudi mnogi državniki Latinske Amerike... slabi časi za atentatorje... Ameriškim vojakom so zopet (kljub temu, da je predsednik Nixon nasprotoval) povišali plače in tako zasluži ^ skupaj s hrano in obleko - sedaj navaden vojak na mesec že okoli 400 dolarjev (vsak dolar pa je vreden po novem 17 dinarjev), plače generalov in amdiralov pa znašajo do 45.000 dolarjev letno... najbolje plačana vojska na svetu... Najbolj nenavadno srečo v nesreči so imeli v južnoafriški pokrajini Karo. Najprej so namreč v neznanskih rojih priletele na polja in nasade kobilice, toda ko so bili domačini že čisto obupani in se nikakor niso znali ubraniti te nadloge, so priletele še množice štorkelj in drugih ptic ter se navdušeno vrgle nad nadležne kobilice. Boj sicer še vedno traja, toda kobilice ga bodo kot vse kaže izgubile ... toda kdo bo potem pregnal ptice, se že sedaj sprašujejo pesimisti? In kdo bo pregnal roparje ter tatove, se sprašujejo tisti, ki so zaupali svoje dragocenosti hotelskemu trezorju na sloviti Peti avengi v New Yorku - in nekega jutra odkrili, da so tatovi vdrli v blagajno ter pobrali vse, kar je bilo notri vrednega... Zamrznjeno mleko Zakaj ne »priteče« do mlekarn? — Ali je uvoženo mleko boljše? — Manj krav imamo — Enaka cena in kako jo določati Ob prvem snegu, ki je zadnjo jesen padel nekaj dni pred zamrznitvijo vseh cen, je v nekaterih mestih začelo primanjkovati mleka. Mlekarne so tolažile porabnike, da bo to trajalo le nekaj dni, dokler ne bodo ceste očiščene. Potem bodo ^et zbirali mleko v vseh zbiralnicah in ga bo dovolj. V tistih dneh so se skoraj že dogovorili, da bodo cene mleka ^et uskladili z drugimi cenami, torej zvišali. To je preprečila zamrznitev cen, ki jo je razglasil zvezni izvršni svet 26. novembra. Zgodilo se je kot ob pn^i zamrznitvi cen leta 1970. Živinorejci in mlekarne so zamudili le za nekaj dni. Sicer ne vsi enako. Nekatere mlekarne so za malenkost zvišale cene v zadiijem trenutku pred zamrznitvijo. Zato je v nekaterih krajih še več negodovaiga zaradi prenizke odkupne cene. Prvi sn^ je skopnel, mleka pa ni bilo dovolj. Menda je ostalo zamrznjeno pri živinorejcih. Tako kot cene. Mlekarne se pogajajo za uvoz, celo mariborska, ki ga v minulih zimah ni uvažala. Ali je domačna mleka premalo ali ga živinorgci nočejo prodati? Ali je uvoženo morda boljše ali se pri njem več zasluži? Po podatkih poslovnega združenja mlekarn bi v vsej Jugoslaviji v letu 1971 morali uvoziti več mleka kot v prejšnjem letu. Masla pa smo uvozili cele gore. Odkup mleka seje zmanjšal, razen v Sloveniji in Hrvatski, kjer je nekoliko porastel. Tako je bilo do zadnje zamrznitve cen. Kako bo naprg, dokler odkupne cene ne bodo „popravljene", pa že čutimo. Glavna krivda za to, da ni dovolj mleka, je gotovo v cenah. Nekateri sicer omenjajo na prvem mestu sušo. Proti temu pa govori več stvari. Suša ni trajala vseh zadnjih sedem let, družbena posestva pa so zmanjšala število molznic za eno pe- tino. Pred sedmimi leti so mlekarne dobile iz njihovih hlevov 52 % vsega odkup^enega mleka, zdaj pa le še 30%. Imetje so zvečali prodajo mleka, ker imajo bope krave in jim pokladajo boljšo krmo. Ce bi razmerje cen mleka in krmil "ustrezalo, bi gotovo z zvečanim dodatkom krmil premostili pomanjkanje krme. Pri sedanjih cenah pa se to ne splača. V naši republiki poskušajo uravnavati razmerje cen z dogovori med živinorejci, mesno industrijo in mlekarnami. Cene TELEGRAM WASHINGTON - Junaki zadnje ameriške vesoljske odprave Apol-la 15 bodo prišli ta mesec na obisk v Jugoslavijo. Vesoljci David Scott, Alfred Worden in James Invin bodo obiskali tudi Poljdco iA nekatere afriške dežele. BUENOS AIRES - Velika vročina, ki je deset dni pestila Argentince, je terjala 100 smrtnih žrtev. Nekateri so umrli zaradi temperatur, ki so se sukale okoli 38 stopinj Celzija, drugi pa so utonili v rekah in jezerih, kjer so kanili poiskati zavetje pred vročino. Te dni je v malteškem pristanišču La Valetti precej razgreto ozračje zaradi ostrega za zdaj \ besednega) dvoboja med domačini in Veliko Britanko. Ta je sicer členila, da se bo umaknila z otoka,: na katerem ima svoja vojaška oporišča, toda ne v tako kratkem roku, kot so to zahtevali MaltežaV-Britanske ladje v pristanišču — na sliki križarka Blake — pripravljajo vse potrd)no za evakuac^o britan^ih vojaških sil in seveda tudi članov družin vojakov. Britanci so izjavUi, da bo ostala križaik^ Blake zasidrana v La Valetti še „nekaj časa“, pri čemer niso povedali nič natančnega. Opazovalci menijo, da skušajo tako v Londonu na pritiic odgovoriti z istim orožjem. (Telefoto; UPI) BREZ BESED naj bi se ^reminjale v medsebojni odvisnosti in hkrati, ne danes ene, jutri druge. Ko se podražgo krmila, naj bi se v ustreznem razmerju zvišale cene pitane živine in mleka. Potem ne bi bili zdaj donosnejši pi^ tanci, jutri molznice, pa spet kaj drugega. Kmetovalci bi laže načrtovali, trg bi bil ustrezno založen z domačimi živili. Uresničiti bi bilo treba tudi zahtevo, naj vsi živinorejci dobijo za enako mleko enako plačilo. Gotovo biga zbrali več, če bi ga tudi manjšim živinorejcem plačali po enaki ceni kot večjim. Odpraviti bi bilo treba vse slabosti pri ugotavljargu kakovosti in tolšče, da izgine nezaupanje in n^odovanje živinorejcev. Razširiti bi bilo treba omrežje zbiralnic, saj bi nekateri kmetje radi prodali nekaj mleka celo po sedanji neugodni ceni, če bi ga kdo odkupoval. Ko bo cena ugodnejša, pa biga še več, če zbiralnica ne bi bUa predaleč. Ali se namesto deviz za uvoženo mleko in maslo nebi splačalo „žrtvovati" nekaj dmarjev za večji odkup od domačih živinorejcev? JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Minuli teden dni je bil - kar zadeva dogajanja na notranje-političnem in gospodarskem področju — razumljivo nekoliko „skrajšan", saj so ga delno okrnili tridnevni novoletni prazniki. In če smo že pri prehodu iz pravkar minulega v komaj nastopajoče novo leto 1972, ob tem omenimo nekaj misli, ki jih je v svoji NOVOLETNI POSLANICI vsem našim ljudem tudi tokrat nanizal predsednik Tito, ko je spregovoril prek RTV Sarajevo. V minulem letu — je dejal — smo naredili velike korake pri nadaljnjem razvoju SOCIALISTIČNIH ODNOSOV v naši deželi, kar je za našo prihodnost velikega pomena. Ustavne spremembe, ki smo jih lani izvedli, so odločilno dejanje za krepitev SAMOUPRAVLJANJA ter za nadaljnje uresničevanje ENAKOPRAVNOSTI vseh naših narodov in narodnosti. Ni naključje, je še poudaril predsednik Tito, da so prav v tem času napadalneje nastopile vse protirevolucionarne sile, ki jim ni po volji takšna Jugoslavija, kakršno bi mi radi dalje gradili. V svojih novoletnih besedah seje predsednik Tito dotaknil tudi določenih uspehov, ki smo jih vendarle dosegli pri našem razvoju — dasiravno nam jih pogosto omenjanje sprotnih gospodarskih problemov nek^o zakriva. Naš prihodnji cilj mora biti — je dejal predsednik Tito - ne samo hiter razvoj, ampak tudi STABILNOST našega gospodarstva. Pri tem je posebej omenil vprašanje frontalnega naraščanja cen, ki jih moramo v bližnjem obdobju (in to bo - ne pozabimo - združeno z bližnjo sprostitvijo sedanje uradne „zamrznitve" cen!) kolikor mogoče obvladati, sicer nam bodo nadaljnje podražitve povzročale nič koliko težav. V novo leto 1972 stopamo Z OPTIMIZMOM in pripravljeni, da HITREJE IN BOLJE premagujemo probleme, ki nas zagotovo čakajo, je zaključil Tito svojo tokratno novoletno poslanico ljudem Jugoslavije. V začetku prejšnjega tedna (minuli torek) se je predsedstvo ZKJ sestalo na svoji 24. seji, ter je izdelalo ocene in staiisCa o aktualnih nalogah ZK v zvezi z našim gospodarskim položajem. Te ocene in stališča naj bi bile osnova za pripravo dokumenta o razvoju in nalogah ZK Jugoslavije — dokumenta, ki naj bi ga sprejeli na prihodnji drugi konferenci ZKJ. Vseh obsežnih stališč, sprejetih na tokratni seji predsedstva ZKJ, na tem mestu razumljivo ne moremo povzemati — saj bi bil takšen poskus povzetka le prevelika okrnitev celote - povejmo le, da je v teh stališčih izražen poseben poudarek nujnosti večje IDEJNO POLITIČNE in AKCIJSKE SPOSOBNOSTI ZKJ, da je še zlasti omenjena tesna povezava med vodilno vlogo ZKJ pri vseh vprašanjih delavskega razreda in razvojem naših SAMOUPRAVNIH ODNOSOV, da je izražena odgovornost ZKJ za krepitev ENOTNOSTI vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in še in še. Z optimizmom proti letošnjim problemom Vsa ta vprašanja bodo, kot rečeno, v ospredju razprav na drugi konferenci ZKJ. Priprave za to konferenco potekajo (kot je rečeno v uvodu stališč, sprejetih na tokratni seji predsedstva) v času, ko je treba v samoupravnem razvoju naše družbe, pri reševanju pomembnih družbenih in gospodarskih vprašanj, pri utrjevanju idejno politične enotnosti ZKJ ter enotnosti vseh naših narodov narediti tudi BOLJ ODLOČNE in radikalne korake.. Tik pred iztekom minulega leta smo izvedeli tudi za nekatere najnovejše devizno monetarne ukrepe, ki so pač smiselno nadaljevanje zadnje devalvacije našega dinarja -in le-ta naj bi slednjič vendarle privedla do tako nujne KONVERTIBILNOSTI dinaija na svetovnem denarnem trgu. Prvi ukrep, ki ga je prejšnji teden (v sredo) sprejela jugoslovanska narodna banka, omogoča tujini pravnim in fizičnim osebam, da bodo laliko po- slej odpirale v naših bankah tudi DINARSKE RAČUNE. Po tem ukrepu bodo. odslej lahko tuji partnerji prodajali svoje blago na jugoslovanskem trgu za dinarje, te dinarje bodo lahko nalagali v naših barikah, pa z njimi kupovali jugoslovansko blago za svoje potrebe ali za potrebe svojih partnerjev — in če bodo želeli, jim bo banka vse dinarske naložbe takoj ZAMENJALA v katero koli konvertibilno valuto. Takšen način bančnega p)Oslovanja s tujimi partneiji pomeni za našo dosedanjo prakso vsek^or precejšnjo novost, pomeni pa tudi večjo ODPRTOST našega trga navzven. In še: ta novost nas hkrati zavezuje, da naše gospodarstvo dokončno STABILIZIRAMO, saj bi nas poslej vsako morebitno nadaljnje razvrednotenje dinaija le preveč prizadelo. _ Po izjavah, ki prihajajo iz ZIS (o tem je bilo govora prejšnji četrtek), sc je koordinacijska komisija zveznega izvršnega sveta žc dogovorila za določene obrise našega deviznega režima v novem letu - režima, ki bo kajpak nekoliko drugačen od dosedanjega, s^ je bilo v tem smislu izrečenih že mnogo zahtev bt^isi s strani gospodarstva ali pa s strani posameznih repubhk. Dogovoijena vprašanja v zvezi z novim deviznim režimom sc nanašajo na pariteto dinaija in na devizne tečaje, pa na pravico do RAZPOLAGANJA Z DEVIZAMI ter na določene ukrepe za spodbuditev izvoza. Vendar ti devizno režimski ukrepi ne pomenijo kakšne spet trdno ustaljene nove podobe (nanaš^o se, kajp^, tudi na ureditev določenih zunanje trgovinskih vprašanj); po besedah predstavnikov ZIS gre za prehodni oziroma začasni režim - ki bo v glavnem veljal dcf popolne liberalizacije BLAGOVNE MENJAVE s tujino ter hkrati s tem do polne konvertibilnosti dinarja. Tik pred novim letom (minuli petek) smo slišali tudi za ukrep, ki je posebej zanimal vse imetnike potnih listov; po sklepu ZIS naši občani v prihodnje na potne liste ne bodo več dobivali letnih turističnih DEVIZNIH KVOT, ampak bodo — namesto tega poslej lahko nesli s seboj ob prehodu čez mejo 500 dinarjev (torej petkrat več kot doslej*) ter jih v tujini sami zamenjali za potrebne devize. To bo najbrž resda nekoliko zavrlo „turistična" ptUovanja naših občanov v zamejstvo (sicer pa so sc ta potovanja, kot vcn»o, običajno stekala v najbližje tuje trgovine), hkrati pa bo pomenilo prcccjšcn devizni prihranek skupnosti seve na račun posameznikov. tedeiiski 2unanj§politi(ni pregled Po tednih slabih in mračnih novic je prišla z indgske podceline vendarle ena dobra: pakistanski predsednik Buto je izjavil, da bodo izpustili zaprtega vzhodnopakistan^ega voditelja Mudžibuija Rahmana. Kot je pričakovati, je sporočilo izzvalo mogočen izbruh veselja in zadovoljstva v Daki, ki bo svojemu heroju prav gotovo pripravila izjemen sprejem, ko se bo vrnil v prestolnico nove države Ban-gla Deš. Ko se bo to zgodilo -in v trenutku, ko to pišemo, datum tega dogodka še ni znan — bo to po vsej verjetnosti šele pravi začetek nove države, kije bila doslej brez tistega osnovnega idejnega vzvoda, brez katerega je rojstvo nekega tako zapletenega organizma, kot je to država, zelo težavno, včasih celo obsojeno na smrt. Po vsej verjetnosti bo Rahmanova prostost tudi odločilnega pomena za postopno normalizacijo odnosov med Bangla Dešom in Pakistanom. Čeprav je ne^ora-zumov me Zakaj si tak, dedek Mraz? Zadnji torek pred novim letom je tudi v Novo mesto prišel dedek Mraz: delal je po hitrem postopku, tako kot sprejemajo nekatere zakone v skupščinah. Preden je bila ura šest, je že končal ^oj „program“. Na balkonu rotovža je bil skrit v senci, da ga otroci niso mogli videti in da se je njihovim staršem zdelo, da je skrit tako učinkovito kot za našo kolektivno odgovornostjo. Z magnetofona so zavrteli pravljico, dedek je malce pomodroval in potem vrgel med množico tri prgišča bonbonov: naj otroci zgodaj spoznajo, da so komolci najpomembnejše orožje v življenju. Prizorček je bil podoben starim rimskim časom, ko so med leve vrgli nekaj gladiatorjev... Ob šestih, ko naj bi se novoletni program za otroke na Glavnem trgu začel, je bilo vsega konec. In kaj so lahko mamice rekle malčkom, ko so spraševali: „Ma mica, zakaj je dedek Mraz tak, da se skriva v temi, za-^aj tako hitro odhaja? " ^ KDO JE SENO? v noči na 29. december so neznanci Stanku Kukmanu iz Bršlina 38 ukradli iz lope, kije v bližini stanovanjske hiše, 300 kg sena. Tatov še niso dobili. Cenik ni vedel za težave dinarja Kmetijski nasveti Tolšča niha — in razburja Pri nas plačujejo mlekarne mleko po odstotku toišče in neredko pride do nesporazumov in razburjenosti kmetov, ki trdijo, da jih je odkupovalec oguljufal. Zahtevajo nevtralno merjenje, češ da je le-to lahko povsem pravično in nepristransko. Res se lahko zgodi, da se meritve razlikujejo, zlasti če je odkupovalec uporabil rutinsko metodo, naknadna anaUza pa je bila laboratorijska. . Ne da bi hoteli zagovaijati odkupovalce, moramo povedati, da se večina rejcev sploh ne zaveda, kako lahko niha odstotek tolšče v mleku. Posebno v času, ko s krmljenjem preidemo ^na zeleno pašo in ko se količina-namolzenega mleka zelo poveča, se ponavadi močno zmanjša odstotek tolšče. To je lahko vzrok za nezadovoljstvo, češ: zdej, ko ima mlekarna na voljo več mleka, zmanjšuje njegovo ceno, Kaj lahko zmanjša odstotek tolšče? Bolezen, krmljenje s knnili, ki slabšajo počutje živali in povzročajo prebavne motnje, to je že laliko vzrok. Enako je pri krmljenju s slabo, pokvarjeno silažo ali z izrazito vodeno krmo, kot je na primer repa, zelo mlad pitnik in podobno, V nasprotju s tem pa dobra krma, dobro, sladko seno, detelja ali ne premlada zelena krma zvečujejo odstotek tolšče, zlasti če vse to krmimo tako, da so beljakovine in škrobna vr^nost v pravilnem sorazmerju, Ce je preveč beljakovin, na primer če km^imo samo z mlado deteljo ali mlado travo, to neugodno vpliva na presnovo, posledica pa je zmanjšanje tolšče. Napak je spet, če je beljakovin premalo. Na odstotek tolšče vpliva ra/.en dednostnih faktorjev tudi oskrba s fosforjem in drugimi rudninskimi snovmi. Ker je zna-no, da je pomanjkanje fosforja v naši zemlji in krmi zelo pogostno, tega dejstva ne kaže zanemarjati. Že zaradi odstotka tolšče je vredno travnati svet bolj založiti s fosfornimi gnojili, ki imajo vrsto ugodnih učinkov, med katerimi pa vsi niso takoj vidni. Inž. M. L. pa jih ^reminjajo med letom in podirajo ravnotežje kalkulacij!" Kaj bo torej prinesla glavna sezona? Turistični delavci si želijo; da bi bilo poleti polno turistov, potem bo težave laže prebroditi. drugim dejal Franc Režun, pomočnik ravnatelja osnovne šole v Trebnjem, na zasedanju občinske skupščine. M. L. PO KAKŠNIH CENAH LETOVANJA? Ce so pred tedni gostinske in turistične organizacije ugibale, kako naj sestavijo svoje cenike, da bodo kar najmanj prizadete zaradi različnih tokov posameznih nacionalnih valut, imajo zdaj čisto druge težave. Njihovi ceniki, pa naj bodo natisnjene cene v dolarjih ali dinarjih, so že objavljeni, dinar pa je v tem času doživel svoj drugi padec v letu 1971. Mimo tega je zvezna vlada sklenila zamrzniti vse cenc, ki so veljale 26. novembra. Gostinci in turistične organizacije so se tako znašli v dokaj težkem položaju. Upravni organ turističnih organizacij in Jv^ohotela je sicer v Beogradu sklenil, da cene penzionskih storitev ne smejo biti večje kot lani v enakih mesecih. Franci Smajdek z Otočca pa meni: „Zimo bomo že preživeli, toda kaj bo potem, ne ve nihče. Naše cene so na mizi, objavili smo jih za vse prihodnje leto in moramo se jih držati. Ce nas zasuje plaz podražitev, potem ... Preradi pozabljamo, da moramo gostinci napo^ vedati cene za leto dni naprej, drugi RUDI DRUSKOVIČ Obresti Načelo „Danes ti meni, jutri jaz tebi“ je za marsikatero manj razvito občino lahko najzanesljivejši kažipot k napredku. Spodbuja k solidarnosti in vsestranskemu sodelovanju, če vržemo na mizo odkrite karte. Načelnik oddelka za družbene službe pri občinsjci skupščini v Krškem Rudi Druškovič meni takole: „Poglejmo samo referendum za razširjeno kmetijsko zavarovanje in spoznali bomo, da je po stopnicah solidarnosti možno uresničiti velike načrte. Dodatni izdatki delovnih organizacij in občin res predstavljajo veliko vsoto (8,4 milijona din), za posamezna podjetja pa ne. V novomeški regiji predlapjo za priliodnje leto 9,05 odst. prispevka za zdravstveno-zavarovanje, v celjski pa stopnjo 9,37. Pri nas je prispevek manjši, čeravno vključuje razen razširjenega kmetijskega zavarovanja še delež (0,4 odst.) za investicije v pokrajini in delež (0,1 odst.) za graditev kliničnega centra v Ljubljani. Solidarnost se nam torej dobro obrestuje." OTROK ZDOMCEV Na svidenje Belokranjske zdomce srečujemo vsak dan, ko v .lokalih prijateljem dajejo za pijačo. Marsikdo bahavo pripoveduje o bajnem zaslužku v Nemčiji, toda ... Ko se pogovarjajo doma, v krogu družine, se možakom orosijo oči. Resda so v prvem hipu pripravili domačim neizmerno veselje, ko so razvijali pakete z igračami, sladkarijami in oblačili, toda pod tem bliščem se skriva tragika. Žene zdomcev, ki imajo na skrbi kmetije, so čedalje bolj zgarane. Se mladih se lotevjf bolehnost, otroci pa obremenjeni s kmečkim delorn, se vse manj brigajo za šolo. Čedalje slabše ocene so običajno posledica očetove odsotnosti. Ob novem se je začelo poslavljanje. „Potrpi žena še leto dni! Upam, da bom v tem času prislužil za traktor, pot<’m se nepreklicno vrnem. Popravljali bomo tudi hišo.“ Otroci pa, ki so se komaj privadili očetove navzočnosti, sc mu sramežljivo obešajo za vrat, dokler niso vsi skupaj pripravljeni na odhod. Očeta pospremijo do avtobusne postaje. Zgodilo se je na Vinici, da so morali očeta poriniti v avtobus, ker ga je zadnji hip premagalo domotožje. Družina pa, vedoč da bi bila spet prepuščena revSčini, ga je na silo zrinila med potnike. Poslednji na svidenje so si zaklicali, in že ata ni bilo več. Ko je mati z otroki molče spe šila korak proti domu, kjer je že mukah živina, jo je sine vprašal: „Pa bo ata res samo še leto dni zdoma? “ Nehote ga je tesneje stisnila za ročico in dejala: „Ne vem, sinko. Pravijo, da bo na Vinici tovarna. Ce bo to res, bo naš ata prvi, ki bo doma prosil za službo.“ Kritika enotnega učnega načrta. Na sliki: šen^anški šolaiji (Ne)uspeh Boljši učni u^eh v naših šolah je le navidezen. Osm se v razmerah, v katerih delajo nase šole, mogoče da zmanjšati le na videz. Obstajal je celo pritisk, naj ga zmanjšarno, niso pa bili odpravljeni vzroki zanj. Neustrezen je koncept naše osnovne šole. Enotna šola je enotna le po enotnem učnem načrtu, ki ne upošteva stvarnili razmer niti individualnih sposobnosti učencev. V naši občini so razredi, v katerih je po 40 do 48 oUok, dmgod pa je število mnogo manjše in bolj prilagojeno normativu. Prav enoten učni načrt je velik krivec za slab učni u^eh in osip. Sedanji učni načrt je sprejemljiv le za eno tretjino vseh otrok, povprečno nadarjenih, za eno trećino umsko bolj sposobnih in eno tretjino umsko manj sposobnih pa ne ustreza. Našo-osnovno šolo smo uniformirali, kar ima slabo posledice, je med IVAN OBERSTAR Mladina Ivan Oberstar, predsednik občin-dce konference Zveze mladine Kočevje, meni, da bodo glavne naloge mladinske organizacije letos: druž-beno-politično u^osabljanje in izobraževanje mladih, skrb za čim boljše izkoriščanje prostega časa mladine in boljše informiranje mladih. - Na področju družbeno-politič-nega usposabljanja in izobraževanja mladih je bilo doslej napravljenega zelo malo. Organizirali bomo privlačne seminarje za vodstva aktivov in za mladince, ki so zainteresirani za del v vodstvi ZM. Za vse ostale mladince pa bomo tudi morali najti primerne druge oblike vzgoje. Prizadevali si bomo, da bodo mladi vključeni tudi v vsa vodstva organov in organizacij. Tu se bodo ob delu učili, izobraževali in kalili za prevzem še odgovornejših nalog. Spet bomo ustanovili tudi aktiv mladih komunistov. Nerad se vračam na ugotovitev, da so za primerno izkoriščanje prostega časa mladine in za njeno u^ešno delo potrebni kluoski prostori, vendar to drži. Zaman w vsi pametni sklepi, ki se nanašajo na izkoriščanje prostep ča», če jih ne moremo uresničiti tudi zato, ker nimamo kluba. Informiranje bomo izboljšali tako, da bomo po aktivih določili posameznike za dopisovanje v Dolenjski list in Mladino. O' perečih vprašanjih, ki jih je treba podrobneje obdelati, bomo izdajali tudi svoj bilten. J. P. čredno Je Ko se je zamajal dolar, je padel tudi dinar. Medtem ko so nekatere sosednje države svoje nacionalne valute do dolarja revalvirale (Madžarska, Bolgarka), je Jugoslavija svojo valuto najbo^ razvrednotila. V letu 1971 je bilo to drugo razvrednotenje in s tem tudi uradno potrdilo dejstva, da smo država z najmočnejšo inflacijo v Evropi Za varčevanje so gotovo najbolj ugodni časi takrat, kadar je valuta trdna. Država je ob zadnjem padcu dinarja sporočila, da nima denarja, da bi varčevalcem vrnila Varčevanje tisto, kar so ob manjši vrednosti dinarja po razvrednotenju tgubili O tem naj razmišljajo poslovne banke. Za banke je vrnitev izgubljene vrednosti denarja tolikim varčevalcem seveda huda stvar. Poglejmo na primer Dolenjsko banko in hranilnico: ta je imela oktobra skoraj 33 tisoč vlagateljev, ki so imeli na hranilnih knjižicah več kot 73 milijonov dinarjev. Ljubljanska banka se zavzema, da bi varčevalcem nadoknadili izgubo, v Novem mestu pa pravijo, da se bodo ravnali tako, kot bodo storile druge jugoslovanske banke. Za zaupanje varčevalcev bi bilo kajpak najboljše, ko bi izgub^eni denar banke vrnile. Zaupanje varčevalcev bankam vsekakor dosti pomeni Poglejmo samo primer: Dolenjska banka in hranilnica je imela oktobra letos za več kot 500 odstotkov več denarja varčevalcev kot leta 1965. To pa so nedvomno številke, ki jih ne gre zametavati ^ Denacionalizacije ne bo Bivši lastnik bo imel prednost pri nakupu Jaiiez Pirker iz Ribnice je zaprosil občinsko skupščino Ribnica, naj bi mu brez odškodnine vrnili nacionalizirani lokal v Ribnici, v katerem je zdaj frizerski salon. Občinska skupščina se na eni prejšnjih sej ni dokončno odločila; na zadnji, ki je bila 29. decembra, pa je sklenila, da lokala Pirkerju ne bo vrnila brez odškodnine. Pač pa ie pripravljena ta lokal prodati in hkrati Janezu Pirkerju zagotoviti prednostno pravico pri nakupu. Sklep je občinska skupščina utemeljila s tem, da bi denacionalizacija (vrnitev brez odškodnine) lokala sprožila vrsto drugih zahtev in predlogov za denacionalizacijo. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so bila Janezu Pirkerju na razpolago vsa sredstva, da bi dosegel denacionalizacijo, saj je podobno prošnjo že prej naslovil na razne republiške organe, vendar so jo vsi zavrnili. Sejmišča BREŽICE Na Silvestrovem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 210 mlajših in 26 starejših prašičev. Prodali so 174 mlajših in 14 starejših živali. Za mlajše prašičke so kupci odšteli po 12 do 12,50 din za kilogram žive teže, za kilo žive teže starejših prašičev pa po 9 din. KORISTNO IN PRIJETNO SREČANJE Ne skrivajo domotožja Trebnje: resna vprašanja so pokazala, da se na-' ši ljudje zares nameravajo vrniti iz tujine Da obstaja tudi druga, človeška plat življenja na tujem, da denar še ni vse, da domotožja ni mogoče skriti, o tem nas je vnovič prepričalo srečanje z zdomci 28. decembra v Trebnjem. Uvod je bfla pesem „Kje je moj mili dom**, ki jo je zapel pevski zbor iz Mokronoga. Marsiknnu je naredila tesnobo okoli srca. Načelnik oddelka za govedarstvo Ciril Pungartnik je po pozdravni besedi Ivana Longarja, predsednika ObSS, razložil, kakšne so v trebanjski občini možnosti za zaposlitev, kako je z gradnjo stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic in kako je z obrtno dejavnostjo. Veliko konkretnih vprašanj, ki so jih zastavili zdomci, kaže, da se mnogi nameravajo kmalu vrniti in da resno mislijo na svojo prhodnost doma. Na srečanju je sodeloval tudi predstavnik carinske uprave, vendar glede zadnjih olajšav za uvoz predmetov oseb- Kaj z odbornikoma? Ne moreta na seje, ker delata v tujini Ivan Čampa in Franc Lesar, odbornika občinskega zbora občinske skupščine Ribnica, sta se udeležila le treh oziroma štirih sej od skupno 16. Čampa ima 9 neopravičenih izostanKov, Lesar pa kar 1L Oba neredno obiskujeta seje, ker stana začasnem delu v Nemčgl Tako ugotavlja poročilo za sejo občin^e skupščine Ribnica. Volivci z območja Jurjeviče, Brež in Kota so sicer predlagali odborniku, naj vrne mendat, vendar pa tega ni storil; volivci z območja Žimaric, Podklanca in Globeli pa niso ukrenili sploh ničesar. Verjetno volivci ne bi smeli biti ravnodušni, če nimajo svojega odbornika v skupščini, pa tudi odborniki občinskega zbora bi lahko že razpravljali o odpoklicu odbornika. Ostali odborniki se redno udeležujejo sej, saj sta si naslednja „grešnUca", to sta Franc Lovšin in Janez Merhar, nabrala ,4e“ po tri neupravičene izostanke. _______________________J. PRIMC^ ne rabe ni mogel povedati kaj več, kot je bilo objavljeno, ker nadrobnejša navodila še niso izdelana. Srečanje je bilo koristno in hkrati prijetno, saj so udeležence tudi pogostili. Naši ljudje, ki delajo na tujem, so povedali več o svojih težavah glede šolanja otrok, pridobitve kvalifikacij, govorili so o primerih, ko nekateri nepošteni ljudje v tujini izkoriščajo nevednost in pomanjkanje informacij. Predstavnik Zavoda za zaposlovanje Ludvik Kebe jim je v več primerih svetoval, kako naj postopajo in kakšni so meddržavni dogovori, razen tega pa jih je pozival, naj nastopajo kolikor mogoče organizirano, če hočejo uveljaviti svoje pravice. m. L. „BALET V BREŽIŠKI GLASBENI ŠOLI“ — Ob koncu stai^a leta se je dedek Mraz ustavil tudi y brežiški glasbeni šoli; mlade baletke pa so se predstavile s prikupnim baletnim nastopom. (Foto: M. Jaranovič) KONČNO UPANJE, DA BO KMETT LAŽE NAJEL POSOJILO Občina Brežice skozi bančni horoskop Nasvet: Spodbujajte velika podjetja za ustanavljanje novih obratov Na zboru delovnih skupnosti občinske ^upščine v Brežicah so 28. decembra predstavnicom Ljubljanske banke zastavili vprašanje, koliko bo njena poslovna in kreditna politika lahko upoštev^a ekonom^o utemeljene razvojne programe območja, ki zaradi nerazvitosti težko sodeluje z bolj razvitimi predeli Slovenije. Kot na dlani je, da šibke gospodarske organizacge v občini niso ^osobne zagotoviti 70-odstotne udeležbe pri investicijah, to pa ^et NOVI SEKRETAR Z novim letom se je kot sekretar tovarne BETI v Metliki'zć^oslil Jože Došen, dosedanji sodnik za prekrške. Delovno mesto v BETI je bilo nekaj časa nezasedeno, ker je prejšnji sekretar Mirko Jelenič odšel k vojakom, vendar tako veliko podjetje brez te službe ne more poslovati. To je bil tudi razlog, da so odborniki občinske skupščine potrdili razrešnico Jožetu Do^u. pomeni upočastitev predviden^a razvoja. Nadaljnje vprašanje, ki živo zanima to otmočje, je, kako bo poslej upoštevan kmetov delež pri obnavljanju nasadov ipd. Banka pri posojilih za obnovo vinogradov kljub zahtevam ni hotela nič slišati o delu, ki ga je kmet vložil v novi nasad. Tokrat so odborniki zvedeli, da bo kmetovo delo v prihodnje tudi ovrednoteno pri najemanju posojil. V Brežicah menijo, da bi kazalo v mestu čimprej razširiti ek^ozituro celjske bančne podružnice LB, ali ustanoviti samostojno podružnico. Vredno je upoštevati bližino Zagreba, močan dotok obrtnikov s hrvaške strani, potrebe kmetijstva. Vedite: tuja srca so hladna Carina in jezik Od 400 posebej vabljenih zdomcev iz novomeške občine jih je prišk) pred novoletnimi prazniki na pogovore v Novem mestu le okoli 40 - največ iz Nemč^e. Mimo znanih in že lani načetih zadev so se tokrat posebej ustavili pri carinah. Menili so, da je na tem področju še veliko togega. Delavca, ki je zaposlen v Stuttgartu, pa je zaskrbelo, kaj bo s tistimi otroki naših ljudi, ki so jim odprte le nemške šole. Na številna taka in druga vprašanja je ogovoril predstavnik nemškega sindikata gradbenih delavcev Aco Serše. Poudaril je tudi, da so naši delavci v Nemčiji premalo organizirani, pomanjkljivo obveščeni in zato to občutijo na svoji koži. (Nadaljevanje s 1. str.) Prav tako je uradni del srečanja dal čutiti, da so zdomci močno navezani na domače kraje in da je edini razlog za njihovo bivanje v tujini belokrai^ska revščina. Samo nekaj izjav: ... ,J(aje bi bil doma, kot da se klatim po tujini, samo dela nam dajte. Nemčija me ne vidi več, če dobim službo s primerno plačo. Dokler pa bodo pri nas tako majhni osebni dohodki, bom prisiljen delati zunaj, kjer več zaslužim." ... ,,Ni mi bilo lahko, ko sem moral v tujino, čeprav sem predsednik vaške organizacije SZDL. Funkcija mi ni prenehala, ker sem tam začasno, dokler ne krijem stroškov za neseče, ki so se zgodile doma.“ ... „Tovariši, rečem vam, da so tuja srca za nas hladna. Nemcu ni nič mar, če se meni kaj zgodL On ne bo solze potočil, toda kaj bo z mojo družino? “ ... „Rad bi prišel nazaj tudi za manjšo plačo, kot jo imam v Nemčiji. Ni mi vseeno, kako se razvijajo otroci. V dobi, ko bi bili očetovega nasveta in besede najbolj potrebni, jim ne moremo pomagati. Kaj nam bo denar, če bodo otroci barabe!“ . .. „Mene pa boli na dno srca, zakaj mržnja med našimi narodi, o kateri slišimo zadnje čase. Tovariš Tito je večkrat opozaijal na bratstvo, a ga niso poslušali. Nas zdomce to prizadene. V tej dvorani smo Slovenci in Hrvati vmes, a se lepo razumemo, ko pa smo v tujini, nas drugi preštevajo, kot bi bili vsak z drugega konca sveta. Tega ne bi smeli dopuščati!" Posamezniki so se zanimali še za konkretne možnosti za zaposlitev doma, za razvoj občine in podjetij, zlasti pa Vinice. Kot so pojasnjevali predstavniki podjetja BELT, Zavoda za zaposlovanje in socialno zavarovanje, sindikata in SZDL, je zdaj možnosti za zaposlitev več, še bolje pa kaže v naslednjih letih. r. g. i veliko zaposlenih v tujini ^d. Nekajkrat izrečena pobuda za ustanovitev hranilno^creditne enote za obrtnike je, žal, do danes ostala brez odmeva. Vse te in številne druge pripombe so bile izrečene, ko je zbor razpravljal o osnutku pogodbe za ustanovi- Z lučjo v novo leto Medtem ko so se nekateri veselili, so drugi delali. V novomeški porodnišnki so dežurni takrat, ko ni bilo dela, v čajni kuhinji tudi silvestrovali. (Foto: Splkrhal) »Lej pa sem tudi to dočakali« Erženov oče: ga, šmenta. Daleč naokrog ga ni bilo v dneh pred novim letom zado-voljnejšega moža od Franca Eržena z Gradišča pri Trebnjem. 76 let je čakal, vmes dal dve vojni skozi, a je pričakal, da se je smrdljiva brljivka umaknila iz njegove hiše. 24. decembra ob pol petih popoldne je poskusno prvič zasvetila električna žarnica. Za Erženovo in še pet drugih domačij, da o vikendih in zidanicah sploh ne govorimo - zgodovinski datum. Pa za trebanjsko občino tudi, zakaj Gradišče je bilo zadnja vas brez elektrike. „Mi nismo tako zaostali, dolgo smo si želeli, da bi bilo tudi v naši vasi drugače, toda nismo mogli. Saj veste, osebenjki kje naj dobimo milijone? “ pravi Franc, najstarejši v Gradišču, ki sc mu samo po sebi zdi umljivo, da lahko kaj pove tudi v imenu drugih. Res veselja v Gradišču ne bi bilo, če se ne bi leto, dve nazaj začela „invazija vikendarjev", ki si tam gori na krpah prisojnega griča postavljajo svoja nedeljska pribežališča, zidanice in male vikende. Blizu 20 jih je zraslo na novo in njim gre zahvala za elektriko. Vaščani Gradišča na prvem mestu omenjajo Janeza Lorencija iz Trebnjega, zalivalju-jejo pa sc tudi občinski skupščini za denarno pomoč in mon-teijem Elektra Novo mesto za neutrudno delo. „Napeljava elektrike je stala 135.000 dinarjev. Mi smo pomagali z živino, kopali smo jame, prispevali drogove in po 3.000 dinarjev. Ce to seštejete, bi Se vedno veliko manjkalo in lahko rečem, da brez lastnikov zidanic sami elektrike ne bi mogli nikoli napeljati," je dodal Franc. M. L. tev Ljubljanske banke, o osnutku njenega statuta in osnutku poslovne politike. Odborniki so pozdravili odločitev banke, da o njenih dokumentih lahko javno razpravljajo in jih dopolnjujejo, zlasti še, ker je ta banka prva v državi začela v praksi uresničevati ustavna dopolnila. Na vprašanje, kako bo banka gledala na občine, ki kot brežiška niso z zakonom proglašene za nerazvite, se pa po narodnem dohodku, številu zaposlenih in kmečkega prebivalstva stikajo s to mejo, so dobili Brežičani le tolažilne odgovore brez obljub. Svetovali so jim, naj še n^rej teže k razvitosti po poti, ki so jo že začeli z ustanavljanjem obratov. JOŽICA TEPPEY S PAFIKJA v ŽIVLJENJE: Združitev Dolenjski delavec in kmet enakopravna pri zdravniku — Vodstvo in stopnja Odločitev 73,16 odst. delavcev in 94,56 odst. kmetov na tajnem Ijud-dcem glasovanju v prvih decembrskih dneh je zdaj tudi ,,meso postala": skupnosti sta se združili in dobili novo skupno vodstvo, kmečki zavarovanec pa ima pri zdravniku in v lekarni prav take pravice in ugodnosti kot delavec. Člani kmečke in delavske skupščine, ki zdaj enakopravno sodelujejo v združeni skupščini zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, so na skupni seji izvolili novo vodstvo: Cirila Jamoviča, kije že do zdaj uspešno vodil delavsko skupščino, za predsednika, Franca Jevni-karja, kmeta iz trebanjske občine, in inž. Dušana Hercoga, predstavnika zavarovanih delavcev iz krške občine, pa za podpredsednika. Tudi v izvršnem odboru nove skupščine so enakopravno zastopani kmetje. Jože Padovan iz Novega mesta, ki bo tudi v prihodnje delal v izvršnem odboru, je poudaril, da je zdaj treba visoko zavžiati rokave in z delom dokazati omahljivcem in dvomljivcem, da je bila združitev zavarovanj potrebna, ne pa nekakšna ,jnodna mahinacija". Zlasti morajo poprijeti tisti, ki so idejo združevanje izpeljali v življenje. Anton Pezdirc iz črnomaljske občine se je v imenu kmetov javno zahvalil delavcem „za veličastno podporo" pri reševanju zdravstvenega varstva kot dolga leta perečega vprašanja za vse dolenjske kmete. Da pravica kmetov, izglasovana na referendumu, ne bi ostala na papirju, so na tej seji prejeli osnovno pri^evno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v letu 1972 - 9,05 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Od tega je 7,95 odst. namenjeno čistemu zdravstvenemu varstvu, 0,40 odst. za namenske investicije v zdravstvu, 0,10 odst. za ljubljanski klinični center in 0,60 odst. za samo izenačitev pravic. I. ZORAN Gledališki nemir 1972 Kaj bodo postavili na oder gledališčniki iz novomeške občine v teh zimskih mesecih? Kaj nam bodo dali gledališčniki v novomeški občini v zimskih mesecih novega leta? Novomeško amatersko gledališče, ki skuša nadaljevati nekdanje tradicije gledališča „Dušan Jereb" in vsebuje tudi Oder mladih, pripravlja igre, hkrati pa se posveča _ študiju. Prejšnjo sezono so imeli 50 ’ nastopov in 7 na novo naštudiranih stvari. Pa letos? Sofoklova Antigona je doživela ognjeni krst sredi decembra za zaprtimi vrati, namenjena je bila srednješolcem. Januaija bo uradna premiera v Novem mestu. Študirajo še Bajčeve Klopotce in Srečnika Alfreda de Musseta. Klopotci naj bi prišli na oder januarja, Srečnika nameravajo postaviti februarja. Računajo še na Borove Raztrgance ali pa na kako otroško ali mladinsko delo. Razen t^a bodo pripravili Prešernov večor, proslavo ob dnevu žena in večer v počastitev delavskega praznika. Delajo tudi na podeželju: v Straži bodo pod vodstvom tovariša Antončiča zaigrali Divjega lovca, na osnovni šoli v BršUnu Veselo zgodbo o žalostni princeski, na osnovni šoli Stopiče pa Golega kralja. Bržkone bodo igrali tudi amaterji iz Stranske vasi, Šentjerneja in Prečne, pa mjorda še od kje. Poklicni režiser v Novem mestu bo po novem letu obiskal brezplačno vse kraje, zavod pa gledališčnikom za majhno izposojnino posoja kostume, tekste in drug gledališki material.. Obiski Marjana Kovača sodijo v okvir njegovega rednega dela, kajpak pa se najbolj posveča novomeškemu amaterskemu gledališču. KREPITI LASTNO MOC Na območju črnomaljske občine so se do konca decenibra zvrstili sestanki osnovnih organizacij in aktivov Zveze komunistov, kjer so razpravljali o uresničevanju 21. seje predsedstva ZKJ. Povsod so zaostrovali vprašanja partijske discipline in poudarjali pomembnost krepitve organizacij. Na sestankih so volili še nova vodstva in člane občinske konference ZKJ. ODLIKOVANJA IN NAPREDOVANJA Na proslavi dneva JLA 21. decembra zvečer so v Brežicah podelili odlikovanja predsednika Tita rezervnih oficirjem. Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je izročil red za vojaške zasluge s srebrnim mečem rezervnemu kapetanu Ervinu Blaževiču in rezervnemu kapetanu Andreju Bortiču. Medalje za vojaške zasluge so prejeli: Adolf Vovčak, Anton Hribar, Dušan Lebar in Gvido Kostevc. V vi^i čin je napredovalo 315 rezervnih starešin, Milana Sepetavca pa so povišali v rezervnega podpolkovnika. M. JARANOVIC Dragan Kostić: V TABORIŠČU - Nova Pazova, osnovna šola H. D. Vukasović“ iz razreda likovnega pedagoga L. Celikovič — Slika je z razstave II. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. Razstavo so zanidi izrednega zanimanja podaljšali do konca marca 1972. 4 DOLENJSKI LIST št. 1 (1136) — 6. januarja 1972 če ni tožnika, ni sodnika če je davčna uprava brez inšpektorja, ni misliti, da bi lahko učinkovito odkrivali bogatenje, šuš-mar je in utajevalce davkov, pa četudi resolucije to zahtevajo V metlici občini je letos 70 odst. odmerjenih pridevkov izterjanih, smo pa na pr^u novega leta. Med 1366 kmečkimi zavezanci davkov znaša skupna obremenitev s prispevkom za zdravstveno varstvo, katastrsko takso, krajevnim samoprispevkom in pavšalno od-meijeno skočnico 1,253.458 din. Pri 114 obrtnikih v občini, ki imajo po davčni evidenci okrog 2,5 milijona din dohodkov in malo nad 800.000 din davkov, je doslej plačanih le polovico obveznosti. l^tos so poslali davčnim zaostan-k^jein 500 opominov, izdanih je bilo 256 odločb o prisilni izterjavi, od tega 232 za zasego osebnih do- r' Primarij dr. Adolf Špiler Kiuta in dolgotrajna bolezen je ob koncu novoletnih praznikov do kraja izmučila primarga dr. Adolfa Špilerja, direktorja zdravstvenega doma v Novem mestu. Njemu, ki je tolikim pomagal v bolezni in jim rešil življenje, e bolehen 'je lani pozimi enje, ni bilo pomoči. praznov^ komaj 50 let življei^a Takrat je lahko nazadnje občutil, kako velik je krog ljudi, ki so ga cenili in ga imeli radi. Primarij dr. Spiler je prišel v Novo mesto za novo leto 1954, že dve leti zatem pa je postal upravnik ustanove, ki jo je u^ešno vodil skoro 18 let. Njegova zasluga je, da je iz majhne zdravstvene enote nastal velik in ugleden zavod. Dolga leta je dr. Spiler čezmerno razdajal svoje moči, kar mu je tudi izpodkopalo zdravje. V neprestanem garanju v ambulantah, na hišnih obiskih in kot direktor ni poznal počitka. Njegova dejavnost je segala tudi na zdravstvenopro svetno in' družbenopolitično področje, prav tako pa ima načrtovani razvoj zdravstvene službe na Dolenjskem njegov osebni pečat. 2al ni dočakal novega zdrav-.stvenega doma v Novem mestu, kar si je poklicno najbolj želel. S prim^em dr. Spilerjem smo izgubili ne le direktorja ustanove, strokovnjaka' in požrtvovalnega zdravstven^a delavca, temveč človeka, ki se je ph^ubil tisočem dolenjskih bolnikov. Zlasti ti ga bodo ohranili v najlepšem ^minu. -k M .J hodkov in 14 za rubež premičnin. Po republiškem zakonu in občinskem odloku je možnih 6 vrst davčnih olajšaav, ki so dale skupno že za 82.376 din odpisov. Davčna služba je s pristojnimi organi vred obravnavala tudi 66 prošenj za davčne odpise, toda le 41 je bilo odobrenih, 25 pa zavrnjenih. Vse to sodi v redni tek dela, toda kako je z utajami davkov in tovrst-niki prekrški? Izrečene so bile štiri mandatne kazni zaradi nedoslednega vodenja poslovnih knjig, sodniku za prekrške pa bodo dali dva predloga v obravnavo. Eden kaže na davčno utajo, drugi na izmikanje plačevanja obveznosti. V zvezi z večjirni utajami obravnavajo tri „ptičke vendar je postopek dolgotrajen, zapleten in nehvaležen. Razlog, da davčna uprava ni bolj učinkovita, kot je, je v premajhnem številu kadra, zlasti strokovnega. Sedanji uslužbenci vsega dela ne zmorejo. Odkar je šel drugam še edini davčni inšpektor in je delovno mesto nezasedeno, zlasti ni mogoče pričakovati ostrejšega vetra pri odkrivanju prekrškov. Prvoborci Titu 30. decembra je sekretar komiteja občinske konference ZK Krško Milan Ravbar priredil tovariško srečanje prvoborcem iz krške občine. Srečanja sta se razen 10 prvoborcev udeležila še predsednik občinske skupščine Jože Radej in predsednik občinske konference SZDL Lojze Stih. S srečanja so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu, v kateri obljubljajo, da se bodo še naprej borili za bratstvo in enotnost in za vse tiste cUje, ki so si jih postavili v revoluciji. Pogojno Ivanjsku Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu in pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča je bil Jože Ivanjšek, zaposlen na železniški postaji v Krškem, 28. decembra obsojen na 7 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Obtožen je bil, da je letos 6. julija v hlevu z vilami nevarno poškodoval svojega očima Karla Cerjaka iz Starega gradu pri Krškem. Očim je na razpravi prosil za milo kazen, oba pa sta poudarila, da je zdaj med njima qjet vse v redu. Škode za 7000 din Osebni avto in avtobus sta trčila 1. januarja ob 16.10 v Starem Logu pri Kočevju. Škode je za okoli 7.000 din. Osebni avto je vozil Božidar Papež iz Ljubljane, avtobus pa Ivan Lipovec iz Kočevja. Po preizkusu z alkotestom so ugotovili, da sta bila voznika trezna. Gotovo je nesreči botrovala tudi slaba cesta, saj zaviranje ni pomagalo. Leta 1958 v Gazi. Generabii sekretat OZN Dag HammerskjoeU in komandant enot OZN general Burns se rokuje z Jožetom Ožboltom , komandantom jugoslovanskega odreda sil OZN na Sinaju 50 let generala Jožeta Ožbolta Z junaštvom in marljivostjo od gozdnega delavca do generala 4. januarja jc praznoval 50-letnico Jože Ožbolt, generalmajor in narodni heroj, rojen v Belici v kočevski občini. Pred vojno je delal skupaj z očetom kot gozdni delavec po raznih krajih države. Ob začetku vojno je prišel domov in se vključil v aktiv OF v Osilnici. Zbiral je orožje za partizane, hrano, opremo in drugo ter sodeloval v diverzantskih akcijah. Poleti 1942 je odšel v parti^^ne. Najprej je bil v kočevskem odredu, nato v Šercerjevi, Ljubljanski in Vlil. brigadi. Od borca je postopno napredoval vse do komandanta VIII. brigade. S^odeloval je v mnogih težkih bojih. V štirih je bil tudi ranjen. Skupno je dobil v partizanih k^ 17 ran. Čeprav je bil tudi na vodibiih položajih, je pogosto jurišal na sovražne utrdbe in oporišča s puško-mitraljezom in bombami. Za junaška dejanja v vojni je bil 27. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja. Kasneje je študiral na raznih vojaških šolah in akademijah ter 1967 napredoval v generalmajorja. S svojo JLA—učencem Tridesetletni jubilej ustanovitve JLA so letos prav svečano proslavili na metliški osnovni šoli. 21. decembra sta jo namreč obiskala generahii major Jukič in belokranjski rojak polkovnik Klemenčič, oba iz komande ljubljanske vojne oblasti. Visoka gosta sta prisostvovala šolski akademiji, nato pa sta v imenu JLA podarila metliški osnovni šoli televizor, šoli v Podzemlju magnetofon in šoli na Suhorju gramofon. Obenem je dobilo 20 učencev knjižne nagrade za naj bohše spise na temo „Svoboda 1971“, to je za spise o letošnjih jesenskih manevrih in vlogi naše armade. Tri najboljše sestavke so napisali: Tatjana Mihelčič (8. r.), Jožica Slane (7. r.) in Matjaž Rus (5. r.). V NO'VO PROiRAČUNSKO^ LETO BREIZ UTVAR Globlje v blagajno Dodatno proračunsko breme: prispevek občine za zdravstveno varstvo kmetov in kmečke pokojnine ter vračanje dolga za nove šole Stefan Seničar, načelnik' oddelka za finance pri novomeški občinski skupščini, še ne ve, kako bi gledal na novo proračunsko leto: optimistično ali črnogledo. „Nič še ne morem povedati, kolikšni bodo dohodki in izdatki, ker takega izračuna še nismo naredili. Tega ludi še nismo mogli: republika Je pravkar prejela svoje linančne 'pte^iK, občina pa inia do,konca febr^iarja čas, da z njimi,uskladi svoje (JavSie in druge odloke. Zdaj tudi še ne irio-' rem povedati, kako bo deloval novi davčni sistem, ki je prinesel nekaj bistvenih sprememb.“ enoto je sodeloval tudi na nedavnih manevrih „Svoboda 71“. Ob srečanju z Abrahamom mu njegovi prijatelji in znanci čestitajo in mu žele še mnogo zdravih, zadovoljnih in uspešnih let. ^ ^ »JUTRANJKA«: brez nestrpnosti! Delavski svet ,,Jutranjke“ iz Sevnice nam je 28. 12. 1971 poslal skoraj 7 strani dolgo pismo, glede katerega zahteva, da ga mora naš tednik v celoti objaviti, ker „delavski svet podjetja želi, da bo tudi javnost enkrat pravilno obveščena." 31. 12. 1971 smo dobili od republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije stališča predsedstva RS ZSS z dne 29. 12. 1971, s katerimi vodstvo slovenskih sindikatov seznanja delavski svet „Jutranjke”. Zaradi pomanjkanja prostora nikakor ne moremo objaviti „Ocene dogodkov okrog predloga pravilnika o pravicah iz minulega dela,“ ki nam ga je poslala „Jutranjka" 28. decembra lani. Vsa v tem pismu obrazložena stališča do znanih dogodkov so bila v pretekih tednih oa željo direktorja in predsednSta KS „Jutranjke" že objavljena v našem listu. Prihodnji teden bomo kljub skrčenemu obsegu časnika vendarle poskusili predstaviti javnosti vsaj bistveni del stališč vodstva slovenskih sindikatov v zadevi, ki je v Sevnici in izven nje prožila tol^o govoric, pisanja, ugibanj, pa tudi dvomov. UREDNIŠTVO LISTA Nagrade »10-letnikom« Novoletno proslavo in podelitev nagrad ter priznanj delavcem, ki že 10 let delajo v tovarni zdravil KRKA, so 28. decembra popestrili tudi recitatorji, glasbeniki in pevci Krkin^a kulturno-umetniškega društva. ^ predtem pa je delavce in jubilante pozdravil generalni direktor Boris Andrijanič. sp> dodatnih 1,5 milijona din. Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: »Dolenjski list« Pritožba Štefan Seničar: Novi predpisi Zanesljivo pa načelnik Seničar že ve, da bodo nekatere nove obveznosti težko breme za proračun. Tako bo morala občina odšteti 690.000 din za to, da bodo lahko pravice kmetov iz zdravstvenega varstva izenačene z delavdcimi, pričevati z^ kmečke pokojnine (koliko, še ne vedo), v letu 1972 pa bo treba začeti odplačevati tudi posojilo za obe novi novomeški šoli in škocjansko osnovno šolo ter bo skupni obrok 5 milijonov din (približno sedmina proračuna). Seničar trdi, da tokrat v občinskem proračunu zanesljivo ne b^o denarja za nove investicije. Ob tem omejitev potrošnje v novem proračunskem letu še ni znana. Vse to bo kajpak vplivilo na to, koliko bodo dobili dotirani. Kaže, d^ v novem letu 'ne bo toliko denarja, da bi lahko stoodstotno uresničili samoupravne ^orazume. Tako pa je bilo že v letu 1971. Ce bi hotela na primer občinska uprava lani uveljaviti tak »orazum, bi potrebovala Črnomaljski filatelisti so ob 30-letnici vstaje in v počastitev praznika JLA organizirali dvodnevno razstavo znamk in fotografij v prostorih kluba upokojencev v Črnomlju. Vabila smo razposlali tudi š lam in črnomaljski garniziji, narisali pa tudi nekaj lepakov in z vsem optimizmom čakali na obiskovalce. Dva dni pred našo razstavo sem si ogledal novomeško razstavo „Od vstaje do osvoboditve”. Videl sem zelo veliko mladine, ki je celo čakala na cesti, da bi prišla na vrsto za ogled. In kako je bilo v Črnomlju? Ugotovili smo, da pisarniška oblast na šolah ni razumela naše prošnje, da bi obvestilo o razstavi prečitali po razredih. Tudi garniziji v Črnomlju sporočamo, da ni prišel na razstavo niti en vojak. Vzrok za slab obisk je tudi ta, da so te vrste kulturnega izživljanja zamrle zaradi drugačne zabave, ki jo pozna dandanašnji svet. IVAN PIRNAT ______________________________ KRKA ZMAGALA V BREŽICAH V počastitev 30. obletnice JLA je bil v Brežicah odigran tradicionalni namiznoteniški turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Vrstni red: Krka (Simčič, Žabkar, Klemenčič); JLA I (Vujičič, Tošič, Komarica); JLA II (Gajič, Milovanovič, Smiljanič) in Brežice (Šetinc, Gligič, Kromščik). Rezultati: Krka : Brežice 5:2, JLA I : JLA II 5:1, JLA I : Krka 1:5, Brežice : JLA II 3:5. A. S. Otrokom obutev, odraslim odeje Iz denarja, ki ga je občinski odbor Rdečega k^a v Brežicah nakazal osnovnim šolam ob izteku Starega leta.^odo ponekod kupili revnim učencem obleko in obutev, drugod, na primer v Mrzlavi vasi, pa ga bodo uporabili za nakup zvezkov in drugih šolskih potrebščin, ki jih bodo sproti delili najpotrebnejšim. Rdeči križ je pričeval šolam 3860 dinarjev, za ostarele in bolne pa je razen volnenih odej in rjuh dodal še 2500 dinarjev. Socialne podpirance in osamljene ter onemogle občane so člani Rdečega križa obiskovali v tednu pred novoletnimi prazniki, jim želeli zdravja in zadovoljstva ter jih presenetili tudi s priboljškom. Obdarovanci so se najbolj razveselili zimskih odej, saj se mnogim poslej ne bo treba več pokrivati s plašči in jopicami. J.T. In nagnila se je na mu-u m jokala, da bi se bil moral kamen omečiti. »,Le tiho bodi, Nežika,“ sem rekel, »le jokaj ne, vse bom tako zapisal.** In res sem tudi zapisal in lepo zapisal in potem sva zapečatila in odposlala v mesto na go^oda Erazma, Erazma ... Priimek mi je pa že ušel iz glave. Ali odgovora ni bilo. Prišla je zima, padel je sneg, ali odgovora še ni bilo. Gospod Erazem je ostal v mestu in ni odpisal. Dekle pa je ginilo, da je bilo videti, in vsi smo dejali: TjaJe okoli novega leta, ko pride huda zima, jo bo vzelo. 4 in zbolela je res m legia, tako da smo se vsi zanjo bali in nas je skrbelo. Ali pomlad jo je ozdravila, in ko so se drevesa razcvela in so po vrtovih pognali podledci, je tudi Nežika vst^a. Bila je kot senca, tako tenka je bila in bleda. Bilo je sila lepo vreme in žita so dobro kazala. L»usiucrat sem dobil Nežiko pri studencu pod hišo. Sedela je na tratini in venomer gledala tja čez hribe, kakor da bi več pri nas biti ne hotela. Mnogokrat sem ji dejal: „Žival,“ sem dejal, „uboga žival, ne bodi taka, ne bodi! Na svetu vse mine. Nastron,“ sem dejal, „raste in cvete nekaj časa na strehi, potem ga pa sneg zdrgne iz mahu in ni ga več.“ Pa zastonj sem jo tolažil. Neki dan je prišel po stezi iz doline gospod Erazem. Počasi je šel in peljal s seboj žensko, mlado in zalo. Bila je go^o^a stvarca. Vsa v nekakih špicah in tančicah, čez pas pa bi jo bil ob segel s svojim palcem in žugalcem in tisti drobni obrazek bijibil jaz prav lahko pokril s svojo dlanjo, in bilo mi je vsak trenutek, da mora to živalco sapa odnesti v dolino. Obraza pa ni bilo drugega kot dvoje velikih oči, ali gledalo je tako lepo in rahlo in smejalo seje tudi. Smejalo pa ves čas. Šla sta počasi, tu pa tam obstala in gledala v dol in tja proti fabriki, kjer se je kadilo visoko proti nebu. Nežika pa je vstala in hotela bežati. Prijel sem jo za roko; niora ostati, sem si mislil, da se skaže, kar je. Prišla sta k nama. „Tu je tisti studenec, srček,“ je dejd go^od Erazem, „o katerem sem ti pravil.“ Zagledal je naju in nekoliko osupnil. „Ti si, Nežika? “ je dejal nekako boječe ter pogledal po strani, kjer je stala ona stvarca in začudeno zrla na nas. „Ti si, Nežika,“ je dejal, „ali se še nisi omožila? “ „Ne je zdihnila in čutil sem, kako oa se ji je tresla roka v moji. Meni pa se je ogrelo srce in stopil sem pred njega. „Tako se ne govori,“ sem dejal, „t^o se ne govori! Če se obetajo poprej dekletu zlati gradovi, če se hodi pod njeno okno in če se ji pravi vse, kar je sladkega, da se zmede ,žival*, ki sveta ne pozna, in da je zmešana vsa, tako se ne govori! Če se dekletu vzame mir in dobro ime, da ima žalostno domačijo, da zboli za smrt in da je le čudež, da še živi in lazi kot senca, še podoba prejšnje ne, tako se ne govori!** In prav pred njega sem stopil in uprl je oči v tla. ,JCaj je treba druge voditi todi? “ in pogledal sem proti oni, ki je stala na strani, „če se Je tej vse obljubilo in obljubilo? ** „O, naj le gre!“ je ihtela Nežika in se zgrudila v kolena, „naj le gre, jaz pa tudi ne maram zanj, za vse svetnike ne! In solze je točila in jokala na glas. Gospod Enizem pa je bil osupel; ali tista stvarca, tista drobna „živalca** je stopila k Nežiki in se sklonila k nji in vzela belo rutico (s špicami obrobljeno) in ji brisala oči in ji govorila tako k srcu, da bi se bil tudi jaz kmalu zjokal. „Ali sem ga prosila, naj hodi za mano, ali sem ga prosila, naj me ima rad? Moj bog! Naj le gre, zdaj ga nočem, naj me pustf pri miru, kakor ga bom jaz pustila.** Še več takega je tarnala uboga Nežika. Vzdignil sem jo in peljal v očetovo hišo, in šla je z nama tudi spremljevalka gospoda Erazma, in začudila se je vsa vas nad tem drobnim metuljem, kakor ga ni bilo ne prej ne slej v vasi. Gospod Erazem pa je ostal sam pri studencu in tiho je menda odšel v dolino. Ali izgubil je nevesto; še tisto popoldne se je odpeljala in ni je več m el. 5 Kaj vam čem še povedati? Nekdaj popoldne je sijalo sonce v mojo kočo, tja na mizo, razjedeno od črvov, in muhe so se podle v njegovih žarkih in so rade živele. Nekaj nije dobro delo pri srcu in tudi vesel sem bU. Kar se odpro duri in vstopil je gosq)od Erazem in žalosten je bil videti. Dejal mi je, da naj grem po Nežiko. Dal mi je bil takrat nekaj petič. Dolgo sem jih hranil. Ali ono leto, ko sem kupil to kozo, ki jo imam zdaj, sem jih pa le moral izmenjati. Šel sem res po dekleta in sem ji dejal, da jo nekdo čaka gori pri meni. In šla je. Pri meni sem ji pa dejal: „Le pojdi noter, takoj pridem.“ In šla je noter. Ostal sem precej časa zunaj; dejal sem: ta dva si imata gotovo mnogo pripovedovati. Ko mije pa le predolgo bilo, sem šel k njima. In oba sta stala tam pri oknu in objela ga je bila krog vratu in glavo mu je bila položila na prsi in od veselja je jokala. In videla me nista in spet sem zaprl duri in zunaj ostal. Kar je bilo potem, vse veste. Vzel jo je v mesto, dal jo učiti vsega hudiija, gosposko jo oblekel, jo navadil gosposki hoditi in potem jo je vzel za ženo in rad jo menda ima. Jaz pa vam povem, bolje bi bila naredila, če bi bila ostala med nami. Lejte, vse te lepe reči Holekove so se prodale in prišle v tuje roke. In Nežika, ali ni takšna, da bi jo čez pas ob segel s palcem in žugavcem in da bi ji obraz pokril z dlanjo prav lahko? Tak je ta gosposki svet! Zdaj pa, če mi ga plačate še poli-ček, vam bom hvdežen; potlej bom pa šel, ker jutri moram zgodaj gnati na pašo. Povem vam, vaški kravar biti ni prelahko! Bog se nas usmili, usmili! Vidite, takole je bilo in tako je naše ^ življenje kakor tale poliček. Če je napolnjen, sem vesel, da je poln, in ga bom pil; žalosten pa, da bo spet prazen. Če je pa prazen, je žalost, da je prazen, in veselje, da bo spet poln, poln. Takole je naše življenje! Pa žalost pa veselje vkupLTako vam pra- vmi! KONEC Z DEDEK MRAZ V GORJANCIH - Dedek Mraz je tudi letos obijal učence v hribovski vasi Brezje v Goijancih. Tja so ga poslali delavci podje^ Elektro Celje—enota Krško, ki imajo nad to šolo pokroviteljstvo. Foto tedna — nagrada 100 dinaijev, dikal Franc Pavkovič — Sevnica. Nepoboljšljivi Novinarji Dolenjskega lista smo nepoboljšljivi - kar se številk tiče. Tako smo imeli v zadnji lanski številki, ki je izšla 30. decembra, kar dve krepki napaki Prvič: v bodici „V vsakem primeru - zamera^ je zapisano, naj bi v Sevnici obrtniki prispevali po 20 tisočakov na zaposlenega. Kajpak bi bUo to tudi za obrtnike prehudo - prispevali naj bi po 200 dinarjev. Drugič: v zapisu ,J*rvak slovenskih uvoznikov" smo zapisali, da je bila lanska prot-vodnja v IMV po oceni vredna 555 milijonov dinarjev, za kar bi lahko kupili nič več in nič ^nanj kot 16 mU^onov avtomobilov austin 1300. Deljenje je bilo oč'tno pretežko breme: za ta denar bi lahko kupili 16 tisoč avtomobilov! Avtorja obeh napak sta bila mimo samokritike deležna tudi finančne kazni... Henčkov »meh« dobro gre Priljub^eni dolenjski ljudski glasbenik Henček Burkat je pred tedni izdal eno svojih* najboljših plošč, ki nosi naslov „STARI MEH“. Za ploščo je v Novem mestu veliko zanimanja, saj so samo v Mladinski knjigi prodali 300 teh velikih plošč. Henček Burkat nam je povedal, da je zek) vesel nove plošče, saj je po oceni strokovnjakov ena njegovih najboljših. Čeprav se je okoli novega leta sneg večkrat ponujal, ni napravfl večje zmede. Kljub vsemu pa so delavci novomeškega Komunal-, nega podjela skrbno posipavali polžka mesta, tako da ni prišlo do nesreč. (Foto: J. Pezelj) MODRO KOLO V NEZNANO Marjan Poglajen je 28. decembra prijavil, da so mu prejšnji večer ukradli kolo modre barve, vredno 350 dinarjev. Poglajen, ki je doma iz Potočne vasi, je pustil kolo pred blagovnico na novomeškem Glavnem trgu. POLNOČNA KAVBOJA Okrog polnoči je bila 28. decembra ura, ko sta Jože Ljubi in Franc Rajer iz Ždinje vasi dobila občutek, da sta kavboja z Divjega zahoda. V Pugljevi gostilni v Zdinji vasi sta se lotila Janka Rebe iz Novega mesta. Sk)veča pretepača sta uporabljala tudi stole, in to tako vešče, da sta jih kar šest zlomila. Rebo sta poškodovala po glavi, ,4cavboja“ pa so prijavili javnemu tožilcu. ALKOHOL V GLAVI Novomeški miličniki so morali pridržati do iztreznitve Franca Sta-nišo z Vrha pri Ljubnem, ker se je 28. decembra zvečer nespodobno obnašal in nadlegoval goste v Metro-polovi ekspresni restavraciji v Novem mestu. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške. Preveč alkohola v glavi! Veselo novo leto (Veselo) srečno novo leto! So gotovi časi v življenju človeškem, katere je starodavna navada nekako posebno odlikovda, posvetila, nekako nad navadne povzdignila. Taki so pri posameznem človeku rojstni dan, god, obletnica — pri vseh novo leto. Ob tacih časih si prijatelji voščijo srečo, si častitajo znanci; ob tacih trenutkih se poklanjajo vi^im izrazujoč čutila vdanosti, ^štovanja, ljubezni. — Naše „Novrce“ imajo stotine znancev, prgateljev, podpornikov v nižjih in vi^ih stanovih, tu in onostran širo-k^a moija. Prgetna dolžnost mije, da zakličejo danes — novega leta dan — vsem tem znancem prav prisrčno: „Srečno, veselo novo leto!“ (Božični prazniki) Božične praznike so obhajale mirno vse avstrijske stranke in tudi na političnem obnebji je bil mir, posebno pa, ker je imel državni zbor svoje počitnice. (Ruski) proračun za leto 1892. bode vsled lakote in pomanjkanja za 100 milijonov rubljev imel manj dohodkov. (Danski) kralj je zbolel in boje se, da bode mož umrl. Novejši listi poročajo, da je na lovu bil po nesreči obstreljen. (Nameščenje) Namesto vpokojenega nadkomisarja g. Pajniča nameščen je v Novo Mesto za finančnega komisarja gosp. J. Pfeifer, naš rojak. Čestitamo! (Dolenjski S o k o 1) ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 2. januarja ob 8. uri zvoćer v prostorih narodne Čitalnice. Spored: ^BgiOVlcA PKfDSRAD Približna skica prvih prask in kasnejšega boja med Predgrajci in Cepljanci. Seveda skica ne odgo^ resnici manjše kot Predgrad, na' ^ici pa so prikazane večje itd.). Zelo veijetno tudi narisane smeri ^ do pičice natančne. Naj nam tega ne eni ne drugi ne zamerijo, ker skica in zapis nimata namena zap( kol&or se da vemo prikazati dejanski potdc bojev. Štirje hudo ranjeni, med njimi tudi ujetnik, s katerim niso ravnali po doli je« o vojnih ujetnikih — V bojih sodelovalo staro in mlado — Miličniki so 63 let, prijavili sodniku za prekrške in javnemu tož' Prve „pradce“ med obema stranemp so se začele 18. decembra kasno zvečer v gostilni Toiber na Brezovici, ko so Predgrajci zmerjali Cepljance in razbrali kozarce ter steklenice. Ko sta 19. decembra okoU 1. ure zjutraj hotela dva mladinca iz Cepelj domov, soju Predgrajci prestregli in napadli, vendar sta pobegnfla. 1. Nagovor predsednika; poročilo tajnikovo, 2. poročilo blagajnikovo, 3. poročilo pregledovalcev računov, 4. volitev odbora, 5. volitev pregledovalcev računov, 6. slučajni nasveti. (V odbor) novomeške Citalnfce izvoljeni so go^odje: Dr. Jak Schegula, predsednikom; dr. Albin Poznik, podpredsednikom; dr. Fran Poček, tajnikom; Lovro Verbič, blagajnikom; Anton Burgar, knjižničaijem; Ivan Krajec, dr. Stefan Kraut, Ivan Mechora, Otmar Skale, Simon pl. Sladovič, dr. Drag Slane, Matevž Suhač in Ivan Škerlj, odbornikom. (Lep m 11 n j na valčke na Krki v Mačkovcu napravil je grajščak v Bajnofu g. Germ. Mlin je jako lep ter melje velike množine moke jako fino, stal pa je tudi lepe tisočake inje prvi mlin na valčke pri nas na Dolenjskem. Vnanjim ku-povalcem priporočamo lepe izdelke tega mlina, da se Q njih prepričajo. (P o ž a r) V noči dne 26. dec. nastal je v Skrjančah pri posestniku Mrvaiju ogenj, ter mu upepelil novo šupo in kozolec, v katerem so se nahajale večje zdoge ježic, suhih hrušek, lanu, ovsa in drugih stvari. Skoda je velika, kajti nakopičeno blago imelo bi se ravnokar dalje odposlati. Govorica je, da je zažgala zlobna roka. — Tukajšnja požarna bramba odšla je urno na mesto požara, toda zaradi pomanjkanja vode ni mogla opraviti veliko. Se v nedeljo jutro valil se je črn dim proti nebu. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1, januarja 1892) Pogumni Predgrajci so nato poizkušali prevrniti neki avto, vendar jim ni uspelo. Potem so nagnali iz gostilne vse Cepljance. Cepljanci so se umaknili pred premočnim „sovražnikom”. V domači vasi so uredili svoje vrste, okrepili moči, se oborožili s koli in po vseh izkušnjah takega vojskovanja pr^ra-vili zasedo. Manjši dve skupinici domačinov sta zavzeli položaje na za* četku vasi (iz smeri Brezovice) in v sredini, močnejša pa na koncu vasi (bliže Predgradu), da bi „sovražnikom" preprečila umik proti domačim mejam. Izvidnik se ni vrnil Vendar tudi Predgrajci niso zaman poslušali predavanj o splošnem' ljudskem odporu, taktiki vojskovanja in napeto ^remljali manevrov. Niso se spustili v past kot neumni kozli, ampak so poslali naprej izvidnico, in sicer Jožeta Vajsa iz Jelenje vasi, ki je imel moped. Dali so mu nalogo, naj pride poročat, če bo naletel na zasedo Craljancev. Vendar so se Cepljanci takoj prilagodili novemu položaju. Izvidnika je pustila mimo prva zaseda, nato Se druga, šele pri tre^i so ga kresnili s kolom po glavi. Predgrajci so na izvidnika zaman čakali. Zato so metiili, da je položaj „čist“, da izvidnik ni naletel na Cepljance, saj bi se sicer moral vrniti in jih obvestiti o zasedi. Torej: Predgrajci so bili zmotno prepričani, da zasede ni, da jih nihče ne čaka. Zrastel jim je greben. Sli so skozi Ceplje - prva zaseda jih je spet spustila mimo! - in vpili: - Kje ste, Cepljanci!?- - Pridite ven! - Cvikate! - Ste j6 stisnili! Zas^a je uspela Predgrajci so šli po skupinah, zate je prva zaseda Cepljancev počakala da so šle vse skupine mimo, ko pa so prišli sredi vasi, je začelo padati.. V ^lošnem pretepu sta bila hudo poškodovana Predgrajca Miha Majerle in Ivan Stefane, ki pa jima je kljub temu z ostalimi Predgrajci uspelo pobegniti. Cepljanci so ujeli le Petra Koprivca in ga tako močno pretepli - ni znano, če med pretepom ali po njem - da je s hudo poškodovano glavo obležal nezavesten. Predgrajci so po „umiku“ spet uredili vrste, se prešteli in ugotovili, da eden manjka. Vrnili so se v Ceplje po Koprivca, vendar so jih Cep-ijanci „pognali nazaj*’. Nato so Cepljanci prenesli ranjenca v Kuretovo hišo in mu nudili prvo pomoč. Kasneje sta ga dva Cepljanca z avtom zt^jeljala domov v Predgrad. ■ V splošnem pretepu tudi Cepljanci niso ostali brez izgub. Z zlomljeno ključnico se je moral umakniti iz boja 49-letni Jože Matjašec. Seveda nihče ne ve, kdo ga je težko ranil: morda sovražniki, morda pa po nesreči tudi kdo iz lastnih vrst. Analiza boja Prvo analizo boja v Cepljah so na podlagi zaslišanja ranjenih, pogrešanih in udeleženih „borcev" napravili pred kratkim kočevski miličniki. Tudi ti so razdelili udeležence boja v dve skupini: - prvo, 8 mladincev iz Predgrada in okolice, starih od 16 do 26 let, so predlagali za kaznovanje sodniku za prekrše; - drugo, 11 borcev iz Cepelj in okolice, starih od. 18 do 63 let, pa so zaradi suma, da so hudo poškodovali tri Predgrajce, predali občinskemu javnemu tožilstvu. Oba, tako sodnik za prekrške k® javni tožilec bosta prav gotovo strO' kovno presodila pravilnost vojašk® postopkov te in one strani in skrbela borcem primerna „odlikov« nja“. Ob zaključku naj ponovno p® udarimo, da je bil starostni šesta’ IZNAJDI Zakaj n/lurov Podplate čevljev je v Kočevju je že dober mesec po ledica, posebno huda pa je bila 29 decembra. Kočevska KOMUNAU ne skrbi niti približno primemo posipanje proti poledici. Vrtnar Rudi Murovič pa je ^ splošno začudenje občanov hodil P*” gladki cesti, kot da je kopna. 0^ čani, ki so ga srečevali in komaj vili ravnotežje po gladkem ledu, s'’ ga spraševali, zakaj mu ne drsi. — Kaj niste slišali reklame, daj* treba avtomobilske gume ob po*^ dici poškropiti z „gumisom“, da i'' (Nadaljevanje s 1. strani) mogli iz garaže, ker je pokvarjena. Tudi pene niso imeli, masko pa je imel po pr^ovedi sosedov samo en gasilec. Ko so videli, da brežiški gasilci požaru niso kos, ko klicali aerodrom. Gasilci cerkljanske garnizije Dojenčki — mladi varčevalci! Po stari navadi je Dolenjski list obdaril tudi letošnja prva novorojenčka. Vanesa Švajger iz Loke o2, p. Črnomelj, in Ma-tejka Sušin iz Brežic sta dobili vsaka hranilno knjižico z vpisano vezano vlogo za 200 dinaijev. Letos smo naredili tudi izjemo: prva dvojčka v novem letu, kii hčerka Ina, vnukinja Sandra in stai> mati. V dveh sobah je pohištvo popolnoma zgorelo, v ^^nici Angela id, Slavke pa tudi obleka. Gasilci so rC" šili eno od gornjfli sob in pohištvo \ pritličnih prostorih. Angela Gatta ^ odpeljali v bolnišnico; pri gašenj* mu je padla na glavo opeka in g* V NOfVOMElŠKI POIRODNISNICI: In prva je bila Vanesa Prva mamica letos: Tončka Švajger, ki bo prihodnje dni stara 25 let, iz Črnomlja (Nadaljevanje s 1. strani) - Zakaj Vanesa? To se ne sliši prav nič slovensko. „Ne vem,“ zmigne utrujeno-veselo z rameni, ,jnoževe sestre in bratje so tako hoteli Torej bo Va-nesa,“ pove preprosto gospodinja, ki bo 21. januarja stara 25 let. - Ali mož že ve za punčko? „O, ve, takoj so vprašali po tele-fonu,“ se ji zaiskre oči. ,,Veste, želeli smo punčko, ko fanta že imamo pri hiši.. “ Zadnja v starem letu je rodila fantka Jožica Turk, nekaj po 14. uri, druga letos je bila Andreja Trampuš, ki je prav tako rodUa fanta. Dežurni zdravnik je bil predstojnik porodniško-ginekološkega oddelka dr. Ljubo Kretič, v soboto dopoldne pa so delale še: Zdenka Kaplan, Andreja Šinigoj, Toni Kolenc, Zlata Kramar, Anica Kotnik in Justi Medle. V porodnišnici je bilo lani 1657 porodov in 1678 otrok, med njimi 800 deklic. 2I-krat so zajokali dvojčki. J. SPLICHAL f 16. Stopila sta bližje naša ^ lipe in se klonila k visoko proiC tem pa je ostro zazvonil zvonec na ukaz dvignile repe in se tekoči trak za seboj... Žal, očedile so se kar po stranišče, kot bi človek to tu^ n ^miK.čepIjancev' —/«— ^ pohoef ft^gncijccv uiniK n------------- razmeijem (Čeplje so v -r'MOV, zased, bojev in umikov niso i!‘4jati ne te ne one strani, pač pa le ilih »ženevske konvenci-9 borcev, starih od 16 do :u »,borcCT“ zelo pester, vsekakor bolj Kot pri kandidiranju za odbornike in poslance. Sicer res vmes ni bilo žensk (vsaj na ^isku za kaznovanje jih ni), vendar taka praksa tudi sicer v glavnem prevladuje v našem druž-beno-političnem življenju. Vojni dopisnik DAKO rvi OBČAN ni drselo? oškropil z »gumisom« drsi? - je odgovaijal Murovič. ~ Seveda smo. In potem? . 7 Jaz sem poškropil podpla-Cevljev in zdaj mi ne drsi! Vendar je po nekaj što metrih acelo tudi Muroviča zanašati, da je iigotovil: ~ Kaže, da je „gumis“ začel že popuščati! se morajo kočevski občani ajti na razne načine, ker nihče ?^g ne poskrbi, da bi bili pločniki uUce kopni ter brez ledu. P-c ... Ker pač živimo v takem času, da vsi prerokujejo - od' čarovnic, ki z dlani uganejo prihodnost, do Bijedica, ki t inflacije ugotovi razvrednotenje dinarja, prerokujem še jaz - za leto 1972: ... Vinka Jurkasa, brežiškega župana, so pred kratkim obstrelili s šibrami lovci, s prošnjami za denar ga bodo to leto „pwračunski potrošniki^... ... Metliški komunisti bodo tudi to leto mislili, da je pranje lastnega umazanega perila najpomembnejša zadeva na svetu! ... Janez Šegedin, ki vrti filme v novomeškem potujočem kinu, jih bo tudi letos vrtel ali pa ne - kakor bo kozarec hotel... ... Miha Hrovatič, direktor Dominvesta, bo v zlato kovan -urbanistični program občine bo končno narejen! .. . Hotele v Novem mestu bodo gradili Šolski center za gostinstvo, hotel Grad Otočec in Gorjanci - večinoma na papirju! ... Inž. Janez Gačnik, inž. Jože Tanko in inž. Slavko Nemanič, direktorji metliške, novomeške in trebanjske kmety-ske zadruge, bodo glavni pobor-niki ročnega poljedelstva - ker so traktorji predragi... ... Ivo Novšak, direktor Dolenjske banke in hranilnice, bo še naprej v težavah: dinar tudi letos ne bo postal marka! ehe nad glavo poškodovala, da so ga morali za- drzatitam. Soseda Angelca in Edo Verstov-sta prepričana, da bi vse stano-''anjske prostore lahko pogasili, če Matejka, prva (Nadaljevanje s 1. strani) hitoo po porodu so napovedi še preuranjene. Poglavitno je, da sta Obe zdravi in da je bflo vse skupaj tako hitro mimo. V brežiški bolnišnici se je lani rodilo 799 otrok, od tega 415 dečkov •n 385 deklic. Dvojčkov je bilo osem. Na novo leto so bili trije po-rodi. Takoj za Matejko Sušinovo so Pnsli na svet dvojčki, dva dečka. Kodjla ju je 21-letna Marija Petrišič s aremiča pri Krškem. J. TEPPEV bi bili imeli na začetku dovolj vode. Z njo bi zalili klet in preprečili ognju vdor v gornje sobe. V takem položaju dobra volja brežiških fan-toVj ki so prišli gasit, ni pomagala. Žalostno, a resnično. Nekdo je gotovo odgovoren za to, da društva nimajo niti najpotrebnejše opreme. Občinska skupščina bo morala bolje opremiti mestno gasilsko društvo, saj se vsako varčevanje v takih primerih lahko zelo maščuje. JOŽICA TEPPEV Padlo 5 prašičev Na skupnenv lovu lovcev družine Osilnica v nedeljo, 19. decembra, je, padlo kar pet divjih prašičev, košuta in gams. Jagali so nad Bosljivo Loko. Osilniški lovci oiganizirajo na leto en ali dva skupna lova, odvisno pač od tega kako izpolnjujejo letni plan odstrela divjadi Mnebiciid KRPANOV KOTIČEK* Tepežkanje „Ti, nepravda, ti, kako tukaj otroke pretepate! “ sem v Mišjem dolu na te-pežni dan zakričal v strahu, da bi jezni možak kaj otroku nahudil. Ravno tedaj od nekod skoči predme ženska v črnem pa na ves glas zavpije: „Kako si upaš pretepati mojega otroka!? “ Možak, ki se je pred njo brž pomiril, ji pravi: „Kaj ga ne bi, ko sta tvoj in zdrav-nilipv poba vrgla kepo snega v moje okno! Tega ne bom pustil.“ Žensko je skoraj vrglo, potlej pa je začela grozeče vpiti: '„Kaj? Tudi ti si se zarotil v mojo nesrečo? Veš, pretepati ne bi smel. Šipe ti vendar nista razbila. Čeravno bi jo’ lahko zahtevaš plačilo za novo, ne pa da sam vzameš v roke škaije in platno, pa krojiš pravdo nad drugimi. Saj vem, zakaj pretepaš in stresaš jezo zgolj nad mojim otrokom. Zato, ker nima očeta. Sram te bodi, ko si se spravil nadenj! Mojega ni škoda, naj jih dobi, zdravnikovega se pa še dotaknil nisi. Zakaj nisi še njega naklestil? Najbrž se bojiš, da bi ti zavoljo tega trda predla, ako bi se za to razvedelo. Na reveže in šibke se spraviš, to je. Tam pokažeš svojo moč, saj močnejšim se umakneš ali pa prilizuješ/* Mislil si, da se ne bo nihče zavzel za mojega otroka, a si se prekleto zmotil. Le to ti povem, ako kaniš spet koga pretepati, potlej obračunaj s svojim otrokom. Menda še nisi pozabil, kako je lani tvoj ljubljeni sinček zažgal sosedov svinjak. Kar spomni se, koliko si mu jih naložil! Nobene, akoravno jih je zaslužil; sosed je reven in še ni postavil novega. Namesto da bi mu pomagal v nesreči, si mu privoščil, da bi mu še več pogorelo. Še to ti povem, da hočeš biti jako pravičen mož, pa nisi. Dobro poznam tvoje počele. Še veš, kako oni dan nisi dal pokoja, dokler nisi na sosedovem skrivaj posekal za cel voz mladih smrek in jih prodal? Kako si se pridušal, da to nikogar nič ne briga, kje in koliko jih posekaš! Tudi škode ne kaniš poravnati, ko je uboga soseda ostala brez smrek in novcev. Bomo že našli roko pravice, da ti bo pristrigla peruti, ki ščitijo tvoje ne-pravdansko počele. Jaz bom poskrbela za to, da veš!“ Pošteno mu jih je napela in ga okrcala prav do obisti. Prav gotovo je bilo res, saj se še braniti ni hotel ali da bi vsaj obtožbe ovrgel! Ko je ženska utihnila, se je vsa tresla od žalosti in jeze, kar se ji je videlo po rokah in na obličju. Obrnil sem se in odšel z bojišča, vendar tisti dan drugega tepežk^ja nisem več videl. MARTIN KRPAN r~ Foto tedna: največkrat dedek Mraz Poznalo se je, da smo praznovali novoletne praznike. Naši sodelavci so največkrat streljali po dedkih Mrazih. Drugih posebnih dogodkov ni bilo, pričakujemo, da bo drugič bolje! Za fotografijo tedna smo izbrali posnetek Franca Pavkoviča iz Sevnice „Dedek Mraz v Gorjancih'*; dobil bo 100 dinarjev. Slike sta nam poslala tudi M. Jaranovič iz Brežic („Balet v brežiški glasbeni šoli“) in J. Pezelj iz Novega mesta („Ce-starja“). Najboljše prispevke obeh avtorjev bomo objavili in honorirali. Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko poš^ite tudi primeren (kratek) podpis, obvezno pa podatke: kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ah kaj je na sliki. Za vsako objavljeno sliko dobi avtor 50 din honorarja, za fotografije tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! Posnetke pošljite do j 1. jan^iarja 1972, zadnji rok je 12. ura. UREDNIŠTVO DOL. LISTA E ilh m okovnjaka iz Košate aktivnim vimenom. V •la steni. Buše so kot ' po vrsti očedile na niače! Niso odšle na Ameriki pričakoval. Škoda! Nastal je namreč majhen zaplet s tekočim trakom za odvoz odpadkov. Paradižnika sta stala prav na njem. Trak, težko naložen, je potegnil in radovedna gosta sta telebnila v gnoj. Pa ne le to! Trak ju je odpeljal iz obrata in ju odložil na zvrhanem vozu na dvorišču. Traktorist je tu že čakal na „dišeči“ tovor. Pritisnil na plin, in še preden je farmar pritekel na dvorišče, odpeljal voz na polje ... Avtomatične vile so jele razmetavati mastni blago* slov po širnem polju. Zletela sta med ozare tudi Paradižnik in Paradižnica. Obležala sta v mehkem blatu — in glej! — za boljši hektarski donos je zdajci pribrenčal nad polje še aeroplan inju posul s pantakanom ... ELLERV QUEEN: Vohunsko sporočilo Pismo je bilo napisano na papirju, debelem kot papirus egiptovskih faraonov. Namesto glavne' firme je bil vgraviran monogram, ki je bil sestavljen iz velikega zlatega vprašanja. - Dragi gospod Queen — je bral Ellery. - V zadovoljstvo mije, da vas lahko v imenu kluba ljubiteljev ugank povabim na naš naslednji redni .sestanek v sredo ob 19.30. Razlog: želeli bi vas sprejeti v naš krog in vam ponuditi test, ki bo odkril stopnje vaše inteligence in nagnjenje za reševanje skrivnosti. Upamo, da vabila ne boste odbili. Ellery je povabilo sprejel in v sredo ob določenem času prišel pred vrata, navedena na naslovu. Bila je hiša Toma Syresa, enega najbogatejših teksaških naftnih magnatov. Gospodar ga je predstavil ostalim članom kluba. Bili so še trije, in na svoje veliko presenečenje je Ellery vse poznal: visoki, črnkasti, mišičasti Darnell, znani sodnik, debelušni slavni psihiater dr. Vreeland in Emma Wandermere, modna pesnica. Sedli so v globoke, udobne naslonjače pri kaminu. Ellery ni čakal: - Zelo sem počaščen - se je zahvalil za povabilo. - Kakšna je uganka, ki ste jo pripravili zame? - Povedali vam jo bomo kot zgodbo. - Lahko potem zastavljam vprašanja? - Kolikor boste hoteh. - No, potem pa začnimo! - Bilo je pred drugo svetovno vojno - je začel gostitelj. - Spominjate se, k^o je tedaj vlada čez noč odpirala nove biroje in organizacije ter sprejemala različne ljudi, ki so izrazili željo, da bi pomagali svoji domovini. Obveščevalna služba je bila do grla zasičena s preveijanjem prostovoljcev. - V neki tak vladni biro - je nadaljeval psihiater Vreeland - so sprejeli Aubreya Tarletona. Delal je na zelo delikatnem in zaupnem področju. S predhodnimi poizvedovanji so o njem zvedeli samo najboljše. - Tarleton je bil starejši, eleganten in zelo staromoden cilovek — ga je opisovala pesnica Wandermere. - Imel je čudne konjičke. Denimo: rad je slikal miniature in je bil pri tem tako izuijen, daje lahko na navaden gumb naslikal celo bitko. Mlajši so se ga izogibali, ker se jim je zdel dolgočasen. - Nato se je nekaj zgodilo - je poudaril sodnik Darnell. - Dva ali tri mesece pred izkrcanjem zavezniških enot v Normandiji so Tarletona poslali v London. V zadnjem hipu pa je obveščevalna služba sprejela anonimno sporočilo, da je Tarleton nemški vohun. Podobna anonimna sporočila v vojnih časih niso bila redka. Navadno so bila brez vrednosti, ker pa je Tarleton nosil zaupen material, niso smeli t\egati. Sneli so ga z letala in preiskali kot še nikoli doslej. Precej časa je poteklo, preden so našli tisto, kar so iskali. - ,Načrte za zavezniško invazijo v Evropi? - je vprašal EUery z n^mehom. - Uganili ste - je priznala pesnica. — Točen datum izkrcanja in kraj invazije. Vse, kar bi Nemci potrebovali, da naše čete spremene v prah in pepel. Vprašanje, na katero morate odgovoriti vi, je zelo preprosto: KJE SO OBVEŠČEVALCI NASLI ZA NEMCE NAPISANO SPOROČILO? - Lahko pustim letalo? — je vprašal Ellery. — In Tarletonovo prtljago? - Lahko. - Sporočilo so našli pri njem? - So. - Opustil bom tudi prozaična mesta, kot so klobuk, hlače, srajca, ovratnik, čevlji, nogavice, perilo ... Roža za njegovim zavihom je bila prava, kajne? - Prava, - je odvrnil psihiater. - Vsebina njegovih žepov? - Vse predmete iz žepov so pregledali brez uspeha. - Pa sami žepi? - Nič ni bilo v njih. - Skriven žep? ' - Ga ni bilo. f - Je nosil kakšno knjigo, časnik ali sploh kaj tiskanega? J - Nič. Pregledali so tudi vse papirčke v denarnici. ^ - Je bilo sporočilo napisano na njegovem telesu? i — Obveščevalci so preiskali vsak centimeter njegove glave, ušes, prstov, celo nohte. Obsevali so ga z infra rdečimi in ultravijoličastimi žarki, pregledali so ga z mikroskopom. Rezultat je bil vedno enak ničli. - Morda je imel kak vtetoviran znak, kamor bi lahko skril miniaturno napisano sporočilo? - je vprašal EUery. - Tarletonovo telo je bilo čisto kot dojenčkovo. Tudi to ne pride v poštev. - Veijetno niso opustili fluorografskih in rentgenskih posnetkov, da bi ugotovili, če ni sporočila požrl. - Dobro mislite, toda tudi tu ni rešitev problema. - Brki? -je vzkliknil EUery. - Genialni ste, fant! — je priznal sodnik Darnell. — Hočete reči, da sije napisal sporočilo na zgornjo ustnico in nato pustil rasti brke? Naša obveščevalna služba je mislila tudi na to. Obrili so mu brke, pa niso našli ničesar. - Zanimivo, - je priznal Ellery. - Naj navedem še nekaj predmetov, kjer bi lahko bilo napisano sporočilo. Našteval jih bom; če uganem, pa me prekinite. Ura ... prstan ... stekleno oko ... slušni aparat... očala . .. umeten zob ... umetni noht... ključ ... igla za kravato ... pas ... pipa ... cigareta ... tobačnica ... pilula aspirina ... Ellery je nehal in potem vprašal: - Naj še naštevam? Je tu skrivnost? - Žal mi je, toda ne moremo vam pomagati, — je odgovoril gostitelj. - Potem pa še eno, zadnje vprašanje,* - je rekel EUery. - Kaj, če je več odgovorov, kaj, če najdem rešitev, ki vam ni prišla na um? - V tem primeru, - je odgovorila pesnica - vas bomo izvolili za predsednika našega kluba! VPRAŠANJE BRALCEM: Se imate za dovolj sposobne, da bi postali član kluba ljubiteljev ugank? Poznate rešitev? REŠITEV: - Da bi rešil problem, - je rekel EUery v popolni tišini - mi bo pomagal Tarletonov konjiček - slikanje miniatur. Vi ste mi s to njegovo veščino diskretno sugerirali, daje vohunsko sporočilo napisal tako miniaturno, da jo je moč prebrati samo z močnim mikroskopom. Vprašanje je seveda, kam je Tarleton napisal obvestilo za Nemce. Prosil sem vas, da mi poveste, ali sem omenil vse stvari, kijih je imel ta vohun. Molčali ste. Vem pa, da nisem naštel vseh. Povedal sem vse predmete, razen enega. Na njem je bilo napisano sporočilo. Bilo je na glavici bucike, s katero je bila pritrjena roža na Tarleto-novem zavihku! Gostitelj je vstal in dvignil čašo: - Prijatelj, — je rekel svečano. — Mislim, da po vsem tem lahko stisnemo roko novemu članu našega kluba. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« tedens^le Petek, 7. januarja - Zdravko Sobota, 8. januarja - Maks Nedelja, 9. janu^a - Julijan Ponedeljek, 10. januarja - Gregor Torek, 11. januarja - Pavlin Sreda, 12. januarja - Tatjana Četrtek, 13. januarja - Veronika BREŽICE: 7. in 8. 1. danski barvni filni ,,Devica in vojak“. 9. in 10. 1. ameriško-francoski barvni film ,,Pustolovščine Alibabe“. 11. in 12. 1. ameriški barvni film „Ta prokleti Donovan“. BRESTANICA: 8. in 9. 1. ameriški film,,Godalo". ČRNOMELJ; 7. 1. francosko-ita-lijanski barvni film ,,Arizona Kolt". 9. 1. ameriški barvni film ,.Orlovsko gnezdo". 12. 1. italijanski barvni film ,,Grič škornjev". KOSTANJEVICA: 9. 1. ameriški barvni film „Bostonski davitelj". KRŠKO: 8. in 9. 1. ameriški barvni film „Cena maščevanja". 12. 1. ameriški barvni film ,,Bostonski davitelj". METLIKA: Od 7. do 9. 1. ameriški barvni film „Garingo". Od 7. do 9. 1. nemško-jugoslovanski barvni film „Winetou in Old Firehand". 12. in 13. 1. angleški barvni film ,,Quilleijevo poročilo". MIRNA: 8. om 9. 1. „V zenitu sonca". MOKRONOG: 8. in 9. 1. ameriški barvni film ,,Tobruk". NOVO MESTO: Od 7. do 9. 1. španski barvni film ,,Ulica Tuset". 10. do 13. 1. francoski barvni film „Lov na šefa bande". RIBNICA: 8. in 9. 1. nemški barvni film ,,Najlonska zanka". SEVNICA: 8. in 9. 1. italijanski film ,,Za dolar več". 12. 1. ameriški film „Steze slave". TREBNJE: 8. in 9. 1. francoski barvni zgodovinski film ,,Angelika" - IV. del. 1110 02 SLUŽBO DOBI SPREJMEM vajenca za avtoklepar-sko obrt. Stane Pustavrh, Krško, CKŽ 139. STANOVANJA IŠCEM dve neopremljeni sobi ali eno sobo s kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (1/72). ODDAM opremljeno sobo samskemu dekletu. Naslov v upravi lista (2/72). ODDAM SOBO s kopalnico in centralno kurjavo. Naslov v upravi lista (6/72). Motorna vozila PRODAM avto fiat 1300, letnik 1971, in trombon (cukpozavna). Anton Mrvič, Lobetova 8, Novo mesto. PRODAM avto mercedes 170 DS, letnik 1952. Jože Žagar, Kovinska delavnica, Ragov log 1, Novo mesto, telefon 21-501. Cena 3500 din. PRODAM PRODAM kombinirano peč za k,o-palnico. Smihelska c. 19, Novo mesto. PRODAM novo motorno žago STIHL 050 in SOLO 125. Jože Lavrič, Stare Žage 4, Dolenjske Toplice. PRODAM KOBILO, staro 4 leta, s komata (lahki in težki), kosilnico ,,Lanz", vprežno. Anton Mam, Dol. Dobrava 13, Trebnje. PRODAM stroj za škodo 1000, generalno popravljeno. Franc Hrastar, Kronovo 21, Šmarješke Toplice. PRODAM motorno žago „Stihi 050“, malo rabljeno. Franc Re-celj, Šmalčja vas 24, Šentjernej. PRODAM HIŠO v Gor. Gradišču in 1993 m zemlje; hiša je ob cesti blizu avtobusne postaje, takoj Vseljiva, cena 100.000 din. Naslov v upravi lista (2642/71). UGODNO PRODAM enodružinsko hišo (mešane gradnje) z garažo, centralno kurjavo, vrtom in telefonskim priključkom. Vseljiva po dogovoru. Zglasite se po telefonu 21-289 v popoldanskem času ali osebno, stane Pustavrh, Novo mesto. Pot na Gorjance 15. PRODAM VINOGRAD 10 arov v Lubancu, primeren za vikend. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (2649/71). PRODAM novo hišo v Metliki. Vprašajte pri Badovincu, Breg revolucije 10, Metlika. Obvestilo zavarovancem in delovnim organizacijam s 1. januaijem 1972 začne delovati nova org^izacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Skupnost pokojnin^ega in invalidnega zavarovanja v SR Sloveniji, ki je samoupravna organizacija zavarovancev za to področje, si je v okviru skupnosti ustanovila lastno službo za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato s 1. januaijem 1972 neha delovati dosedanji republiški zavod za socialno zavarovanje, iz dejavnosti komunalnih zavodov za socialno zavarovanje pa se izločijo pristojnosti s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z istim dnem začne delovati v Ljubljani direkcija službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, njene podružnice pa na sedežih dosedanjih komunalnih zavodov, to je v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti in na Ravnah. Podružnice rešujejo zadeve pokojninskega in invalidskega zavarovanja na prvi stopnji, direkcija pa na drugi, vse pa imajo še dolžnost nuditi zavarovancem in delovnim organizacijam pravno in vsakršno drugo pomoč za zadeve pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nekaterih drugih krajih z večjim številom zavarovancev bodo ustanovljene tudi izpostave, ki naj bi skrbele zlasti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov in vzdrževale čim tesnejše stike z zavarovanci in delovnimi organiza- Nova organizacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njene službe imajo predvsem namen na eni strani razširiti in utrditi samoupravne pravice zavarovancev v njihovi skupnosti, na drugi strani pa izboljšati delo strokovne službe ter jo bolj kot doslej usmeriti do zavarovancev in delovnih organizacij. Prosimo zavarovance in delovne organizacije, da se v vseh zadevah pokojninskega in invalidskega zavarovanja poslej obračajo na skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer na direkcijo in podružnice njene službe. Ljubljana, 29. decembra 1971 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji RAZNO KMECKI fant 926 let) z malim posestvom in službo želi spoznati kmečko dekle od 19 do 24 let. Naslov v upravi lista (2641/71). POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! VOZNIKU tička NM 121-37, ki me je „pošprical" 30. decembra v Kristanovi, priporočam obzir-nejšo vožnjo! Podpisana Terezija Deželan, Šentrupert 67, opozarjam vsakogar, ki bo karkoli govoril o meni ali družini Debevc, da ga bom sodno preganjala. Preklicujem kot neresnične vse besede, ki sem jih 7. novembra 1971 v nočnem času govoril v družbi v motelu na Čatežu o Mariji Vučajnk, bolničarki iz Dobove 41, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od že vložene zasebne tožbe. Ivan Kovačič, bolničar iz Brežic, Cernelčeva 4. Gasilski organizaciji Šentjanž, govornikom in vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega očeta MARTINA ZUPANA iskrena hvala! Žalujoči: žena Mici, sinovi Tine, Mirko, Janez, Franci, Jože, Lojze z družinami Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, sin in brat MILAN SAJEVEC iz Gabija Zahvaljujemo sc vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa Gozdnemu obratu Novo mesto, ZB Gabrje, šoU Brusnice, dr. Oblaku za dolgoletno zdravljenje in zdravniškemu osebju novomeške bohiišnice, gospodu župniku za obred in vsem sorodnikom. Žalujoči: žena Vida, sin Milan, hčerka Slavka, mati Marija, tašča Ivana, brata Lado in Tone z družinama in drugo sorodstvo in Tone z družinama in drugo sorodstvo TOBV Prosim cenjene stranke, da dvignejo svoje okvirjene slike vključno do 20. januarja 1972, ker bo lokal zaradi daljšega zdravljenja predvidoma za dva meseca zaprt. Za ne-prevzete slike ne odgovarjam. Steklarstvo Janez Doljak, Novo mesto. ŠCETKE za LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. -Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. , Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre tete in sestre JOSIPINE MOŽE z Mestnih njiv 47 ki je umrla v 81. letu starosti, se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli soža^e, podari pokojnici vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vladimirju Zoriču za nesebično pomoč, častiti duhovščini za opravljene obrede, družini Šadel iz Gomile in družini Bregarjevi iz Cerovega loga. Žalujoči: Jože Ajdič, brat Miha ter drugo sorodstvo Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata ALOJZA GRADIŠARJA Cankaijeva 15, Kočevje se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom Željn, darovalcem vencev in cve^a ter vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tomiču in med. sestri Lorbaijevi za skrb in nego med bo-lezngo, kolektivom „Oprema", Tiskarna „Kočevski tisk“. Združeno gozdarsko podjetje Kočevje in Francetovim sodelavcem, tov. Figarju za poslovilne besede, gospodu župniku in godbi za spremstvo in poslednjo čast. Žalujoči: žena in hčerki z družinama Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ALOJZA LIVKA Brinje 9 pri Šentrupertu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali. Dolžni smo posebno zahvalo zdravnikom pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto in vsemu osebju, ki so mu med težko boleznijo stregli. Vsem darovalcem cvetja: SO Krško, KS Veliki Trn, SO Trebnje, predstavnikom KONUSA Rečica in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti najlepša hva-la. Žalujoči: žena Jožefa, hči Jožica z možem, sinovi Lojze, Stanko, Tone, Franci z družinami POPRAVEK Pri zahvali za pokojno KATARINO PECARIC je bilo po krivdi tiskarne izpuščena zahvala gospodu kaplanu za opravljeni cerkveni obred. Za neljubo napako se opravičujemo! 4 Krvodajalci V torek, 11. januaija, bodo odvzemali kri v novi transfuzijski postaji v novomeški bohiišnici — v prizidku, ki je bil odprt ob letošnjem občinskem prazniku. Občinski odbor Rdečega križa zato poroča vsem krvodajalcem, da v starih prostorih poslej ne bodo več odvzemali krvi, in prosi, naj že ta torek pridejo v nove. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mamo. stare mame, sestre In taSče MARIJE SLAPNIČAR, roj. GANTAR se Iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom. znancem, darovaJcem vencev in cvetja ter Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravnikom in osebju za zdravljenje doma in v bolnišnici, iskrena hvala Olgi Globevnikovl za skrb ob zadnjih urah pokoijničinega življenja ter gospodu župniku za obred. Žalujoči: mož Janez, sinova Peter In Ivan z družino, hierka Sonja z družino ter drugo sorodstvo Ob nepričakovani, boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in strica MARTINA LAMOVŠKA iz Breškega 4 pri Šentjanžu se iskreno zahvaljujearvo vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence, sočustvovali z nanai in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Mirku Prijatelju za poslovilne besede pa iskrena hvala! Žalujoči: žena Frančiča, tiči Marica z družino, Bin Pavle z družino in drugo sorodstvo 5" S s J 4 4 4 4 4 4 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Pavlin, Terezija Ucman, Karolina Zupančič, Pepca Pečnik, Stanko Klobučar in Jože Jerman, člani IMV Novo mesto; Viktor Vovko, Janez Smole, Rudi Omahen, F'ranc Klemenčič, Milan Po-črvina, Alojz Per, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Matevž Mejač, Alojz Sepaher, Lado Jan^, Alojz Kavšček, Emil Parkelj in Majda Kastelic, člani Novoteksa, Novo mesto; Andrej Senica, član Mercatorja, Novo mesto; Jože Crnčič, učenec šolskega centra za kovinsko stroko. Novo mesto; Marija Petrov, Jožica Rebzelj, Jožica Hudoklin, Slavka Požek in Irena Vrščaj, dijakinje šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Janez Gabrijelčič, član Pionirja, Novo mesto; Rudolf Habe, član VP Črnomelj; Angel Blatnik, član splošne bolnišnice Novo mesto; Alojz Drganc, član Gorjancev, Straža; Štefan Crnčič, član Novograda, Novo mesto; Rezka Zevnik, članica Gozd-nega.obrata Novo mesto; Anica Okleščen, gospodinja iz Uršnih sel; Albina Malnar, gospodinja iz Smolenje vasi; Nežka Božič, upokojenka z Dolža; Terezija Modič in Marija Božič, gospodinji z Orehka; Ivan Kastelic, član Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ivan Ambrožič in Jože Klobučar, kmeta iz Šentjošta; Alojz Božič, član Novolesa, Straža; Franc Avbar, delavec z Dolnje Straže; Marija Gazvoda in Mihaela Kozoglav, gospodinji iz Šentjošta; Angela Kastelic, gospodinja z Verduna; Ana Turk, gospodinja iz Brezovice; Ana Vidmar, gospodinja z Rakovnika. senika; Andrija Puljek je padel in si poškodoval glavo; Angelu Gatti je padla na glavo opeka. Položnice za poravnavo naročnine bodo dobili naročniki izven Slovenije prihodnji četrtek! UPRAVA LISTA Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Hrovat iz Tribuč - Damjano, Silva Zadravec iz Straže - Klavdijo, Ana Mavsar iz Krškega - Moniko, Marija Matekovič iz Metlike - Martina, Štefka Cimerman iz Dobov - Marka, Ana Balkovec iz Zilj — Barbaro, Stanka Vodopivec iz Roj — Marka, Marija Lavrin iz Šmarjeških Toplic - Iztoka, Terezija Kastelic iz Brezovice -dečka, Anica Kocjan iz Cegelnice -dečka, Stanka Fink iz Otočca — dečka, Štefka Hren iz Ločne - deklico, Alojzija Vdovč iz Dolnjih Dol - deklico, Frančiška Somrak z Vrhovega — deklico, Jožefa Kuhar iz Sadinje vasi — dečka, Rozalija Pečjak iz Šmihela - deklico, Vi^ Križan iz Zaloke — deklico, Stanka Murn z Jablana - 2 deklici, Terezija Šime z Dolnje Težke vode — deklico in Tilka Hostič iz Drage - deklico. - Čestitamo! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Elizabeta Vogl^ iz Sp. Stari grad — dečka; Terezija Rožman iz Bukoška - dečka; Ana Račič iz Malega Obreža - Ivana; Danica Kižlin iz Vel. Rakovice -dečka; Milka G^ič iz Šentlenarta -dečka; Marga Spiler iz Krškega -dečka; Marica Penič iz Kačkovca -Damira; Milena Hočevar iz Metlike - deklico; Vida Suban iz Crnca -Mchco; Zdenka Horvat if. Gradne -dečka; Marija Šuflaj iz Samobora -dečka; Marija Glas iz Presladola -deklico; Ivanka Roguljič iz Brežic -Jadranko; Marija Kukovičič iz Lokev - Katarino; Nada Butkovič iz Dola - deklico; Marija Žmavc iz Dramelj - Željka; Milica Konosič iz Samobora - deklico: Jožica Valen-čak iz “Rakovca - Daria. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jos^a Šečinjaka je nekdo zabodel z nožem; Antonu Bosina je padlo drevo na desno nogo; Vjekoslav Horvat je padel na dvorišču in si poškodoval desno roko; Franc Mišic je padel o stopnicah in si poškodoval levo lju5nico; Franc Suhodolčan je padel in si poškodoval glavo; Vlado Naroglav je padel z motoijem in si poškodoval rebra; Franc Filipančič si je zlomil levo nogo pri podiranju e: UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Kržan, kmet borec za severno mejo iz Bukoška, star 73 let; Neža Pinterič iz Vel. Obreža, stara 72 let; Jakob PrstačicJ iz Pušče, kmet, star 70 let; Stjepan Kapusta, upokojenec iz Šenkovca, star 48 let; Milan Buršič,,gostilničar iz Krškega, star 44 let; Vid Živoder, kmet iz Prigorja, star 63 let. RADIO BREŽICE Četrtek, 6. januarja; 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami SOBOTA, 8. JANUARJA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje - 16.40 do 17.00 Obvestila in reklame ter melodge za vas - 17.00 do 17.10 Prehrana zdravega in bolnega človeka — 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše; Pika pregovori pametno besedo z Džimom in Bukom - ter skladbice iz naše glasbene šole 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 9. JANUARJA: 'j 10.30 Domače zanimivosti - Pro- »j met, prometna vzgoja in prekrški v i preteklem letu - Za naše kmeto- 1 valce: Poljedelstvo v planu razvoja -( do leta 1975 - Nedeljski zapis: Srečanje z zdomci doma - Obvestila, reklame in qjored kinematografov - 12.00 do 14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 11. JANUARJA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Jožeta Krežeta - 16.15 do 17.15 Poročila - Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Do-, lenjskega hsta — Obvestila, reklame' in filmski pregled - 17.15 do 17.30 Iz življenja v JLA - 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja. Gozdarjem — pohvala Odborniki občinske skupščine so na seji 29. decembra razpravljali o | treh stvareh. Dali so soglage k združitvi skupnosti zdravstvenega zava- ( rovanja kmetov in delavcev in pre- / vzeli obveznost do zdravstvenega | varstva za socialno ogrožene kmete . | ter do tistega dela sredstev, kijih bo l po združitvi obeh zavarovanj pričevala občina. Menili so, da so izhodišča za primevke za zdravstveno zavarovanje, ki jih predlaga novomeška skupnost, prejemljiva, predlagali pa so ponovno razpravo o njih po preteku prvega četrtletja. V razpravi o gopodaijenju z gozdovi so izrekli pohvalo upešnim prizadevanjem GG Novo mesto in končno prejeli še odlok o začasnem financiranju proračunskh potreb občine. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje • IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Frane Stajdohar In Ivan 21vič • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Mai^an Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan MoSkon # IZHAJA vsak četrtek — Posamezna StevUka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerifikih dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vStet 10-odstotnl popust, ki pa velja samo za tiste, ki pofiiljajo naročnino v devizah na na5 devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9 ali jo vplačajo v devizah pri upravi lista) • OGLASI: lem viSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel # TEKOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tlaka tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani