Murska Sobota, 14. november 1991 • Leto XLIII • Št. 45 • Cena 30 tolarjev
pomladi se začenja novo življenje, takrat začne vse brsteti in se na novo^azvijati. Pred poldrugim letom je bila tudi v Sloveniji pomlad in v tej pomladi smo z demokratičnimi volitvami dobili novo oblast. Vsi, od zmagovalcev do poražencev, so nam pred volitvami veliko obljubljali, celo več, kot so pričakovali največji optimisti. Pa se v tem poldrugem letu ni veliko spremenilo. Saj kaj velikega v tako kratkem času nismo niti pričakovali, pa vseeno je razočaranje iz dneva v dan večje.
Gospodarski tokovi se slabšajo, tudi v družbenih dejavnostih ne kaže nič bolje, vse skupaj pa ostaja le pri besedah. Vlada se je sicer
S 300 markami v Evropo? pred kratkim pohvalila, da je za časa svojega vladanja vsak dan oblikovala dva predloga zakonov, preprečila plaz stečajev in vzpostavila vse instrumente za funkcioniranje samostojne države. Vse lepo in prav, a kaj, ko nas večina posledic vsega tega še ne občuti. Razmere v gospodarstvu se še naprej poslabšujejo, nekatera neugodna gibanja pa se nadaljujejo. Zadnji podatki o gibanju obsega proizvodnje nam vzbujajo občutek, da bomo že čez čas ostali brez proizvodnje. In če ni rezultatov dela, ne moremo pričakovati tudi plačila. Ugotovitve, ki veljajo za slovensko gospodarstvo, so podobne tudi za pomursko, pa čeprav je padanje tu nekoliko manjše.
Poglavje zase so osebni dohodki. Ti so v Pomurju v letošnjem devetmesečju porasli za slabih 80 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, realno pa so veliko nižji kot pred letom dni. Povprečni osebni dohodek v pomurskem gospodarstvu je v septembru znašal 11.360 tolarjev, kar v tem trenutku ne znese niti 300 nemških mark. Nekateri napovedujejo, da se bodo takšni trendi še nadaljevali. In če si je povprečni Pomurec pred enim letom za povprečno plačo še lahko privoščil več kot 700 nemških mark, se bo ob sedanjih gibanjih kaj lahko pripetilo, da si jih ob novem letu ne bo mogel niti 200. Vlada pa nas hoče navkljub vsemu pripeljati v Evropo. Tudi to je prav, saj tja spadamo in tja si vsi želimo. Žal pa nas Evropa ne pričakuje z odprtimi rokami in pogoje za vstop v evropski prostor si moramo ustvariti sami. Ljudje ostajamo isti, vendar potrebujemo drugačno obnašanje, drugačno ravnanje in nenazadnje tudi — drugačno vlado.
LUDVIK KOVAČ
PNEVI
NOVOTEKS
VELETRGOVINI
Od 15.do30.nov.’91
bogata ponudba boških, ženskih in otroških hlač b V PRODAJALNAH: HACOVNICA (tudi otroški odd J ^Lon mode , ceHCHiiJe ^AGOVNICA Beltinci
vestnikov koledar
'embra bo dan dolg minut.
embra bo Luna v ^u prvega krajca.
14.	november, četrtek, NIKOLAJ
15.	november, petek, LEOPOLD
16.	november, sobota, JERICA
17.	november, nedelja, GREGOR
18.	november, ponedeljek, ODON
19.	november, torek, ELIZABETA
20.	november, sreda, SREČKO
Dogajalo sc je v Dobrovniku, natančneje na Zadravčevi verandi. V tem času se prav to dogaja tudi na mnogih drugih. Žganjekuho je potrebno opraviti, pa naj bo še tako hladno, le dobro je treba podkuriti. da na drugi strani kaj priteče. Nekaterim v pogum, drugim pa kot »medicina«, vsak si pač najde izgovor, da ga da na jezik.
foto: N. Juhnov
Bo morala ministrica odstopiti?
drugi pa naj bi le poslušali, urzava je zase pusmueia, čigavi pa smv ..... Delavci smo izgubljeni. Zahtevamo le tisto, kar nam pripada. To je ne-kai >burnih< misli, ki sojih izrekli poverjeniki Sindikata vzgoje in izobraževanja osnovnih šol in vrtcev v občini Murska Sobotama ponedeljkovi seji katere seje udeležil tudi predsednik občinske vlade Ivan Obal Razčiščevali so predvsem vprašanje osebnih dohodkov pedagoških delavcev in izjave podpredsednice Izvršnega sveta SO Murska Sobota Brigite Bavčar o šolski prehrani. Glede učiteljskih plač se je predsednik strinjal, da so le-te prenizke vendar pa je občinska vlada storila vse kar je bilo v njem moči. Šolstvu je namenjenih kar 60 odstotkov občinskega proračuna. Komu vzeti, da bi zanj odvajali še več denarja9 Več kot polovica prebivalstva je, na primer, ogrožena, ker nima zagotovljene zdrave pitne vode. Govorice o velikih razlikah med plačami učiteljev in občinskih uslužbencev pa je g. Obal odločno zanikal Dejal je tudi, da je eno predlog oziroma razprava na seji izvršnega sveta drugo pa, kakšen sklep je sprejet. To se je posebej nanašalo na poročanje nekaterih novinarjev v zvezi s predlogom ministrice za družbene dejavnosti Brigite Bavčar, da naj bi z občinskim odlokom o organiziranosti osnovnega solstva med drugim >prepove-dali< odnašanje šolskih malic ah kosil na dom, ker da prihaja pri tem do nepravilnosti. Sklenjeno je bilo namreč da bodo to vprašanje uredili natančneje oziroma predpisali v solskih statutih. Poverjemca sindikata na OŠ Beltinci pa je prebrala peticijo, ki jo je podpisalo 31 od 40 zaposlenih na tej šoli in v kateri ugotavljajo, da ministrica Bavčarjeva ni na strani šolstva, da je dala neodgovorne izjave v zvezi s šolsko prehrano in da mora zato odstopiti. Tudi člani sindikalne organi zaciie na OŠ II v Murski Soboti so terjali opravičilo ali odstop pod-nredsednice Brigite Bavčar. Podrobneje pa bodo svoje ugotovitve in zahteve pojasnili v prihodnji številki Vestnika. Kaže torej, da se obeta še dokaj vroča šolska jesen.	Jože GRAJ
Ob koncu tedna bo obla, čno, občasno bodo pada vine
Pregovora
Elizabeta na belem konju prijezdi.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije
VREME
aktualno po svetu
।—Iz Zagreba piše
Dubrovnik
V nedeljo zvečer je podpredsednik srbske vlade prof. dr. Budimir Košutič pohvalil srbski del državnega predsedstva, ki od sobote, podobno kot hrvaška oblast zahteva prihod mirovnih sil OZN na hrvaško ozemlje. Čeprav srbska vojska razen Baranje. Banije, Korduna, Kninske krajine in dubrovniške občine brez Dubrovnika ni osvojila drugih hrvaških območij, najsrditejši boji potekajo v neposredni bližini t. i. Šešljeve črte oziroma »memorandumske« meje velike Srbije od Virovitice na severu prek Siska in Karlovca do Karlobaga na jugu. Srbska stran pa seveda hoče dokazati nujnost zaščite srbskega življa na Hrvaškem z ločitvijo sil na vseh bojiščih z modrimi čeladami OZN, »nato pa lahko steče politični pogovor o zaustavitvi vojne in ureditvi odnosov na jugoslovanskih tleh«, pravi podpredsednik Košutič. To je torej ozadje nenadne spremembe v velikosrbski politiki, ki jo očitno ne doma ne na tujem ne razumejo, v bistvu pa je sestavni del politike z drugačnimi sredstvi, kot je vojno imenoval že znameniti pruski vojak in vojaški teoretik Carl von Clausewitz.
Zadnje dni in tedne na srbski strani kar tekmujejo, da bi hrvaško vojsko prikazali kot fašističnega, ustaškega stvora, ki da si je vtepla v glavo, da je treba na Hrvaškem izkoreniniti vse, kar je bilo srbsko. Hrvaška stran pa od vsega začetka te čudne, gnusne vojne, ki pravzaprav ni ne vojna ne mir, premalo odločno dokazuje, da prav to, kar Srbi očitajo Hrvatom, počnejo s hrvaškim ljudstvom, njihovim imetjem, naselji, vasmi, mesti, gospodarstvom in kulturno dediščino. Argumentov za te dokaze je ničkoliko, hrvaška stran pa očitno blokira javno obravnavanje najhujših grozodejstev iz preprostega razloga, da med svojimi ljudmi in zlasti med hrvaškimi vojaki ne bi prevladalo maščevanje. Lahko pa gre tudi za nesposobnost uspešnejšega vodenja propagande v vojnih razmerah, ki naši organizaciji tako imenovanega fenomena Jelko Kacin, kot pravijo na Hrvaškem, ne seže niti do kolen. Zato pa tudi prvi svetovalec hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana, ki se je z njegovih Banskih dvorov poslovil 1. marca letos, torej prof. dr. Slaven Letica pravi, da bi hrvaška stran največ storila za osvoboditev svojega ozemlja, če bi v Sloveniji in drugje na tujem kupila za določen čas strokovnjake za pogajanja v Haagu in za vodenje propagande, ne pa da se na haaški,konferenci pogaja s povprečneži, ki ne presežejo povprečni um hrvaškega suverena Tudmana.
Te slabosti se kažejo tudi v interpretaciji tragedije jadranskega biserja Dubrovnika, ob katerem se na eni strani poudarjajo samo kulturno-zgodovinske znamenitosti mesta, ki je pred vojno slej ko prej predstavljalo vrhunsko sintezo naravnih lepot in tega, kar je ustvaril človek, zdaj pa se močno ranjene dubrovniške znamenitosti spreminjajo v eno največjih koncentracijskih taborišč, kakršna so se pojavila od druge svetovne vojne do današnjih dni na evropskih tleh. Ne dubrovniška Plača, ki je bolj znana pod imenom Stradun, ne Onofrijev veliki vodnjak, ne renesančna cerkev Sv. Spasa, bodisi Orlandov steber, palača Sponza, škofovska palača, poljana Marina Dr-žiča ali katerakoli druga dubrovniška zamenitost ne more odtehtati življenje in smrt, neznosno trpljenje Dubrovčanov, ki so že poldrugi mesec brez toka, plina, pitne vode, hrane in zdravil, predvsem pa brez najpomembnejše dubrovniške znamenitosti — brez svobode. Zato pa svet ob Dubrovniku reagira samo z apeli.
PETER POTOČNIK
globus
PRAGA — Češkoslovaškemu predsedniku Vaclavu Havlu je zadnji hip uspelo, vsaj do nadaljnjega, preprečiti razglasitev slovaške suverenosti. To je rezultat dolgotrajnih pogajanj in sporazuma med češkimi in slovaškimi predstavniki.
TIRANA — V glavnem mestu Albanije, pa tudi v Skadru, Elba-sanu in še nekaterih drugih krajih so izbruhnili množični neredi. V spopadih s policijo je bilo precej žrtev.
TOULON — V zahodnem Sredozemlju in Tirenskem morju potekajo 10-dnevni manevri zahodnih vojaških sil iz devetih držav. Namen manevrov, v katerih bodo poleg mornarice sodelovala tudi letala, je izboljšanje medsebojnega komuniciranja.
TOKIO — Spodnji dom japonskega parlamenta je izvolil Kiiči-ja Mijazavo za 49. premiera države. Nasledil je Tošikija Kaifuja, ki je bil na tem položaju dobri dve leti.
PHNOM PENH - V Kam bodžo je prispelo 40 avstralskih čet, kar je prvi kontingent vojakov iz Združenih narodov, ki naj bi nadzorovali mirovni proces.
HONGKONG - V soboto se je z vrnitvijo 59 Vietnamcev, med katerimi so se mnogi pred transportom v Hanoi silovito upirali policistom, začelo sporazumno, dve leti trajajoče vračanje beguncev v komunistično domovino.
BONN — Več kot sto tisoč ljudi se je po vsej Nemčiji udeležilo demonstracij zoper sovraštvo nasproti tujcem in hkrati demonstracij, s katerimi so počastili spomin na 53. obletnico kristalne noči, ko so nacisti sprožili množične pogrome proti Židom.
MOSKVA — Ruski predsednik Jelcin je v Čečeno-Inguški avtonomni republiki, eni izmed 16 republik, ki sestavljajo Rusko federacijo, razglasil izredno stanje. To je povzročilo plaz nezadovoljstva, saj se želijo odcepiti od Ruske federacije.
Slovenija vztraja pri svojem
Tako bi na kratko lahko povzeli smisel Kučanovih besed po zasedanju v Haagu, kajti Slovenija si želi čimprejšnje razprave o razdružitvi. Na tiskovni konferenci je predsednik predsedstva Republike Slovenije poudaril, da slovenska delegacija podpira načelni pristop v splošnih določilih, to je v prvem poglavju konvencije, ker kot subjekt pri premagovanju jugoslovanske krize upošteva republike nekdanje Jugoslavije. Vendar pa njena načelna podpora ne pomeni avtomatične podpore konceptu zveze republik z mednarodno identiteto, temveč jo razume kot eno od enakopravnih možnosti za suverene republike. Slovenska delegacija podpira tudi amandma lorda Carringtona, ki so ga naknadno vnesli v dokument, »saj tudi mi govorimo o možnosti, da skupno državo ustanovijo republike, ki to želijo,« je dejal Milan Kučan. Zato niso mogli sprejeti srbsko-črnogorsko dopolnilo, ker bi taka skupna država v bistvu zahtevala državnopravno kontinuiteto sedanje Jugoslavije.
Kohl za naše priznanje
Nemški kancler Kohl seje pred Bundestagom ponovno izrekel za mednarodno priznanje »republik, ki si to želijo«, vendar s pridržkom, da mora takšno priznanje izreči vsa Evropska skupnost. Ko je Kohl omenil jugolsovansko krizo, je pozdravil dejstvo, da so se zunanji ministri na zadnjem sestanku v Bruslju le dogovorili zastran sankcij, pri čemer gre po kanclerjevem mnenju predvsem za ukrep, ki naj srbski tabor prepriča o tem, da je politika sile brezizgledna.
Evropske čelade
Diplomati Nata menijo, da jugoslovanska kriza v povezavi z naraščajočimi etničnimi in nacionalnimi napetostmi v vzhodni Evropi daje možnost za uporabo mednarodnih oboroženih sil za ohranitev miru. Vendar bi jih lahko, podobno kot modre čelade OZN, uporabili samo za zavarovanje miru pod pokroviteljstvom KVSE, ne pa za boj. Tako nemški zunanji minister Genscher predlaga, naj bi imela KVSE po zgledu Združenih narodov podobno moč in naj bi skupaj z Natom in Evropsko skupnostjo zagotavljala trdnost v Evropi. KVSE, ki se ukvarja z varnostjo in človekovimi pravicami, nima svojih oboroženih sil in tudi ne poveljniških struktur. V KVSE je 38 držav, tudi ZDA in Kanada.
Nemški konzulat v Ljubljani
Nemško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je minister Genscher ukazal v Ljubljani odpreti generalni konzulat ZRN. Pri tem je zanimivo pojasnilo, ki pravi, da bi takoj po mednarodnem priznanju Slovenije prerasel v veleposlaništvo.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Za zdaj še vedno ni znano, kako bo z mejo pri Dubrovniku: slišati je govorice o »administrativni« (dosedanji) in »dejanski« meji med Hrvaško in Cr-
no goro (pri Dubcu, če ne celo pri ustju Neretve).
Vreme, Beograd
pe besede.
globus
Tudi v tujini so kmetijski ministri zgolj politiki, njihovi sodelavci pa strokovnjaki. Zato pa imajo dobro kmetijsko politiko. Zato bi SKZ—LS z vlado sklenila skupen dogovaf za pripravo celostnega programa kmetijske politike.
Kmečki glas, Ljubljana
Hrvaški poziv vladam sveta
Na predlog zunanjega ministra Separoviča je hrvaški sabor sprejel resolucijo v zvezi i. vojno proti Hrvaški. V njej je rečeno, da so v Beogradu izvedli državni udar, zato je vsakršna dejavnost zveznih organov in jugoslovanskih predstavnikov ter predstavništev v tujini nelegitimna. Na Hrvaškem divja brutalna imperialistična vojna, napadalci pa izvajajo pravi genocid nad hrvaškim narodom. V dokumentu zato pozivajo parlamente in vlade sveta, naj jim pomagajo ustaviti vojno in sprejmejo, uk repe proti agresorju.
Obletnica brez slovesnosti
Sovjetska zveza je 74-letnico oktobrske revolucije dočakala brez slovesnosti, običajnih v minulih desetletjih. Tudi tradicionalne vojaške parade in organiziranega mimohoda ljudi na Rdečem trgu v .Moskvi ni bilo. Največji sovjetski praznik se je tako letos znašel na sredini med popolnim zanikanjem in pretiranim praznovanjem. Moskovske mestne oblasti so izrecno prepovedale množična zborovanja v središču mesta.
Nato bi ukrepal, če ...
Ameriški zunanji minister Baker je potrdil, da so ZDA zainteresirane za zagotavljanje varnosti Evrope s pomočjo Nata. Nato bo ščitil svoje članice. Baker pa ni odgovoril na vprašanje, ali bi se Nato angažiral, če bi bil potreben tuj vojaški poseg v Jugoslaviji. »Nato bi ukrepal, če bi spopad ogrozil varnost katere od zavezniških držav. Takrat bi jo Nato ščitil, to je dolžan tudi po statutu organizacije. Čeprav se Nato odpira k državam vzhodne Evrope, to ne pomeni, da bo ukrepal zunaj ozemlja članic,« je dejal Baker.
Ker je Cossiga nagnjen k nekonvencialnim in spektakularnim dejanjem, se slovenska vlada ne bi smela prehitro veseliti. Izlet ob prazniku vseh svetnikov še ni zagotovilo za mednarodno priznanje, čeprav ga spremljajo še tako le-
Der Standard
prej sami vladajo, kaže pa, da tega ne bodo hoteli.
Ljudska stranka (OVP) je izgubila drugo mesto za socialisti, čeprav je v obravnavanju najbolj aktualne znotraj avstrijske teme — beguncev in ogrožanja nacionalne identitete uporabljala besednjak in predlagala rešitve, ki jih je na teh volitvah zagovarjala, na še bolj radikalen in »vero-dostojnejši« način, tudi Svobodnjaška stranka (FPO).
Svobodnjaki, ki jih na zvezni ravni, vodi razvpiti Jbrg Haider, so na teh volitvah dosegli relativno največji uspeh. Ljudsko stranko so vrgli z dolgotrajnega drugega mesta, čeprav so ti, kakor smo rekli, v naskakovanju problema, ki potencialno najbolj ogroža avstrijsko in sploh zahodnoevropsko blagostanje, govorili jezik skrajne, desnice. Prav takšnega kakor svobodnjaki. Na tiskovni konferenci pa se je na svoj pobalinski način iz ozadja kljub temu zmagovalno smejal samo Haider, ki se nastavi vedno tako, da ga kamera najde.
Zakaj so volilci raje šli za Haiderjevimi svobodnjaki kakor za Ljudsko stranko? Zato, ker je Haider izpričan nacionalist, ki politično deluje naravnost. Očitno je, da volilci pri obravnavanju nacionalnih tem pričakujejo surovo iskrenost.
Smeh Petra Pilza od zelenih, ki so drugi zmagovalci volitev, saj jim je uspelo priti v dunajski mestni parlament, kjer doslej še niso bili, je smeh z globalne ravni. Zeleni so v predvolilnem, boju največ govorili o problemih, ki po celem globusu, ne samo na Dunaju, »smrdijo do neba«. Kakor je rekel Pilz. — Bilo je dovolj za šele četrto mesto in za preboj v mestni parlament.
Med vrednotami je začelo vrvrati ter se premikati gor in dol. Nacionalni problemi so pomembnejši od globalnih, čeprav je umestno soditi, da je mogoče globalne, ki so seveda usodnejši, rešiti šele na globalni, torej anacionalni ravni. Sele tako, da jih rešujejo počez in istočasno v vseh nacionalnih skupnostih.
Volilci očitno postajajo, potem, ko so skrahi-rale vse internacionale, prepričani o nasprot-
»Sankcije niso rešitev«
Sankcije zoper Jugoslavijo oziroma Srbijo ne morejo odpraviti jugoslovanske krize ali pripomoči k njeni odpravi, je v pogovoru s posebnim odposlancem generalnega sekretarja Cyrusa Vancea menil predsednik Zisa Ante Markovič. Sogovornika sta izrazila upanje, da se bo nadaljevala haaška konferenca o Jugoslaviji, da je zdaj glavno prekiniti ogenj na Hrvaškem in doseči trajno premirje ter se izogibati enostranskim po; tezam. Vanče se je pogovarjal tudi z zveznima ministroma za obrambo Veljkom Kadijevičem in za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem ter s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Slednji je izrazil prepričanje Srbije, da bo Vanceov obisk pripomogel k objektivnemu poročilu za Varnostni svet OZN.
Sankcije ES proti Jugoslaviji
Evropska skupnost je končno prestopila Rubikon balkanske kr ob robu zasedanja NATO na vrhu so zunanji ministri dvanajsterice lali načelno formulo »kaznovanja« tistega dela Jugoslavije, ki za’ miroljubno rešitev, in »nagrajevanja« drugega dela, kije pripravljen lovati za mir. Logični stranski učinek te formule je, da odslej Jugo® ja ni več »unitarni« pojem in ena država, kar pomeni priznanje reSOj>|jjte dejstev. Referenčne točke in sogovorniki za ES bodo odslej repm> nekdanje federacije, restriktivni ukrepi pa suspendirajo pogodbe, je sklenila Jugoslavija, in bodo zadeli tiste njene dele, ki z ES »ne sodelovati«.
V nasprotju z dosedanjimi gnilimi kompromisi, ki so imeli na^ go le odložiti ukrepanje ob nezmanjšanem vojskovanju, zlasti nlOž-pljenem napadanju jugoslovanske vojske, je resolucija ponudila nosti za ukrepanje ES. Hkrati so problem lokalnega evropske® E . mena razširili tudi v svetovnega, s katerim naj se ukvarja varnaZl)in svet Združenih narodov. ES s takojšnjo veljavo suspendira spor-o gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo, uvaja količinske om J uvoza tekstila iz Jugoslavije, suspendira ugodnosti iz splošnega sp zuma o trgovini in carinah, suspendira pa tudi pomoč, ki je bi slej dogovorjena v okviru programa pomoči ES vzhodnim evrop državam.
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan bučanj’ med drugim poudaril, da omenjena resolucija pomeni korak, približuje priznanju. Pogoj so mir, ureditev človekovih in manjs jn pravic z zadostnimi jamstvi, ki jih zahteva Carringtonov dokum strinjanje z mednarodno kontrolo. Ostali pa bodo problemi ra vanja, ki jih bo treba reševati bilateralno.
V ŽARIŠČU
Nacionalizem je močnejši celo od nogometa
Na Dunaju, v našem nekdanjem prestolnem mestu, so bile konec preteklega tedna volitve. , stični (SPO) župan Helmut Zilk, ki je veliko gradil na svoji ekološki podobi in se je v predvolilm .., panji nenehno kazal na kolesu, je še enkrat zmagal — čeprav je v relativnem smislu izgubil, kajtis sti, ki so se pred nedavnim preimenovali v socialdemokrate, so doživeli po 1945. svoj največji voliln^ speh. Padli so pod petdeset odstotkov, kar jim sicer po dunajskem volilnem zakonu omogoča, da
nem. Iz čistega nacionalizma so pripravljen' umirati in se krvavo upirati drugemu čistem" cionalizmu.
Od tega jih ne odvrne niti najpomemo j a enostranska stvar na svetu — nogomet- . Ošini je v minulem tednu za tekmo z Avstrije' P pravljal nekakšno jugoslovansko moštvo vaških igralcev. Ekološki in ekonomski " vojne na življenje in gospodarstvo ej, Hrvatov tako ali tako že dolgo ne zanimajo
Očitno bo potrebno, v skladu s premeščam polju vrednot, spremeniti tudi analitična izb ča v obravnavanju političnih dogodkov. Ce J lo iraško vojno z zahodnega gledišča še mOB. g obravnavati s klasičnim aparatom in go^j^a-njej kot o boju za nafto, jugoslovanske a, vljanske vojne gotovo ni mogoče več °braVaI1 bi' ti izključno kot vojne, ki bi jo ta ali ona str ge la zaradi ekonomskih učinkov. Zaradi ce toliko govori o njeni iracionalnosti. u|epi
Nacionalizem, ki postaja vrednota in Pr< po-številka ena, bo potrebno »racionalizirati •|J)i trebno ga bo obravnavati kot razumen Pr° :eg0‘ ne pa ga zgolj odrivati z izgovorom, da Je J va narava iracionalna.	iu ao-
Racionalizacija nacionalizma je v Pr'z”a Jni if'. vih nacionalnih držav in v finančni pomoči ^uP' žavam, da ne bodo ustvarjale ekonomski" aa-cev. Kar pa je za lorda Carringtona še ve -r3l deva enakovredna burki, kakor je kom . ob svoje neuspehe na jugo-bojišču. Vendar P^nja; uspehih strank kakršna je Haiderjeva svo ^paj ška neumno še naprej zgolj reči, da je vse ■ . ja-samo rezultat političnega (racionalizma- pm najskih volitev kaže, da je nacionalna zaVL^-oda litična tema, ki zase zahteva vso pozornos • gjo-kdaj se bo to spoznanje priplazilo do Ca j|je na, Vanča, van der Broeka in drugih? c v flk odlašajo, tem več je neracionalnih uč"1 cionalizma.	cidm
ŠTEFAN
Stran 2
aktualno
IZREDNA SEJA SOBOŠKIH SOCIALDEMOKRATOV
Prepir za oslovo senco
Štefan Smej
Kolumna
Politiki, hvala vam za nič!
Časopisna polemika med Predsednikom občinskega odbora Socialdemokratske stranke Murska Sobota Karlom Kozi-cem in članom predsedstva te stranke prof. Vladimirjem Kolmaničem se je žal prenesla tudi Ja izredno sejo v nedeljo zvečer, k’jo je sklical glavni tajnik Soci-ajdemokratske stranke Slovenije Erik Modic, udeležil pa se je je ' Lud' predsednik Demosa in $DSS dr. Jože Pučnik. »Obisk ^gacije občinskega odbora pri socialdemokratih v Ingolstadtu, je bil uspešen, ste na poti domov spremenili v neuspeh in Pravo katastrofo. Čeprav smo zadeve skušali ob vrnitvi pomiriti, ste drug drugega »vlačili« na-0*oli in nam povzročili samo škodo. V tem času je bilo toliko “mazanega perila, zato člani na-stranke na podeželju dvigajo r°ke!« je bil konkreten podpredsednik soboških socialdemokra-ov Herman Kisilak.
. Na izredni seji smo znova sli-’au preveč nizkih udarcev, s ka-erimi so se medsebojno »obde-®Va>i« Karel Kozic, Vladimir tjolmanič in Drago Šiftar, torej ingolstadtske delegacije.
Jmova različna mnenja o vlogi 'ranke.in pogledih na povezova-?ie z nemškimi socialdemokrati, Jer naj bi svoj lonček pridali
Tega občutka se ni možno znebiti ob poslušanju govoric, ki so močno stresle stranko — Je dr. Pučnik prispe-
val k spravi?
zlasti soboški prenovitelji, so vnesla toliko nemira in napetosti med članstvom, ki ni moglo več mirno gledati na neprimerna podtikanja v vodstvu stranke, »pučistični del predsedstva je začel delovati že junija in julija, ko sem imel stike z nemškimi socialdemokrati, brez moje vednosti pa so skušali s predsednikom Socialistične stranke Gezo Farkašem izdati skupno izjavo,« je med drugim povedal Karel Kozic. Nakar mu je Vladimir Kolmanič odvrnil v podobnem slogu: »Preteklost gospoda Kozica je vse prej kot častna, saj še sedaj obstajo na partiji pisma, v katerih je ovajal svoje nekdanje sodelavce s srednješolskega centra.« Pa še besede Draga Šiftarja starejšega: »Vi imate na sebi madež, ki ga morate najprej očistiti, kar se je pokazalo že na srednješolskem centru.« (Mislil je na Kozica, op.p.).
Verjetno bi se prerekanja v slogu »rekla—kazala« še dolgo nadaljevala, če ne bi v razpravo posegel dr. Jože Pučnik s pomirljivim nastopom. »To ne vodi nikamor, ampak je edino konstruktivno, da se rešijo nesporazumi in napetosti, ki so delno osebne
in vsebinske narave. Ne bi želel nikomur soliti pameti, toda tako se ne da pogovarjati, če hočemo neko organizacijo držati skupaj. Občinska organizacija nima pravice v tujini zastopati zunanje politike stranke. Drugo je, če ste v Ingolstadtu govorili o svojih osebnih usmeritvah. Če je tam prišlo do različnih mnenj, je tre-ga dojeti načelo, ki bi ga morali postaviti kot merilo, da je različnost nekaj normalnega, ki ne-bi smelo ogroziti našega sodelovanja. Sicer se boste med seboj skregali ali razdelili v dve skupini, kar vse je neproduktivno. Zelo zadržan je treba biti tudi pri označitvi drugega člana, zato se sedaj ne moremo iti tega, kaj je bilo v preteklosti. Zame je socialdemokrat tisti, ki sprejema program stranke in se je zanj pripravljen potegovati. Ni pa bilo prav, da se je s temi zadevami šlo v javnost, ker bi te probleme morala stranka sama »prežuliti« doma, nato pa z njimi iti na socialdemokratski predstavniški svet ali morebiti na konferenco.«
Po mnenju Erika Modica je glavni problem, v načinu demokratičnega dialoga, ki ga ne obvladajo. »To je dolgotrajni po-
stopek in tu je ključ problema. Mislim, da je važno, da ima ob osebnih sporih predsedstvo močnejšo vlogo, da se problemi, ki jih je v kratkem času nemogoče odpraviti, ne nakopičijo. Predsedstvo mora sprejeti uradne sklepe, potem mu nihče ne mora očitati, da je kršen statut, pravilnik ali poslovnik. Povrnitev upravičenih stroškov za potovanje v Ingolstadt pa je stvar nadzornega odbora, ki mora o tem poročati.«
O tem, da so imeli soboški socialdemokrati ves čas težave z vodstvom stranke, sedanji predsednik Karel Kozic pa je že zaprosil za razrešnico, ker dela v Avstriji, je znano že dlje časa. Da pa v prihodnje ne bi po nepotrebnem povzročali še večjih težav, s čimer si nabirajo volilne točke druge stranke, so na seji sprejeli sklep, da vodstvo zaenkrat še ostaja v nespremenjeni sestavi, da pa predsednik brez odobritve predsedstva ne daje nobenih javnih izjav. Vsi so se tudi strinjali, da se morajo bolj pogovarjati o vsebinskih vprašanjih, manj pa o tem, kdo bo predsednik.
MILAN JERŠE
TIŠINA
PREDŠOLSKA VZGOJA
Je kriva »neposlušnost«? do?'Sin°Vna šola Tišina si je pri-, otla v minulih letih sloves do-
J .Uspešnega kolektiva. Tako je drugim prejela tudi poseb-v„l Pr'znanje Občinske izobraže-■fobe skupnosti Murska Sobota. Večv °benem tudi priznanje Mir" 20-letni ravnateljici šole n0 ! Rituperjevi. ki je z letošnjim koi š°lskim letom odšla v po-
Vodstvo je prevzela nova
Ferenc Hajos dobitnik Bethle-nove nagrade
Radžarski Sklad Gaborja R^aa je letos že šestič po-naHrade Ijodem, ki so toaOlJ xaslui"‘ /a razvoj na-sr/Rhih tfaitjšin v prostoru Rnje Evrope. Med letošnji-dobitniki je tudi znani R.ben' delavec Lendave. jogSdnik sodišča Ferenc Ha-Pri kot dvajset let si Nadeva, da bi bilo sodelovati nar°dnostnih manjšin v sn -u Evrope čim bolj te-'last' Pa za razvoj nijj^rslie narodnosti v Slove-t^. ^ah'rada je poleg diplome »m "farna, dobitnik pa se je delp’ bo del denarja po-"iu "Rajajočemu lendavske-tUr^R za ohranjanje kul-De e 'n zgodovinske dedišči-
ravnateljica Otilija Kreft in na-■ enkrat se je marsikaj spremenilo.
Po dveh mesecih je ravnateljica dala pisno odpoved in v njej navedla več obtožb na račun svojih sodelavcev. Le-ti so se, kot nam je povedala predsednica sveta šole Zlata Meričnjak, počutili precej prizadete, vendar zaenkrat o vsem tem še ne želijo govoriti, ker bi se radi prej pogovorili z ravnateljico. Ona pa je na bolniškem dopustu in doslej ni želela priti v kolektiv. Zato tudi še niso obravnavali odpovedi, ampak bodo počakali, da ravnateljica okreva.
Slišali smo, da naj bi bil osnovni vzrok odpovedi »neposlušnost« učiteljev oziroma učiteljic, pa tudi njihovo vmešavanje v vodenje kolektiva. Ko smo o tem poskušali zvedeti nekaj več, nam je predsednica sveta šole predlagala, da bi bilo res bolje, če tega ne bi razčiščevali po časopisu, da ne bi škodili ne ravnateljici in ne
njim, ampak se morajo najprej sami temeljito pogovoriti. Rekla pa je še, da so ravnateljici res večkrat dajali svoje pobude in predloge, ker so bili tako navajeni tudi prej, vendar kaj takega očitno ni bilo zaželjeno. Ne morejo pa razumeti, da njihova sa-moiniciativa haenkrat ne bi bila več potrebna, da bi moralo biti vse samo tako, kot določi ravnateljica. Toda počakajmo, da bomo lahko slišali tudi drugo plat
Čigavi so (bodo) vrtci?
Potem ko Smo ukinili »slavne« sise, to se je zgodilo pred dobrim letom dni, je ostalo to vprašanje še vedno odprto. Ali naj bo otroško varstvo vključeno v ministrstvo za socialno politiko in družino ali v ministrstvo za šolstvo in šport ali pa naj bi ustanovili samostojno ministrstvo — to so dileme, ki čakajo na strokovno-politično rešitev. Najbrž bo kdo rekel, da je terba videti, kako je to urejeno v razvitih evropskih državah in se zgledovati po njih. Toda tudi drugod so imeli o tem različne poglede in sprejeli različne odločitve, tako da je spet vprašanje, koga posnemati.
Samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo so vključevale tri osnovne dejavnosti: predšolsko vzgojo in varstvo v otroških vrtcih, otroške dodatke in porodniške dopuste. Vse to je namreč tudi povezano z otrokovim odraščanjem. Toda odločili smo se za drugačno organiziranost družbenih dejavnosti, kar je tudi prineslo nove dileme, in to še zlasti pri otroških vrtcih.
Tudi v Pomurju, kjer deluje 83 vrtcev, vanje, pa je vključenih okrog 4800 predšolskih otrok, že težko čakajo, kakšna odločitev bo sprejeta. Kot nam je povedala ravnateljica Vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota Marjeta Obal, se jih večina zavzema za to, da bi bila predšolska vzgoja v okviru ministrstva za šolstvo in šport. Takšno stališče so sprejeli tudi v Skupnosti vzgojno-var-stvenih organizacij Slovenije, in to utemeljili z dejstvom, da je predšolska vzgoja temeljni del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja.
Enako, če ne še bolj pomembno vprašanje kot sama organiziranost, se postavlja glede vsebinskih sprememb pri delu otroških vrtcev. Kaj reči o tem?
»Lahko rečem, da se je način našega dela od lani začel kar precej spreminjati. Ni več tako, da bi morali delati točno tisto, kar je predpisano, ampak prihaja v ospredje otrok, njegove želje, potrebe ... Iz vrtca izginja načelo učenja, oziroma je naš osnovni poudarek na življenju otrok. Velik pomen dajemo tudi staršem, ki postajajo naš enakovredni partner pri delu z otroki. Najmanj, kar želimo doseči, je, da bi starš vsaj en dan preživel v vrtcu skupaj s svojim otrokom. Uvajati smo začeli tudi elemente Montessorijeve pedagogike pri prehranjevanju in estetski vzgoji. Naj se torej otrok počuti v vrtcu podobno kot doma.«
Jože GRAJ
V tej jeseni sem postal politično popolnoma nehvaležen. In zavi-den kmečki sreči. Jesenski čas je čas »hvalodavanja«. Narava ne prinaša več letnih plodov, ubadamo se s spravili in na vsem lepem se človeku zazdi, da bi moral nekomu reči hvala!
Se vam ne zdi, da smb nenadoma vsi enako blizu naravi, samo če malo postojimo in se zamislimo. Nenadoma odpade smisel vsakega ugibanja o tem, kako so nekateri bolj in drugi manj naravi odtujeni in kako je narava zaradi tega v ekološkem smislu ogrožena. Ta želja po zahvaljevanju nas z naravo prehodno združi. Ne glede na to, koliko je narava rodnica komu prinesla tega ali onega pridelka. Pa tudi ne glede na to, če je človek »hvalodajalec« te sreče, da je v jesenskih dneh, ko nas obide tista značilna preplašenost zaradi minevanja, kmet.
Kmečki poklic, pa naj si kmetje ob tem mislijo karkoli, naj se še toliko pritožujejo nad cenami, je pač po svoji naravi tak, da je njim nekako najlaže premagati zadrego, v kateri se znajdemo v jesenskih dneh. Kako in komu se zahvaliti?
Kmečka sreča je v nekem smislu dvojna. Po eni strani so v pristnem stiku z naravo, kakor se temu reče, po drugi strani pa so kmetje po večini verni ljudje. Tako imajo na kupu vse tiste naravne in božje instance, pred katerimi se človek priklanja in se jim zahvaljuje. Nekmečki ljudje so v nekoliko drugačnem položaju. Njim se je življenje zapletlo in tako se jim laže zgodi, da ob zahvaljevanju za dobrine narave, od katerih po posredovanju kmečkega stanu ne živijo nič manj kakor ta stan sam, zgrešijo pravega naslovnika.
Ta nerodnost, da zamenjaš pravega naslovnika za svojo hvalo, pa niti ni toliko rezultat odtujenosti, ki temelji v tem, da pri pridobivanju dobrin iz narave ne sodelujejo vsi neposredno. Bolj se to zgodi zaradi same premočne želje, da bi se zahvaljevali. V takšnih vzhičenih trenutkih se človek v neučakanosti ozira naokrog, da bi našel koga, ki je dovolj pomemben in potemtakem tudi dovolj visoko, da bi mu rekel hvala.
Upam trditi, da bi za hvalilnim in častečim odnosom do vseh dr-■ žavnikov, ki so jim bili kdaj postavljeni spomeniki in zapete hvalnice, našli prav odmeve tega jesenskega občutka. Te jesenske premočne želje. da.bi rekli hvala. Tako velike želje, da se iz nje rodi vsa medčloveška hvaležnost. Kajti občutek imamo, da Bog oziroma Narava, ki nam vse to prinašata, pa četudi skupaj z vso nesrečo in pogibeljo, celo takšno pogibeljo. kakor je vojna, nekako ne moreta sprejeti vse naše hvaležnosti. Zato se hočemo zahvaljevati še komu. Celo političnim voditeljem. Pravzaprav se nam to na množični način dogaja tako pogosto. da je takoj na drugem mestu, takoj za zahvalnimi mašami in obredi. Če ni nemara celo na prvem!?
Zadevo moramo razčleniti še dalje in ugotovimo lahko, da tudi vsake svobodne volitve, na katere gremo, niso nič drugega kakor odmev tega občutja. So izraz zahvale, ki ima svoj duševni izvor v tem jesenskem občutku hvaležnosti, ki je zdaj z nami. Zdaj pa pomislite, za kaj bi se bilo mogoče našim politikom, tem našim »nacionalnim« očetom, to jesen vredno zahvaliti! Saj ni nič takega. Čisto nič.
Osamosvojitev smo si vzeli sami, in če se ne bo nič spremenilo, pojdite ob prihodnjih volitvah raje božat drevje — tako tisto, ki daje plodove, kot ono, ki nas hladi s senco in čisti naše izpuhe — kakor pa obkrožat njihova imena.
Hamesto 14 le 4 cestarji
Če bi hoteli uresničiti letošnjjž načrt vzdrževanja lokalnih cest v občini Murska Sobota, bi potrebovali okrog 8,5 milijona tolarjej, toda v republiškem proračunu so jim v ta namen zagotovili le 4,8 milijona tolarjev. Ta »redstva pa niso zadoščala za pokritje vseh stroškov niti za 8 mese ev, saj je znašal račun za opravljena dela več kot 5,5 milijona SLT. Razliko so pokrili iz občinskega proračuna. Dodatna sredstva pa je bilo treba »zvrtati« tudi za september, oktober, november in december, saj je ravno v tem obdobju stanje na cestah večkrat dokaj kritično zaradi spravila poljskih pridelkov in jesenskega deževja, kasneje pa še zmrzali. Občinska vlada je tako sklenila, da bodo za vsak mesec pokrili iz proračuna po 400.000 tolarjev stroškov za vzdrževanje lokalnih cest. Ker je eden od največjih stroškov plačevanje 14 cestarjev, so prav tako sklenili (na zadnji seji, ki je bila v torek), da bodo v prihodnje imeli v občini le 4 stalne cestarje, in to na odsekih Rogašovci—Fikšinci, Kuzma—Mačkovci, Hodoš— Čepinci in Prosenjakovci—Tešanovci. Ker so imele krajevne skupnosti številne pripombe na dosedanji potek vzdrževanja, češ da to in ono ni bilo opravljeno, bodo v prihodnje predstavniki vaških odborov sproti nadzorovali vzdrževalna dela.
C~ Sodobni Butalci
JI)
medalje.
Jože GRAJ
talabif s'over>ska ustava bi rno-Po Sl k^eJeta v šestih mesecih hih ra lscitu. Po skoraj enole-1 °kvuPravah pa smo šele dobi-Ustava«-.. 1-----------i:i~ —a
% Uslavnega besedila, pod-
>. Medstrankarsko usklaje-rUjŠirn' ° do soglasja? Z nekaj I n Volj ,P0Pravki in nekaj do-s dlorf b' 'ahko kmalu sprejeli v^Ulen-10 besedilo. Največkrat D^sko 'a’ da bi bilo tovoslo-M kn^^^U^o možno sprejeti ? Ž6 ^cern leta, ali natnačneje AUskj decembra — dneva slo-?si v Samostojnosti. Vsekakor
Orl? . A6'11 primeru ne mo-Sn bliši- dih, da nova ustava v ■ vejeta '^skupščini ne bi bila ta ^ani ^‘U0. st"ranke ustavnih sti ^'gOv^ b' smcle izkoriščati J' anJe svoje popularno-torej, da je treba že ^otv°viti soglasje o te-? Pisanjih nove uredi-
'bhL601 t0 pomeni, da ■ Vsebuje le tisto, o strinjaj°- zato bo v v.a dvotr*jin-ih! s« *seh poslancev. Zave-daje ustava Xih arski akt, pri čemer v ustavah piše le to, kar
je nujno za lastno ureditev, kar obenem pomeni, da je dovoljeno'' vse, kar ni v ustavi izrecno prepovedano. Tako ustava prvenstveno govori o tistih pravicah, ki ščitijo posameznika pred državo; pravic, ki so stvar etike, pa ni mogoče normativno urediti.
Kot smo lahko slišali in prebrali, je končno vendarle doseženo soglasje o temeljnih točkah nove slovenske ustavne ureditve. Med drugim v preambuli ne bi več omenjali svetosti življenja, okrog katere seje v preteklih mesecih razvila živahna razprava in so se pokazala različna mišljenja. Tako naj bi v uvodu v ustavni tekst predvsem poudarili temeljno ustavno listino, ki jo je slovenska skupščina sprejela ob razglasitvi samostojnosti. Kar zadeva človekove pravice in njegove svoboščine, je večina rešitev usklajenih. Zedinili so še tudi p tem, da mora biti v ustavi zapisan dvodomni parlamentarni sistem in regionalizem. Slednji naj bi predstavljal tudi nadaljevanje mnogosrediščnega^razvoja Slovenije. Hkrati naj bi bile država in verske skupnosti ločene, medtem
ko naj bi tujci imeli pri nas vse z ustavo zagotovljene pravice. Zaradi bojazni pred razprodajo zemlje, naj bi tujci imeli pravico, da so lastniki nepremičnin, vendar ne tudi zemljišč. Predložena ureditev položaja madžarske narodnosti v Sloveniji pa je lahko zgled manjšinske ureditve in bo lahko vzorec za ureditev položaja drugih manjšin v sosednjih državah.
Brez dvoma je zelo pomemben socialno-ekonomski položaj ljudi, ki ga v ustavi opredeljujejo nekatere temeljne ekonomske svoboščine, pa vse do soupravljanja delavcev in opredelitve, da mora biti Republika Slovenija socialna država. Sodeč po delovnem besedilu predloga nove ustave delavci pričakujejo, da bo ustava podrobneje določala soodločanje v podjetjih, zlasti pa pravice iz dela in svobodo dela. Dokaj nerazčiščeno pa ostaja vprašanje vojske, ki se v delovnem besedilu ustave pojavlja v treh različicah: vojska, njena organizacija ter delovanje, obramba in demilitarizacija.
Ali bi ustava sploh morala obvezujoče določati človekove pra-
vice, če jih država ne bo mogla izpolniti, kot so pravica do zdravja in stanovanja? Mnogi namreč menijo, da so to obljube, ki sodijo v predvolilno tekmovanje, ne pa v ustavo. Ustava naj bo v prvi vrsti kratka, podrobnosti pa naj določajo zakoni. Že staro rimsko pravilo.je bilo, da mora biti zakon kratek, saj ga sicer ljudje ne poznajo in ne morejo spoštovati. Hkrati bi ustava morala vsebovati vse tisto, kar ljudi povezuje, pri čemer pa mora biti dovolj jasno. Zato naj bi ustava vsebovala vse tisto, kar ni sporno, torej tisto, o čemer je možno doseči soglasje. Nekatera ključna vprašanja pa je pametno reševati z referendumom.
Sicer pa je demokratična ustava lahko le rezultat splošnega soglasja, ki se ne dosega s pogajanji oziroma izsiljenimi kompromisi, temveč se zgolj ugotavlja. Tudi brez nove ustave bi lahko živeli. Pa vendarle, če nas bo svet ocenjeval po zrelosti in pravnem redu, potem je prav, da jo imamo.
MILAN JERŠE
Vse bolj sem hvaležen Milčinskemu za Butalce. Zapustil nam je najbolj uporabno zgodbo za današnji čas. Ko so slavni vaščani potovali v svet, so se ob mraku obrnili in vrnili v svoje Butale, da bi naslednji dan pot nadaljevali tam, od koder so prvi dan prišli.
To je tudi glavna filozofija mnogih, ki so postali naenkrat vodje novih poti. Vse namreč začenjajo z ničle, kakor da se je Kristus rodil sihoči in se šele danes začenjajo šteti leta. Videl sem številna vabila za razne posvete. Pa ne. da bi jim zaradi tega kaj oporekal. Daleč od tega! Toda ko nekoliko pobrskaš po vsebini, se nehote zdrzneš in si praviš, ali je kaj takega sploh mogoče. Eni organizirajo posvet o levem in desnem bregu kakega potočka s posebnim poudarkom na nje-
KOZERIJA
govem razlivanju ob poplavah, drugi so se zmenili za organiziranje shoda, kjer bi proučili oblake na prostem, tretji pa si za organiziranje posveta o delovanju programa preprosto izberejo najboljšo lokacijo in dan, ko bi se lahko po nič kaj napornem delovniku odpočili v družbi svojih podanikov.
Vsi pa obljubljajo, da bodo uslišali vse, kar določeno področje že dolga desetletja med vojnama in ure po zadnjem stokanju naroda najbolj pesti. Zakaj neki se toliko posvetujejo? Njihovih sklepov raje ne bom našteval, ker so predolgi in preveč učeno zvenijo. Moj odgovor je preprostejši: ne vedo, kaj naj bi pravzaprav delali, pa se posvetujejo. Skličejo vse, ki se na oblake ali podobne reči svaj malce spoznajo. da jim ti povedo vse, kar vedo ali mislijo, da vedo.
Pa vse skupaj ne mine brez napak. Govoričenja in posvetovanja jim navržejo toliko stvari, kakor da bi prednje postavil celotno slavnostno kosilo hkrati. Namesto da bi začeli s prvim grižljajem ponujenega. spet skličejo posvet. Medtem se juha shladi, mačke pa skozi okno zvlečejo najlepše kose pečenega mesa. Nič čudnega, če so na zadnjem posvetu prvi razpravljale! že omedlevali od lakote. »Če bomo o teh rečeh še naprej na veliko in široko razpravljali, se nam lahko zgodi, da iz tega »sosa« ne bo nič!« se je pridušal eden od kolegov, ki je moral po službeni dolžnosti s posveta na posvet. Kaže, da se mu je končno le posvetilo in da ne bo več padal na enostavne finte, kajti predvolilni čas je že pred nami in vsakdo si želi prodobiti tako potrebne točke. Upajmo le. da volilci ne bodo preveč nasedli njihovim »floskulam« in da se bodo še pravočasno zdramili iz spanca!
<	MILAN JERŠE
Stran 3
14. NOVEMBRA 1991
podjetništvo
IZVOZ
»Tretjerazredna nacija s prvovrstno kakovostjo«
V naravi človeka je, da išče lažje poti. Še posebej našega, ki mu razni izzivi in negotovosti nikoli niso bile povšeči in se je vedno raje zadovoljeval s tistim, kar je zahtevalo manj napora, tveganja in tudi znanja. Največkrat so okoliščine tiste, ki prisilijo Slovence, da začnejo razmišljati in ravnati drugače. Tako sta tudi zaprtje južne meje in prekinitev blagovnih tokov marsikatero podjetje prisilila, da se je začelo ozirati po zahodu in iskati možnosti, da izgubo četrtine tržišča v nekdanji Jugoslaviji nadomesti z drugim.
Kakšni bodo uspehi teh prizadevanj, je zaradi napovedanih gospodarskih sankcij Evropske skupnosti proti Jugoslaviji težko reči, dejstvo pa je, da so se pogajalske pozicije slovenskih trgovcev spremenile — tujina ve, da se je Sloveniji zaprlo južno tržišče, da je prisiljena izvažati, za preživetje tudi pod ceno. Ne čakajo nas odprtih rok in vrat, ta so največkrat priprta, ponekod tudi zaprta.
Izrazito jugoslovansko usmerjena firma so bile Pomurske mlekarne, ki so na južna tržišča prodajale kar 55 odstotkov proizvodnje. Ta blagovni pretok seje sedaj ustavil, vendar jim je uspelo ob pomoči podjetja Zunanja trgovina ta izpad vsaj delno kompenzirati z večjim izvozom.
»Za večji izvoz Pomurskih mlekarn je izrednega pomena politično priznanje Slovenije,« pravi direktor Ivo Rotdajč. »Potem bi bili že na začetku ugodnejši pogoji za izvoz zaradi 20-odstotne-ga brezcarinskega vložka. Do takrat pa smo samo tretjerazredna nacija s prvovrstno kakovostjo.«
Da je kakovost izdelkov soboške mlekarne res visoka, potrjuje podatek, da so v zadnjem času uspeli povečati izvoz mleka za 15-odstotkov ali 80 ton mesečno. Izvažajo v Avstrijo, intenzivno pa iščejo nove izvozne poti tudi v druge dežele. »Tačas je na zahodu veliko povpraševanje po mleku v prahu, saj so se zaradi sprememb na vzhodnem tržišču zaloge mleka v EGS precej zmanjšale. Ugodna je tudi cena, v zadnjem času je porasla kar za 20 odstotkov.
Bolj kot kdaj prej potrebuje večji izvoz tudi Radenska, saj je s prekinitvijo blagovnega in plačilnega prometa z drugimi jugoslovanskimi republikami izgubila tržišče, na katerega je prodajala 40 odstotkov mineralne vode in 35 odstotkov brezalkoholnih pijač. Že nekaj desetletij izvaža Radenska do 12 milijonov litrov mineralne vode predvsem v Avstrijo, Nemčijo in Italijo, z izgubo južnih tržišč pa bo te količine morala povečati.
»Politične izjave, da je večji izvoz življenjska nuja in priložnost, nam nič ne koristijo,« pravi Lojze Behek, pomočnik gerieral-nega direktorja za trženje. »Mi to vemo, gre pa ža to, da je med deklarativnimi željami in izjavami ter realnostjo v trženju ogromen razkorak. Naši poslovni partnerji s simpatijo spremljajo osamosvojitvene težnje slovenskega naroda, vendar na ravni človeških odnosov. V tistem trenutku, ko se začnemo pogovarjati o poslu, pa simpatij ni več, celo nasprotno, naš položaj v pogajanjih skušajo temeljito izrabljati.«
Za Radensko so realne možnosti za večji izvoz. Predvsem zato, ker tržijo lastno in dobro blagovno znamko, ker so na zahodnih tržiščih že desetletja in ker se v Evropi spije do 60 milijard litrov mineralne vode letno. Svojo prihodnost vidijo v povezovanju s tujimi partnerji, ki obvladujejo distribucijske kanale. V nasprotju z drugimi firmami Radenska ne išče partnerjev s kapitalom, ampak partnerje s tržiščem. V Radenski menijo, takšne pa so tudi realne napovedi tujih partnerjev, da letne izvozne količine lahko povečajo tudi do šestkrat. To je enormno povečanje, vse je še v fazi razgovorov in odvisno od političnega položaja.
Tudi Radenska je bila izrazito jugoslovansko podjetje, temu tržišču je prilagajala obseg proizvodnje in število zaposlenih. »Mi bomo obseg našega dela sedaj prilagajali tržišču,« meni Alojz Behek. »S to prednostjo, da trenutno dobro prodajamo tudi v južne republike, predvsem na Hrvaško, kjer je mineralna voda strateškega pomena. Radenska rešuje potrebe po mineralni in pitni vodi na Hrvaškem, saj polnilnice ne obratujejo, seveda tam, kjer je to možno. Vendar bomo ne glede na to obseg proizvodnje in zaposlovanja prilagajali potrebam na tržišču, To danes dela že marsikdo.«
RENATA FICKO
Carinjenje tudi v Lendavi, Ljutomeru in Radgoni
Kot vse kaže, bodo pritožbe pomurskih gospodarstvenikov, ki so obravnavale stroške, ki jih povzroča carinjenje v edini notranji carinarnici v Pomurju v Murski Soboti, naletele na ugodno rešitev. Predstavniki zbornice, gospodarstva in carine so se namreč dogovorili, da bodo do konca leta odprli več carinarnic na južni meji, kar je z vidika stroškov in časa izredno pomembno. Predlog, ki ga je sprejela tudi republiška carinska uprava, je, da bi se za lendavsko gospodarstvo carinilo v Dolgi vasi, za radgonsko v Gornji Radgoni, za Ljutomer pa zaenkrat v Dravskem Središču, z ureditvijo Gibine pa na tem mejnem prehodu. Carina ima precejšnje težave pri usposabljanju kadrov, vendar obljublja, da bo te težave rešila do konca leta.
R. F. ’
Krka se je novi tovarni odpovedala
Trije vzroki so, zaradi katerih ljutomerska Krka—Isis ne bo začela graditi obrata za praškasta veterinarska zdravila, ki naj bi po naložbenem načrtu začel rasti to jesen.
Prvi je izpad južnega tržišča, na katerega je bila načrtovana proizvodnja predvsem usmerjena, drugi v sredstvih, saj finančna konstrukcija v višini 120 milijonov tolarjev, kolikor je vredna naložba z opremo vred, ni zaprta, in tretji v neraziskanem tržišču na zahodu, ki bi lahko nadomestilo izpad domačega.
»Ustavitev naložbe naše tekoče proizvodnje ne prizadene,« pravi Tone Kapun, vodja obrata Isis. »Je pa škoda, da je ne moremo realizirati, saj bi Ljutomeru prinesla zelo potrebnih 30 novih delovnih mest. Mi se naložbi odpovedujemo za krajši čas. Ko bodo »jasnejša vremena« in gospodarski časi stabilnejši, jo bomo prav gotovo izvedli, saj imamo zanjo pripravljene načrte in lokacijsko dokumentacijo.«
Sicer pa tudi Isis pestijo podobni problemi, kot vse slovensko gospodarstvo. Morda nekoliko manj kot druge, ker so izdelki specifični in namenjeni predvsem izvozu. Prednost obrata, v katerem je zaposlenih 135 delavcev, je tudi v tem, da se lahko izredno hitro prilagajajo potrebam tržišča in da je število zaposlenih optimalno prilagojeno strojni opremi in proizvodnim zmogljivostim.
RENXTA FICKO
Dandanes se je zelo moderno izdajati za podjetnika. Zato seveda ni vsak, ki se zanj izdaja, tudi že v resnici podjetnik. Kako torej razlikovati prave od lažnih podjetnikov? S knjigo v rokah.
Knjigo dr. Bogomirja Kovača UVOD V PODJETNIŠTVO, Analiza poslovnega načrta, Ljubljana 1990, bi bilo v teh naših časih dobro predstaviti, pa četudi v njej ne bi bilo nekega mesta, za katero je nadvse dobro, da je. Potem pa, ko preberete prvi odstavek prvega poglavja, si tudi misliti več ne bi mogli, da bi tega ne storili: brali knjigo, da bi si pridobili merila za presojanje podjetništva.
SEVEDA, SAJ SEM SI MISLIL!
Naslednje mesto iz prvega odstavka v prvem poglavju je prispodoba o tem, kaj je podjetnik:
»Ko sem se nekega dne, v obdobju ameriške recesije 1982. leta, vračal s predavanja ekonomistov v Massachusettsu, kjer so ekonomski strokovnjaki razpravljali o stagnaciji in zlomu ameriškega gospodarstva, sem srečal svojega prijatelja N. Kellvja, lastnika majhnega grafičnega podjetja. Toda N. Kelly ni vedel, da je ameriško gospodarstvo v »depresivnem stanju«, saj njegov »business« izredno dobro napreduje. Tako nekako začenja svojo knjigo »The Špirit of Enterprise« znani ameriški avtor G. Gilder, da bi razvil svojo osnovno tezo, kako je pravzaprav »realno gospodarstvo«, tisto, kar delajo menedžerji in podjetniki, in ne tisto, kar običajno ekonomisti izmerijo na temelju statističnih podatkov in teoretskih sklepov. Z drugimi besedami — ekonomska teorija je običajno sistematično podcenjevala in ignorirala podjetniške dimenzije gospodarstva.« (Uvod v podjetništvo, 1—7).
Zgodba iz tega uvoda pripoveduje tudi o naših krajih in ljudeh. Po eni strani nam namigne, da se za podjetnika ne moreš izučiti. Recimo tako, da študiraš ekonomijo. Saj je celo ekonomska teorija na Zahodu podcenjevala »podjetniško dimenzijo« gospodarstva. O tejle naši tukaj pa ni da bi govorili.
Po drugi strani pa zgodba razčiščuje z zmedo, ki nastaja zaradi tega, ker se imajo nekateri za podjetnike, pa so nesrečno daleč od tega. Potrjuje torej najmanj to, da ste vsi tisti, ki ste bodisi v resnici podjetniki, bodisi da ste o podjetništvu samo govorili, a ste vedeli, o čem govorite, besedo »podjetništvo« doslej prav razumeli in jo prav uporabljali. Čisto tako, kakor smo si mislili, mar ne!
Podjetnik je tisti, ki je podjeten. Ki se znajde, ki najde tržne luknje, ki skratka, izdela tak hladilnik, da ga je mogoče prodati celo Eskimu.
OBVEZNO ČTIVO
Tisti državljani, ki so si življenje nastavili tako, da ne obračajo velikega denarja, ki torej niso podjetniki, bi lahko z branjem knjige po tem prvem odstavku nehali. Zanje je to, kar so prebrali, dovolj, da ločijo pravega od lažnega podjetnika.
Preostane jim samo, da čakajo, dokler se ne uveljavi odpornejša in sposobnejša vrsta pravih podjetnikov, kajti za zdaj je podjetniška rasa pri nas na gosto premešana z lažnimi, samozvanimi podjetniki. Nekaj jih je seveda tudi sila sposobnih, toda tako redkih, da jih je potrebno iskati z lučjo.
Vsekakor pa bi morali knjigo še naprej prebirati vsi tisti direktorji, ki ves čas trdijo, da oni že vedo, kaj je podjetništvo, stokajo pa, kako so potrebne sistemske rešitve, če se hočemo iti podjetništvo. Povrhu tega pa o sebi mislijo, da so podjetniki in menedžerji: samo devizni tečaj jim ne ustreza, pa »splošen gospodarski položaj« ni pravšenj, razmere na trgu da so neurejene, južno tržišče je odpadlo in podoben blabla.
VRSTA: PODJETNIK,
ROD: SPOSOBNEŽI
Jasno je, da oni niso ne podjetni in ne podjetniki! Nadalje pa je dejstvo, da ti ljudje za pomanjkljivo informativnost o sebi niti niso sami krivi. Podjetnike izdela šele ekonomski darvinizem. Pritisk tržne selekcije in boja za obstanek. Podjetniki so naravna vrsta, ne umetna. Dokler deluje ustrezni pritisk, se nenehno oblikujejo podjetniki — če seveda nimamo opravka s kakšno docela nesposobno nacionalno ali ljudsko skupnostjo, ki si mora svoje vodilne uvoziti. Upajmo, da mi nismo eni od teh, čeprav, roko na srce, naše upanje ni podprto z mnogimi dejstvi.
Ko pa pritisk poneha, počasi (vendar hitreje, kakor se rodijo novi) odmirajo stari podjetniki, novi pa niso potrebni. Na tak način dobimo socialistično gospodarstvo, ki je v teoretičnem oziru čudovito: je humano in varno, toda istočasno je tudi v nasprotju s človekovo biološko naravo. Saj je znano, da je človek k lenobi in pokvarjenosti nagnjena vrsta.
Naposled pa se potem spet rodijo časi, ko bi bilo dobro imeti podjetne ljudi. Mi smo nekje tukaj. Toda zdaj nastopi težava. Potem ko tako dolgo ni bilo ustreznega bojevitega okolja, v katerem bi se podjetniki oblikovali, se je potrebno ponovno učiti te čisto samoumevne veščine. Kovačeva knjiga je v nekem smislu pravzaprav anahronizem, kajti tukaj je zato, ker nimamo podjetniškega izročila in se ga moramo nekako protinaravno šele učiti. V ekonomsko-darvinističnem smislu je to tako, kot če bi se učili hropsti za zrakom, če nas kdo duši.
Sicer pa, kakor smo že omenili, sploh ne gre za učenje podjetništva. Marveč zato, da se, ravnajoč po knjigi kot priročniku za razpoznavanje, pravega podjetnika loči od navideznega.
BERITE OD ZAČETKA IN POTEM ZAČNITE ZNOVA!
Prvi dve poglavji avtor priporoča brati na koncu, ker sta po njegovem bolj akademske narave. Prvo ima naslov Vloga podjetništva v prestrukturiranju gospodarstva, drugo pa Razvoj podjetništva in lastnine v socialistični družbi.
Če bi si torej mi laiki, ki knjigo kljub vsemu še naprej beremo, akoravnb smo s pojmovanjem podjetništva že prišli na svoje, smeli privoščiti, da ti dve poglavji preberemo kot poslednji, saj nas k takojšnjemu branju ne sili niti akademska izobrazba niti kakšen mandat, tega lagodja ob branju ne morejo uživati politiki in »podjetniki«.
Cim prej morajo to dvoje prebrati. »Splošne gospodarske razmere« pa so pač takšne, da je gospodarstvo nujno kar se da naglo prestrukturirati, o tem pa govori prvo poglavje. Drugo poglavje že z naslovom nakazuje na vsebinsko težavnost prvega. Ne toliko prvega poglavja kot ekonomskega teoretičnega berila, kolikor nakazuje na mu-kepolno uresničevanje preustroja. »Socialistična družba«, to ni samo družba v našem zgodovinskem zanamstvu, marveč smo mi s svojimi menedžerskimi, proizvodnimi in političnimi kadri še vedno globoko znotraj te družbe. Ali natančneje: socializem najslabše vrste je v nas.
Tudi v najbolj antisocialističnih politikih je socializem. Zato še vedno niso izdelali zakonodaje, ki bi spodbujala podjetništvo, temveč ohranjajo od stare oblasti podedovano nadvse strpno razmerje do obrtnikov najbolj nedomiselne baze — to so nekakšni esnafski obrtniki balkanskega tipa, za katere je značilno, da po eni strani na veliko tožijo, kako ubogi so, kupujejo pa si drage statusne simbole.
Uvedite se v podjetništvo!
KAR DAJTE, USTANOVITE SI PODJETJE!
Tretje poglavje ima naslov Pravni in finančni vidiki ustanavljanj’ podjetij. Naslov pove dovolj in mogoče bi bilo v nekem oziru bolje, ce bi avtor tega, kar je tam zapisal, sploh ne naredil tako dosledno. KaJ11 lahko se primeri, da bo s tem povzročil še več novih podjetij.
Kakor je znano, je bilo pri nas v zadnjem času ustanovljeni mnogo podjetij, ker je to postalo modno. Vendar ta podjetja ničesar ne obračajo.
Poslej, po branju Kovačeve knjige, pa bo lahko takšnih fari3' zmagorijskih podjetij še več, ker je znotraj tega, tretjega poglavja, navedeno vzorčno besedilo pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Samo prepisati ga je potrebno in vnesti ustrezna imena, pa lahko tudi vi registrirate svoje podjetje, če mislite, da boste s tem že podjetniki.
STENSKI PRAPORI ZMAGE	tof
Od četrtega pa vse tja v predzadnje, enajsto poglavje, se av ukvarja s poslovnim načrtom. O tem, kako ga napisati, kat.eri so e^ menti poslovnega načrta, zakaj je pomembno načrtovanje dizajna vzpostavljanje podjetniške kulture, kako se rešujejo proizvodni p blemi, v čem je ekonomika poslovanja. Vmes med besedilom uokvirjeni poudarki oziroma neke vrste udarni stavki. Avtor jm 1 nuje »osrednja pravila«.	c
Včasih so imeli na prtih, ki so v okras viseli na kuhinjskih sten kmečkih hiš, obšita »zlata pravila življenja«. Kakor je tisto: »K ura, zlata ura« in podobno.
Te stenske parole so ljudem najbrž nasvetovali kakšni pretio Iji ali prosvetitelji pred socialistično revolucijo. Takrat se je bodri ob domačih ognjiščih, v času socializma pa se je spodbujevanje p lilo na panoje in zidove, v javnost.	. • ^l-
Bilo bi potemtakem prav, če bi se začeli podajati v evr°Ps peturni krog. Na enak način, vendar tokrat z gesli iz knjige Uvod v P jetništvo. Obešati pa jih moramo v poslovnih prostorih, ne mor mo kje V kuhinjah!	niriKA
Nekaj »osrednjih pravil«: PROIZVAJAJ ZARADI DOBI g IZGUBO PA PREPUŠČAJ KONKURENTOM IN NESPOSO«1 ŽEM.	.0.
V KONKURENČNEM BOJU VELJA PREPROSTO P*04 LO: NAPAD JE NAJBOLJŠA OBRAMBA.
NIHČE NI TAKO DOBER, DA MI NE BI BILI pOLJS^jj Zadnje, dvanajsto poglavje, ima naslov Vodenje podjetja v razmerah: kritična tveganja in problemi. Nemogočih pogojev, jje-naše današnje stanje najpogosteje označujejo tako imenovani > P tniki«, ni. To vemo iz prvega odstavka v prvem poglavju.
OMENJAL SEM DVE VPRAŠANJI
Namesto obupanega vprašanja: kako daleč smo mi Ijeni od pravega podjetništva, bomo postavili neko drugo- Ka našim srednjim slojem?	Kova?
V krajšem razdelku na straneh 1 — 15 in 1 — 16 obravnava vprašanje o socioloških pogojih podjetništva. Podjetništvo je-fa, »sociokulturni fenomen«. Odvisno je od mobilnosti in izobraz vni prebivalstva, najpomembnejše zanj pa je stanje srednjeg naj-»Srednji družbeni sloji so namreč socialni temelj, na katerem pogosteje razvijajo in ohranjajo novi podjetniki.« (Str. 1 —‘'U
Nekaj takega, kakor je srednji sloj, pri nas kajpada ,n![a|i Profiliran je na premoženjsko nižji ravni kakor zahodnoevrop^ v ameriški srednji sloj, toda to ni njegova glavna značilnost. * * v tem, da naš srednji sloj s presežnim premoženjem ne ravna a a. Evropi in ZDA. Tam ti ljudje denar, ki ga ne potrošijo za v . slatuS nje svojega statusa, vložijo v podjetja, pri nas si z njim neki šele ustvarjajo. Toda to počnejo na provincialni način, tako da pujejo »debele« avtomobile — kar pa je mogoče razlagat' z strani. Po eni prihaja do tega zaradi odsotnosti tako imenovan testantske etike (kaj za luteranov so potemtakem naši po drugi je to rezultat načetega ega. Za zdravljenje te načetos • r, st potrebno imeti nadomestek v obliki fetiša. Ali preprosteje' pučijtiš manjvrednega, si kupiš velik drag avto, namesto da m podjetno vložil in z njim pridelal mnoge avtomobile, ki pa sl j se ir tem ne bi več kupoval, saj si svoj kompleks že pozdravil, ko s kazal s svojo podjetnostjo.
----------------------------------------------^ei1^
Drugo vprašanje se tiče vsebine knjige. Avtor se samo n mestu v knjigi dotakne problema blagovne znamke. Za podjetniškega duha je to premalo! Kajti mi na mednarodnem smo opazni, morali pa bi biti.	vni^d
Drugo vprašanje se torej glasi: kje je poglavje o blag0*^ p3 ■ ki? Edino originalna etnična blagovna znamka nam lahko P jjd^, jetnikov pomore na svetovne trge. Zadnji in najvišji stadij I sapi3 štva je prodajanje blagovne znamke. To je »megle«. Venda očeh »trdonj« brez domišljije. Saj je vendar znano, da ne J z usti in prebavili, temveč tudi z očmi in domišljijo.
KLIC K BUDNOSTI - PAROLA ZA
KI NE BODO PODJETNIKI
Rekli smo že, da nismo vsi te »sreče« in te narave, da velike denarje. Vsi ne bomo nikoli podjetniki, čeprav nas J Vi čina prav podjetnih ljudi. Vsi podjetni nepodjetniki *rr,atLorneri' pumo, prihodnjem podjetniškem obdobju pred seboj zelo Pejiče-opravilo. Motriti bomo morali, kako daleč je zaneslo P°d3jobri11’ gosto so namreč tako prevzeti od spretnosti pridobivanja p jih zanese. In se preveč znašajo nad naravo.	j pO^r
Regulativa podjetništva sta dva. Eden je ekološki. Pra.-eIji ki sprejmejo ekološke meje kot izziv in se s podjetnim veses3 jo po ekoloških pravilih. Drugi je davčni. Tudi v tem pog^j, # Ji dejo. Včasih še preveč in dobi država premalo. Posebno v svojem političnem aparatu občutek krivde, storjene zase pfd^ilcb Pa potlej gleda skozi prste esnafskim obrtnikom. Ki pa n1® po1 ki, ampak si samo želijo statusno odstopati. S pravo dav ^p3r se da v zadovoljstvo državljanov in socialne pravičnosti J® prečiti neumno bogatenje in spodbujati podjetniškega d
___________________________________________
VESTNIK 14. NOVEMj^
Stran 4
gospodarstvo
Neplačani davki obrtnikov Povzročajo napetost med republiko in občinami
Sešok nima pojma
"Izjave finančnega ministra so ^primerne in so posledica nehanja. Večina obrtnikov se tru-dela ter redno plačuje prispevke. Če pa meni na primer ™ad ne plača, se lahko posta-’>m na glavo, pa ne morem nič. 'endar pa lahko obrtniku že sa-"•a amortizacija prinese toliko sodstev, da si lahko kupi avto,« s®° slišali na Občinski obrtni Gornici v Gornji Radgoni. Predaje ji Anton Kampuš, tajnice posle pa ureja Majda Horvat IPrej je delala na davkariji!) Gor-Jjeradgonskim obrtnikom se zdi, se vlada vsakih sedem ali de-et let odloči nekakšno gonjo PMi obrtnikom — izjave o obr-a'wh-go|jufih so vrgle črno sen-। na vse obrtnike. V resnici pa m k0, da obrtnik še vedno ni-nobenih olajšav zato, ker mu p gre slabo — nobeden ne mo-e oditi k Rejcu v Ljubljano in Presiti, naj ga oprosti plačila v®niesečnih prispevkov, ker mu
poslovanje peša. Družbena Oa t0 P°čnejo, poleg tega dolgujejo ogromne zneske S ,obrtnikom. In če gredo v ,eCaj, se lahko tudi obrtnik obri-' Pod nosom. Občini zamerijo Predvsem, da 40 obrtnikov ni obvestila, preden jim je blejala žiroračun — mnogim med H™' so ga blokirali neupraviče-»pa tudi nekaj pohvalnega: n ® kratkim je občina razpisala eOaj za opravljanje raznih del Ul obrtnikom, ki dolgujejo obči-gjooje vsote denarja, bo omo-b^no’ da to poravnajo z de-obr|0'?Vica gornjeradgonskih Ho '^?v Je sodelovala s Hrva-i(’Vel'ko jih je izdelovalo dolo-dl e 'zdelke za Elrad in AR. Tu-nJega dela ni več. Skratka — fj”olj so pod udarom »klasi-Drn; obrtniki, ki se ukvarjajo s
rtvodnjo.
»O** Kampuš je povedal:
t Sebno menim, da bi se Venda da'° dolgoročno rešiti, S k n* S ta^° davčn° politi-tve a”* i° imamo. Obremeni-»elj|, °bnega gospodarstva so s« b ’ Posojil ni nobenih. Če stvarj ? Pr' nas poostrile te
*Ot s° inšpekcije in fi-irogja Policija, moramo na ^edi^^ni dobiti tudi neke %ee°sti\Za vsakega zapo-,J bi moral dobiti po-sNt>h 1Cer Pa j« tako kot na‘ ^ttni^ gospodarstvu tudi v tudi v družbenih ^nitn a ?re najs'abše proiz-b Pojavnostim, najbojlše "t.« nkam, zavarovalnicam
Lov na čarovnice?
Je oblast kupčijo obrtnikov sprejela? Vse kaže, da je bila prva reakcija le lažno pozitivna. V mislih imamo namreč ponudbo slovenske obrti in njene zbornice: v zameno za spodbudnejšo in stabilnejšo zakonodajo ponujajo podvojen delež v družbenem proizvodu in 60 tisoč delovnih mest. Svoje zahteve do vlade so strnili v brošuri z naslovom Zahteve slovenske obrti skupščini in vladi Republike Slovenije, ki je svojevrstno sredstvo pritiska na vlado.
V oktobrski številki revije Obrtnik so zapisali nekaj »pozitivnih« izjav vladnih ljudi, edini dvomljivec (ki je svoje dvome in napovedi v naslednjih tednih tudi uresničil) je bil finančni minister Dušan Sešok. Napovedal je, da bo pri pobiranju davkov naredil red, šele nato pa se bodo lahko pogovarjali o znižanju davkov. Na vprašanje, ali bo finančna policija preganjala tudi tiste,
Preden bodo v vladi začeli strašiti s finančno policijo, je potrebno narediti razliko med obrtniki in poenotiti pogoje podjetnikov in obrtnikov.
Kdor ne bo izvažal, bo propadel
Tudi Alojz Hanžekovič, ki ima Modno konfekcijo v Vučji vasi v
Ijutomerski občini, je prepričan, da polovica obrtnikov sploh ne more goljufati. Celotno njegovo poslovanje poteka prek banke in se ne more primerjati z obrtnikom, ki posluje z gotovino. Na srečo poslovanje Mure ni tako močno moteno, saj gre večina izdelkov na tuje tržišče, tako da dobi tudi 43 delavcev, ki so zaposleni pri Hanžekoviču, redno mesečno plačo.
»Meni je vseeno, kdo bo nadzoroval pobiranje davkov in kdo bo na vladi, le da bodo dali ustrezne razmere za zaposlovanje. Ta trenutek bi lahko zaposlil dodatnih 20 ljudi, le če bi imeli nižje prispevke. Sedaj pa so previsoki prispevki, še bolj pa obresti. Mesečna masa za plače je okrog 300 tisoč tolarjev — prav toliko ali še več moram plačati prispevkov. Nekaj malega smo sedaj še dolžni, ker nam manjkajo poletni meseci, ko ni bilo realizacije, »meni Hanžekovič. Tudi on opozarja na neenak odnos zavoda za zaposlovanje — pomoči za tri zaposlene pripravnike (s tri- in štiriletno šolo) mu niso odobrili. Če mu bodo blokirali žiroračun, ne bo mogel izplačati osebnih dohodkov 43 zaposlenim. Zaradi negotovih družbenih razmer (»ne veš, kaj pride«) je tudi Hanžekovič registriral pod-
SOBOŠKI SMRAD---
ki obrtnikom ne plačujejo, je Še-šok odgovoril: »Zaradi neplačevanja lahko preganjamo le sodno. Upnik mora tožiti dolžnika ... Družbeni sektor pri tem ni v nič boljšem položaju kot obrtniki. Znašli smo se v sistemu, v katerem drug drugemu veliko dolgujemo, ogromno je naturalnih kompenzacij... vse skupaj je ušlo iz nadzora ...«
Finančnemu ministru je torej povsem jasno, zakaj obrtniki ne morejo plačevati svojih prispevkov. Zakaj torej taka gonja proti »goljufivim obrtnikom« in ne tudi proti družbenim podjetjem, ki še vedno živijo ha račun države? Eden od razlogov je ta, o katerem smo pisali prejšnji teden: centralizacija davkarije. Ali pa je bližje resnici trditev enega od obrtnikov: »To je le preganjanje čarovnic. Namesto da bi dali ljudem delo, bodo raje obtoževali obrtnike, da goljufajo, in kazali nanje, češ kako dobro živijo.«
jetje, ki naj bi se ukvarjalo s prodajo šivalnih strojev. Izvoz blaga poteka zaenkrat brez problemov ‘prek Tovarne oblačil Mura iz Murske Sobote.
Še nikoli ni bilo tako hudo
Tradicija obrtništva se pri Lu-tarjevih na Gregorčičevi v M. So
boti nadaljuje iz generacije v generacijo; šolo končuje predstavnik četrte generacije, vendar je še vprašanje, če bo lahko napelje-•val vodovodne, centralne in druge inštalacije tako kot oče, dedek in pradedek. Lutarjevi namreč trdijo, da še nikoli ni bilo tako hudo kot letos — če ne bi imeli tudi terenske servisne dejavnosti, sploh ne bi mogli preživeti. Najbolj jih jezi, da jim nočejo priznati olajšav, ker so bili v poletnih mesecih štirje delavci nenehno vpoklicani v vojaške enote. Za 14 zaposlenih je potrebno mesečno odšteti kar velike zneske. Vinko Lutarje povedal:
»Inšpektorji lahko delajo kar hočejo — če ne plačajo meni, ne morem jaz njim. Že leto dni se vleče dolg čez 400 tisoč tolarjev — če bi preračunali to vrednost v marke, bi videli, koliko sem izgubil. Največja dolžnika sta Je-klotehna in "Elektrotehna; raztezne posode smo prodajali tudi Hidromontaži Sarajevo, Elektro-kovini Reka in v Beograd. Vsak dan me kličejo, da bi imeli naše izdelke, vendar jih ne morejo odpeljati in ne niti plačati. Vsak obrtnik ima določene rezerve, to je normalno. Nas so silili v kompenzacijske posle. Najhuje je da se ni nič spremenilo — tisti, ki so
prej slabo delali, tudi danes »štrajkajo«. Pa še tole je dodal Lutar: če mu bodo blokirali žiroračun, bo delavce poslal na občino, naj jim oni izplačajo plačo. Prek žiroračuna namreč plačuje le delavcem.
Prisiljen graditi in širiti proizvodnjo
Jože Tompa je eden tistih, ki se vedno znajdejo, vendar pa ga na moč jezi, ker je 90 odstotkov njegovega dela povezano z iskanjem najboljših rešitev, le 10 odstotkov pa s pravim delom. Po njegovem mnenju davčni sistem ni problematičen, problematičen je celotni gospodarski sistem, ki se je preveč navadil na nedisciplino.
»Menim, da sistem še vedno ščiti drubžena podjetja, čeprav imajo družbena osnovna sredstva. Resda so pogoji poslovanja skorajda izenačeni, vendar pa so ta podjetja varovana na različne načine. Na primer maja sem ponujal občini obveznice Republike Slovenije, pa jih niso hoteli vzeti. Čez dva meseca so pa vzeli Keralove, ker so pač oni ubogi. Če mi bodo grozili z rubežem, jim bom dal te neplačane fakture. Za 45 zaposlenih moram plačati mesečno okrog 500 tisoč tolarjev prispevkov. Naročil imamo toliko, da bi lahko imel tudi 200 zaposlenih. Želim si, da bi bilo gospodarstvo vsaj toliko stabilno, da bi lahko zaposlil 50 do 70 ljudi, vendar se mora prej končati ta »kriminal družbenih podjetij«, je povedal Tompa.
Podjetje LEKOP, ki se ukvarja s kovinoplastiko in ima sedež v Veliki Polani v lendavski občini, je bilo registgrirano lani; glavni razlog, da so postali obrtniki-podjetniki, so veliki prispevki obrtnih zadrug. Poleg tega je kot podjetnik'lahko zaprosil za določena republiška sredstva. Zaradi zapletov pri plačevanju in prodaji v druge republike je moral v Tuzli ustanoviti mešano podjetje. Stroji iz Velike Polane potu-
------Obrt---------------------------------------------
Tudi majhni imajo velike težave
V senci velikih težav velikih podjetij so ostali veliki problemi majhnih sistemov — obrtnikov. Gospodarska osamitev Slovenije, čez noč zmanjšano nabavno in prodajno tržišče, dolžniki, ki so ostali zunaj meja in za katere nihče ne ve, če bodo kdaj poravnali terjatve, blokada plačilnega in blagovnega prometa so težave, ki niso prizanesle niti majhnim.
»Najhuje je pri oskrbi z reprodukcijskim materialom,« pravi Štefan Pavlinjek, predsednik soboških obrtnikov. »Veliko domačih obrtnikov je kupovalo cenejše materiale na jugu, kar je sedaj skoraj nemogoče in mnogi imajo zaradi tega velike probleme. Preusmeriti se bomo morali v uvoz, ki pa bo dražji in bo vplival na višje cene naših proizvodov, česar pa, kar se bojim, naš standard ne bo prenesel. Soboški obrtniki se zaenkrat še znajdemo, predelujemo surovine, ki jih imamo, bojim pa se, da bodo večje težave nastale čez noč. Južnemu prodajnemu in nabavnemu tržišču se nikakor ne bomo odrekli, vključili se bomo v klirinške posle, odpirali bomo nerezidenčne račune, za prodano blago bomo jemali material.«
Tudi obrt vidi rešitev v povečanem izvozu. Slovensko tržišče lahko pokupi v najboljšem primeru največ polovico izdelkov soboških obrtnikov, preostanek bo zato potrebno izvoziti. Za samostojen nastop na tujih trgih so obrtniki premajhni, zato se intenzivno vključujejo v kooperacije, kjer so kljub zastareli tehnologiji, kar je največji problem obrti, zaenkrat še kakovostno konkurenčni. S tujino se povezujejo s pomočjo gospodarske zbornice, najdlje so prišli v dogovorih z Avstrijci in Madžari.
V soboški občini je registriranih 783 obrtnikov, ki zaposlujejo nekaj manj kot tisoč delavcev. Zanimivo je predvsem, da so ti zaposleni pri 300 obrtnikih, vse preostalo pa so obrti na papirju. »Razvoj obrti v soboški občini je preveč stihijski,« meni Štefan Pavlinjek. »Poleg tega pa je za Pomurje značilno še nekaj, in sicer se veliko obrtnikov ne preživlja samo z obrtjo, ampak tudi z zemljo. Pri razvoju obrti bi morali izkoriščati predvsem prednosti Prekmurja — npr. usmeriti obrt v živilsko-predelovalno industrijo, kjer imamo surovinsko bazo doma, v pospeševanje turizma, kjer imamo velika naravna bogastva, preživi lahko le tista proizvodna obrt, ki ni tako razširjena. Tu bi morale odigrati večjo vlogo razne svetovalne inštitucije za razvoj obrti in podjetništva. Te pa so sedaj kot npr. Poding in tudi obrtna zadruga največkrat sama sebi namen. Ukvarjajo se same s seboj, ne pa z razvojem malega gospodarstva, na katerega prisegamo in v katerem vidimo svojo prihodnost.«
Tudi soboški obrtniki podpirajo zahteve Obrtne zbornice Slovenije, ki so bile naslovljene na slovensko vlado in s katerimi je povezanih 60.000 novih delovnih mest do leta 1995. Pavlinjek pravi, da je to realno samo takrat, če bo vlada njihovim zahtevam ugodila — dala večja pooblastila obrtni zbornici, pravno uredila finančno in plačilno nedisciplino, poenostavila evidenco prometnih davkov, začetnikom ponudila določene olajšave ... »Ne smemo pozabiti, da je kapitalska sposobnost ljudi majhna,« meni Pavlinjek. »Samo znanje in ideje pa niso dovolj.«
RENATA FICKO
Nobeden obrtnik ne more oditi k Rejcu v Ljubljano in prositi naj ga oprosti plačila dvomesečnih prispevkov, ker mu pač poslovanje peša. Družbena podjetja to počnejo...
»... Ta trenutek bi lahko zaposlil dodatnih 20 ljudi, le če bi imeli nižje prispevke.«
Šele ko bodo prodali sladkor, bodo delavcem lahko dali plačo.
jejo najprej v Tuzlo in od tam naprej v Srbijo. Denarja pa ni. Vse se plačuje v naturalijah. Tako so te dni na poti trije tovornjaki s sto tonami sladkorja iz Tuzle če bodo prispeli do Prekmurja, še ne ve. Sele ko bodo prodali sladkor, bodo lahko dali delavcem plačo. In kljub temu še nikoli niso toliko gradili kot prav letos! V to so prisiljeni, pravi Tompa, saj jim plačujejo v glavnem z blagom in delom. Boljše je vzeti danes tisto, kar ti ponujajo, kot pa čakati na denar leto ali več, ko bo izgubil vrednost.
Sklepnih besed ne moremo zapisati, saj se problem visokih davkov, prispevkov in pomanjkanja denarja ne konča pri obrtnikih.
Bernarda B. Peček
Podražitve vendarle sprejete
O tem, da radgonska občinska vlada ni na slepo pristala na podražitev komunalnih storitev, smo poročali že pred časom. Po temeljiti proučitvi resničnega stanja v javnem komunalnem podjetju, ki je bilo predlagatelj višjih cen, so ugotovili, da so možnosti za uresničitev prvotnega predloga, o katerem so bila sprva dokaj deljena mnenja. Tako so z novembrom v radgonski občini uveljavili v povprečju za 32 odstotkov višje cene komunalnih storitev. Med drugim so 'odo podražili za 20 odstotkov, kar pomeni, da gospodinjstva poslej plačujejo 4,10 tolarja za kubični meter te življenjsko pomembne tekočine. Za isto količino pitne vode bodo v družbenih dejavnostih morali odšteti 5 tolarjev, v gospodarstvu pa 9,50 tolarja.
M. J.
1 tolar davka
• JCNEOA KNJIGOVODSTVA
SPLOŠNA POLOŽNICA
1’0 'IMLO
Sl po*t«
j. . .	TVAN______________
■I.S330TA KIURI*" V A , UL IC A ČTČ
• č>9003
Nnmun nnknzHn	3 7 ? 30 RUK.PL.; 15.11.91
NA_______1,00 4.KVARfAL
0,09■
10267153 J" [J
Po čem diši vse to "o?!, o vsem tistem, kar smo zadnje čase lahko zvedeli o (še ved- nnarska inšpekcija nista dah po; ^^atovanju zloglasne soboške kafilerije, ki zaradi svojega uporabnem dovoljenju za kafilerij
L.P°Vzroča ogorčenje med ljudmi, zlasti med prebivalci bliž-^lg0 °kovskega naselja na Lendavski ulici, bo ta žgoča tema še , ialec i n a časopisne stolpce. Čeprav kafilerija, katere upra-v«ljav Je Pomurka MI Murska Sobota, že od vsega začetka nima n	uporabnega dovoljenja in torej še vedno poskusno
rznie’ pa je bila gradnja stanovanjskega naselja pogoje-odstranitvijo, se zadeve skorajda niso premaknile z mr-
^^ien Resda Je bilo v minulih letih opravljenih več obnov n .števil e®a objekta ter je Pomurkina Mesna industrija poskrbela ,?a naložbena in vzdrževalnaidela, toda vse to doslej ni kaj
M ;areglo. Neznosen smrad, ki je posledica izpusta odpadnih lralni kanal in kasnejšega gnitja organskih snovi, se na-bl\. bei<mSn” še vedno širi.	.	......
h'dho { tv°. Je> da je bila zgrešena že sama postavitev kafilerije v d'$ča mesta, kar je nesprejemljivo tudi iz sanitarnih m Pogledov. Ob ponavljanju pomanjkljivosti, ki so jih otoške ugotavljali ob tehničnih pregledih, si je upravljalec
\Urtlerije vedno znova pridobil ustrezna soglasja raznih J arJe Podaljševalo njeno »življenje«. Tako je poudarje-. lotb°- te8a objekta, za katerega bi morali čimprej poiskati
Porj)«^1-)0’ Postala — to si upamo trditi — naenkrat trajnejše-tia. Kajti vse doslej ni zaleglo niti to, da sanitarne in vete-
ZBIRNI PREHODNI RAtUN,DAVKOV IN PRISP. OBČINE HURSKA SOBOTA
In »nOnl prafenmlM)
»•♦♦♦•♦l.oo
poprejšnjega soglasja o odločbi o
nnniabnem dovohenju za kafilerijo in upravni organ potemtakem nf rnogeUzdafi Uporabnega dovoljenja. Ni težko sklepati, da je imela vmes prste takšna ali drugačna politika ter da je gospodarji interes prevladal nad vsem drugim. Tako so kratko potegnili Pkoloei pa tudi iniciativni odbor za odpravo smradu v Murski Soboti si bo očitno moral še dolgo vihati nosove.
Kako dolgo bo še kafilerija v Murski Soboti na starem mestu, ie za zdaj težko napovedovati. Nesporno pa je, da gre za večpla-„ problematiko katere rešitev ne bi mogli povsem naprtiti zgolj inšpekcijskim službam. Te sicer pripominjajo, da je bil investitor K j kafilerije prijavljen za gospodarski prestopek in da je bil ŽJznovam vendar z minimalno denarno kaznijo kar je le kaplja v moriu toda odločilen dejavnik je vendarle človek. Zaradi njegove ii^arnosti se Sobočani upravičeno Zgražajo zaradi neznosnega Sadu Ob ‘Vem tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na druge izvore Tnriietnih vonjav, kot so nerešena problematika čistilne naprave n 7 nio celotne kanalizacije, spuščanje čezmerno ogrete vode iz 2rmXih vrtin, nezadovoljivo interno čiščenje odplak v večjih bratih in neprimerne lokacije farm v okolici mesta Murska Sobo-t Dokler ne bodo ti problemi odpravljeni, bo v pomurskem središču še naprej nekaj smrdelo.	MILAN JERŠE
»Obveščamo vas, da je k znesku 4. akontacije davka in prispevkov iz kmetijstva prištet posebni prispevek za odpravljanje posledic vojaške agresije.«
Z enim tolarjem Ivan Murgelj ne bo veliko pomagal pri odpravljanju posledic vojaške agresije. Je to napaka ali posledica birokratske malomarnosti? Kakorkoli — gospodu Murglju seje pošiljanje položnice v kuverti in z znamko zdelo tako nesmiselno, da nam je »dokaze neumnosti« prinesel kar pokazat. Prav gotovo so od tega pošiljanja imeli koristi le poštarji in tiskarji, nikakor pa ne tisti, ki jim je bil ta ukrep namenjen.
bbp
Podjetje Komunala Murska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota obvešča zainteresirane prodajalce na Mikloševem sejmu, ki bo v petek, dne 6. 12. 1991, v Murski Soboti, da lahko plačajo uporabo prodajnega prostora pri blagajni podjetja v Kopališki ul. 2 v Murski Soboti.
Vplačila bomo začeli sprejemati 18. 11. 1991 vsak dan od 7.00 do 8.00. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor.
Stran 5
NOVEMBRA 1991
gospodarstvo
-NAFTA----------------------------------------------------
Ali se je pri nakupu opreme znova zataknilo?
Kot vse kaže, se je pri nakupu rabljene opreme za rafinerijo v Lendavi znova začelo zapletati. Ko je že skoraj padla odločitev za nakup v Italiji, sta se pojavili dve novi ponudbi, ki ju tuje banke, na katere računa Nafta pri najemanju posojil, različno spremljajo. Svoj glas je vzdignil tudi Petrol, ki se zavzema, da bi oskrbo z nafto oprli na več virov, in pri tem konkretno računa na avstrijski OMV. Ob tem pa slovensko energetsko ministrstvo, ki nikoli ni pokazalo preveč navdušenja nad lendavsko rafinerijo, dodaja, da vlada nima namena, da bi lendavske načrte ovirala, da bo k naložbi celo nekaj dodala, če bo ta tržno zanimiva in če bodo v Nafti večino denarja zagotovili sami.
Američani ali Italijani
Po odločitvi kolektiva in jamstvu republiške vlade za posojila, ki jih Nafta potrebuje za nakup opreme, so se v Lendavi že pred mesecem odločili, da bodo kupili rabljeno opremo, primerno za primarno in sekundarno predelavo, v Italiji. Opravljen je bil tudi tehnični prevzem opreme, ki, kar je zelo pomembno, ustreza kakovostnejši predelavi nafte v ekološko neoporečne naftne derivate in zagotavlja kakovost Evrope 92. Po prvih predvidevanjih naj bi rafinerija začela obratovati 18 mesecev po končani finančni konstrukciji. Vrednost te opreme je ocenjena na 35 milijonov dolarjev — toliko bo stala rafinerija v Lendavi. Po priporočilu ameriške banke Exim, ki bo spremljala nakup nove opreme, pa so se v Nafti odločili, da proučijo tudi ponudbo ameriške rafinerije, ki je za slovensko tržišče zelo zainteresirana. »Naši ljudje so zdaj v Ameriki in od rezultatov te inšpekcije je odvisna naša odločitev,« pravi direktor Nafte Miloš Ošlaj. »Ker se za nakup opreme ne odločamo čez noč, je potrebno videti vse možnosti.
Še vedno je v igri tudi Italija, na novo pa se s svojo ponudbo pojavlja tudi nemška rafinerija iz Manheima. Odločiti se bomo morali do konca leta, veliko besedo pri izbiri pa bodo imele banke.«
OMV želi monopolni položaj
Ob tem ko so se v Lendavi trdno odločili, da bodo svojo staro rafinerijo obnovili in razširili, pa se v Petrolu pojavljajo drugačna razmišljanja za prihodnjo naftno oskrbo Slovenije. Gre celo za zamisli, ki povsem izključujejo lendavsko rafinerijo s slovenskega trga naftnih derivatov. Najbolj pa se pri Petrolu zavzemajo, da bi oskrbo z nafto oprli na več virov. Tako je za Slovenijo izredno zainteresiran avstrijski OMV, ki očitno ne želi prodajati derivatov samo na nekaj svojih črpalkah na Šentilju, ampak skuša najti nov trg za nafto in derivate. Obljubljajo celo posebne izvozne cene za to tržišče in razmišljajo o gradnji naftovoda od avstrijske rafinerije do Maribora.
»Glede želja Avstrijcev bi dejal, da so ti zelo zainteresirani za slovensko tržišče,« komentira Miloš Ošlaj, »nimam nič proti konkurenci, saj mislim, da bi država Slovenija morala imeti več izvorov nafte. Eden med njimi pa mora biti tudi Lendava, samo od trgovine ne moremo biti odvisni.«
Avstrijci napovedujejo lendavski rafineriji slabe čase. Izhajajo iz svojih izkušenj in pravijo, da so majhne in specializirane rafinerije obsojene na smrt. »To je seveda subjektivno mnenje določenega okolja,« meni direktor Nafte Miloš Ošlaj. »V svetu živijo rafinerije na dva načina — so velike multinacionalke, ki poslujejo s celim svetom, in majhne rafinerije. Te lahko uspevajo, kar dokazuje tudi Lendava, ki kljub težkim časom posluje z 90-odstotno zasedenimi proizvodnimi zmogljivostmi.«
Nedorečena energetska politika
Slovenska vlada se za lendavsko rafinerijo, še posebej, ko je ta prodala rafinerijsko opremo na Kitajsko, nikoli ni preveč zanimala. Miloš Ošlaj meni, da je to posledica nedorečene energetske politike, ki še vedno tava med željami in možnostmi. Kljub temu pa bo slovensko energetsko ministrstvo moralo povedati svoje, Slovenija bo kmalu morala izbrati najbolj gospodarno pot. Za mizo se bodo morali usesti najmanj trije — ministrstvo, Nafta in trgovina, morda tudi zagrebška Ina in reška rafinerija, ki se bo tržnim razmeram morala prilagoditi.
Nafta obratuje ta hip s polno zmogljivostjo, kratkoročno je rešen- problem dobave kondenzata s Hrvaške. Obe strani sta se sporazumeli, da bo po 27. oktobru Ina dobila plačilo obveznosti v devizah, enako pa bo ravnala Slovenija pri zaračunavanju električne energije Hrvaški.
RENATA FICKO
Tri predlagane različice železniške povezave z Madžarsko burijo duhove v Prekmurju
Z nami ali brez nas?
tR
Legalizacija črnega trga
Črne slutnje, ki so se nam porajale po uvedbi slovenskega denarja, se žal uresničujejo. Ustvarjalci novega slovenskega denarja in kreatorji monetarne politike so tolar sicer pospremili na pot s precejšnjo mero optimizma in mu napovedali stabilnost, pa so se žal ušteli. Poznavalci so že takrat podvomili v realnost začrtane monetarne politike in opozarjali na nevarnosti, ki ji pretijo in že po slabem mesecu se je izkazalo, da so imeli prav.
S slovenskimi tolarji, ki so jih zamenjali za nekdanje dinarje, ljudje niso drveli v banke in jih polagali na hranilne knjižice, pa tudi precej manj so jih zamenjali, kot so pričakovali bančni strokovnjaki. Je pač tako, da je ob naraščajoči draginji večini že pošla rezerva in vedno več je takšnih, ki se še komaj prebijajo iz meseca v mesec. Pa če jim navkljub vsemu le uspe odtrgati od ust kakšen tolar, ga takoj pretopijo v trdnejšo valuto. Zato tudi ne preseneča cena deviz na črni borzi, ki je že za dobro četrtino višja od veljavnega tečaja Banke Slovenije. Temu v zadnjem času sledi tudi večina bank, ki so s tem takorekoč legalizirale črni trg. In tako imamo kar naenkrat v bankah dva tečaja, oba več ali manj uradna, prizadeti pa so seveda tisti varčevalci, ki so svoje devize zaupali banki. Dvigniti jih ne morejo, če jih zamenjajo v tolarje, pa so veliko na slabšem od tistih, ki jih potegnejo iz nogavic in zamenjajo na istem bančnem šalterju. Država pa si še naprej trmasto zatiska oči in ne ukrepa. Morda tudi zavestno, saj se zaveda svoje nemoči in začaranega kroga, v katerem se je znašla. Tudi če bi Banka Slovenije uradni tečaj izenačila s tistim na črni borzi ali rečeno drugače, če bi se odločila za devalvacijo, bi bil takšen učinek le kratkotrajen, saj bi že v kratkem času spet prišlo do razkoraka med uradnim in črnim trgom.
Rešitve bo torej potrebno iskati na pravem mestu, saj praksa in izkušnje kažejo, da kakršnokoli administriranje ne daje pozitivnih rezultatov in posledice prej ko slej pridejo na dan. Lep primer za to so nove obrestne mere, s katerimi so nas v novembru »osrečile« slovenske banke in ki so za več kot 24-krat višje od oktobrskih. Te že zdaj napovedujejo več kot tisočodstotno letno inflacijo, z njimi pa se uresničuje naša napoved o usodi slovenskega tolarja, ki smo jo zapisali pred slabim mesecem. Ni bil spočet brezmadežno in čaka ga podobna usoda, kot jo je nekoč že doživljal dinar. Morali mu bomo že kmalu pripisovati ničle, da mu jih bomo čez čas lahko spet brisali.	LUDVIK KOVAČ
Želja po tesnejši povezanosti s sosednjimi državami je v pokrajini ob Muri, ki je obkrožena z mejami, že stara in močnejša kot v drugih delih države. Zaradi osamosvojitve, predvsem pa zaradi vojne na Hrvaškem je o tranzitni izkoriščenosti Prekmurja začela razmišljati tudi slovenska vlada, saj je to zelo pomembna možnost pretoka mednarodnega blaga od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu ter nasprotno. Mednarodni tokovi se namreč ne bodo ustavili in od nas samih je odvisno, če bodo potekali z nami ali brez nas. Interes gospodarstva je v preteklosti že botroval marsikateri pomembni odločitvi. Interes gospodarstva (ne dobri medsosedski odnosi ali narodnostna politika) je botroval tudi pojavu ideje o povezavi madžarske železnice s Trstom in Koprom. Pravzaprav ta ideja sploh ni nova, saj je bilo Prekmurje v preteklosti s pomočjo železniške povezave bolj odprto in povezano s svetom kot danes — toda o jem naj spregovorijo zgodovinarji.
Kdor spremlja mednarodno dogajanje, ve, da je prihodnost mednarodnega prevoza blaga v železniškem tovornem prometu. Težki tovornjaki ogrožajo življenja drugih udeležencev v prometu in uničujejo ceste, poleg tega pa železniški promet ne onesnažuje okolja in je cenejši. Zaradi zaprtih meja in slabega pretoka blaga se prekmurske železnice niso razvijale ustrezno svetovnim. Pred desetletji so ukinili »goričko mariško«, nedolgo nazaj kar nekaj vlakov na progi Murska	Sobota — Ljutomer
Pragersko. Tako progo do Puco-nec na Goričkem kakor tudi progo skozi Radence do Gornje Radgone uporabljajo le za skromen lokalni tovorni promet.
PREKMURSKA ŽELEZNICA NA DNEVNEM REDU
Avstrija in Madžarska sta že mnogo pred Slovenijo začeli razmišljati o novih železniških povezavah prek slovenskega ozemlja, ki bi jim omogočile hiter in poceni dostop do Trsta, Kopra in Reke. Zaradi »oživitve« vzhodnoevropskih držav je bilo potrebno navezi sever—jug priključiti tudi navezo vzhod—zahod. Avstrija je začela razmišljati (pa tudi že delovati) o »južni železnici« in oživitvi proge Dunaj —Gradec— Maribor— Ptuj, Madžari o stari železniški povezavi z morjem prek pokrajine ob Muri.
Do konca letošnjega leta naj bi se sestali predstavniki vlad Slovenije in Madžarske ter se odločili za eno od predlaganih različic. Zaradi osamosvojitve Slovenije in vojne na Hrvaškem se je potreba po železniški povezavi še bolj okrepila, saj so postali številni mejni prehodi (cestni in železniški) na hrvaško-madžarski meji neuporabni. Hrvaška in. Slovenija sta (bosta) samostojni državi, s svojim denarjem, vojsko in carino. Predvsem zato je železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko, ki bo namenjena mednarodnemu blagovnemu prometu, še kako nuj-na.
Do 1995. leta naj bi zgradili železniško progo, ki bo tudi Sloveniji odprla pot vse do Ukrajine Francije in Poljske. Mednarodni posojilodajalci se ne bodo ozirali na zgolj slovenske interese, še najmanj na ozke lokalne interese.
Po prvi različici bi se slovenske železnice navezale na pomemben železniški vozel nad Monoštrom (Heiligenkreuz v Avstriji) to pa bi bilp najhitreje in najceneje prek Martinja na slovenski strani tromeje. Proga je dolga 38,3 kilometra, stala pa bi 40 7 milijona dolarjev. Po drugi različici naj bi v celoti obnovili staro železniško povezavo prek Mačkovec in Hodoša do Bayan-senvea Zalalovda in Kbrmenda. Ta proga je dolga 47,5 kilometra (na slovenski strani 27;5 km), stala pa bi 45,4 milijona dolarjev.
Ker smo z osamosvojitvijo dobili pod nadzor tudi lendavsko Železniško postajo (prej jo je upravjal ŽG Čakovec, saj je to pravzaprav železniška povezava s Čakovcem), se je pojavila tudi tretja različica, in sicer Lenda-
va— Redics. Ta povezava je dolga le 7,4 kilometra (na slovenski strani 4,4 km), stala pa bi 3,5 milijona dolarjev. Odločila naj bi stroka? njeno odločitev pa bi morali upoštevati vsi. Ludvik Kraj-čič, svetovalec ŽG Maribor, ki je sodeloval pri strokovni pripravi idejnega projekta, je pvedal: »Železničarji smo za prvo različico, saj je obnovitev stare železniške proge in povezava s pomembnim železniškim stičiščem najprimernejša iz prometnega, -tehnološkega, regijskega in prostorskega razloga. Zdaj je na vrsti vlada, da se odloči. Mislim, da bo tudi za prvo različico, saj je ta predlog strokovno obdelan, vlada pa ne more mimo stroke.«
In če bo vseeno obveljala »nižinska različica«?
»Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi gradnja te proge pomenila. Mi tega prav gotovo ne bomo delali. Tu je obdelovalna zemlja — ne upam si predstavljati, koliko obdelovalnih polj bi uničili, če bi želeli povezati Lendavo in Mursko Soboto. Tu mora biti vlada toliko močna, da bo to izpeljala; če bomo mi to izpustili, bodo pač drugi izkoristili,« je še povedal Krajčič.
MURSKA SOBOTA IN LENDAVA NA NASPROTNIH BREGOVIH
V Murski Soboti si želijo, da bi po čim krajši poti prišli do povezave z Dunajem in Budimpešto; zavedajo se, daje najpomembnejši interes Slovenije, omogočiti pretok blaga do pristanišč.
Andrej Gerenčer, predsednik SO Murska Sobota, je povedal: »Mi smo za povezavo Sobota —Martinje—Monošter, vendar je to le moje mnenje, ker o tem še nismo razpravljali. Proga po ravnini odpade predvsem iz ekoloških razlogov, saj bi potekala po obdelovalni zemlji prve in druge kategorije, tu so tudi vodna zajetja, prav tako pa bi bila v končni fazi dražja. Graditi celotno progo na novo je nekaj nenormalnega. Sicer pa bo odločila stroka, zato tukaj ozki lokalni interesi ne smejo biti pomembni.«
Predsednik SO Lendava Ciril Pucko je drugačnega mnenja: »To je težko vprašanje. Kjerkoli bo ta povezava potekala, bo rezultat politične odločitve; to je dejstvo, pa kakorkoli bodo utemeljevali s tem, daje cenejše. Tehtati je treba, kaj je važnejše: ljubi mir v Prekmurju ali politika. Na eni strani naj bi bila odločujoča gospodarnost, ki je za vsako od teh treh različic. V bistvu gre za pameten premislek oziroma odločitev znotraj Prekmurja. Oceniti moramo, kaj je manjše
Pot »goričke mariške« se je ustavila v Puconcih. Jo bo nadaljevala proti madžarski meji?
zlo: ali se najprej med sabo pošteno skregati, zapraviti za to določen čas in na koncu vseeno sprejeti politično odločitev, ali pa dati prednost cenejši različici. V preteklosti je bila že predlagana nova proga, ki bi potekala tik ob reki Muri, kjer je zemlja slabša. Najlaže se je otresti te tretje različice z govorjenjem, da bo speljana po najboljši zemlji! Ali se kregamo ali pa se odločimo! Bo prevladal nacionalni interes ali gospodarska upravičenost.«
REPUBLIKA SE PODREJA GOSPODARSTVU
Upajmo, da bo v prihodnje res tako, kajti do sedaj je bila politika večkrat pomembnejša kot gospodarstvo. Nevenka Gogala z Republiškega ministrstva za promet in zveze je povedala, da so zadovoljni z razvojem sode-
lovanja z Madžarsko. Cestni promet že poteka nemoteno, pred kratkim s° dobili tudi zadostno število dovolilnic za cestni tovorni promet. Glede železniške povezave je Gogalova lahko le povedala: »Naše ministrstvo je Pred tremi dnevi pisalo pismo madžarskemu ministrstvu za promet in zveze, bi se še pred koncem leta dogovorih za sestanek, na katerem bi se pogovorili o vseh vrstah povezav. Zdaj čakamo odgovor.«
Mire Butinar, referent za madžarske zadeve na ministrstvu za zunanje zadeve, je povedal: »Poznam različice železniške povezave. Najbolj P?' metna bi bila povezava prek Martinja in Monoštra. Povezava čez Hodoš m bila mogoče cenejša, vendar pa nima tako močnega zaledja, takšnih zvez, prvo različico bi bili povezani tako z Ukrajino kot južno Francijo; v tej osi bi potovalo čez tri milijone ton tovora. Proga čez Lendavo je povsem Ij' kalnega značaja. V Sloveniji ji nih^ ne nasprotuje — če bodo sami zbran denar za to, jo lahko imajo. Kdor dal denar za to mednarodno povezavo, bo pa odločal, kje bo proga potekala.«
Tudi na Gospodarski zbornici So venije smo dobili skoraj podoben o govor, čeprav poudarjajo, da je njihovo sodelovanje pri odločitvah ten večje, čim večji je interes g°sP stva, da se ta proga naredi. . Veras je povedal: »Zbornica železn* ško povezavo z Madžarsko pravg^® vo podpira. Do najustreznejše vana te moramo priti z usklajevanjem. VU dar pa je težko verjetno, da b° P tem kaj pomembnejše od go?P?j0 skega interesa in denarja. Svoje W . morali reči tudi sosedje Madžari, ti brez njih se ne moremo odločati-.
O železniški povezavi z Madžar prek Prekmurja so se torej šele za . pogovarjati. Vzrok, da so o tem SP začeli razmišljati, je predvsem g0SP darski interes več držav, saj Po!re jejo elektrificirano železniško po*e vo s pristanišči zaradi prevoza blag ■
Ne bi se spuščali v podrobn ’ kakšne koristi bi imela od tega to nega železniškega prometa Lenoi ’ kakšne Goričko, kajti o tem bo P gotovo spregovorjenih še YebkokoSt sed. Dejstvo pa je, da sta bila ot in zaplotništvo že v preteklosti krat vzrok za nazadovanje Pfekmu J Bo tudi tokrat tako? Se nas bo t pa raje izognila, kot da bi reševala še lokalne probleme?	»pit
BERNARDA B. PECt
#© Pomurska banka d.d.
PODJETNIKI, OBČANI!
Od novembra bodo v Ljubljanski banki — Pomurski banki, d.d., v Murski Sobana voljo
NAJEMNIŠKI
TREZORJI
(SEFI)
Kaj je najemniški trezor (sef)?	v kate
Najemniški trezorje poseben predal, ki je vgrajen v varovanem in zaščitenem prostoru banke, jon rem uporabnik hrani dragocenosti, vrednostne papirje, pomembne dokumente in podobno. ' v katerem je najemniški trezor, je ločen od drugih prostorov.
Kontu je trezor'namenjen?	eba’
Trezor lahko najame pravna ali fizična oseba. Pogodbo o najemu lahko sklene polnoletna os ima osebni dokument, s katerim dokaže svojo istovetnost.
mesečno n0 JU 200,00 SLT	2.000.0
260,00 SLT	2.600- "
320,00 SLT
650,00 SLT 6<500^
Velikost trezorjev in cene
SEF SEF SEF SEF
A 6
B 12
C 18
D 30
cm cm cm cm
x x
x x
30
30
30
30
cm cm cm cm
x x
x
x
40
40
4(1
40
cm cm
cm
cm
Dostop do trezorja
Dostop do trezorja ie možen v času poslovanja banke za stranke, torei od 7. do 18. ure in ob od 7. do 11.30.
Podrobnejše informacije dobite v vsaki enoti LB — Pomurske banke, d.d.
TUDI VI IMEJTE SVOJ SEF!
Stran 6
VESTNIK 14. NOVEMU*
kmetijska panorama
Začetek raziskave ekologija in tehnologija mineralnih pitnih vod in peloida v Pomurju
Pitna voda— zdravje ljudi - turizem
..Cim intenzivnejše je kme-njstvo, bolj je ogrožena pitna ''Oda in s tem zdravje ljudi. Vendar kmetijstvo samo po sebi ne bi vplivalo na podtalno in čistočo pitne vode, če ae bi gnojili in škropili nenačrtno in brez predhodnih raziskav obdelovalnih polj, .“tez nadzora, po nekakšnih izračunanih povprečjih kmet !juPuje draga gnojila za izboljšanje zemlje, čeprav je ?°goče prav njegova njiva oovolj kakovostna in primer-n? za kulturo, ki jo zeli na nJej gojiti.
, Raziskovalna skupina Radenske je republiškemu mini-strstvu prijavila raziskovalno a$logo Ekologija in tehnolo-Bija mineralnih pitnih vod in Peloida v Pomurju. Cilj nalo-Je predvsem ekološka za-p'ta Pomurja in vodna zajeda Pred čedalje večjo onesnaženostjo, posredno s tem pa ugotovitev resnične zdravil-aosti in neoporečnosti peloi-aa: V triletni raziskavi bodo zajeli prvenstveno vrelčna jbihočja Radenec in Apaške "pline, v raziskavo pa bi radi j klJiičili tudi soboško občino J1 njena vodna zajetja. Ker je e°®urje razglašeno za žitni-Slovenije, bi morali urediti aadzor nad uporabo umetnih °nPlil. To pa bo mogoče le z .aziskavo zemlje — iti od r®?ta do kmeta in ugotoviti, ol’ko umetnega gnojila bo j\°ral kupiti. Le tako bo vlo-a v zemljo toliko, kolikor ta
s Potrebuje, pridelek pa °° cenejši.
»Raziskovalna naloga bo Stekala tri leta in je v kon-; ' e.taPi povezana z zdrav-nin ‘Judi in turizmom. Ne »a ?rn° namreč vabiti ljudi v zelo zdravja«, če ta tudi v J1?.'« ne bo zdrava, z zdravt-d” ljudmi in zdravo pitno vo-
■ i	bbp
Obresti?!
mere ponovno 'tvjflrJaj° tudi kmetijce. Če je ka se k P°l°vici oktobra kazalo, “do razmere umirile in s«, ko k etje vsaj vedeli, pri čem t^itu d° najemali posojila, ie prava katastrofa. Na
^utla / S0 Slcer ki >maj° g°' Jb ^'Pravijo, da se jih je nekaj “to nn lb cenah živine kar do-saj v bankah in
i3tii n° kritnih službah za Atestie v'°8e ponujajo vabljive '^air, \v. strahu pa so tisti, ki zad °80ve- V H KS Kmetij-N Panonka dajejo svo-
> te nJCevalceni 340-odstotne
Rti z.esti za vloge na vpo-ezane nad mesec dni že > r 11rmOtne’ nad let0 dni Pa so w’°dstotne. Temu ustre-t °raio yeda tlJdi obresti, ki jih k’,Poin;R acevati kmetje za naje-« 1 Za c a' Posojila, ki sojih do-
? bdel naložbe, pri katerih ^nu?r,a nepovratna sred-»o vračati z 800-odstot-^lih , obrestno mero, pri po-tNti 0noruF namene pa so
5tl Se , y00-odstotne. Po vsem »s^t Kmetje le sprašujejo, kam
SP« vodi?! l Kovač
Cene
n'
cetie ^zJner® na tržišču so že pred dvema tednoma kazalena to, da se vdja j Vlne začnejo umirjati. Zadnji cenik Mesne industrije Pomurka S>da,-Od 28- oktobra, ob zaključku redakcije pa nam še niso vedeli ji Pri V'’JC se bodo cene menjale. Stari ceniki pa veljajo takorekoč tu-°l<rat ?se ...ostalih odkupovalcih, cene so več ali manj izenačene, zato 'Mitu 'aP>šimo le nekaj cen, ki veljajo v ljutomerski Simentalki. Prašiče stra kaJe-l° Pp 80 tolarjev kilogram žive teže, mlado pitano govedo ek-V^ste n„?\Osti plačujejo po 145 tolarjev kilogram tople polovice, prve 1° rej^ 25 tolarjev in izven vrste po 100 tolarjev. Po 100 tolarjev dobi-
» udi za kilogram tople polovice krave.
Ob pravem času in po pravih cenah je odšla iz hleva se zadnja žival.
3
Zdaj bom nekaj časa živel od obresti, potem pa bo že spet ■	.	kako naneslo.
Jesensko oranje - večji pridelki
Samo globoka humusna, rahla, grudičasta tla, ki imajo velik volumen, so sposobna bogato obroditi.
S spravilom jesenskih pridelkov in po končani setvi ozimin se začne priprava tal za spomladansko setev. Najpomembnejša naloga, ki jo kmetijci pri osnovni obdelavi tal morajo opraviti, je jesensko oranje, kar je osnovni pogoj za doseganje visokih pridelkov koruze, sl. pese in drugih jarin.
Pomen jesenske brazde
Od vseh obdelovalnih ukrepov je jesensko oranje za povečanje pridelkov najpomembnejše, ker z njim vplivamo na izboljšanje godnosti tal. Tla so godna takrat, ko so dovolj zračna, strukturna, dovolj globoka, rahla (pom. za razvoj korenin) in sposobna zadržati dovolj vlage. V naših podnebnih razmerah je zelo pomembno, da tla akumulirajo dovolj zimske vlage, ki je rastlinam na voljo v poletnih mesecih, ko se nemalokrat pojavljajo suše. Sušo bolj trpijo posevki na zemljiščih, ki jeseni niso bila preorana (nezorana zemlja vsrka — zadrži manj vlage). Vlaga, ki se akumulira pozimi, se ne more nadomestiti z drugimi (poletnimi) padavinami, ker se pozimi z zmrzovanjem volumen zoranih tal bolj poveča kot nezoranih. Z večkratnim zamrzovanjem in od-tajanjem se tvorijo strukturni agregati in s tem večje število mi-kropor, ki zadržujejo vlago v tleh večji del leta.
Zaradi obilice padavin v jesen-sko-zimskem obdobju (transpiracije in izhlapevanje) se tla prepojijo z vodo, ki spomladi odteče v globlje plasti ali izpari, in tako nastanejo v tleh makropore, ki jih napolni zrak. Taka tla imajo povečano zmogljivost za vodo in zrak, ki sta najpomembnejša rastna dejavnika.
Pri jesenskem oranju parmora-mo paziti, da tla niso premokra, ker s tem lahko dosežemo obratne učinke in močno pokvarimo strukturo tal.
Če nam vremenske razmere in
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Delavec ali kmet?
V hlevih kmetije Antona Brumna v Biserjanah smo našteli 30 glav goveje živine: 10 krav molznic in 20 pitancev, težkih od 200 do 600 kilogramov. Dve tretjini živine sta last tega kmečkega gospodarstva, ena tretjina pa je iz sodelovanja s kmetijsko zadrugo Radgona, ozironut ekonomsko $noto Videm ob Ščavnici.
»Živalim pokladam pretežno doma pripravljeno krmo, zlasti silažo, kajti krmila so draga. Čas pitanja goveje živine je zato nekoliko daljši, kot če bi dajali izdatne količine krmil; goveji pitanec doseže težo 600 kilogramov v 18 mesecih. To je sicer za me-se‘c ali celo dva dlje, kot tam, kjer dajejo veliko koncentratov, a sem izračunal, da se tako račun
bolje izide.«
go-
veje pitance. Dohodke pa imajo tudi od prodaje mleka. Ta čas molzejo 10 krav in dnevno (zjutraj in zvečer) odpeljejo v zbiralnico 100 litrov mleka. Nazadnje z obračunom niso bili zadovoljni, saj naj bi imelo mleko le 3,2 odstotka tolšče. V prejšnjih obračunih je bilo boljše: obračunano so dobili 4,1 odstotka tolšče. Ne le stopnja tolšče, ampak tudi količine oddanega mleka v posameznih mesecih niso enake, odvisno pač od tega, koliko krav molzejo, zato oddajo letno 20.000 litrov mleka.
Anton Brumen se je v pogovoru vprašal: »Ne vem, ali imam
stanja zemljišča ne dopuščajo, da bi opravili kakovostno oranje, ga je bolje priložiti na pomlad. Tudi lahkih peščenih tal ni potrebno orati jeseni, ker slabo akumulirajo vlago. Se pravi, da je potrebno osnovno obdelavo — globoko oranje prilagoditi tipu zemljišča (pesek, ilovica, glina), stanju tal in legi zemljišča. Na nagnjenih terenih, kjer je možna erozija (odnašanje zemlje, ki je kar pogost pojavj tudi v Pomurju), in na poplavnih zemljiščih ne priporočamo jesenskega globokega oranja. Na vseh drugih zemljiščih priporočamo globoko oranje jeseni z zaorava-njem hlevskega gnoja (gnojevke, rasti, ostankov, podorin, ki so vir humusa) ter vsak 1/2 NPK gno-
Na splošno velja, da se težka tla obdelujejo na daljši čas pred setvijo, ker potebujejo več časa, da se aktivirajo, medtem ko so lahka peščena zemljišča aktivnejša in slabše zadržujejo vodo in v njej raztopljene hranilne snovi, zato jih je potrebno orati čim bliže setvi.
Glede na lastnosti tal je potrebno jeseni najprej zorati težka zemljišča in nazadnje lahka. Za poljščine pa je vrstni red: najprej se zorjejo površine, ki so namenjene za setev slad, pese, potem koruze, zrnatih stročnic (grah, soja), jarih žit in krompirja.
Globina oranja je odvisna od:
Globine razvoja glavne koreninske mase poljščin (sl. pesa nad 30, koruza 25, grah 20, jara žita do 20 cm), vrste zemljišča, reliefa (nagnjenosti), podnebja, orodja za obdelavo, načina gno-
Tačas Brumnovi iz Biserjan oddajo dnevno po 100 litrov mleka. Velikokrat ga odpelje v zbiralnico najmlajša Sabina. Foto: S. S.
>preveč< živine ali pa premalo zemlje?« Pojasnil je, da ima kmetija 8 hektarjev lastne zemlje, 2 nektarja pa v najemu. Če bi kdo dal zemljo v najem, bi je vzel še več. Boji pa se, da mu to ne bo uspelo, ker je povpraševanje po zemlji večje od ponudbe. Prav pa bi prišlo kmetiji 1,8 hektarja zemlje, ki so jo po vojni podržavili. Nič ne de, če bo drugi kos zemlje, samo da bi ga dobili čimprej nazaj!
Seveda ne moreš pisati o hlevih, živalih ... če si jih ne ogledaš. Torej smo se tudi pri Brumnovih sprehodili skozi hlev in postali pozorni na lepo rejeno ži-, vino, ki je bila po vrhu se čista — počesana. Kot da bi bila pripravljena za sejem. Naš gostitelj je dejal, da je živali tu in tam treba urediti, zlasti pa je treba skrbeti za čistočo pri kravah molznicah. Na koncu hleva smo opazili še snažno »mlekarno«.
Goveji hlev je na izplakovanje. Živina v njem je privezana. V prizidku, ki je tudi hlev, pa so živali v tako imenovani prosti reji. Ta gospodarska objekta sta bila zgrajena ob pomoči posojila, seveda v časih, ki so bili ugodni za posojilojemalce.
Anton Brumen nam je postavil
si lih ne ogie-tudi pri Brum-
jenja in gospodarnosti. Ker zaradi navedenih dejavnikov ni možno izdelati splošnega priporočila, je pri globini oranja potrebno upoštevati tele zakonitosti:
Težja zemljišča orjemo globlje zaradi izboljšanja vodno-zračne-ga režima tal in lahka zemljišča, ki so bolj rahla, plitveje.
Na ravnih zemljiščih je lahko oranje globlje kot na nagnjenih, položnih legah (odnašanje tal). Globino oranja prilagajamo tudi količini in razporedu padavin. Tam, kjer so padavine med vegetacijo obilne in dobro razporejene, je potrebno orati plitveje, medtem ko je ža sušne poletne mesece potrebno opraviti jesensko oranje nekoliko globlje zaradi konzerviranja — ohranjanja zimske vlage v tleh.
Za intenzivno pridelavo (visoke pridelke) je potrebno orati globlje, globoka brazda pa potrebuje tudi intenzivnejše gnojenje z organskimi in mineralnimi gno-
Brazdo moramo poglabljati postopno, za naše talne in podnebne razmere priporočamo do 30 cm globoko oranje (upoštevamo prej navedene dejavnike), za rahljanje globjih plasti zemlje pa priporočamo podrahljavanje. Podrahljavanje opravimo v kolobarju, najboljši učinki so po žetvi žit, ko je zemlja bolj suha, vlažnih tal (po jesenskem deževju) ne priporočamo podrahljavati, ker ne dosežemo željenih učinkov rahljanja tal.
_ Žita Novak, dipl. inž. agr.
ZVL za Pomurje M. Sobota Kmetijsko-svet služba
vprašanje: »Kaj menite, kdo zdaj laze živi ali pa celo napreduje: kmet ali pa delavec v tovarni?« Menili smo, da oba (še) lah-. ko živita, kaj prida pa napredovati ne more ne prvi ne drugi, ko pa je vse tako drago, plače — preračunane v trdno valuto — pa vse slabše, ponekod pa jih sploh ni. Tedaj pa je še on navedel svojo sedanjo izkušnjo: »Že dalj časa nismo kupili trajnejših'dobrin. Tudi z osebnim avtom se ne vozimo kadarkoli.«
Denar! Ima ga le tisti, ki nima izdatkov. Brumnova Anton in žena Marija pa ne »škrtarita«, kadar ie treba dati denar za otroke! Sin Peter je v drugem letniku Višje agronomske šole, hčerka Mojca je letos končala na Ptuju srednjo ekonomsko šolo in zdaj čaka na pripravništvo, Martina je v drugem razredu šole za trgovske tehnike, Sabina pa hodi v četrti razred osemletke. Otrokom sta pomagala z denarjem s kmetije, saj niso imeli štipendije. Tudi to je naložba, vredna več kot pa v stroje, ki jih sicer marsikdo kupuje iz prestiža, potem pa ležijo m rjavijo na prostem.
Pa še na mater Antonijo ne smemo pozabiti. Stara je 86 let, še vedno pri močeh in rada dela.
S. SOBOČAN
Biološka in kemična stabilizacija vina
Spontano čiščenje vina po alkoholnem vrenju je zelo počasno in zato za prakso pogosto prepočasno. Sodobna tehnologija nam omogoča, da z dodatkom različnih sredstev dosežemo hitrejše bistrenje, zboljšanje okusa, vonja in barve vina.
POSEGE V VINO DELIMO V TRI SKUPINE:
1.	Čiščenje vina zaradi boljše filtracije
2.	Čiščenje z dodatkom posebnih čistilnih sredstev za odstranjevanje termolabilnih beljakovin
3.	Čiščenje vina, ki je namenjeno izboljšanju okusa in barve vina.
Po končanem alkoholnem vrenju, ko se preneha osvobajati ogljikov dvokis, se v-vinu postopoma prično procesi sesedanja delcev. Najprej se začno sesedati grobi delci, nato manj grobi delci z odmrlimi kvasovkami. Ta proces naravnega čiščenja traja različno dolgo in je odvisen od vrste vina in od pogojev v katerih se vino hrani. Odvisno je tudi od velikosti, oblike in materialov vinske posode. Znano je, da se v manjših posodah mlado vino hitreje spontano čisti.	,
Tudi po izgledu čista vina lahko iz različnih fizikalno kemijskih vzrokov ponovno postanejo bolj ali manj motna. Taka vina pravimo, da niso stabilna in kot taka niso primerna za promet. Ponoven pojav motnosti je nevaren zlasti pri stekleničenih vinih.
Zakaj prihaja do pojavov motnosti?
Vino je zelo heterogena raztopina, v kateri se nahajajo mnoge sestavine, ki so bolj ali manj raztopljene. Takozvane prave ali kri-staloidne raztopine v vinu tvorijo predvsem alkohol, kisline, estri, sladkorji. Delci teh sestavin so zelo majhni in lahko prehajajo skozi živalske membrane in tudi ne mašijo ob filtriranju rabljenih filter slojnic. Veliko sestavin vina je v koloidnem stanju in one so odgovorne za pojave motnosti vina. Glavni predstavniki spojin koloidne narave’ so beljakovinaste, sluzaste in smolaste snovi, ter nekatere fenolne in druge spojine.
Koloidi so elektrostatično nabiti delci vina. Zanje je značilno, da se enako nabiti delci odbijajo in tako ostajajo v raztopini. Elektrostatično različno nabiti delci pa se med seboj obarjajo in sesedajo. Zaradi teh lastnosti koloidnih delčev se lahko pojasnijo mnogi pojavi v zvezi s čiščenjem in stabilizacijo vina.
Posebno vlogo pri fizikalno kemijski stabilizaciji vina igrajo takozvani zaščitni koloidi. Karakteristično zanje je, da hočejo v neki sredini, kjer so prisotni tudi drugi koloidni delci, obdržati koloidni sistem v stabilnem stanju. Prisotnost teh koloidov je v vinu včasih lahko celo koristna. Med zaščitne koloide prištevamo meta-vinsko kislino, ki se uporablja za preprečevanje izločanja vinskega kamna.
Zaščitni koloidi se nam lahko pojavijo pri vinih, ki smo jih dobili iz grozdja, napadenega po plemeniti plesni — žlahtni gnilobi. Če je vino motno in vsebuje te zaščitne koloide, bo čiščenje vina oteženo in nam običajni dodatek čistila ne bo učinkoval.
V procesih fizikalno kemijske stabilizacije vina igra izredno važno vlogo pojav adsorbcije. Adsorbcija je vezanje ene snovi na površino druge in jo moramo razlikovati od pojava absorbcije, kar pomeni, prehajanje ene snovi v notranjost druge.
V tehnologiji vina srečujemo več postopkov, ki temeljijo na principu adsorbcije. Pogosto uporabljan postopek na tem principu je uporaba aktivnega oglja. Na razpolago je aktivno oglje za odvzem barve imenovano dekilorans in aktivno oglje za odvzem vonja-deodorans. V praksi največ uporabljana čistila bentoniti, imajo sposobnost, da poleg razelektrenja, tudi z adsorbcijo čistijo motnosti vina. Tudi filter slojnice čistijo vino po principu adsorbcije.
Kako ugotovimo potrebo po čiščenju vina?
Pred čiščenjem testiramo vino s posebnim reagentom, imenovanim bentotest in v kratkem času se prepričamo, če so prisotne beljakovine, ali jih ni.
Kaj so beljakovine?
Beljakovine so dušik vsebujoče sestavine (proteini, proteidi), ki se nahajajo v večjih ali manjših količinah v vseh vinih. En del beljakovin izvira iz grozdja in mošta, drugi del pa nastaja po odmiranju in razkroju kvasovk v drožeh.
Pogosto izražena beljakovinska nestabilnost beljakovinskih sestavin vina, je rezultat njihove velike občutljivosti napram raznim faktorjem, ki jim je vino izpostavljeno v toku svojega dozorevanja in hranjenja.
Beljakovine oziroma dušičnate sestavine se najbolj pogosto izločajo pod vplivom različnih temperatur ter zaradi prisotnosti tanina v vinu.
Dušičnate snovi v vinu so koloidne narave. Za koloide vemo, da so podvrženi spremembam in s tem izločanjem pod vplivom visokih in nizkih temperatur v vinu. Govorimo o termolabilnih beljakovinah. Na izločanje prisotnih beljakovin ima velik vpliv tudi količina kislin v vinu. V bolj kislih vinih se dušičnate snovi pri povišani temperaturi hitreje izločajo.
Beljakovine se lahko izločajo tudi pri nizkih temperaturah. Dogaja se celo, da se pri nekaterih belih vinih dušičnate snovi pri nizkih temperaturah bolj pogosto izločajo kot pri povišani temperaturi. To velja za kvalitetna bela vina z zelo malo tanina. Nizke temperature zelo ugodno vplivajo na zniževanje dušičnatih sestavin in s tem na biološko in kemično stabilnost vina. Nizke temperature ugodno vplivajo na organoleptiko vina.
Vino začne zmrzovati pri različnih temperaturah. Točka zmrzovanja —. strjevanja vina je odvisna predvsem od vsebnosti alkohola. V praksi ugotavljamo, da vino začne zmrzovati, če razpolovljeni vsebnosti volumskih procentov alkohola odštejemo 1°C. Pri naših vinih je to v mejah med —3.5 do —5.5° C. Pri tako ohlajenih vinih se izločajo termolabilne beljakovine in velik del tartara-tov to je soli vinske kisline nam vsem dobro znani vinski kamen.
Za dosego kemično stabilnega stekleničenega vina, je pogoj, da je vino določeni čas, najmanj en teden izpostavljeno takim temperaturam ko se vino ohladi skoraj do zmrzovanja. Ohlajevanje kvalitete vina ne prizadeva, paziti pa moramo, daje vino ustrezno žveplano in tako zaščiteno pred oksidacijo. Saj je vino pri nizkih temperaturah zaradi večje topnosti kisika bolj podvrženo oksidaciji.
V hladnih zimah se pri nas lahko z naravnim potom poslužujemo postopka takozvane hladne stabilizacije vina, ki je pogoj za doseganje stabilnosti stekleničenega vina.
Izredno pomembno je, da je po končanem vrenju in po pretoku vinu omogočeno naravno ohlajevanje. Vino v sodu se razmeroma počasi ohlaja, saj je les dober izolator in vpliv zunanjih temperatur je počasen. Vino se nam mnogo hitreje ohlaja v jeklenih tankih in zato priporočamo zlasti tistim vinogradnikom, ki nameravajo svoja vina stekleničiti, da si nabavijo tudi posodo iz nerjavečega jekla. Omogočeno naj tudi bo to posodo po potrebi prestavljati na hladno izven kleti.
Brez skrbi za kvaliteto se lahko vino ohladi tudi izpod zgoraj navedenih temperatur. Posoda za naravno ohlajevanje, bi naj imela vgrajen termometer — podobno kot bojlerji, z njim bi spremljali gibanje temperature vina. Z ohlajevanjem dosežemo poleg beljakovinske stabilnosti tudi zelo pomembno kemično stabilnost vina, ki preprečuje izločanje vinskega kamna v steklenicah.
Velike sodobne kleti razpolagajo z energetsko in investicijsko zelo dragimi napravami za takozvano hladno stabilizacijo vina.
Izločanje vinskega kamna lahko preprečimo z dodajanjem že omenjenih zaščitnih koloidov. Kot v ta namen uveljavljeno sredstvo se uporablja metavinska kislina. To je na poseben način tretirana vinska kislina. Učinkovito delovanje te kisline je kratkotrajno, le nekaj mesecev. Za kakovostna in vrhunska vina je ne priporočamo.
(Prihodnjič: Uporaba čistil pri negi vina) Mag. Slavko Žalar, dipl. inž.
Stran 7
14. NOVEMBRA 1991
reportaže
MARTINOVA UGANKA - ČESA ŠE NE POZNAMO O ŽIVLJENJU KRŠČANSKEGA ZAŠČITNIKA VINSKE RADO-
STI?
Sončni Martin
Sveti Martin in polovica Dioniza
. Uganke sveta so premnoge". Od tistih velikih o skrivnosti nastanka, življenja in smrti, obupa in iskanja do manj opaznih. Ena od teh manjših je skrita v povezavi svetega Martina, ki iz »mošta žegna vino« in boga Dioniza. Medtem ko je krščanski svetnik poosebljenje treznosti in skromnosti, je starogrški bog Dioniz, tudi Bakus imenovan, poln opoja in razbrzdanosti. Oba sta zaščitnika vina in uganka je potemtakem »vinska uganka«. Tistemu občutku ljudi starih dob, s katerim so povezovali stare bogove in nove svetnike, pa nekako ne moremo, da bi mu kar tako odrekli zaupanje.
Stari so bili vendarle, premišljeni ljudje, ki so imeli veliko časa za poslušanje svoje notranjosti in so z globokim pogledom preiskovali dušo in telo. Tako se prepričujemo, čeprav vsaj na prvi pogled ni prav lahko ugotoviti, kaj naj bi imela skupnega bog Dioniz in sveti Martin. Če ju postavimo drugega ob drugega in smo ob tem nekoliko pokorni do preudarnosti starih, smo v nemajhni zadregi.
Zaupljivost do modrosti ljudi iz prejšnjih dob nam govori, da so imeli razlog, zaradi katerega so svetega Martina sprejeli za »boga« tistega razpoloženja, ki mu je v predkrščanskem času gospodoval grški mitološki bog Dioniz. Toda v nedoumljivosti smo, ker na Martinu, če sodimo po uradnih podatkih, ki krožijo o njem, ne vidimo veliko dionizičnega.
Svetnik Martin Tourski je s svojim značajem in življenjsko močjo kvečjemu za del Dioniza. Kljub temu pa mu je ljudski občutek pripisal moč, da v celoti nadomesti starega boga Dioniza. Kako je to mogoče? To je tu vprašanje. Poskušajmo torej nekoliko iskati.
Nekatere okoliščine, ki ju povezujejo, vsekakor obstajajo. Čeprav se nam na prvi pogled tudi te ne zdijo prepričljive. Recimo, da je ena od teh združujočih ju stvari kraj Martinovega rojstva. Ne, Martin in Dioniz nimata skupnega rojstnega mesta. Dioniz je po eni pripovedni različici rojen v starogrški Trakiji, po drugi v prav tako starogrških Tebah. Rodil se je v nekem koledarsko nedoločljivem mitičnem času. Kajpada je bilo to davno pred Kristusovim rojstvom.
Obadva omenjena antična kraja sta dokaj oddaljena od Som-botela. Tja, v to panonsko mesto, ki leži na veliki ravnini, kjer je nebo visoko in je človek zaradi tega pogosto potrt, ker ga tolikšna razdalja loči od nebes, svetloba pa je pogosto meglena, zelo drugačna od zvenečega grškega neba. Tja v to našo takratno in. dandanašnjo bližino, ki jo tako živo čutimo in zaradi česar tako radi pijemo opojne pijače, v upanju, da bi nas njihovi hlapi dvignili bliže k nebesom, je rimska vojaška oblast okrog tristo let po Kristusu poslala vojaškega tribuna in njegovo ženo. Martin, ki je bil postal svetnik, po mestu svojega škofovanja, ki gaje nastopil 371. pa se je imenoval Tourski, se je v Savariji onih dni in v Sombathe-yu naših; rodil 316. leta. Prav tema dvema rimskima državljanoma, ki sta bila pogana. Njun sin pa je postal krščanski svetnik.
V primerjavi z Dionizom, ki je bil vznesen in skrivnosten, je bil sveti Martin, če je verjeti temu, kar o njem pripovedujejo sve-tnikopisi, prav pust človek. Sicer pa silno pravičen in usmiljen. Med drugim je znana zgodba o tem, da je Martin nekemu premra-ženemu siromaku podaril polovico svojega plašča. Rad je živel v samoti, pa še druge takšne svetniške reči so značilne zanj.
Dioniz, ta pa je vse kaj drugega. Ne da bi v celoti bil kaj drugega, prav gotovo pa precej. Recimo vsaj za polovico. Ne točno za polovico, temveč ravno toliko, da je mogoče v njegovi naravi spoznati dvojno naravo. V njem, v njegovi božanskosti uzremo veliko predkrščansko resnico o duši človeka. O dvojni duši človeka. O njenem vihravem delu, ki se spaja s celotnim življenjskim tokom in o njenem malodušnem, zamorjenem delu.
Včasih je tudi Dioniz nekako pust. Rad se sam samcat sprehaja po samotnih krajih, daleč notri v gozdovih. Njegov krušni oče Silen ga je vzgajal v samoti. Po tej plati je podoben svetemu Martinu. In če se nekoliko potrudimo, je mogoče najti še kakšno sorodnost. Videti je, da so ljudje, ki so se srečali s krščanstvom in so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov morali opustiti svoje stare tako imenovane »poganske bogove«, med Dionizom in Martinom Čutili še neko drugo sorodnost. Sveti Martin je bil rojen sredi otožne panonske ravnine, ki, kakor smo povedali, včasih kar vpije po tem, da bi se človek napil, da bi se ubil ali do popolne pobitosti razdivjal. Mogoče je prefinjen ljudski občutek ob morebitni prisili cerkve v tem videl zadosten razlog, da je boga Dioniza in svetnika Martina povezal. Tudi Dioniz je bil kdaj pa kdaj otožen. Mogoče cerkev tega povezovanja vendarle ni v celoti vsilila.
Pa vendar. Dejstvo je, da je v tem samo ena plat sorodnosti med obema zaščitnikoma vinsko opojnega veselja. Ali pa je mogoče za vsem tem samo polovična resnica o Martinu, ki ga poznamo samo po krščanskem izročilu? Kaj mar ljudskemu občutju ni mogoče povsem zaupati? So mogoče ljudem, ki so potrebovali zaščitnika za dvojnost svojih duš, Martina podtaknili? Kaj pa če o svetem Martinu ne vemo vsega? Ali pa tukaj točimo z neko prevaro, ki jo moramo v tem našem postmodernem času, ko znova prihaja čas za slutnjo, intuicijo, za široke zamahe duha, namesto za ubo-žno racionalno mišljenje, odpraviti.
Kajti poglejte Dioniza zdaj! Takšen se nam kaže najpogosteje in takšni so učinki, ki jih povzroča dobro popito vino. Dobro popito vino je tisto, ki je dobro pridelano, ki je preprosto takšno, kakor ga je bog dal in ga človek popije z dobrim namenom, da bi bil plemenito pijan, ne pa nalokan. Nalokamo se takrat, ko se opijamo zaradi pomanjkanja duhovne moči. Primerno pa smo pijani, če vino pijemo iz najglobje radosti in iz najglobjega obupa. Na primer takrat, ko se sredi panonske ravnine zavemo, da so skrivnosti sveta brez števila. Kaj ti v takem primeru preostane drugega, kakor da se napiješ.
Glejte, kako hrumi Dioniz s svojimi spremljevalci! Naga človeška telesa sredi orgiastične muzike se podijo po mahovnatih gozdovih. Menade in bakhantke se izživljajo v svobodni naravi, bog Dioniz pa se skrivnostno smehlja in zdaj vedro, zdaj otožno sodeluje v svojem kultu. Njegova moč je plapolajoča, on pospešuje rast in daje tistemu, kar raste moč, da dozori, da se plodi. Svoje praznike obhaja vzneseno. Potem pa se pomiri in ljudi poučuje v vinogradništvu. Kmalu pa je že spet v divjem sprevodu. »Z rožami in venci je posut Dionizov voz: pod njegovim jarmom korakajo tigri in panterji... Sedaj je suženj svoboden mož, sedaj se prelomijo vse otrple, sovražne omejitve ... Sedaj, pri evangeliju vesoljne harmonije, se ne čuti vsak s svojim bližnjim le združenega, pomirjenega, spojenega, temveč kot eno ...«, pravi Friedrich Nietzsche, veliki Dionizov obsenčenec.
Zlahka je opaziti veliko razliko, ki nas tukaj v martinovskih opojnih meglah novega vina vznemirja. V vinu vrejo in iščejo svojo pot v maligane zemlja, sonce, dež. Vse neobrzdano, kar je združeno v grozdju. Zato Nietzsche vidi Dioniza na vozu, v katerem so vpreženi tigri in panterji. Martin pa je ovčji človek. Nekoč, tako pripoveduje legenda o njem, je videl ostriženo ovco in je rekel: Glejte, kako žival spolnjuje evangelij, imela je dva kožuha, pa je enega odstopila tistemu, ki ni imel nobenega.
’ Kdo je torej sveti Martin in kdo je Dioniz?
Ce o vsakem posamič vemo resnico, nedvomno pa jo o Dionizu vemo, potem so s tem nadomeščanjem božanstva s svetnikom ljudem kljub vsemu naredili krivico. Pa četudi tiste sorodnosti-med njima niso iz trte zvite. Od takrat, ko se je to zgodilo, se ljudje z vinom ne osrečujejo, marveč še pogosto onesrečujejo. Ce si pijan dionizično, si umetnik. Če si pijan zgolj marti-novsko, si v najboljšem primeru samo na pol dionizičen.
ŠTEFAN SMEJ
Tudi mladi so sodelovali pri organizaciji letošnjega martinovanja v or nji Radgoni — pripravili so svoj planinsko-turistični kotiček.
3. martinovanje v Gornji Radgoni so pripravili strokovnjaki Radgonskih goric, zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Gornja Radgona.
Po jutru se dan pozna — po moštu pa se vino spozna! Saj ne vem, če ta pregovor drži za strokovne ocene tistih, ki so za dajanje izjav o vinu poklicani, pa vseeno ... Že zaradi tega, ker smo še blizu Martinu, naj se nam oprosti, če bomo tudi v tej reportaži poskušali reči kako pametno o vinu in moštu.
Letošnja trgatev je bila prav zares nekakšen praznik. Ni bito takega pompa kot prejšnja leta — kot da bi hoteli vinogradniki z nekakšno sveto hvaležnostjo vinskemu bogu r miru in v družbi najdražjih pospraviti pridelek, ki sta ga obogatila sonce in jutranja rosa. Kakor da bi se šele letos zavedali, koliko jim pomenijo ti vino-
gradi, pa najsi bo to nekajhekta' ska parcela ali majhen prostori z obloženimi trsi za majhen »Mg viček«.
Trgači, brentarji, vinogradnik'' kletarji — prav vsi so letosnjjpt, delek pospravljali z novo iz™,, njo. Z izkušnjo minljivosti, hm' sprememb, ki jih ne more preP, čiti še tako trdna volja in moC roka, ker so vodene od drugod’ pa iz srca ljudi. In ta nova izk šnja jim je v zavest vtisnile sp znanje, da bi prav lahko od brez svojih trsov, brez slad™ grozdja, brez mošta in brez vil -Le malo je manjkalo ...in P , zato so letošnji pridelek vinogr> niki pobrali z večjo ljubeznijo sicer, zato bo tudi vino ie,nl'l^i) nekaj posebnega, čeprav ga o vinski strokovnjaki v letu 92 oe nili kot povprečnega, Za ti gradnike, za vse nas, ki občuduj mo s trto zasejane griče Radg sko-kapelskih, Ljutomersko-moških in Prekmurskih gorio . dežno spreminjanje mošta k ' in dobro kapljico... za vse na letnik 91 nekaj posebnega.
Ljubitelji mošta so lahko m skušali njegovo kakovost že mesec ali več pred Martinami . veda pa se je mlečna ali že ko izčiščena pijača pojavila v . jerskih in prekmurskih g^.M predvsem zadnje dni pred ven vinskim praznikom.	, ]jo
Na Martinovo soboto in ni so bile številne prireditve, kj' manjkalo takšnih in drug .j krstov mošta in pripravljenih^ Priznati moramo, da so se g • ci letos potrudili in Pr'Pra^tnj-stre jedilnike, na katerih m kalo dobrot, ki so se vse P° imenovale »Martinova ■ ■ prav je šlo za navadni puranj'^. zek. Tudi kostanji so bili le‘ gosteje na jedilniku kot » rdeče zelje.	»pr
Prav vsi pa so tarnali žara manjkanja surovin, saj ni b" fr goče dobiti ne gosi in ne prav so jim mesarji in obljubljali, da bodo Pf't( kd dobili »Martinove, dobrot p. jih imajo naročene in so 11 .fenih virov izvedeli, da P^^^^gnei' ti severu, pa niso uspele P.^ll do naročnikov. Menda Je' vmes prste republiška if^nnicit'
Kakorkoli — če ne goSl ^i-ji, so se po svoje znašle d jjpanje. Če ni goske, bo dober pfp ran, pa najsi bodo le nje^ fod ali bedra, ki jih sveža prt" jo iz Purisa Ljubljana.
VESTNIK 14. NOVEM^^J
bomo danes
Tale »lagviček« že spraznili, saj
Jurkovičeva ulica v Gornji Radgoni je na Martinovo soboto spet oživela.
Jaz Martina, ti Marti" so zame boljši kot f°s '
zadnjič pijemo mošt.


Martinovo tihožitje Murske
Stran 8
reportaže
Narod natakaric in sobaric? Ne, hvala!
Hotel Radin praznuje letos jeseni 20-letnico obstoja. 1971. leta so ga odprli in napolnili z najbolj zvenečimi imeni v politiki in družabnem življenju. Radin je bil takrat najsodobnejši hotel v severovzhodni Sloveniji; bil je neverjetno čist, kuhinja in restavracija sta delovali na sodoben in hiter način, celo natakarji so se obnašali drugače, bolj prefinjeno.
Nekaj od tega je hotel Radin v Radencih ohranil tudi po dvajsetih letih, čeprav že dolgo ni več sodoben, niti več najboljši hotel v severovzhodni Sloveniji. Obnovo hotelskih sob in recepcije smo napovedovali že ob njegovi 15-letnici, kljub temu je Radin še vedno takšen, kot je bil pred 20 leti. Prvi direktor radenskega hotela A-kategorije je bil BRUNO GERDOVIČ, ki je bil v tistih letih že pravi stari turistični maček. Gerdovič je svojo turistično pot začel na hitrem vlaku Dunaj—Trsat 1928. leta, kjer je po končani meščanski šoli iz materialnih razlogov začel prodajati pijačo. V tistih letih je bilo na vlakih veliko gostov, saj je bil 'to najhitrejši način potovanja. V kolodvorskih restavracijah je bilo pomembno, da so bili gostje hitro in dobro postreženi.
Fantje so čez dan delali, dvakrat ali trikrat tedensko pa obiskovali šolo v Celju, vendar pa so bili pri njihovem usposabljanju najboljši učitelji starejši natakarji. V tridesetih letih je Gerdovič s pomočjo SONK-a (slovenska organizacija natakarjev in kuharjev) dobil zaposlitev v vodilnem ljubljanskem hotelu Union, po vojni pa je bil »plačilni« v mariborskem Orlu. V petdesetih letih je bil direktor kavarne, v šestdesetih pa je vodil mariborsko gostinsko šolo. Kavarne so tudi prava tema za začetek pogovora z Brunom Gerdovičem, ki ima bogate izkušnje s slovenskim turizmom.
»Kavarne so bili takrat posebni lokali, ki so poleg pijače ponujali tudi glasbo in vse vrste časopisov. Takrat še ni bilo televizije, ljudje so radi posedali ob kavici v kavarni in se pogovarjali. Gostu, ki je pil kavico, je bilo potrebno večkrat zamenjati tudi po pet časopisov in vodo.«
brez rac in
gosi
ne se,
»Kupica« mošta pa res škojli — pa tudi spodobi da počastimo Martina!
Kako teknejo take domače dobrote! Še posebej, če jih ponuja zgovoren možakar!
W
K.
>5* H. NOVEMBRA 1991
Bruno Gerdovič je bil prvi direktor Radina iz Radenec, ki je letos jeseni dočakal 20-letnico.
Gor"ie Radgone: Panjski zamašek SAM-
vino, peneče se vino in harmonika
so praznovali spreminja- ■ >e mošta v vino vinogradniki v e® delu nove države Slovenije, se je že od nekdaj živelo (in dodal Trstenjak) od vi-'Ljudem na slovenskogoriških vinogradništvo ni bilo le ^Jiček; to je bil tudi vir zasluž-> marsikdaj preživetja številne "zine. Tega v resnici ne vemo, J^vavi vinogradniki praznuje-^artinovo v svojih kleteh. Lah-» Van> predstavimo le kanček gn^^vanja z ulic v Gornji Rad-
’ ‘ndklurski Soboti.
martinovanje Gornjerad-k' se tudi PoM'™0 2 vinogradništvom, je Posl Jurkovičevi ulici pred
Prostori Kmetijskega je b'nata in Radgonskih goric se Pr!aila & večja množica kot teč .n‘- Postavljenih je bilo še akti°^nac a domačimi dobrotami kmečkih žena in deklet, ^dt člani planinskega društva podajali svoje izdelke, pečene jabolka in druge zdrave lel^e- Turistično društvo, ki se je •^Pridružilo temu osrednjemu ^"^radgonskemu praznovanju *bota' ie predstavilo novo ma-% » '	- mesta Gor-
Df idgona, predsednica Tatjana pa Je obljubila, da bodo čna ^"redili spet lepe in privlaka ■ien,° vztrajnost in voljo do ge potrjujejo že opravljene naio-,UJ' nove klopi in koši za ,ani' Gornji Radgoni, pobar-
Mučilno radgonsko zeleno 4/
nja^2 ^Pič, priznani strokov-h franol°g- je spet preskusil svo-ta, ^.n<:oščino in odigral Franco-%' Pn,le na obisk k bogatemu in »"dniku v Gornjo Radgono '	da so Francozom
šampanjske steklenice
p*° Pa ne le to! kije je prišel še sveti Martin, krst'^'1to pomembno dejanje kt^U ^šta ra peneče se vino z' 'o j,. n’ Protokol. Zbrano množi-^Oaai>>olj navdušil in razživel
lu''! « Ljutomera, ki je pove-^kin ' "^aj krepkih na račun ^tgf^^kih vinogradnikov — ne-dr!3^ spreminjajo vodo v vi-Ju ? s'aPo vino v dobro vino.
* Poz« ulici bi se rajalo s,a in S ' "°e. če ljubiteljev mo-PreLaa "e bi pregnal dež. kotf,r“rs^' vinogradniki so tu-
' Pokazati, kakšen bo nji-


‘Aof letošnji pridelek. Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko je soboško martinovanje podaljšalo na nekaj dni in ga obogatilo tudi strokovnim predavanjem in ocenjevanjem letošnjih vin. Tudi v ponedeljek, na svetega Martina dan, so na pločnikih ob Titovi ulici prodajali mošt z različnih goričkih bregov, kjer se uči in vzgaja novi rod vinogradnikov.
Letošnji Martin je torej za nami. Tako mošt kot vino bosta marsikomu ostala v spominu, čeprav mogoče le zaradi glavobola. Da bi bilo tega v prihodnje čim manj! Če pa nas bo že bolela glava, bolje, da nas boli zaradi vina kot zaradi politike.
Bernarda B. Peček Nataša J uh nov


Martinovo ^hožitje tas*



'T f '
^r-M^
Zakaj takih kavarn danes ni več?
»Ja, veste, kaj spremenil se je način življenja, tu so avtomobili, televizija. Pred letom 41 je bilo v Mariboru 13 kavarn, danes sta na novo odprti le dve, vendar sta še ti čisto nekaj drugega. Res je danes drugačen način življenja in ljudje imajo drugačne potre-
be, vseeno pa zamerim, da ni ostala vsaj ena kavarna.«
Jih ni zato, ker je z njimi premalo dobička?
Tako ... veliko je stroškov, potem glasba, časopisi, malo naročil v kavarni ni »špricarjev«. Prodajali so kvečjemu pivo v steklenicah in vino po en ali dva decilitra. Ja, takrat je bilo povsem drugačno življenje kot danes!«
Kako ste se 1971. leta znašli v Radencih?
»Ko sem 1967. leta izpolnil pogoje za pokoj, sem šel med upokojence. Imeli smo neke težave z osebnimi dohodki na šoli in drugim . .. jaz denarja nisem mogel pričarati, če ga ni bilo! No, ker sem se počutil še dovolj sposobnega, sem šel konec šestdesetih let delat v Nemčijo v Niirnberg in Diisseldorf, kjer je bilo že Zaposlenih nekaj Prekmurcev. Tam sem bil odgovoren za sprejem gostov. Nato so me znanci nagovorili, da sem šel vodit nov hotel v Ljutomer. 1970. leta so se začele priprave za Radin; Račič je prišel k meni in me pregovoril, da sem prevzel organizacijo nastajajočega hotela. Moja naloga je bila predvsem dobiti dube. gostinski kader.«
Kakšne kriterije ste upoštevali pri izbiri kadrov?
boljše stoječi, ki so prišli sem na zdravljenje. Že takrat so si prizadevali, da bi pridobili tuje goste. Hotel pa je bil najbolj poln ob raznih prireditvah. Spominjam se, da smo za prvo silvestrovanje v Radinu pripravili bogat ruski bife. Med gosti so bili seveda tudi taki, ki tja niso spadali ... ko jc šel ven, je pograbi! celo ploščo z narezkom in jo odnesel v sobo. Mene je bilo bolj strah za ploščo, ker je bila zelo draga. To so bili začetki pripravljanja ruskih bifejev pri nas ... Kaj hočete, človek mora vse »dati skozi«. Bile so tudi težave, zdravniška služba se je morala uveljaviti, precej je bilo »infarktašev«, ki so prišli sem po pro-tekciji, pa tudi taki z menedžersko boleznijo.«
Kakšne so bile začetne težave?
»Šandorjeva je imela takrat svoja dekleta že »poštimana«, vendar je bilo potrebno nenehno hoditi za njimi in jih opozarjati na napake. Red. disciplina, drugačno obnašanje v novem okolju, to je bil največji problem, vendar je prišel pri vsakem drugače do izraza. Neprestano jih je bilo potrebno opozarjati, To so bili takrat predvsem mladi ljudje, eni so se hitreje, drugi počasneje privadili.«
In vaša vloga?
»Skrbeti za strokoven odnos do gosta. Da je iz ljudi z raznih koncev in krajev nastal kolektiv, celota. Dosegel sem sodelovanje med recepcijo, kuhinjo in strežbo.«
Ste odšli ob 15. uri domov?
»Ne?! Stanoval sem tukaj v Elmini. Če sem kaj prevzel, sem na vse drugo pozabil. Domov sem šel le vsakih 14 dni. Večkrat sem šel med goste, jih spraševal, kako so zadovoljni; računati je treba, da so to ljudje, ki imajo težave s srcem. Radenci so bili vedno znani kot zdravilišče, poudarek je bi! dan vodi.«
Če bi bili danes direktor hotela — bi bili še ponosni nanj?
»Mislim, da še. Ne vem. Nimam toliko slabih informacij. V vsaki hiši gre kaj narobe, so problemi s kadri, popusti to ali ono, včasih so cene neusklajene s tistim, kar ponujaš ... Radenska in Radenci so lahko ponosni, da so naredili ta hotel. Radenska je pojem za celotno Pomurje, zgradili so tudi Moravske Toplice. To je podobno, kot če rtekoga spraviš h kruhu, potem ti pa obrne hrbet. Ta hotel v tem okolju, v gostinstvu, pomeni pojem določene kakovosti. Ljubezen in strokovne sposobnosti ... Ko sem učil na šoli, sem vedno govoril, da morata kuhar in natakar vedno dati delček sebe. Ne le, da kuhar naredi neko jed — zavedati se mora, da bo to jed nekdo pojedel, da je gost človek in da je zelo pomembno, da je zadovoljen. Še prašiček poje z večjim užitkom, če ga malo počohate: cunka, cunka!
Kaj šele človek! Moraš se truditi, da mu pokažeš čim več prijaznosti in pozornosti. To še manjka v gostinstvu. Vendar pa je dobrih gostincev malo, fluktuacija je velika. Standard ljudi in politični odnosi se najhitreje kažejo prav v turizmu. Upajmo, da se bo to sčasoma popravilo. Želim si, da
»Drugi so gostince bolj poznali kot jaz, vedeli so, kateri so boljši, bližje Radencem. Pošiljali so jih na usposabljanje v Bad Gleichenberg v Avstriji. Drugače je bilo kot prej, večji poudarek je bil dan sprejemu gostov, odnosu do gosta, vljudnosti, hkrati je bil uveden način poslovanja, da je bila blagajna v kuhinji, račun pa se je pisal za številko mize. Natakarje le posredoval denar med blagajno in gostom, njegova glavna skrb je bila dobra postrežba. V kuhinji so pripravljali tudi več dietne prehrane, saj je veliko gostov prišlo sem na zdravljenje. To je pomenilo dodatno delo in skrb. Idealen je le tisti človek,’ ki si stalno nabira novo znanje, ki hlasta po’ znanju. Danes jih je v kuhinji in strežbi še 15 starih, ki so bili zaposleni .že 1971. leta.«
kdo so bili v tistih prvih letih gostje Radina?
»Težko je reči ... v glavnem so bili
bi turizmu posvečali več pozornosti, da bi se o pomenu turizma učili že v osnovni šoli. Vsi moramo sprejeti to miselnost, da ne bomo razvijali težke industrije, ampak da smo idealna država za razvoj turizma.«
Smo dovolj samozavestni?
»Upam, da! Eden od politikov je enkrat dejal, da pa mi že ne bomo postali narod natakarjev in sobaric! To sem mu zelo zameril. Mi imamo možnosti za turizem, devize lahko ustvarjamo doma, ne pa z izvozom. Mi se moramo začeti evropsko obnašati najprej doma. Turizem je naša prihodnost! To ne pomeni več novih hotelov, ampak ponuditi to, kar imamo. To je povezano tudi z uveljavitvijo Slovenije v svetu.«
Nevarnost obstaja, da bodo »turistično smetano« pobrali drugi, nam pa bo ostal tisti najnižji (poceni) turizem?
»Tudi to je možno. Vendar, če so ljudje količkaj egoisti, se bodo morali potruditi.«
Bernarda B. Peček
Stran 9
servisne informacije
STE DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE?
Do božiča slovenski državljan!
V vseh štirih pomurskih občinah gneča zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije. Ugodnost do božiča
Občan, ki ni (uradno) državljan Republike Slovenije, ima status tujca. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije določa štiri možne oblike pridobitve državljanstva: po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo (s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje) in po mednarodnih predpisih. Več o tem si lahko preberete v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 1/91, ki je izšel 25. junija.
Državljan Republike Slovenije ima določene obveznosti in pravice. Tačas je morda najbolj izpostavljena pravica' do nakupa družbenega stanovanja, kajti kupi ga lahko le državljan Republike Slovenije. Potrdila o državljanstvu je treba predložiti še marsikje drugje, denimo pri nakupu drugih nepremičnin (zemlje) potrebujejo pa jih tudi vojaški upokojenci. V zadnjem času so zato zelo oblegani občinski referati za osebna stanja, kajti na njih ljudje preverjajo, ali so ali niso državljani Republike Slovenije, tam jim izdajajo potrdila o državljanstvu, sprejemajo vloge za pridobitev državljanstva in tako naprej.
Kot nam je povedal Tonček Gider, vodja referata za osebna stanja skupščine občine Murska Sobota, so predzadnjo sredo v 5 urah izdali kar 70 potrdil o državljanstvu, kar je več, kot so jih napisali v prejšnjih nekaj mesecih. Ljudje so potrdila o državljanstvu potrebovali predvsem, da so se z njimi izkazali kot državljani Republike Slovenije in tako imeli pravico do nakupa družbenega stanovanja po določilih najnovejše stanovanjske zakonodaje. Precej zahtevkov je bilo tudi zaradi pridobitve vojaške pokojnine iz slovenskega pokojninsko-invalidskega sklada.
Enako kot v drugih slovenskih občinah je tudi v vseh štirih pomurskih velik naskok na ustrezen občinski organ zaradi vložitve prošnje za pridobitev državljanstva po določilih 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Gre za neponovljivo ugodnost. Ta člen določa: Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno bivališče. Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona (ko državljanstvo z naturalizacijo pridobe starši, ga pridobi tudi otrok, op. pisca).
Kot zapisano, Zakon o državljanstvu je bil objavljen 25. junija, kar pomeni, da je možno uveljaviti pravico do državljanstva »pod ugodnimi pogoji« do 25. decembra letos, pozneje pa bodo veljala druga določila, recimo 10-Ietno življenje v Sloveniji. V občini Murska Sobota so občani, ki (še) niso državljani Republike Slovenije, vložili 700 prošenj za pridobitev 850 državljanstev. Nekateri (družine) prosijo z eno prošnjo pridobitev državljanstva za več ljudi — družinskih članov. Iz Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije je v Mursko Soboto medtem že prišlo 207 rešenih prošenj. Vse ugodno!
Načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine Lendava Anton Sep pravi, da na tamkajšnjem uparavnem organu vlagajo prošnje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije predvsem Hrvati, ki stalno žive v tej občini. V Ljubljano so poslali 600 prošenj in upajo, da bo vseh 1000 ljudi državljanov Republike Slovenije. Torej tudi otroci slovenskih ali madžarskih staršev, ki so se (otroci) rodili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, na primer ko so bili (starši) na sezonskih delih na kmetijskih posestvih na Hrvaškem.
Mirko Ferenc, vodja referata za osebna stanja skupščine občine Gornja Radgona, naj bi opravljal še dela v zvezi z javnim redom in mirom, a je že nekaj časa prezaposlen z nalogami, ki izhajajo iz določil Zakona o državljanstvu. Pri izpolnjevanju formularjev in pripravi akta, preden ga je poslal v Ljubljano, je pomagal 183 strankam, ki so vložile zahtevke za pridobitev 400 državljanstev. Doslej je prišlo že precej odločb in vse so bile ugodno rešene. Boji pa se, da ne bo vselej tako, kajti nekaj ljudj vlaga prošnje, čeprav nimajo dokumentov, na podlagi katerih bi ugotovili, da so bili na dan plebiscita za stalno prijavljeni v Sloveniji. Seveda občinski upravni organ v Gornji Radgoni — enako je bilo še v nekaterih drugih občinah ’— ni imel zakonske podlage, da prošenj ne bi sprejel. O državljanstvu pa odločajo v Ljubljani.
V Ljutomeru smo o’ vlaganju prošenj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije pobarali šefinjo oddelka za notranje zadeve Darjo Mohorič. Doslej so prejeli okrog 470 pisnih vlog za pridobitev državljanstva Republike Slovenije za kakih 500 občanov, ki so imeli na dan plebiscita stalno prebivališče v občini. Prevladujejo ljudje iz vasi Kopriva, Razkrižje, Šafarsko, Gibina in še nekaterih drugih krajev in zaselkov, ki so spadali nekaj časa pod Hrvaško, zato so vpisani v hrvaških knjigah državljanstva. Za slovensko državljanstvo pa so zaprosili tudi zdravniki in drugi strokovnjaki, ki so se narodili v drugih republikah, a že dolgo živijo in delajo v ljutomerski občini. Doslej je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije ugodno rešilo več desetin prošenj za pridobitev državljanstva, kar je dokaz, da gre bolj ali manj za formalni postopek. Drugače bo seveda, ko bodo obravnavali zahtevke, vložene po preteku določenega roka.
Morda še tole: slovensko državljanstvo lahko, kot je že zapisano, praviloma »preverimo« pri svojem občinskem upravnem organu za notranje zadeve, izjemoma pa tudi v drugi občini, kajti vsi organi imajo računalniški vstop v bazo podatkov o državljanih Republike Slovenije. Preiskus za podpisanega je uspel: na ekranu so se pojavili ime in priimek, državljanstvo, številka državljanske knjige, v kateri je vpis. Človek je ponosen, da je državljan najmlajše države sveta.
Š. SOBOČAN
Delovne organizacije pomagajo Hrvaški
V najrazličnejše humanitarne akcije, ki sta jih organizirala občinski odbor RK Lendava in organizacija Karitas, so se kljub težavam vključile tudi lendavske delovne organizacije. V obratu Ilirije so za pomoč namenili nekaj čistilnih sredstev in sveč, te so poslali Rdečemu križu v Čakovec, pripravljajo pa tudi drugo pošiljko, ki jo bodo poslali na Madžarsko tamkajšnjim hrvaškim beguncem. V Leku so za pomoč namenili kozmetična sredstva, v Indipu pa so zbrali nekaj tekstilnih izdelkov. V dobrovniškem Tiu so za pomoč namenili 300 parov toplih nogavic za Vukovar in Vinkovce. Uspešno so organizirali zbiranje pomoči tudi v Nafti.	JD
Cene gozdnih sortimentov
V začetku zimske sečne sezone je običajno povpraševanje po žagarski hlodovini veliko, saj se žagarska industrija želi pravočasno oskrbeti z zadostnimi zalogami. Temu ustrezne so zato tudi cene, ki naraščajo. Zaradi zasneženih obdobij se namreč dobava ustavi in porabniki se z lesom oskrbujejo že zdaj. Tačas je največje povpraševanje po bukovi, hrastovi, jesenovi in jelševi hlodovini, medtem ko je povpraševanje po drugem tehničnem lesu normalno. Večje zanimanje za les pa kažeta tudi papirna industrija in industrija lesenih plošč. V tem času je tudi precejšnje povpraševanje po drveh za kurjavo.
Gozdne sortimente vrednotijo po količinah in kakovosti. Hlodovina običajno v kubičnih metrih (volumen brez skorje), drva, razrezana na metrska polena, pa vrednotijo v prostorninskih metrih (merjeno v skladovnici s skorjo, en prostorninski meter je okrog 0,68 kubičnega metra).
Kakovostne razrede zaenkrat uveljavljajo še po JUS-standardih, kakšne pogoje za uvrstitev v ustrezen razred morajo izpolnjevati gozdni sortimenti. Najodločilnejši pri tem so zdravost, ravnost, odmik srca od sredine, koničnosti, sestava letnic, barva, grče, slepice, krožljivost, zima-vost, debelina in dolžina. Vrednostni razredi se določajo glede na uporabnost (F je furnir, L je luščenec, žagovce pa uvrščajo v L, II. in III. kakovostno skupino).
V Pomurju zaenkrat gozdne sortimente odkupijejo v radgonskem TOK-u Gozdarstvo, od 23. oktobra pa so naslednje odkupne cene:
gozdni sortiment	kakovost	neto cena za kub. m.
bukev — hlodovina	F	5.200,00
	L	4.200,00
	I. k.	3.600,00
	11. k.	3.100,00
hrast — hlodovina	F 1. k.	10.000,00
	F II. k.	8.200,00
	I. k.	5.000,00
	11. k.	4.000,00
	IH. k.	2.800,00
jesen, javor, češnja	F, L, I., II. k	3.000,00-8.000,00
jelša	F, L, I., II. k.	4.500,00-1.800,00
topol, breza, vrba, lipa	F, L. I., H. k.	3.300,00-1.700,00
oreh	F I., F II., I., II. k.	10.000,00-3.000,00
smreka	F, I., II. k.	5.000,00—3.000,00
bor	F, L, 1., 11. k.	5.200,00-2.800,00
celulozni leš iglavcev		1.300,00
drva		1.300,00
celuloza mehkih listavcev		1.100,00
Cene veljajo franko kamionska cesta, rok plačila je 15 dni, pri bukvi in hrastu ni omejitev pri odkupu, vse druge sortimente pa odkupujejo v količinah, večjih od 7 kub. m oz. po dogovoru.
»el obči™	P°9oji Ia •
-	®	Sobota (dve območji
S sprejetjem Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju imajo zazidalni načrti in urbanistični redi, ki so bili sprejeti na .. podlagi prejšnjega zakona, le še prehodno veljavnost, in sicer do sprejema novih predpisov o urejanju prostora, vendar ob pogoju, da niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnih planov družbenopolitičnih skupnosti.
Z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih se urejata dve območji v ravninskem delu občine Murska Sobota, in sicer:
— zahodno območje, ki obsega k.o. Cankova, Skakovci, Strukov-ci, Puževci, Brezovci, Lemarje, Predanovci, Puconci, Gorica, Gede-rovci, Krajna, Murski Petrovci, Sodišinci, Tišina, Gradišče, Murski Črnci, Petanjci, Rankovci, Tropovci. Vanča vas in Borejci ter
— vzhodno območje, ki zajema k.o. Moravske Toplice, Tešanov-ci (delno), Lukačevci, Mlajtinci, Vučja Gomila (delno), Bogojina (delno), Filovci, Ivanci, Gančani, Bakovci, Dokležovje, Bratonci, Lipovci, Beltinci, Lipa, Ižakovci in Melinci.
Pretežni del teh dveh območij se je doslej urbanistično urejal z odlokom o urbanističnem redu (le manjša območja v Moravskih Toplicah in Beltincih so se urejala z zazidalnimi načrti). Odlok je bil sprejet pred nekaj manj kot 20 leti glede na takratne standarde in normative oz. za tedanje potrebe in je zaradi tega glede na novejšo zakonodajo zastarel in pomanjkljv, v določenih delih pa tudi v nasprotju s planskimi opredelitvami občine Murska Sobota. Vse to je narekovalo izdelavo novega urbanističnega akta, s katerim vas želimo spoštovani bralci in bralke, nekoliko podrobneje seznaniti.
Celotni odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) sprejet na seji občinske skupščine dne 17. 10. 1991, je sicer bil objavljen v prejšnji številki vašega tednika, vendar smo se glede na to, da se boste z njegovimi določbami še mnogi med vami srečevali pred gradnjo vaših domov in drugih objektov (pridobivanje lokacijskih dovoljenj), odločili, da ga v tem članku predstavimo v zgoščeni, predvsem pa upamo', da tudi v razumljivi vsebini.
V smislu določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se posamezna območja za katera s planskimi akti občine ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN), in območja, za katera je s planskimi akti občine sicer predvidena izdelava PlN-a, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju, ter za območja, kjer so obstoječi zazidalni načrti pretežno realizirani, urejajo s PUP-om. V prvem in slednjem primeru imajo PUP-i trajno veljavnost, v drugem za začasno, t.j. do sprejetja ustreznega zazidaino-ure-ditvenega načrta.
V tem primeru imajo PUP-i »varovalni« značaj in dovoljujejo le tiste posege, ki so neobhodno potrebni za življenje in delo ljudi in občanov na nekem območju, prepovedujejo pa vse posege, ki bi vplivali na rešitve v predvidenih prostorsko izvedbenih načrtih.
Glavni cilj sprejetja PUP-a je vsekakor, zadostitev sedanjim in prihodnjim potrebam zadevnega območja v smislu prostorskega urejanja., na tistih območjih, kjer PUP-i veljajo le začasno, pa omogočiti tiste posege, ki so neobhodno potrebni za življenje in delo ljudi in občanov.
Odlok je zaradi preglednosti tak, da je deljen na več območij, znotraj katerih veljajo splošni in posebni kriteriji za urejanje prostora.
Celotna površina obdelave se takodeli na območja strnjenih naselij ter na odprt prostor (kmetijska zemljišča in 2 območja, gozdovi ipd )-
Glede na strukturo oz. samo vsebino ureditvenih območij naselij pa je opredeljena namenska raba teh površin, in sicer povsod tam, kjer je posamezna namembnpst izrazito prevladujoča.
Po namembnosti so tako določena nekatera stanovanjska območja (S), območja za industrijo (1), kmetijstvo (K), obrt (O), centralno dejavnost (C) ter območja rekreativnih in zelenih površin (R). Del območja ob severni meji PUP-a je opredeljeno kot vinorodno območje-
Odlok o PUP-u, kot tudi sam izvedbeni akt je usmerjevalnega značaja, podrobni pogoji za posamezen poseg pa se obdelajo z lokacijsko dokumentacijo in določijo z lokacijskim dovoljenjem.
Pomembna novost glede na prej veljavni odlok o urbanističnem redu so določbe o dopustnih posegih na kmetijska zemljišča drugega območja, kjer bo po sej možna gradnja objektov v vrzelih v smislu zaokroževanja posameznih naselij in zaselkov, predvsem pa določbe za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje
Podjetniško svetovanje
Kdo je lahko podjetnik?
Slovenska in tudi pomurska značilnost je, da se je velika večin podjetnikov; ki so registrirali svoja podjetja, odločila za registracij0 trgovinske ali kakšne druge storitvene dejavnosti, veliko manj ali samo tretjina pa za proizvodno dejavnost. Takšna sestava kaže nizko kapitalsko moč prebivalstva kot tudi podjetništvu zaenkrat še nenaklonjeno okolje. Spomladanski evforiji ustanavljanja podjetij, ki ga J lahko ustanovi vsak, če je imel 2000 dinarjev, in ko je vsak dan n Slovenskem nastalo eno podjetje, sledi zatišje. Ne samo zaradi večje ga vložka za registracijo, temveč zaradi spoznanja in duha podje*n štva, ki se med Slovenci počasi prebuja, da vsaka ideja' še ni pm,0 nost. To postane, ko je opredmetena v poslovnem načrtu, ki v razvit -deželah podjetništva velja za zaščitno znamko podjetniških podvig°v-
Kdo je lahko podjetnik? J. W. Halloran v knjigi »Podjetnik0 vodnik za postavitev uspešnega podjetja« pravi, da tisti, ki izpolnjuj naslednje pogoje:	bi
— Posamezniki, ki so pripravljeni prevzeti tveganje zato, oa ustvarili profit ob pretpostavki lastne izgube.	HM
— Sprejemanje odločitev je nujnost. V malih podjetjih se tn°f jo posamezniki stalno odločati. Pred seboj nimajo nikakršnih Hc natipkanih analiz, nobenih dolgih poročil osebja, ki bi ga lahko poK^ cali na posvetovanje, nobenih posebnih organov in komisij — vse mora biti podjetnik sam.	. ...
— Vse to pa zahteva mnogo samozaupanja, odločitve morajo 0 ti sprejete samozavestno. Če so napačne in se svet podira, mora podjetnik sposoben ozreti se naokrog in nemudoma odločiti drug — prav.
— Podjetnik mora biti odločen, trden. Poskušanje ni dovolj, P trebno je vztrajanje za dosego cilja, ki si ga zastavi.
— Kreativnostjo bistvo. Malo podjetje ni nič drugačno o ov kega. Podjetnik potrebuje vso možno kreativnost, da bi se izognil p padom in oviram. Prvi pogoj je, da zna hitro razmišljati, preskako ovire in voziti slalom med ovirami.	,,e.
— Večina posameznikov, ki so se odločili stopiti na pot P ništva, seje za takšen korak odločila zaradi boljšega zaslužka, ne visnosti in zaradi želje, da bi sami odločali o svoji usodi. Vsi tr*Je zlogi se lahko dopolnjujejo in jih je mogoče doseči, vendar jih je n goče rangirati glede na njihovo pogostnost in pomembnost za p meznike.	. .
Seveda pa vse to podjetniku pav nič ali pa zelo malo k01^* L, razvoj ni mogoč v okolju, ki je duhu podjetništva naklonjeno. O ( kakšno je slovensko podjetniško okolje, bomo razmišljali v na
njem prispevku podjetniške svetovalnice.
RENATA FICK°
objektov in naprav. Za slednje velja, da so nekatere med nj’mt P te po dosedanjem odloku o urbanističnem redu, ki so se skozi W vo 20-letno veljavnost modificirale v urbanem okolju, številne P tudi nove v smislu panonske tipike gradnje, ki je značilna za na murski prostor.	■ Hol°'
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij zlasti čajo:	, .iv na^
—	namembnost, velikost in lego gradbenih (stavbninj F (stavbišč in funkcionalnih zemljišč),
—	namembnost, velikost in lego objektov in naprav.
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta 0 , odvis<|| tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka ter v nosti od namembnosti in velikosti predvidenih objektov. dnj°
Parcela mora imeti dovoz oz. dostop na javno cesto, za 8ra0^() samostojnih stanovanjskih objektov s pritiklinami mora stranico ob cesti, širine med 18 in 25,00 m ter velikost med 4 in je Za druge objekte je oblika in velikost prilagojena namenu- * predpisana velikost gradbenih parcel za gradnjo vinskih kleti na rodnih območjih do maks. velikosti 200 m2 (2 ara).	<jti pb
Stanovanjske objekte v naseljih in zaselkih je možno g(a te) pa ' cestah, druge (gospodarske objekte, pritikline in pomožne objeiK rOjz-v notranjosti parcel s tem, da se ob cestah lahko gradijo tudi vodni in servisni objekti, če s svojo dejavnostjo niso moteči za nje stanovanjske objekte.	Alaje’
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen u ^j-ne z obstoječo zazidavo oz. mora biti slemenitev v smeri daljše s ce objekta.	. aprrt
Merila.in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov m * pa določajo zlasti:
— tlorisne oblike in velikost objektov,
— višinske gabarite,
— obliko in naklon strehe ter kritine,
— odmike med objekti ter
—	gradbene črte.	, v r^.'
Tlorisna oblika novih objektov bo lahko le podolgovat* od merju stranic min. 1 : 1,2 do I : 2, velikost objekta pa je odvi ^1-velikosti stavbne parcele (če je ta že formirana), od potrebni ,aCjje, kov (od ceste, od sosednjih objektov, obstoječega sistema par sistema zazidave, terenskih razmer ipd.).	o?.'
Višina objektov ne sme presegati 1,5 etaže nad tereno etaž, kjer so že zgrajeni tako visoki ali višji objekti. . pl?
Vsi objekti bodo morali imeti streho (pretežno dvokapni /ppe' klonom strešin med 35 in 45 stopinjami ter kritino temne barv čna).	.	,-pktifi
Nekatera odstopanja so možna le pri gospodarskih onje* de na njihov namen.	nbl6^ r 'i
Posebni kriteriji pa veljajo za oblikovanje gospodarskih 0 |P na vinorodnih območjih (vinske kleti). Tlorisno razmerje st’3 1? objektov ne sme biti manjše od 1 : 1,5, velikost pa je 0!fl - ^p*11 30 m1. Objekti ne smejo biti višji od 1,5 etaže nad terenom (na strani).	svis'^
Strehe morajo biti dvokapne z naklonomn 45 stopinj) n čopi (prirezana strešina), smeri slemen vzporedne z daljšo s ,, fasade svetle, okna s polkni, kritina obvezno opečna. n0'0"
Nanizali smo vam le nekaj ali pa vsaj najpomembnejše PUP-a, s katerim želimo ohraniti ali pa vsaj ustaviti nadaljuj ni F dacijo našega pomurskega okolja. Zavedamo se, da sam pred" ne bo dovolj za uresničevanje tega cilja, če ga ne bomo vsf sprejeli za svojega in s tem v službah prek upravnih postopki.' strija in gospodarstvo z ustreznimi bolj naravnimi gradbenim aP“ riali, projektantske organizacije z ustreznimi projekti, gradb ^1 rativa s primerno izvedbo in nadzorom, inšpekcijske službe [jiii* cijskim nadzorom ter navsezadnje vi, spoštovani občani, s Pr’ pristopom in razumevanjem do okolja in urejanja prostora-	:
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota	. *
v sodelovanju z
Zavodom za ekonomiko in ur
Murska Sobota	»z
Stran 10
VESTNIK 14. NOVENI?^
kulturna obzorja
MARKO JESENŠEK S 5
Metulj smrti se je preobrazil v goloba miru
Dve različici slovenskega knjižnega jezika
s	madžarskih pritiskih pa je bil jezik prekmurskih
vD|i ancev ze od V' ,st°lelja izpostavljen tudi hrvaško-kajkavskim la ^ar se je čutilo zlasti v cerkvi. Zagrebška škofija je pošilja-
ed Slovence v Prekmurju duhovnike, ki so pri cerkvenih opravi-kav ^abijali ob grških, latinskih in madžarskih besedilih tudi kaj-l0 ke prevode. Neizobraženo ljudstvo, ki tujih jezikov ni obvlada-slJ® ™° primorano poslušati osnovne razlage in molitve v kajkav-lekri eziku’ se mu prilagajati in ga razumeti, kasneje pa tudi brati z9°dbe svetega pisma in druga cerkvena besedila v že nmac®rri“ jeziku zagrebške škofije. Tako se je prekmurski jezik vse rt začetku zblišal s kajkavščino, s katero je ostal tesno povezan Zik 00 '*'rizma’ ko se je na Hrvaškem izoblikoval enoten knjižni je-razn/'^° N°vak navaja, da je bilo zaradi posebnih zgodovinskih sko onemogočeno prehajanje knjig iz matičnega okolja v ogr-družh rekmurie 'n da so bile pred letom 1919 knjige Mohorjeve mi Trt edin' razširienejši tiski »knjižne slovenščine- med preprosti-že n m' v Prekmurju. Duhovniki in redki drugi izobraženci so sicer 9ač °Znai' knjige Slovenske matice in »kak slovenski časnik«, dru-jez'kovnih povezav ni bilo in lahko z zagotovostjo sklepa-Ven’ h Se je Prekmurski jezik razvijal neodvisno od osrednjeslo-n oRa knjižnega jezika.
ko i i?' pisnl dokazi o prekmurskem jeziku segajo v 16. stoletje, reJe n naP'sana Marijanska pesmarica I. Danes velja za najsta-। 1 1 ohranjeni zapis v prekmurskem jeziku, vendar pa ustno izroči-nais^3 e stareiše obdobje. Zaradi močnih kajkavskih vplivov je v iezik^3'” edmnjenih besedilih težko določiti mejo med obema Dju °ma' še težje pa je govoriti o vplivih ustnega slovstva na prek-kosl • 'n kajkavske zapise in tiske. V strokovnem hrvaškem jezi-rica je doigo Sasa veljalo prepričanje, da je Marijanska pesma-skle ?apisana v kajkavščini 16. stoletja (1543 ali 1593). Tako je vOrPal Franjo Fancev, ki je mislil, da je pesmarica kajkavskega iz-Prek’ *ez'k pa se kvar' Pri prepisovanju v prekmurščino. Poznavalec ceva^^.^93 slovstva in jezika Vilko Novak pa je dokazal, da Fan-skem eorita ne ve|ja. Pesmarico pripisuje prej Slovencu kot kajkav-Poia r avtorju’ čeprav je priznal kajkavske jezikovne vplive, ki pa se Zao k 0 Predvsem zato, ker so se prekmurski izobraženci šolali v 0^rebu. Raziskovalka knjižne kajkavščine Olga Šojat je povzela Ho« Or*^’ vendar misli, da je letnica 1593 nejasna in dopušča mož-
da je pesmarica iz 17. stoletja. Imenuje jo Prekmurska pe-tan' Ca 'n navaia tudi Kovačiča, ki je domneval, da so bile pesmi stavi^6 1649- leta- 0|ga Š°iat ie pssmarico tudi vsebinsko pred-Op '-n °P°z°rila, da se je uporabljala v šoli in cerkvi, ni pa se Marr 'la za nien izvorl kljub temu pa so dokazi V. Novaka o izvoru rta i knske pesmarice I. dovolj močni (O. Šojat jih je tudi citirala), anko z gotovostjo sklepamo o njenem prekmurskem izvoru.
fjc z kasnejših časov je ohranjena tudi mlajša Marijanska pesma-ld d l (1756 a,i 1786) in še približno 60 drugih rokopisnih pesmaric, °kazujejo razširjenost prekmurskega jezika in potrebo ljudi, da huit 70rabliat° tudi v pisni obliki in tako ohranjajo dokaze o konti-jezika, ki bi bil zaradi spleta nesrečnih zgodovinskih okoli-»bli^0^ obsojen na propad, še preden se je potrdil v knjižni n Bogata rokopisna dejavnost pa opozarja tudi na zanimive od-tako ♦ ed kajkavskim in prekmurskim jezikom. Zakaj so se ljudje ® trdovratno držali prekmurskega jezika v rokopisih, če so imeli kovn 'tiske v knjižni kajkavščini? Gotovo so za to imeli tehtne jezi-spr 6 Vzroke (mogoče celo narodno zavedne), zaradi katerih, niso b|i6Jernak kajkavščine za svoj jezik, ampak so jo imeli za neprilju-tinskihVendar Pa potreben pripomoček pri posredovanju grških, la-'h madžarskih cerkvenih besedil v njim najbližji jezik.
*lska^6'e v I8- stoletju se je v prekmurskem prostoru pojavila prva ko /a knjiga (F. Temlin, Mali katekizem, 1715), ki je pomenila krat-vendar pa pomembno obdobje v zgodovinskem razvoju
(pred rskega jezika. V dolgih stoletjih se je ob ustnem izročilu ce I ^Sem za cerkveno rabo) in delno tudi v pisni tradiciji (pesmari-žik i,d! Za cerkveno rabo), oblikoval vzhodnoslovenski obredni je-Wta' 'e sv°j° knjižno uveljavitev dočakal v delih prekmurskih pro-š. °y 18. stoletja, dosegel svoj prvi vrhunec v Novem zakonu deiip ^iča, dobil visoko stopnjo kultiviranega knjižnega jezika v 19. katolikov konec 18. in na začetku 19. stoletja in nato v sredini da । °l®tja odločilno pomagal oblikovati enoten knjižni jezik tako, si0/ v jezikovni sistem »prispeval« nekatere izvirne slovanske (in ^zika^8*'6) °blike, ki jih je osrednjeslovenski knjižni jezik v razvoju gpbj| Zaradi hitre narečne diferenciacije (od 13. stoletja naprej) iz-
(nadaljevanje prihodnjič)^
Na odru so pele razkriške mlade pevke. Z glasovi, ki gredo pod kožo. Recimo tako daleč pod kožo vse do srca, da bi njihovo petje lahko kdaj zvabilo kakšnega potnika na začarano pot in ne bi našel domov.
Na prednjem koncu odra je bil na dveh mestih roj sveč kakor kresnic. Mehko petje Razkrižank je prešivavalo temo onkraj soja sveč, kot da bi skoznjo letale kresnice. Na zastoru v zadnjem delu odra je spodaj nekaj pisalo, zgoraj pa je bil lik, v temi še najbolj podoben belemu metulju.
Toda: Beli metulj, to je vendar vešča!? Zanimivo. Kajti ta vešča tam zadaj v temi na odru ima elegantna metuljeva krila. Ne co-prnjaško odrezanih in nacufa-nih, marveč elegantno zaokrožene. No, potem v prikazovanju srhljivosti vojne vseeno niso šli zelo daleč v »smrtelnost« (bi se nemara lahko tako reklo namesto morbidnost?). Potem je tam zadaj v resnici beli metulj. Čeprav bi se smelo na prireditvi proti klanju na Hrvaškem navsezadnje pričakovati tudi kakšno mrtvaško znamenje. Tudi veščo.
Mlade ženske so odpele in v prostor na odru je vstopila električna luč. Napis na zastoru na dnu odra seje glasil: MIR HRVATOM. Iz lika belega metulja pa sta se pokazala dva bela goloba, ki sta v lahnem letu trknila s kljuni in za hip zastala. Toliko, da sta vrgla na zastor'svojo me-tuljasto podobnost.
Obenem pa sta izrazila učinek, ki ga ima na življenje odsotnost miru.
Goran Matovič in Perica Maksimovič sta hrvaška gledališka igralca. Dandanes tudi nam, ki slabo ločujemo med ijekavščino in ekavščino, ni več težko razlikovati govorjenega hrvaškega jezika od srbskega. Hrvaški jezik je v našioh dneh poln »patnje in strepnje«. V njem se opisuje po znanem stilističnem in retoričnem načelu, ki se imenuje hen-diadion. Krvava dejstva in zla se opisujejo v globino. Z dvema enakopomenskima samostalnikoma med katerima je veznik, da bi se čim bolj izostrilo obupno občutje.
Govorita o spominih na Dubrovnik, o dubrovniških ljubeznih in ljubimkanjih iz časov, ko se je še tja hodilo na letovanje. In o dubrovniški grozi naših dni.
Dr. Jože Pučnik je prvi govornik, ki ga moderator R. Stupar povabi na oder. Dvorana je polna, Pučnik pa je po moderatorjevih besedah na prireditvi kot predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Njegov govor je kratek, kar nadvse ustreza trenutku in namenu prireditve. Hrvaški sovražniki so v tej vojni tudi naši sovražniki, saj so bili pred pobijanjem Hrvatov v vojni z nami. Lahko se zgodi, da se bodo še enkrat spravili nad nas. Razen iz čiste človečnosti je potrebno Hrvatom pomagati tudi
zato. Ne samo s civilno pomočjo, temveč tudi z vojaško.
Pučnik pač ne more, da ne bi govoril trdih in razkritih besed. Pa čeprav v škodo svoji politični priljubljenosti. Sicer pa bi bilo tako ali tako neumno misliti, da Srbi ne vedo, koliko in kako pomagamo Hrvatom.
Makedonec dr. Krste Pop Štefanija je v lepi slovenščini govoril o dolgovih, ki jih ima makedonski narod do Slovenije, vendar še veliko večje do Hrvaške. Rekel je, da je bila Makedonija že dvakrat na silo strpana v Jugoslavijo in ko je rekel, da v tretje tega ne bo dovolila, je v pričakovanju pritrdilnega ploskanja čisto na kratko zastal. Ploskanja pa ni bilo. Do spontanega političnega dialoga med govornikom in poslušalstvom ni prišlo zato, ker turniško poslušalstvo zdaj o tem niti najmanj ne razmišlja. Potemtakem pa tudi nima razloga, da bi s ploskanjem kazalo svoje hude spomine na propadlo državo. Ne pa morda zato, ker bi mu bilo žal za nekdanjo Jugoslavijo. V teh dneh pa še prav posebej ne.
Adi Smolarje prišel iz Ljubljane, Ferencz Bacsa pa iz Madžarske. Oba sta kantavtorja z močnimi moškimi glasovi. Smolar je zapel dve svoji, Bacsa pa tri špansko-mehiške in dve svoji pesmi. Pri najbolj popularni mehiški je pozval dvorano k sodelovanju in v ritmu glasbe je udarjal takt tudi Pučnik.
Lendavski socialdemokrat Franc Koren je medžimurskemu gostu iz Murskega Središča v zunanje znamenje zahvale za tisti podvig murskosrediščancev med slovensko vojno, ko niso pustili tankov na most čez Muro, podaril vazo oziroma vazi podobno skulpturo. Medžimurec je govoril v enakem stilu kakor oba igralca. Ni rekel, da bi tisto storili še enkrat, vendar tudi dvomov o tem ni dopuščal. Hrvaški govorci dandanes parajo in predirajo že z besedami. Hrvati tako strastno sovražijo Srbe, da je iz tega odnosa mogoče izpeljevati oboje. Tako to, da nikoli več ne bodo zmogli živeti skupaj, kakor tudi to, da v smrtnem plesu drug drugega potrebujejo.
Nikakršnih krvnih žrtev ni mogoče poravnati z denarjem. Kri odplača samo kri. To vzajemno žrtvovanje za zdaj potrebuje samo hrvaško in srbsko nacionalno kri. Nobene druge, ker si imajo oni povedati nekaj zgodovinskega. To je njihov nacionalni eros-tanatos. Njihova mednacionalna ljubezen na smrt.
Denar tukaj pomaga pravzaprav manj kot prireditev za premagovanje groze. Ta prireditev, ki je bila na Martinovo nedeljo najprej v Turnišču, popoldne pa še v Lendavi, iz vseh teh globoko nacionalnih razlogov ne pomaga malo. Človek v »strepnji in pat-nji« ne more molčati. Očitno pa so zbrali tudi nekaj denarja.
ŠTEFAN SMEJ
Slavsko ime in madžarski grb?
Soboški župan Andrej Gerenčer je oni dan žene in može »vkuper pouz-vau«, da bi se o spremembi imena Murska Sobota in predlogu soboškega mestnega grba »pogucavali«. Namesto Murska Sobota naj bi se samo Sobota »pravilo«, Ker ljudstvo tod živeče vedno samo tako »pravi«. Murska pa so »ešče zijvi den nikšega domačina nej čiili zvati«. Soboški mestni grb naj bi bil tisti, ki ga je imela nekdaj grofovska družina Szechy.
Domačini in okoličani, ki izgovarjajo ime soboškega mesta, imajo vsak dan referendum o imenu mesta. Vsak »narojeni« dan zmagajo tisti, ki so za Soboto. Pa so nekateri na županovem sklicu želeli veljati za velike ljudske tribune in so predlagali, da bi o tem razpisali drag referendum. O referendumu za selitev kafilerije ali o čem podobnem pomembnejšem pa niso nikoli še nobene rekli.
Zgodovinar Orešnik je zapisal, da dr. Jože Smej, škof mariborski in rojak prekmurski, predlaga za mestno znamenje grb »dolgoletnih gospodov iz Murske Sobote« Szechyjev, ker so Soboti 1476. podelili mestne pravice in »njene prebivalce osvobodili vseh bremen in rabot tlačanskega jarma«.
Nekdo je potem vprašal, če bo imela Sobota slavsko ime in madžarski grb? Nakar so mu zgodovinarji razlagali, da Szechyjiji niso bili Madžari in da se v srednjem veku, ko je grb nastal, na nacionalno vprašanje tudi sicer ni gledalo tako kakor danes. Več pa so govorili o imenu. Da rešetarji dajejo Soboti ime, ko ji pravijo Murska: torej Sobota! (dr. A. Šiftar); da je Murska prilastek in Sobota odnosnica: torej Sobota! (prof. Vogrinec); da imamo domačini mestu pravico dati ime: torej Sobota! (F. Gybrfy, eden od pobudnikov za spremembo imena); da naj ljudje odločijo: torej B. Bavčar; da bo zamenjava dokumentov potekala postopno: torej prvi minister soboški g. Obal; da sociolingvistika govori za Soboto: torej Sobota! (novinar, slavist in »Prosobočanec« M. Maučec).
Ustanovili bodo komisijo, ki se bo s tem ubadala. STEFAN SMEJ Fotografija: Jože KOLOSA-KOLOS
Ponovno o soboškem imenu in grbu
mturni koledar kulturni koledar
rEditve	knjižnice
'e^TOMER: V sredo, 20. rio-'^4)0 bo odprtje čital-> Sak 1-74)0 bo literarni večer, 0 v°dila pr°f- Cilka JakejL ’,hlic-,,e8a večera in odprtja či-kc, s® bo udeležil Ciril Zlo-
h|| 1.^0• V *	I
Vs °Iela d ' razstavem salo-
*ad'n Je odprta razsta-A^raga Bukovca iz Ma-^Prta bo do konca no-
ji' KuhKA SOBOTA: Urnega centra
^Ndnl Pr;Pra»'jajo ZH h<>" likovni
J.v dccembru.
h^lena’^’ razstavnih pro-hvSa vskega gradu je stalna »»parna ?°» *n slik dosedanjih likovnih kolonij. Na
P Žal 31 sPominska soba Gy-
V gale-Miška na 10. bienale.
SOBOTA: V pro-Li Cent. Iku galerije Kultur-A »sak .Miška Kranjca Pro' s|jP ki Sn an novoletne voščil-'Srjj Ph izdelali akademski
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa vsak dan od 7.00 do 17.00.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.09. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke.
USPEŠNICE
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo:
JOGA, Mladinska knjiga;
DEŽELE IN LJUDJE, Mladinska knjiga;
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKAJ. knjiga, Državna založba Slovenije.
Pred približno poltretjim letom je Zgodovinsko društvo za Pomurje na pobudo predsednika skupščine občine obudilo razpravo o soboškem mestnem grbu. Ob tem se je ponovno pojavilo tudi vprašanje preimenovanja Murske Sobote v Soboto. Zamisel, da bi Murski Soboti vrnili njeno staro slovansko ime je namreč stara že več kot pol stoletja Takrat, leta 1934, je profesor Jože Maučec izdelal zemljevid Slovenske krajine (Prekmurja) in v njega uvrstil krajevno ime Sobota Pobuda je prišla od dr. Velka Novaka, ki se je pred leti ponovno vprašal zakaj »Murska« Sobota, in ugotovil, da je to pač posledica neposluha birokratov za ljudski jezik. (Stopinje 1988, str. 48) Zgodovinsko društvo za Pomurje je svojo takratno akcijo začelo z razpravo o zgodovini mesta Sobota. Dala je nekaj zanimivih referatov, ki so bili na takšen ali drugačen način pozneje tudi objavljeni. Posebej veliko zanimanja ie pritegnil prispevek mariborskega škofa dr. Jožefa Smeja o prizadevanjih Sobočanov za mestne pravice od leta 1366. V njem je z zgodovinskimi dokumenti utemeljil predlog grba družine Szechy, to ie tistih gospodov, ki so pred več kot petsto leti podelili Soboti mestne pravice in osvobodili Sobočane tlačanstva in mestnega grba. Prispevek je bil naslednje leto v treh nadaljevanjih objavljen tudi v Vestniku (Vestnik 1990, št. 12, 13, 14). Sledila mu je javna razprava o imenu in grbu mesta, ki jo je pripravilo društvo, izdelana pa je bila tudi obsežna dokumentacija z utemeljitvijo: »Kot uradni predlog je bila noslana Skupščini občine Murska Sobota in krajevnim skupnostim mesta ki pa vse do danes o njej niso razpravljali, kaj šele( da bi o njej dali svoje mnenje. Kljub temu lahko povem, da na javni razpravi na nredlog grba ni bilo načelnih pripomb, ker gre tukaj pretjvsem za grb mesta in nikakor ne za grb občine ah regije. Več pomislekov je povzročil predlog preimenovanja mesta predvsem zaradi Stroškov, ki naj bi iih takšno preimenovanje povzročilo. Predlog soboškega mestnega erba ie doživel tudi svojo pravo strokovno verifikacijo na 20. zborova-niu slovenskih zgodovinarjev v Soboti jeseni minulega leta. Vsak od štiristotih udeležencev je dobil lično izdelan grb, ob katerem tudi najeminentnejši slovenski zgodovinarji niso imeli nobene pripombe. Dr. ložef Smej pa je v svojem referatu še enkrat utemeljil predlog grba, obenem pa natrosil še nekaj zanimivih predlogov, od katerih ima vsak svoio zgodovinsko utemeljitev. (Pregled srednjeveške zgodovine Mur-ške Sobote: Predstavitev novega mestnega grba, Zgodovinski časopis, ri 44 1990 str. 547—551.) Grb si lahko Sobočani ogledajo tudi na naslovnici prve številke Zbornika soboškega muzeja. Ker pa grb nikoli ni bil resnično sporen in gre zahvala za to, da je mesto še vedno brez niega tistim, ki so zgodovinarje najprej prosili strokovnih utemeljitev potem pa nanje pozabili, bi se vrnila k očitno ponovno aktualni temi preimenovanja našega mesta. Tukaj bi kratko povzela razmišlja-nie ki ie bilo pod naslovom Murska Sobota ali Sobota prav tako že objavljeno v Vestniku (Vestnik 1990, št. H). Pobuda za preimenova-nie ima svoje mesto v dejstvu, da je bil pridevnik Murska, čeprav star šest stoletij ali več, vedno zgolj administrativna oblika in da nikoli ni našel pravega mesta ne med domačini in ne v njihovi govorici. Zanje je bila Sobota vedno le Sobota oni pa Sobočani in nikakor ne Mur-
skosobočani. Pridevnik so uporabljali le prišleki in priseljenci, ki so pač sprejeli uradno obliko. Žalostno pa je, da je šlo vse skupaj tako daleč, da je kmalu začelo izpadati že samo ime kraja, pa je ostala zgolj Murska. Najbolj izvirno se nad vsemi oblikami »murskarjenja« huduje dr. .Vilko Novak, zato ne bi želela ponavljati njegovih besed, dejstvo pa je, da za pridevnik Murska, ki so ga mestu dodali Madžari, da bi ga laže ločili od mnogih drugih Sobot na svojem ozemlju, danes ni več utemeljitve. V kraju, imenovanem Sobota, so namreč bivali naši predniki, davno preden je bilo to območje vključeno pod madžarsko cerkveno in civilno upravo. Pomembne podatke o tem nam je že davno posredoval največji poznavalec naše srednjeveške zgodovine dr. Ivan Zelko. Zelko ugotavlja, da se ime Sobota v historičnih zapisih iz 14. stol, pojavlja kot Zombata, Zumbota, Sombatha in Zombot-ha, kar govori za prvotno slovensko obliko imena z nazalnim vokalom. Madžarska oblika se nasprotno glasi Szombat brez končnice-a. Ta prvotna slovanska oblika je prišla v madžarski jezik, ko je bil pri Slovencih nazalni vokal še v rabi, izginil pa je v 10. do 11. stoletju. Torej je ime Zombota pisarniška oblika iz dobe, ko je bil pri Slovencih nosnik še v rabi. Slovenska ljudska oblika imena je torej Sobota. Vse madžarske pisarniške oblike so pisane tudi" z dodatkom Murska, ki verjetno prihaja od prvotnega poimenovanja zemljišča Belmura ali Mura, v okviru katerega je bila Sobota najstarejši kraj. V tem primeru je Madžarom ime Murai Szombat pomenilo isto kot Sobota, ki stoji v okviru zemljišča Mura. Več znakov kaže, da krajevno ime Sobota izhaja iz osebnega imena Sobota — Sabota, ne pa od imena dneva v tednu. Torej je poudarek na prvem vokalu in ne na drugem in Sobota ni dobila imena po dnevu, ko so se tukaj prirejali sejmi, kajti ti so bili ob določenem datumu in je bilo le naključje, če je bil kateri v soboto. Iz leta 1137 je znana listina, v kateri se omenja ime Sombot, iz leta 1152 je omemba imena Zumbota, iz leta 1198 pa ime Zumbot, ki je pomadžarjena oblika slovenskega osebnega imena Sobota. Isti jezikovni proces velja za krajevno ime Murska Sobota, ki se v listinah iz leta 1348 omenja kot Mura Zombota, leta 1365 pa kot Mura Zumbota. Dejstvo, da so Madžari prevzeli krajevno ime Sobota s staroslovanskim nosnikom Zumbota, dokazuje, da je naselbina Sobota obstajala že v 10. stoletju in so jo Madžari, ko so to področje vključili pod svojo upravo, tukaj že našli. Drugi dokaz, da je bilo območje Sobote naseljeno že pred prihodom Madžarov, je obstoj cerkvene kostnice, ki jo ob cerkvi sv. Nikolaja omenja vizitacijski zapisnik iz leta 1698, obenem pa letnica na pročelju cerkve, to je 1071. Znano je namreč, da so kostnice gradili v času romanike.
Več je torej zgodovinskih dokazov, da je Sobota prvotno slovensko ime za Mursko Soboto. Ime je tudi domače ušesu in govorici domačinov, zato so ga v zadnjem času mnogi, ki so se naveličali kranjskega »murskarenja«, začeli ponovno obujati in ga tudi dosledneje uporabljati. Ugovora, da bi bilo preimenovanje mesta danes, ko bomo tako ali tako menjavali dokumente, avtomobilske tablice, pečate, predrago, ne more več biti. Zato je prav zdaj primeren čas, da o Soboti in njenem imenu ponovno razmislimo.	Metka Fujs
________
14. NOVEMBRA 1 "1
Stran 11
ne zgodi se vsak dan
DROBTINICA
Lotmerški klopotec ! se sramuje
»Mura je v moji deželi«, je lično napisano na steklu izložbe Vesnine blagovnice v Ljutomeru. »V moji deželi je tudi klopotec«, sem izustil sam sebi, ko sem zagledal ta simbol slovenskih vinorodnih krajev nasproti blagovnice. In nisem vedel ali naj pohvalim tiste, ki so ga postavili, se jim smejim v brk ali jim predlagam za drugo jesen boljšo domislico. Zmagalo je slednje.
Ko potuješ jeseni po naši sončni Prlekiji, občuduješ velike, srednje in majhne klopotce. Gori na Jeruzalethu, v Železnih dverih, skratka v goricah, so pravi rekorderji. Veliki in ponosni klopotci pojejo:
»Klipe, klape ... Klipe, klape ...«
In z veseljem postavljajo kleni Prleki svojo znamenitost. In po bratvi klopotce skrbno pospravijo, da bodo prihodnje leto spet preganjali škorce in še koga.
Četrtega novembra je klopotec pred ljutomersko blagovnico še klopotal. Bolj milo in vendarle. Lahko bi zapisal, da ga je bilo sram, da stoji sredi prleške metropole tako neugledno.
Zgodilo se je, da se je nekdo zaletel, tam pred blagovnico, z avtomobilom v drog cestne svetilke. Drog je zvilo, na vrhu je odletela ; svetilka ... Nekdo je drog zravnal, a svetilke na vrhu ni nihče na novo namestil. Kovinskemu invalidu pa so privezali »kilavi« drog in na vrh pritrdili »kilavi« klopotec.
»Bolje nekaj, kot nič...« bo spet nekdo pripomnil.
In streljaj vstran, tam pred hotelom Jeruzalem stoji visok in močan drog za klopotec, s klini »za gor preplezati«, le na vrhu ni bilo to jesen ničesar. Morda se bo prihodnje leto našel nekdo in bo dvignil ugled klopotcu, ki mu vsekakor gre.
Franček Štefanec
Polže ubijajo, mar ne?
Velikanski kakteji saguaro, simbolu ameriškega jugozahoda, grozi, da bo izumrla. Samo v enem od rezervatov v bližini Tuscona (Arizona), kjer rastejo te stebričaste kakteje, je v zadnjih 50 letih propadlo 50 odstotkov teh rastlin. »Umirajo, veje jim odpadajo, enostavno se zvrnejo na tla. Odrasle kakteje predčasno porjavijo,« je razložila biologinja Kate La-ith. Znanstveniki o vzrokih izumiranja teh včasih tudi več kot sto let starih rastlin za zdaj le ugibajo: onesnaženje zraka, odpadni plini iz bližnjih plavžev ali pa tudi povečano ultravijolično sevanje zaradi stanjšanega ozonskega sloja, ki obdaja Ze^nljo. Vendar pa trdnih dokazov za zdaj še ni. Ameriške oblasti pa bodo zdaj enega od vzrokov umiranja kaktej odstranile. Dolgožive puščavke velikanke bodo vsako posebej fotografirali, da bi jih lahko prepoznali, če bi se po naključju »preselile« na vrt katere od tucsonskih vil.
Ko me pot pelje po ozki asfaltni stezi naše soseske, ki se vije med gosto travo (ki je skoraj nikoli nihče ne kosi), pogosto opažam pohojene in zmečkane polže. .
Sprva sem domneval, da so neprevidni mimoidoči pač tako štorasti, da pohodijo polže. Le-teh pa je bilo čedalje več. V opoldanskih in popoldanskih urah se na teh ubogih ostankih polžev nabirajo roji muh. Toda pustimo to, estetika je stvar posameznika. prav tako tudi humanizem do teh nebogljenih, počasnih, a vendar simpatičnih bitij.
Polže ubijajo, mar ne? Da, ubijajo jih, neusmiljeno jih ubijajo. Kdo? Orjaki! Tudi petleten deček je v primerjavi s polžem orjak. Fantkovih nekaj deset kilogramov v primerjavi s polževimi nekaj dekagrami. Fantkova hitrost proti hitrosti polža!
Toda le kdo bi v današnjih časih tarnal zaradi polžev? Danes ubijajo ljudi. Razmerje med »vitezom sinjih višav«, ki leta v migu, in pešcem na cesti je veliko bolj neugodno za pešca. Pešec je v primerjavi z migom še bolj nebogljen kot polž v primerjavi s petletnikom.
»Viteza« smo šolali v letalski akademiji, naučili smo ga upravljati tehnološko tako zahtevno napravo, ki bi ji le s težavo našli par v industriji ali kjer koli na zemlji. Žal pa tega »viteza« klavrne umske postave nihče ni učil, da mora biti človek. Zanj ni bilo ne Homerja ne Vergila, zanj ni živel sveti Frančišek Asiški; Shakespeare, Cervantes in Molliere so zanj le imena, ki jih je mogoče nekoč slišal, a mu nič ne pomenijo. Enako tudi Sokrat in Erazem. Rafael in da Vinci sta le senci, ki jih je nekoč uzrl, a jih ni registriral. Graditelja Juraj Dalmatinac in Michelangelo sta le osebi brez pomena. Naš »vitez« ne spoštuje niti Tesle, niti Stevensona, niti Tupoljeva, so le prah na starem papirju. Ta »vitez« nikoli ni slišal za Trubarja. Gunduliča, verjetno ne pozna niti Vuka.
Koga lahko spoštuje ta »vitez«? Očitno ne ceni niti svoje matere, bratov in otrok, niti učiteljev, niti zdravnikov, ki so mu mogoče nekoč pomagali ali pa mu še bodo.
Vzgojili smo rod hibridnih Frankensteinov, križanih z Nos-feratujem, rod robotov, ki v imenu neke nore preživele ideje seje-
jo smrt in razdejanje. Rod »vite-zov neba«, ki jim nič ni sveto. Pa vendar nekoga morajo spoštovati v imenu nekoga, za ljubezen nekoga počno, kar počno. Jasno je, kje je iskati vzore. Atila je bil v primerjavi z njimi humanist, Džingiskan samaritan. Napoleon človekoljub, Hitler in Musoli-ni sta bila vajenca, ki jima kratek čas ni dovolil, da bi se »izpopolnila«. Samo eden je vreden njihove ljubezni, o največjetn med morilci, o Josifu Visariono-viču ni treba izgubljati besed.
Toda povrnimo se k njim, ki upravljajo vrhunsko tehnologijo, ki letajo s tisoč ali dva tisoč kilometri na uro, ki lahko streljajo, bombardirajo in raketirajo nemočne pešce, potomce Juraja Dalmatinca ali da Vincija. Za njihove drage mige so stradale generacije prebivalcev Sovjetske zveze, generacije nas, ki smo v svoji naivnosti mislili, da smo Jugoslovani, smo se odpovedovali evropskemu načinu življenja. izgubljali stik s kulturnim svetom, da bi jim kupili njihove mige.
Čigavi potomci so oni?
Borivoj Repe
Najdražja na svetu
»Ljudje z dolgo življenjsko črto na dlani v resnici živijo dlje,« pravi dr. Paul Newrick iz angleške Kraljevske bolnišnice Devon and Exeter. Vodil je raziskovalno skupino patologov. Pri stotih razteleše-njih umrlih so merili dolžino življenjske črte na obeh dlaneh. Bili so osupli.
»Raziskava je določno pokazala: čim starejši so bili ljudje, tem daljšo življenjsko črto so imeli. Delo ni bilo ravno znanstveno, toda takšnih sadov nismo pričakovali.« Poročilo o tem je objavil ugledni strokovni časopis Journal of the Royal Society of Medicine.
Vsakdo si lahko ogleda življenjsko črto na svoji roki, pa bo vedel, kako dolgo življenje lahko pričakuje. Desno dlan v zapestju rahlo upognemo proti telesu. Življenjska črta je najdaljša črta, ki se začenja pod blazinico kazalca in se izteka proti brazdi v zapestju. »Če vaša črta sega tako daleč,« pravi dr. Nevvrick, »vas prav gotovo čaka lep kos življenja.«
Nekateri ljudje, ki so jim izmerili življenjsko črto, so imeli večje dlani od drugih, zato so meritve ustrezno prilagajali. »Najprej smo izmerili najdaljšo možno dolžino, nato še dejansko dolžino. Razmerje med njima je dalo dokončno mero, ki smo jo nato upoštevali.«
Ni rečeno, da bo človek zgodaj umrl, če ima kratko življenjsko črto, je pa verjetno. Nekateri stari ljudje med pokojniki so namreč imeli kratko življenjsko črto, medtem ko so nekateri z dolgo umrli mladi.
»Nikoli nisem verjel v branje z dlani in še zdaj ne verjamem,« pravi dr. Newrick. »Prepričan pa sem, da bi bile koristne še nadaljnje raziskave. Pomagale bi nam odkrivati pomen življenjske črte.«
REKORDERKA V ŠTEVILU POROK
Linda Essex, 51-letna Američanka iz Andersona, se je te dni poročila že dvaindvajsetih Tokrat je njen izvoljenec 63-letni Jesse Chandler, ki je njen 16. mož, saj se je z nekaterimi svojimi možmi poročila tudi po večkrat. O sebi pravi, da je zelo moralna oseba in da je treba vsako ljubezen okronati s poroko, zato gre vedno, ko se zaljubi in ko želi z moškim v posteljo, najprej k matičarju. Prvič se je poročila pri 16 letih in ta zakon je trajal 11 mesecev. Linda je po številu porok rekorderka, zato se je tudi uvrstila v Guinnessovo knjigo rekordov.
Na tej fotografiji je najdražja poročna obleka na svetu. Predstavili so jo na nedavni londonski modni reviji in je prišla iz delavnice japonskega mojstra Katsure. Ce jo naročite v Italiji, vas bo stala 400 milijonov lir.
Vse do nedavnega so se izdelovalci avtomobilov hvalili s tistimi svojimi modeli, iz katerih so stisnili kar največ poskočnosti, moči in jih obdali s kar se da bleščečo zunanjostjo. Usmeritev pa se je precej spremenila. Pozornost vse bolj zbujajo avtomobili, ki se ne morejo pohvaliti z veliko močjo in s silnimi pospeški, vendar je prihodnost po vsej verjetnosti le njihova. 'To so avtomobili, ki se jih prijemlje naziv eko ali zeleni'avtomobili, torej gre za vozila, ki jih načrtuje ekološko usmerjena miselnost.
Na nedavnem frankfurtskem avtomobilskem sejmu so obiskovalci poleg bencinskih in naftnih lepotcev vseh vrst lahko videli precej prototipov novih električnih avtomobilov. Svoje prototipne modele so razstavile vse avtomobilske tovarne, ki dajo kaj nase in na svojo, prihodnost. Največ pozornosti so zbujali izdelki Forda, Volksvvagna, Nissana in Cata.
Ford se je postavil z modelom Escort Express, ki lahko s polnim akumutatorjem prevozi 160 km. Volkswagen je pokazal model, ki ga ob nižjih hitrostih poganja električni motor, ko je potreba po višjih hitrostih, pa delo prevzame dizlov motor. Nissan je razstavil model FEV, ki naj bi prevozil kar 250 km s polnim akumulatorjem, za napolnitev izpraznjenega pa naj bi zadoščalo zgolj 15 minut, kar je nedvomno izjemna prednost pred akumulatorji drugih avtomobilov, ki potrebujejo več ur za napolnitev. Vendar ti. obetavni modeli še ne bodo kmalu na cestah. Nekaj drugega je električni avto LA301, ki ga izdeluje doslej skoraj neznana švedska avtomobilska družba CAT. Lepo oblikovan in zmogljiv električni avto bodo začeli serijsko, izdelovati že čez nekaj mesecev, tako da bo na voljo kupcem že prihodnje le-
to. Najprej se bo pojavil v avtomobilskih trgovinah v Kaliforniji, kjer bo tudi kupcev največ, saj bo prihodnje leto začel veljati zakon, ki zahteva, da mora biti najmanj 2 odstotka vseh novih avtomobilov ekološko povsem čistih.
Nekaj posebnega je bil električni avto iz znane tovarne BMW z zelo zmogljivim akumulatorjem. Toda izredna je tudi predvidena cena, saj samo akumulator stane okrog 50.000 mark, torej toliko,
kot ni vsakdo pripravljen odšteti za nov avto.
Seveda bencinarji niso bodočnosti, četudi bodo v velja* ekološko še tako strogi zako^ Novi bencinski motorji, kot jih J denimo pokazala Honda za svoj model Civic VEI, stisnejo iz se& 90 konjskih moči, porabijo p®! 5,9 litra na sto kilometrov. Moc1 hitrost ostajata na njihovi strani, obema pa tudi srca mnogih ljuD teljev avtomobilov.
Ni bila prava kraljica



O/
Elektronske varuške
V velikih trgovinah so si trgovci na različne načine pomagali pred vse pogostejšimi krajami, kot najbolj uspešna pa se je izkazala elektronika. Dražje artikle so opremili s skritimi plastičnimi oznakami, ki jih alarmna naprava na vseh izhodih iz prodajalnih oddelkov zazna, če jih blagajničarka ni razmagnetila, kar je seveda opravljeno le, ko kupec pošteno plača, kar si je izbral. Enak sistem nadzora uporabljajo zdaj tudi v nekaterih zdravstvenih ustanovah, le z drugačnimi nameni kot trgovci.
v nekaterih ameriških porodnišnicah novorojenčkom pripnejo na zapestje plastične zapestnice, v katerih je elektronski element, ki sproži alarm, če kdo hoče odnesti dojenčka z oddelka. Takih poskusov ni malo. V zadnjih sedmih letih so v ZDA zabeležili kar 61 ugrabitev novorojenčkov iz porodnišnic.
Temu so sledili tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, kjer skrbe za ljudi, ki jih muči huda izguba spomina ali niso sposobni skrbeti zase. Taki bolniki se pogosto izgube, že ko prestopijo prag svoje sobe. Alarmna naprava opozori osebje, kje je bolnik. Enak sistem nadzora so uporabili tudi v nekaterih ustanovah za duševno bolne.
Celi vrsti Londončanov se je zdelo, da imajo privid: po P. ^sj, pred njimi se je sprehajala kraljica Elizabeta skupaj s petim1 P (i jii jih je imela na vrvicah. Londončani so se spoštljivo umikali s jo molče, vendar spoštljivo gledali. Kmalu se je izkazalo, da F veliko pomoto: »kraljica« Elizabeta je bila v resnici igralka j, tistega dne ni imela urejenega nadzora, je morala vzeti pse s S'Jp gledališče. Igralka Anne Coburn nastopa v gledališču v vlog* *
ške kraljice.
VESTNIK 14. NOVEMBR*^
Stran 12
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Šifra:
Vodnar
ste revolucionarka našega časa. Borite se proti vsaki nepravičnosti ali laži. Ideje in načrti so vam jasni. Inteligenca vam pomaga, da jih uresničite.
Ste hladno preračunljivi in stvari vam težko uidejo iz rok. Ne znate se dolgočasiti. Fantov vam ne manjka. V zakonu krajši nesporazumi s srečnim izhodom.
Nasvet: Vaš občutek za pravičnost je zavidljiv. Če pa vse sotane samo beseda, se nima niti smisla razburjati.
Slovenska družba, ki se ravno zdaj postavlja na lastne noge, potrebuje takšne posameznike, kot ste vi. Zlasti mladim se je podrl cel vrednostni sistem. Ena od pravih vrednot je tudi smisel za pravičnost.
Šifra:
Jaguar
MALI VODNIK
PRVE POMOČI
Rane
Vsaka rana se lahko okuži. Praviloma se ran ne dotikamo in jih ne izpiramo. Rano sterilno pokrijemo z gazo ali blazinico prvega povoja in obvežemo. Ud imobi-liziramo in poskrbimo, da pride poškodovanec k zdravniku v 6 urah, ker je le v tem času možna varna oskrba in zašitje rane.
Izjemoma lahko izperemo s čisto vodo in milom površinske odrgnine in drobne ranice ter jih nato sterilno pokrijemo. Ob vsaki ranitvi preti tetanus, zato je najbolje, da vidi zdravnik tudi take neznatne poškodbe — morda je potrebna injekcija.
ZA LJUBITELJE CVETJA
Ste imeli v vazi dišeči grah, iksije?...?
Dišeči grah (Lathyrus odara-tus) je nežna rastlinica, ki spada v družino metuljnic. Ima metu-Ijaste cvetove v različnih barvah, ki prijetno dišijo in so na togih neolistanih cvetnih steblih. Dišeči grah ima večstransko uporabnost, saj ga lastniki vrtov lahko uporabljajo kot vzpenjalko, visoko 1 do 2 metra. Čveti od junija do septembra. Je pa tudi odličen za rezanje in tako uporaben za najrazličnejše namizne dekoracije. Tudi poročni šopek iz dišečega grahorja je priljubljen. In kako se obnaša v vodi? Stebla na novo odrežemo in ga postavimo v hladno vodo. Šopek varujemo pred soncem in prepihom.
Iksija (Ixia maculata) je red-
kejše rezano cvetje in spada med perunikarke. Njena prednost, je da je življenjska doba v vodi neverjetno dolga. Cveti v rdeči, beli, rožnati in vijoličasti barvi, pa tudi v oranžni in rumeni. (Prav zdaj lahko kupite v cvetličarnah gomolje za sajenje.) Poizkusite jo tudi posušiti.
Nerina (Nerine bowdeni) cveti od začetka septembra do zime. Je prav tako čebulnica, ki ima čudovita socvetja v roza barvi. Je sorodnica z amarilisom. Rezne ploskve se hitro izsušijo zato jih morate še enkrat obrezati in potrebno je večkratno' menjavanje vode.
Gostogrozdriato ptičje mleko (Ornithogalum thyrsaides) je lili-
jevka in zraste iz čebulice. Cvetje je zelo hvaležno, saj se v vodi obdrži zelo dolgo. V cvetličarnah jo prodajajo kot čebulnico. Režemo jo v popkih, saj se cvetovi odpirajo postopoma. Rastlina cveti od julija.
Alstromeria (Alstromeria au-rantiaca) je zelo hvaležno cvetje, saj v vročih poletnih dneh vzdrži tudi štirinajst dni. Holandski žlahtnitelji si že dolgo prizadevajo, da bi vzgojili sorte močnejših barv. Cvetna stebla so visoka 80 do 120 cm, tako da je primerna za visoke aranžmaje. Da se kombinirati tudi z drugim cvetjem.
Popestrimo si nedeljsko mizo z atraktivnim cvetjem.
Olga Varga
S pravilnim kurjenjem varujemo okolje in varčujemo
Praktični
. Odtis je slab in pomanjkljiv. G*6 sploh niso vidne. Analiza je Idejen na osnovi oblike vaše roke ln zato ni popolna. Govori pred-Vsem o tem, kakšni ste. Vedno ve-ste, kaj hočete in kako do tega Priti. Razum imate vedno pripra-vUen, in če se za kaj odločite, to Judi storite. Največkrat tudi uspe-Je- Do stvari imate svoja stališča 'n poglede. Svojstven je tudi vaš ^(alni kodeks. Težko vas je prepričati o nasprotnem. Na koncu Zadevo vedno speljete po svoje. V Zakonu boste zahtevali neodvis-n°st in samostojnost. Vaš pravi e,nPerament je vešče skrit. Znate Presenetiti. Po nekaj preizkušnjah Se bo za vas našel pravi moški.
Nasvet: Ste humanist in radi Pomagate ljudem. Mnogi tega .ne 'dijo. Pokažite jim.
K velikemu onesnaženju zraka v kurilni sezoni in veliki porabi energije prispevajo tudi številna individualna kurišča, ki niso primerno opremljena, ali pa z njimi nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo pripravili nekaj najpomembnejših nasvetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotlih na trdo kurivo.
V niste preprosta oseba. Tudi življenje si po nepotrebnem zapletate, čeprav ste razumni in trdno na svojih nogah. Vaše reakcije so plod trdnega prepričanja o pravi stvari. Včasih še preveč zavlačujete. Tudi v ljubezni iščete stalnost in popolnost. Po cesti hodite bolj z dvignjeno glavo kot drugi. To včasih meji že bolj na bolezenska znamenja. Ščitijo vas mnogi zaščitni znaki, ki blažijo vaša čudna nagnjenja in obnašanje.
Nasvet: Pazite na svoje zdravje. Pravi užitek so majhne reči v zmernem tempu. Ne bojte se, ničesar ne boste zamudili. Na svoji poti lahko uživate samo tisto, kar vam je dano in sojeno. Sami pa izbirajte, če boste hodili po tej poti. Vse napisano izpričuje vaša leva dlan, torej ste vi na potezi.
Dobro je vedeti...
Vse dimnike, ki so v uporabi, naj vsaj enkrat na leto omete dimnikar. Če kurimo s drvmi, naj dimnik očisti dvakrat na leto, ker se na stenah odlaga lesna smola, ki se lahko vname.
Nekaj osnovnih podatkov
Peči ih kotli na trdo kurivo imajo najboljši izkoristek ir najmanj onesnažujejo okolje takrat, ko kurimo skoraj s polno močjo. Zato je pomembno, da ne vgradimo naprave s preveliko močjo, kar je najpogostejša napaka, še posebno je to pomembno pri trajnožarečih napravah.
Ce prenehamo s kurjenjem, -moramo ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer pride do prepiha skozi dimnik, s čimer se ohladi kotel in ž njim povezan grelnik sanitarne tople vode.
Presek dimnične tuljave mora ustrezati višini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za 10 metrov visok dimnik in kotel moči od 15 do 30 kW (najbolj pogosto uporabljena moč) ustreza dimnična tuljava premera 18 cm za drva, 16 cm za premog in 14 cm za kurilno olje.
Pri nakupu goriva zahtevajte informacijo o specifični svebno-sti žvepla (v gramih na enoto energije) in izbirajte tista z najmanjšimi vrednostmi. Ne seži-gajte odpadkov, kot so gume, plastika, motorna olja in podobno, ker se pri tem sproščajo številne škodljive snovi.
Pravilno kurjenje v klasičnih (navadnih) pečeh ali kotlih na trdo gorivo
V klasičnih kotlih kurimo v kurišču, od koder se plini dvigajo mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagotovi-
ti enakomerno odgorevanje kuriva. To dosežemo na dva načina. Slika 1 kaže prvi način: zakurimo na kupu premoga, ki odgoreva skladno s količino dovedenega zraka. Na sliki 2 je prikazan drugi način: zakurimo drva do žerjavice, ki jo potisnemo na eno stran kurišča, ob njej pa naložimo premog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovedenega zraka.
Pravilno kurjenje v trajnožarečih pečeh ali kotlih na trdo kurivo
Drva ali premog naložimo v velik zalogovnik, v katerem kurivo odgoreva s spodnje strani z močjo, ki jo določa količina dovedenega zraka.
Kadar zares ne otroških drugače:
nasveti
trdovratnih madežev moremo odstraniti z oblačil, si pomagamo vzamemo barvice za
tekstil ter preoblikujemo madež tako, da nastane tam rožica, ptiček, avtomobil skratka nekaj, kar se ujema z obliko in velikostjo madeža.
X
i
S ■
Slika 2
Nepravilno kurjenje v klasičnih pečeh ali kotlih na trdo kurivo
Slika 3 kaže nepravilno kurjenje v klasičnih kotlih. Na žerjavico smo naložili premog, ki žerjavico najprej zaduši (izkoristek kuriva je slab, onesnaženje zraka je veliko), potem pa zagori v celoti. Ker veliko toplote naenkrat ne potrebujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kurišče, zato se ogenj duši in spet pride do enakih posledic: slab izkoristek kuriva, kondenz dimnih plinov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne dovolj zgorjenimi plini.
ika 4
Plini, ki nastanejo ob gorenju, oddajo toploto v številnih vertikalnih kanalih, zato je izkoristek kuriva zelo velik, a le ob polnem gorenju — slika 4.
Volna ali bombaž, ki ga ne porabimo, se rad zamota in za-vozlja. Kako si pomagamo? Konec nitke zavežemo v vozel, tega pa pripnemo z varnostno zaponko na klopko. Tako se nitka ne odvija, ko pa pletivo ponovno potrebujemo, zlahka najdemo konec.
Nega oči
X
Tudi vaš odtis ni primeren za J«»nčno analizo. Zato samo ne-aJ osnovnih značilnosti: Po svoje
j
rr h
»lika i
Slika 3
Kuhajte z nami
Koža okrog oči zahteva posebno nego, saj se tu najbolj vidijo leta, utrujenost, težave. Koža okrog oči je namreč najbolj nežna, tenka, najmanj mastna, zato zahteva dodatno hranjenje s posebnimi kremami (uporabljajte jih po 35. letu) brez dišavnih dodatkov, ki utegnejo sprožiti kake reakci-' je. Krema je varovalna plast, ki prekrije drobne obočesne gubice. Dobra krema se hitro vpije v nežno kožo in to brez vidnega mastnega kolobarja. Kremo uporabljajte po skrbnem čiščenju, podnevi in ponoči, vendar ne v prevelikih količinah. Zapomnite si: običajna nega za ta del kože ni dovolj.
Plisirana in nagubana krila hranimo v stari, odsluženi (hlačni) nogavici. Gube ostanejo ostre, krilo se ne mečka. Tako shranimo krilo tudi v kovčku, če kam odpotujemo.
Občutljive kose oblačil peremo v pralnem stroju, vendar je bolje, da jih prej vtaknemo v vrečo, saj se potem ne vlečejo in ne raztrgajo. Vrečo za pralni stroj izdelamo iz stare zavese.
Itek *“e?tvice ta teden ne bomo objavili, ker je jutri, v pe-| [pkVe''ka sklepna prireditev in javna radijska oddaja ZA-
IN ZAPOJMO PO DOMAČE in bi vas radij na *mena nastopajočih, ki vas bodo zabavali kar« (j ^\eh koncertih, in sicer bo prvi ob pol petih popoldne,!
I Pa °b osmih zvečer.	. . I
lpe Torej bodo na finalni prireditvi nastopili ansambli in Plul’ ste J>h v> uvrstili na našo in vašo lestvico:	I
Bo * LN1 ORKESTER M. Sobote, MODRA KRONIKA, DRVARIČ, ansambel NIKA ZAJCA in BORIS
OpITAR, PREROD, FRANC KOŠIR, ALFI NIPIČ, Vi a T°NIJA VERDERBERJA, 12 NASPROTJE, ans. Bi * A SREDENŠKA, VESELI PLANŠARJI, HELENA SPpGnE, MIŠA MOLK, ans. VINOTEKA, EDVIN FLI-Knv Vinko šimek, fantje treh dolin, štirje
l -1’ DON JUAN, gost s H/rvaške VICE VUKOV ter tev cen g°st SLAVKO AVSENIK. Voditelj obeh pnredi-b° GEZA FARKAŠ.
Mn TOrej’ ljubitelji domače glasbe in oddaje ZAIGRAJ-H0, ‘N ZAPOJMO PO DOMAČE, dobimo se jutri 15. Ihr.enV,ra, ob pol petih popoldne ali ob osmih zvečerv T| Tni dvorani pri tretji osnovni šoli v MURSKI SOBO-šu,-.^grajence in lestvico bomo objavili spet v prihodnji
<eV,|ki VESTNIKA
Perutninski zrezek
Potrebujemo: 70 dag perutninskega mesa, 2 žlici goste kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, strt česen, zelen petršili no potrebi drobtine, maščobo za peko.	J’ p
Nemastno meso brez kože zmeljemo na mesoreznici Primešamo razžvrkljana jajca, smetano, sol, poper strt če’ sen in sesekljan peteršilj. Primešamo toliko krušnih’drobtin da se da zmes oblikovati, ko nekaj časa stoji in se prepoji Iz mase oblikujemo za drobnejše jabolko debele kroglice ki iih z dlanjo malo sploščimo. Zložimo jih v močno namaščen kac in počasi v pecici pečemo 1 uro. Vmes jih enkrat obrnemo. Pogosto jih oblivamo s sokom, ki se nabere v pekaču da ostanejo sočni. Pečene poberemo na servirni krožnik Osfan ku maščobe prilijemo nekaj žic: vroče vode. Privremo, da se’ usedlina vkuha Omako pretlačimo in jo popravimo s kislo smetano. Punudimo jo posebej v skodelici. H	lsl°
Perutninske zrezke si lahko naredim« ___________ _______
do uporabe (2 do 3 tedne) zamrznemo. Omaki, ki jKm^ nemo, dodamo smetano šele, ko jo z zrezki vred odtafamo
Zraven ponudimo sezonsko solato in noii..i.» J ’ vljen krompir, riž ali testenine.	P°,Jubno Pr,Pra-
SESTAVIL MARKO NAPAST	GLAVNO MESTO ELBE	AVTOMOBILSKI DIRKAČ FITIPALDI	SAMOSPEV	REKLAMNI NAPIS	SUKANEC	MOŠTVA, POSADKE	STOPNJA, NIVO
SLOVENSKI PEVEC (0T0)							
VRSTA IGLAVCA							
OZIRALNI ZAIMEK ALI PRISLOV							
PRESTOL					PERU		
					VABA NA RIBIŠKEM TRNKU		
SREDIŠČE VRTENJA			RAZISKOVA LEC HEDIN				
			PAUL GAUGUIN				
IT. RENES. SLIKAR (VINCEN-Z0)						ČASOVNO SKLENJEN DEL KAKE CELOTE	PLANI
DOLINA REKE INN V ŠVICI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		POSODA ZA PEPEL UMRLEGA, ŽARA	ZAREZA				
			SOVJETSKA TISKOVNA AGENCIJA				
NAGLAVNI ROBCI					MATIJA COP		
					MOČNA SVETLOBA		
UREJEVA- LEC IZLOŽB							
HITRO PRIPRAVLJENA JED							
ORGANIZACIJA AMERIŠKIH DRŽAV				KRATICA ITALIJANSKE RTV			
REŠITEV PREJŠNJE.KRIŽANKE — Vodoravno: obrazec, zlatica, Radomir, Italija, som, kar, E, Asa, Vane, DU, gutural, NS, Lana, eta, jin, Veronek, unciala.
14. NOVEMBRA 1991
utrip življenja
OBISKALI SMO NAJMANJŠO POMURSKO VAS
FLORIJAN SE VRAČA
Zaščitnik gasilcev
V »živih« hišah le 18 ljudi
Če bi vas kdo povprašal, katera je najmanjša vas v Pomurju, bi vas najbrž spravil v zadrego ali pa bi ugibali, da so to morda Luka-čevci, Krnci, Panovci, Vogričevci, Dobrava ... Morebiti bi se spomnili še Brezovca pri Hotizi, kjer je le 5 hiš, vendar je to le del vasi, ki leži čez reko Muro na Hrvaškem in ima poseben status. Upravno spada k občini Lendava oziroma v krajevno skupnost Hotiza, teritorialno pa je zaenkrat to še vedno sestavni del Hrvaške. Ali ni to zanimivo? Amnak o tem smo nekoč že pisali.
Po letošnjem popisu prebivalstva se je pokazalo, da je najmanj >živih< hiš oziroma da prebiva najmanj ljudi v vasi Mali Moravščak v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici. Na 8 domačijah so jih našteli samo 18. To seveda še zdaleč ni za Ginuessovo knjigo rekordov, kajti na svetu obstaja tudi vas le z enim prebivalcem.
Prva domačinka, ki smo jo srečali v najmanjši vasi, je bila 67-letna Ivanka Gregorič, ki je prišla na klepet k znanki Trezi-
Goričkem. Če bo šlo tako naprej, ne vem, kako bo v naši vasi čez nekaj let. Nove hiše že dolgo nihče ni zgradil, v kraju
Štefan bo te dni praznoval 80. rojstni dan. Do našega prihoda je podrl eno drevo in bil zelo zadovoljen, da mu je to uspelo z ročno žago in sekiro.
Človek, ki ga je sunil v reko, popolnoma oslepel....
Na mnogih starih, a tudi na čedalje več novih hišah in kapelicah vidimo podobo ali kip rimskega častnika s čelado na glavi in z zastavo ter vedrom za vodo v rokah. V zadnjem času to podobo vse bolj prepoznavajo naši gasilci, saj si je sv. Florijan znova utrl pot v njihove vrste.
Kdo je bil ta vojščak? Odgovor na to vprašanje smo poiskali v knjigi Leto svetnikov, ki jo je izdala Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani. Zapisano je, da je sv. Florijan (tudi Cvetko, saj je njegov god 4. maja, ko vse cveti) zavetnik proti požarom in zoper povodenj in kot tak eden najbolj znanih in češčenih ljudskih svetnikov, ki mu po angelovem čaščenju ali večerni molitvi naše ljudstvo rado pristavi oče-naš, da bi nas obvaroval časnega in večnega ognja (pekla). Domovina sv. Florijana pa je bila v Noriku, ki je bil v starem veku rimska provinca med Donavo, Innom, Kamskimi alpami in Dunajskim gozdom. Legende pa ga postavljajo tudi v druge kraje: Sirnij, Bologna, Gaza . . . Rodil pa naj bi se v vasi Zeiselmauer nedaleč od Dunaja. Po rimskem martirologiju je živel kot rimski uradnik v mestu Cetium, zdajšnjem st. Pbitnu v Avstriji. Med ponovnim preganjanjem kristjanov za časa vladanja cesarja Dioklecijana je izšel tudi v rimski provinci Noricum ukaz, da mora vsakdo darovati državnim bogovom ali pa umreti. Državni namestnik Akvilinij je poskrbel za strogo izvajanje cesarjevega ukaza. Florijan je kot rimski častnik oziroma vojaški uradnik služil tisto leto (okoli 304. po Kr.) pri
posadki v Laurinaku, današnjem Lorchu, vzhodno od Linza. Akvi-linij je dal povsod iskati kristja-
ne in jih zapreti. Ker je večina vztrajala v krščanski veri, je kmalu čakalo v ječi na smrt šestdeset
Gasilci, ki so na našem območju prav gotovo najbolj množična organizacija, imajo sv. Florijana za svojega zaščitnika. Na podeželju je vse več njegovih podob, pa ne le na starih in novih kapelicah, ampak tudi na novih gasilskih domovih, denimo v Veliki Polani. Tale Florijan, ki ga kaže slika, pa je na kapelici v Banovcih.

i vernikov, med njimi večina vojakov. Florijan, ki je za to zvedel se je takoj vrnil v mesto, da bi preplašenim kristjanom dal poguma s svojim junaškim zgledom. Ko se je vračal v mesto, je naletel na četo vojakov. Takoj jim je priznal, da je kristjan. Pn-jeli so ga in peljali pred Akvilim-ja. Ta je uglednega in bistrega častnika skušal zlepa pregovorit), naj daruje bogovom. Florijan je neustrašno priznal svoje krščansko prepričanje in namestniku izjavil, da je za Kristusa pripravljen pretrpeti tudi najhujše muke. Akvilinij seje norčeval iz njega. Tedaj pa je Florijan povzdignil oči k nebu in glasno prosil Boga za pomoč. Vojaki so ga prebičali, nato pa z ostrim želez-jem trgali meso s pleč. Tudi to mučenje je prestal. Naposled se je namestnik odločil, naj ga vržejo v reko Enns. Vojaki so mu najprej navezali okrog vratu težak kamen, nato pa ga je mlad človek, ki se je med vojaki prerinil do njega, sunil v reko. Po pripovedovanju legende si ga namreč noben vojak ni upal suniti v reko. Oni človek, ki je to storil, Pa je potem, ko je pogledal v reko, da bi videl, ali se je Florijan utopil, oslepel. O pokopu trupla pripovedujejo legende čudežne reci' Kmalu so nad njegovim grobom sezidali kapelo, okrog nje pa naselje in benediktinski samostan. Na Poljskem v Krakovu je v baziliki nekaj njegovih posmrtnin ostankov, Dunaj pa Florjana sti kot svojega patrona. Slikarji in kiparji so ga upodobili, kot smo zapisali v uvodu. V Pomurju je več njegovih znamenj, v zadnjem času tudi na gasilskih domovih. Florijan se vrača! _ ,, Š. SOBOČAN
ki Fras iz Moravec, in sicer kar na bližnjo njivo, kjer je sejala pšenico.
»Sama sem ostala doma in človek se mora vsaj malo z nekom pogovoriti, zato sem se za nekaj časa pridružila Treziki. Saj ne rečem, otroci radi pridejo domov, ampak oni imajo svoje življenje,« nam je začela pripovedovati. Ker pa smo jo hoteli fotografirati, je skoraj zbežala domov, tako ji je postalo nerodno. Znanka je čez čas končala s sejanjem in tudi ona se je odpravila proti domu. Ko je stopila z njive na bližnjo cesto, je bila že v občini Ljutomer, ki se ravno tamkaj stika z radgonsko.
Zapeljali smo se do bližnje domačije, k hišni številki 2, kajti prva je pogorela tako kot še ena hiša v vasi. Dva avtomobila, traktor, stiskalnica in še nekaj drugih stvari na dvorišču
Jože Vrabl se je skoraj 30 let vozil delat v Kidričevo, zdaj pa se lahko ves posveti delu na manjši kmetiji. Te dni je stiskal tudi sladek mošt iz grozdja, ki je zraslo na domačih brajdah, in sadja, ki tam okoli obilno rodi.

— tu pa bo najbrž živahno? Toda ušteli smo se. Pri Vrablo-vih so pri hiši le trije, in to gospodar Jože z ženo in sinom, ki je zaposlen pri Avtoradgoni. Tudi Jože je hodil 30 let delat v Tovarno glinice in aluminija v Kidričevo. Okrog 27 kilometrov je do tja in večino let se je vozil v službo s kolesom in mopedom, nekaj časa pa je stanoval tamkaj. Zdaj je že 9 let upokojenec. Pokojnina je skromna, zato je treba delati še na kmetiji. Imajo okrog 4-hektarsko posest.
»Zemlja bolj slabo rodi, ampak kaj moramo, treba jo je obdelati. Mislim, da so razmere za kmetovanje podobne kot na
pa zdaj nimamo niti enega šolarja. Ampak mislim, da je pri nas vseeno lepo.«
Stopili smo že k najstarejšemu domačinu Malega Moravš-čaka, to je Štefan Balažič, ki bo te dni praznoval 80. rojstni dan. Našli smo ga v bližnjem gozdu za hišo, kjer je pripravljal drva za zimo. Eno drevo je že podrl in bil je zelo zadovoljen, da mu je ta podvig uspel z ročno žago in sekiro. Nekaj let mlajša žena Marija ga je ravno tedaj prišla vabit h kosilu. Zdelo se nam je čudno, da sta se pogovarjala po prekmursko, saj je Mali Moravščak vendar že v Slovenskih goricah.
»Nekoč sva bila doma v Gomilici, kjer sva začela skupno zakonsko življenje. Potem sva nekaj let živela v Kamovcih, od tam pa naju je pot zanesla v ta konec. Tu je bila naprodaj hiša
z večjim gruntom, sadovnjakom in gozdom. Bila sva še mlada in rekla sva si, da nama bo tu šlo bolje. Ampak kasneje nama je bilo žal, saj nisva bila navajena na hribe, zemlja pa rodi veliko manj, kot na ravninskem delu Prekmurja. Zdaj je niti ne obdelujeva več, ker ne moreva,« nama je med potjo do doma pripovedoval Stefan.
Nameravali smo stopiti še v vaško gostilno, toda kje neki bi bila oziroma kdo bi se lotil tega posla v tako majhnem in odmaknjenem kraju? Razen tistih 8 >živih< hiš ni tam ničesar drugega. Domačini pa imajo vsaj čist zrak in mir.
Zgodi se lahko tudi to:
Sprememba trase vodovoda
Že leta 1988 so bili sprejeti lokacijski načrti za vodovod Črnske	meje—Černelavci—Gede-
rovci—Cankova (južni krak), Černelavci— Brezovci—Doma-jinci—Cankova in vodovodnega omrežja na območju krajevne skupnosti Cankova. Doslej so zgradili odsek južnega kraka od Cernelavec do konca naselja Le-merje, medtem ko trenutno potekajo dela na odseku med Lemer-ji in Puževci. Med izdelavo projektne dokumentacije, geodetskega snemanja terena in drugih del pa se je pokazalo, da bo treba zaradi predvidene obnove regionalne ceste skozi Cankovo ter
ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV
Ženska »straši« na pokopališču
Zdaj, ko so na pokopališču v Lipovcih odstranili staro mrliško vežo (le-ta je bila na sredini pokopališča), pa tudi sicer uredili poslednje počivališče ljudi (nova mrliška veža je ob ograji, je pokopališče bolj pregledno in na njem bolj stopa v ospredje kip matere Terezije Jakob. Kot je razvidno tudi z naše fotografije, gre za podobo velike ženske z ruto na glavi, cekarjem v roki ... Kip je dal postaviti kmalu po drugi svetovni vojni njen sin akademski slikar Karel Jakob. Prvotno je bil kip bel, viden tudi ponoči, zlasti ko ga je obsijala luna, zato je marsikoga, ki je šel v nočnih urah mimo pokopališča, prestrašil. Menda tudi vaške korenjake, ki so se na veselicah junačili, tu pa so naenkrat postali mevže.
Podoba Terezije Jakob, rojene Tudjan v. Bakovcih, pa je tudi na sliki — portretu, ki jo je naredil njen sin Karel. Slika je nastala 1938. leta, mi pa smo si jo ogledali odtisnjeno v Kalendaru srca Jezušovoga za leto 1942. Prikazuje sedečo mater, boso seveda. S to podobo je ilustrirana pesem Materi, ki jo je spesnil Pavel Gal, glasi pa se takole:
Mati, mati!
Senjao sam: stali pred menov ste triidni mučeči
bližine objektov in drugih podzemnih infrastrukturnih omrežij nekoliko spremeniti prčdvideno traso na posameznih odsekih.
Tako je potrebno traso primarnega voda severnega kraka skozi naselje Strukovci prestaviti na južno stran lokalne ceste, podobno pa naj bi se zgodilo tudi s primarnim vodom v cankovski krajevni skupnosti. Slednje pomeni, da bodo morali v Skakovcih krak vodovoda prestaviti na južno stran regionalne ceste, med naseljema/ Skakovci in Cankova bi omenjeni krak potekal ves čas ob robu regionalne ceste, na Cankovi bo trasa delno zaobšla naselje
brisati suzne si oči ne mene gledeči.
Mati, mati!
Zbiido se sam vaša je podoba preminila moje misli so bile pri vas gde ste triidni vi molili Boga.
Novinarska radovednost nam ni dala miru, saj smo o Jakobovi materi hoteli zvedeti kar največ. Rozalija Jakob iz Lipovec, dalj-nja sorodnica, nam je povedala,
in bo potekala po vzhodnem robu zazidalnega načrta, medtem ko bodo med naseljema Cankova in Gornji Črnci dvakrat prestavili vodovod z ene na drugo stran regionalne ceste.
Vse to terja spremembo prvotno sprejetega lokacijskega načrta, ki so ga izdelali pri Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Ta dokument je obravnaval tudi soboški izvršni svet in po pripombah iz javne razprave sprejel novo odločitev, ki je dobila zeleno luč na nedavnem zasedanju zborov občinske skupščine.
Milan Jerše
da je bila Terezija Jakob po poklicu šivilja, njen mož pa je bil trgovec v Lipovcih. Rodilo se jima je kar devet otrok, in sicer v letih 1890—1918. Otroci Janez, Nandor in Ignac so umrli mladi; Jože je postal trgovec, Štefan kovač, Anton glasbenik in kmetovalec, Karel akademski slikar, Gustav duhovnik in Mihael arhitekt. Tako kot njuna starša tudi vse njih že krije zemlja, podoba matere na pokopališču v Lipovcih pa ostaja za vse večne čase. Gre za realistično umetniško delo, ki si ga prihajajo ogledat tudi »turisti«. Skoda je le, da je v ozadju kipa mrliška vežica s pročeljem iz silikonske opeke, pa je tako »domačnost« vprašljiva. Veliko boljše bi bilo (če že mora biti pročelje iz opeke), če bi uporabili klasično opeko. Ne glede na te pomisleke pa ob koncu lahko zapišemo, da je lipovsko pokopališče zaradi kipa Terezije Jakob nekaj posebnega, vredno ogleda. Ta spomenik mrtvi materi je seveda mnogo lepši, človeški .. . kot pa marmorne plošče na naših pokopališčih. Če pa bodo kip še obnovili, kar obljubljajo sorodniki, potem bo spet zablestel v prvotnem (belem) sijaju in upajmo, da se ga ponoči mimoidoči ne bodo bali. Saj je le (bo) spomenik, čeprav zgovoren dokaz o minljivosti življenja.
ŠTEFAN SOBOČAN
GD Cankova

Dobili novo orodno
vozilo
na
Preteklo nedeljo je bila
Cankovi slovesnost ob prevzemu novega orodnega gasilskega vozlat. Vozilo, ki ga je blagoslovil cankovski župnik Anton Fakin, je stalo okrog 500.000 SLT. Sredstva pa s« zagotovili domače gasilsk® društvo, krajevna skupnost in občinska gasilska zveza Murska Sobota, nekaj denarja pa so zbrali s prostovoljnimi Prl' suevki na območju gasilskega sektorja. Vozilo je predal na-menu predsednik KS Canko*3 Peter Obal, ob tej priliki pa K spregovoril še predsednik OGZ Murska Sobota Ernest Eory, prikazali pa so tudi gaL šenje in reševanje ob prometni nezgodi in požaru z visoke
stavbe.
F.M-
V Vidmu
200 metrov
pločnika
Že vrsto let si v krajevni skfP nosti Videm prizadevajo za *3 nost potnikov, zlasti šolarjev. 1 ko so pred leti uredili avtobus,^ postajališča, kjer lahko p0*" -vstopajo in izstopajo iz avtobu’ ne da bi jih ogrožali drugi ude ženci v prometu. Te dni pa P" f kajo dela pri zgraditvi 200 pločnika od križišča cest ®3“U na—Videm —Lenart do šole. To bo velika pridobite*’ bodo imeli pešci, posebno šola J odslej varnejšo pot. Dela, ki b® stala 500.000 dinarjev, opi'3’' cestno podjetje Murska Sobori'
Ob teh delih pa ureja cestA podjetje na križišču ob avtobu postaji utripajoči semafor, k' voznike opozarjal na prehod
pešce.
Ludvik Krambe'^
Stran 14
VESTNIK 14. NOVEMBRA^1
utrip življenja
MOTOVILCI
Zvon počival skoraj 30 let
»Pridite kaj tudi v Motovilce,« nam je ob nekem srečanju dejal Jožef Drvarič. Kaj ima za bregom, pa nam ni razkril. In pred dnevi smo se res oglasili pri njem. Pripovedoval nam je, kako je bil 8 let med zdomci v Avstriji, še prej pa o svojem mizarjenju Pri bratu v Vadarcih oziroma o terenskem delu. Tako je bil z mojstrom iz Dolnjih Slaveč 2 leti
tudi.na Primorskem, blizu Kopra, kjer so gradili velik lesen mlin. Zdaj pa je že v pokoju in dela večinoma na lastni kmetiji. En mesec letno mora skrbeti tudi za nemoteno delovanje skupinskega vodovoda, in sicer je treba vsak četrti dan vključiti črpalke, da delujejo po tri ure. Tako imajo na Cmorovem bregu, kjer je doma tudi on, vedno dovolj vo-
Pri Drvaričevih na Cmorovem bregu se ni bati za prihodnost domačije.
Ta zvonik stoji 20 let, zvon pa so kupili že med vojno.
de. Zadovoljen je tudi, ker so uspeli v minulih letih, ko je bil tudi on vaški odbornik, zgraditi vaško-gasilski dom, napeljati telefone in postaviti"mrliško vežo, ki čaka še na končno ureditev. Precej so se ukvarjali tudi z vzdrževanjem in posodabljanjem cest. Sedaj pa ga moti predvsem, ker nihče ne poskrbi, da bi očistili oziroma poglobili obcestne jarke, predvsem ob glavni, poti proti
Ropoči, kajti ob nalivih voda nima kam odtekati, zato se razliva po bližnjih poljih in travnikih. Po njegovem mnenju bi kazalo urediti tudi ulično razsvetljavo, vsaj skozi središče Motovilec.
Na Cmorovem bregu pa ostajajo večinoma starejši ljudje. Nekaj domačij je zato že v dokaj slabem stanju. Ko pa ni mladih rok pri hiši, ki bi poskrbele za obnovo! Pri Drvaričevih je na srečo drugače. Zdaj je sin z družino sicer še v Avstriji, toda nekega dne se bodo vrnili. Takšni so vsaj njihovi načrti.
Ravno ko smo se nameravali posloviti, se je nekje v bližini oglasil zvon. Oznanil je poldan. To ' pa je bila tudi Jožefova .skrivnost’,' zaradi katere nas je povabil na obisk. Ta zvon se oglaša od leta 1971, ko so na Cmorovem bregu postavili nov evangeličanski zvonik, kupili pa so ga že za časa madžarske oblasti. Do tedaj je bil shranjen nekje v vasi. Pred 20 leti pa so končno poskrbeli zanj. Z njim oznanjajo poldan, večer in kadar kdo umre. Vs&j nekaj se torej ne Cmorovem bregu dogaja vsak dan.
Jože GRAJ
Da je letošnja botra Jesen darežljiva, so se prepričali tudi v Kuštanovcih na Goričkem, kjer je na enem koruznem steblu zraslo kar pet storžev. No, na njivi je bilo samo eno tovrstno steblo, zato smo ga tudi imeli čast dobiti v naše uredništvo. Foto: N.
Johnov
SREČA NJE-
Slika, pesnikuje, kipari...
Svet, ki je nekje v drugem svetu, morda v atomski dobi, v vesolju . . . to je svet 33-letne-ga IVANA KOLENKA iz Srednje Bistrice v njegovih pesmih, slikah, risbah in kipih. In ob srečanju z njim se vam bo zdelo, da Ivan res deluje nekoliko odmaknjeno od naše vsakdanjosti. Nekateri pravijo, da je to značilnost umetnikov. Zdi se, da je v njem res precej umetniške žilice, vendar z njo še ni uspel prodreti v pravi svet, tako da bi ljudje občudovali njegova dela ali pa se vsaj zanimali zanj. Mogoče zato, ker živi na manjši kmetiji in je Po poklicu le strojni ključavničar. Vsak dan se vozi v službo v lendavsko Nafto, doma pa. kadar ima kaj prostega časa, ga večinoma Preživi v svoji priročni delavnici, kjer misli in ustvarja.
Najprej je začel delati risbe s tušem. Nastalo je okrog 20 motivov, ki prikazujejo večinoma ljudi, njihova počutja, kot so zamišljenost, razočaranje, trpljenje...
Nato se je podal v svet pesništva. Na dan n‘u je >privrelo< okrog 200 pesmi, s katerimi
izraža predvsem svoje videnje življenja v atomski dobi, nekje, kjer se resnični svet podira zaradi človekovega nerazumnega ravnanja z naravo. V tem svetu pa sicer ni agresije, okupacij, vojne...
Potem ga je >zaneslo< kiparjenje, ki se mu še vedno predaja. Izdeluje kipe iz betonske plastike. Zdi se mu. da je pri tem izviren, saj še nikjer ni zasledil, da hi kdo delal na podoben način. Kipi nastajajo sproti po delih, tako da v lesene modele vliva beton in ga znotraj povezuje s kovinskimi palicami. Nazadnje pa like še poslika z barvami. Na podoben način se je. lotil tudi kipov iz kovinske plastike.
Medtem se je loti! tudi pisanja dramskega dela z naslovom Temelji sodobne zaveze visokega dela. Dogajanje je preneseno — kot je to njegova osnovna nit — v neki drugi čas, v vesolje po atomski katastrofi. Poskuša prikazati življenje ljudi, kaj delajo, kakšna je njihova kultura . . . Drama še nastaja.
Tudi Ivanovo ustvarjanje je še iskanje.
.Jože GRAJ
Leopoldov sejem bo, vendar okrnjen
V petek, 15. novembra 1991, bo v Gornji Radgoni tradicionalni Leopoldov sejem. Tokrat bo sejem pred E Marketom in ob občinski upravni stavbi. Ta sejem prirejajo v Gornji Radgoni že od leta 1700. in je najstarejši, ki se je obdržal v tem kraju. Zaradi novega izvoZno-uvoz-nega sistema na meji s Hrvaško pričakujejo pri domači krajevni skupnosti manj prodajalcev. Tokrat najbrž ne bo prodajalcev iz Hrvaške, BiH in Srbije. Doslej je bil Leopoldov sejem v Gornji Radgoni nekak nakupovalni dan, za katerega so ljudje varčevali denar dalj časa..
F. KLEMENČIČ
—KAPELA------------------------------
Obnavljajo mrliško vežico
V krajevni skupnosti Kapela bodo, kot kaže, dolgoročno rešili utesnjenost na pokopališču. Odkupili so namreč nekaj zemlje v soseski in objekt, kjer bo v prihodnje cvetličarna. Poleg tega pa na pokopališču tudi obnavljajo mrliško vežico. Doslej so vložili 300.000 SLT. Spomladi bodo uredili zunanjost vežice in okolico.
F. Klemenčič
Razstava ptic
HePru^vo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Belti-Organizira v soboto, 9., in v nedeljo, 10. novembra to • v star' osn<>vni šoli pri cerkvi v Beltincih razsta-Pan’ C ®azstav'l' bodo razne vrste ptic od kanarčkov, 17 in križancev. Razstava bo odprta od 7.30 do '•au.
F. M.
Čevlji se morajo ujemati tudi s spodnjim perilom?
Znano je, da so trgovine s čevlji v zadnjem času dokaj slabo založene, in to v glavnem zaradi pretrganega gospodarskega sodelovanja (tako tudi oskrbovanja) z drugimi republikami razpadajoče Jugoslavije. Kupci pa so, kot kaže, vse bolj zahtevni. Tako je pred kratkim nakupovala čevlje v poslovalnici Tovar-
ne čevljev Beograd v Murski Soboti tudi ženska srednjih let. Pomerjala si je in pomerjala, nazadnje pa, ko je le našla prave čevlje za svoje noge, je izjavila, da se ne ujemajo s spodnjim perilom, zato jih ne bo kupila. Kakšne spodnje perilo je imela, ni pokazala. Na modo pa se očitno žeto dobro spozna!? JOG
ŠaVc£PEL,CA V MARKlSAVCIH - V Markizo- ।. ®° podrli staro kapelico in na njenem mestu larj novo- Doslej so zanjo porabili 400.000 to-V Denar so zbirali s krajevnim samoprispev-pro ’ nabiralno akcijo, dobrodošli pa so bili tudi ster ?.VoUni darovi. Ostrešje je izdelal znani moj-Ho ko • G°mboši iz Petanjec, prav tako pa lese-čevin nstrul<cij0 za kupolo, ki sta jo z bakreno plo-Hlisl^P^ekla mojsfra iz družbenega podjetja di|j Jvlorska Sobota. »Kapo« za kapelo so nare-ni^ Z. ^eb, nato pa jo je dvigalo poneslo nad zvo-vili’j„ 5r so i° pritrdili. Odprli oziroma blagoslo-ime| d Ot*° Pr'b°dnje leto. Bo verski objekt, ki bo VerSLava Jonova, ne bo pa last ne ene ne druge Hi0^.1 obupnosti, ampak vseh, ki so na tem ob-Prihlr- EaPeiica v Markišavcih bo torej rezultat "zevanja ločenih cerkva.
-	Teksti in foto: Š. S.
Še ena pridobitev za KS Stogovci Kljub težkim časom, v katerih živimo, nam kdaj pa kdaj le posije sonce. Stežka spravimo skupaj toliko denarja, da narodu v sklopu družbene sfere predstavimo kaj novega, zato pa vse skupaj zadnje čase toliko bolj uspeva v zasebnem sektorju.
V soboto, 2. novembra 1991, smo se v KS Stogovci, natančneje v Podgorju, lahko udeležili otvoritve nove zasebne samopostrežne trgovine lastnice Kristine Dresler. Ob številčni navzočnosti krajanov je trgovino odprla Kristinina tašča, lastnica prostorov, v kateri je trgovina. Vsi smo že dalj časa pričakovali željeno trgovino pri Dreslerjevih, a jo je kakor marsikatero naložbo letošnje poletje prekinila nepričakovana vojna. No danes je trgovina tu in za kraj je to korak naprej. Tako se sedaj ob obširni mizarski delavnici Tomaža Dreslerja razprostira še lična in lepo urejena trgovina v tem delu Podgorja. Kot vse kaže, je delo v zasebnem sektorju Dreslerjevim kar nekako prirojeno.
Novi lastnici samopostrežne trgovine ob pomembni pridobitvi v naši krajevni skupnosti v imenu vseh krajanov čestitam za trud ter ji želim veliko delovnih uspehov, predvsem pa gnečo v trgovini.
Bojan Macuh
r-LENDAVSKE GORICE----------------
Kaj bo s piramido?
Na najvišji točki Lendavskih goric stoji stolp — piramida, ki je bil pred leti zgrajen namesto lesenega stolpa. Prej so bile ob piramidi lesene stopnice, vendar jih je zob časa močno načel. Prav bi bilo, če bi okolico piramide uredili, saj je s te točke lep razgled daleč naokoli, hkrati pa je to tudi privlačna turistična točka. Mimo piramide vodi tudi vinska cesta, v neposredni bližini pa je zidanica Miška Kranjca. Prav bi bilo, če bi se v krajevni skupnosti skupaj s turističnim društvom dogovorili o ureditvi te zanimive točke v Lendavskih goricah.
Tekst in foto: J. Ž.
Kegljalke EMA iz Celja, za ekipo nastopa tudi Marika Kardi-nar iz Dobrovnika, ki so nedavno zmagale na svetovnem pokalu v Bratislavi, so s trenerjem Gobcem pomagale klubski kolegici Mari-ki pri obiranju grozdja. Svetovne prvakinje na traktorju.
F. Bobovec
Nova trgovina v Radgoni
V obmejni Radgoni je bilo na račun trgovske ponudbe več pripomb. Kaže pa, da zasebne trgovine, ki jih odpirajo, v marsičem popestrijo ponudbo. Pred dnevi sta v prostorih nekdanjega DESA na Partizanski ulici odprla prodajalno zakonca Borak. Trgovina z okrog 90 kvadratnimi metri površine je razdeljena na dva dela. To je na tekstilni del ter prodajo razervnih delov za avtomobile in kmetijsko mehanizacijo. Prav slednje artikle je bilo doslej v Radgoni težje kupiti, ker ni bilo ustrezne specializirane trgovine.
F. Klemenčič
Zadnji del akcije
Izbor za Pomurca meseca in s tem tudi za Pomurca leta se je prevesil v zadnji del. Le še v novembru in decembru bomo preštevali vaše glasovnice, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika, na kar bomo potegnili črto pod letošnjo akcijo. Zato pričakujemo tudi v prihodnje dobro sodelovanje naših zvestih bralcev, brez katerih ne bi bilo možno izvesti ankete.
14. NOVEMBRA 1991
_____________________ Stran 15
odsev mladosti
Prenehajte z vojno
žavi, je JA začela reševati po svoje. Junija je prisopihala v Slovenijo in v kratkem časti razdejala domove, šole, cerkve in gospodarska poslopja. Ljudje so s strahom pričakovefi, kaj se bo
tro konč»^.,^resaja. pa sejete vso stieaaaMSv začela: aa Jtevji-škem. Tam., kjer so stala lepa mesta in majime slikovite vasice,
so zdaj le ruševine in pogorišča. Človeške žrtve so iž dneva v dac večje. Pomanjkanje Ostioknih življenjskih potrebščin pa smrtnost in betežni še' pospešujejo. Naši vrstniki so že četo večnost* kleteh, mi jim pa ne moremo pomagati. čeprav bi jim zelo radi.
Misel na trpeče ljudstvo nam ne da spati.
Ali res ne moremo ničesar storiti? '
Kdaj bodo tisti, ki so krivi za trpljenje, odgovarjati za svoja zločinska dejanja?
Prenehajte z ognjem! Prene-,
hajte t vojneit .
Hočemo mir.
VSE!
srnbodo ta
5* r., OŠ Jožeta Kerenčiču, G. < <	-Radgona ’
(napisali pri
pouku, iz slovenskega jezika)
Samota
V sobi sediš, se učiš, sam si, a tega ne čutiš. Štiri stene, ki te obdajajo, ti odgovarjajo na različne misli, ki se ti podijo po glavi. Samota te obdaja, ter besedi: »UČI SE!«
Vanja Šmit, 7. b. OŠ Draga Lugariča. Lendava
POGOVOR S TRENERJEM NTK-ja SOBOTA MIRANOM MOČANOM
Osvojili bomo najmanj tretje mesto
Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je tudi Namiznoteniški klub Sobota, katerega članska ekipa je nastopala v prvi zvezni ligi, iM' šel v drugačnem položaju. Vsi najboljši slovenski klubi nastopajo v slovenski superligi, ki šteje osem članov. O tekmovanju v novi ligi in o prihodnosti namiznega tenisa v Murski Soboti smo se pogovarjali s trenerjem NTK-ja Sobota Miranom Močanom.
Pomagamo po svojih močeh
Zadnje mesece naš in hrvatski narod spremlja mrzla, neprijazna, kruta ... beseda, ki jo izgovarjamo s cmokom v grlu: »Vojna!«
Za vojno nismo krivi mi, otroci, zato je tudi preprečiti ne moremo. Lahko pa pomagamo po svojih močeh, kar smo tudi dokazali v zbiralni akciji na naši šoli. Zbrali smo kar šestdeset velikih škatel oblek, čevljev, šolskih potrebščin in igrač. Nismo se želeli znebiti nepotrebne šare, ampak resnično pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo.
Sedaj smo se vključili v novo akcijo. Pišemo. PIŠEMO PARLAMENTOM EVROPE. Zasuli jih bomo z našimi pismi, da jih bo na tisoče in da bodo doumeli, da se ne damo ki bodo končno izrekli tistih nekaj besed, katere si tako želimo.
LARA LENDVAJ, 8. c, OŠ PUCONCI
Siliranje koruze
Razveselil sem se novice, da bomo silirali koruzo. Zjutraj sem vstal, se oblekel in odhitel k babici. Bilo je že vse pripravljeno za siliranje. Dedek je odšel na njivo s silažnim kombajnom, ata pa je z drugim traktorjem odvažal narezano koruzo. Ko je pripeljal domov, sem hitro smuknil na traktor in ga obrnil, če je bilo potrebno. Narezano koruzo smo tlačili s traktorjem. Stric Bojan mi je dovolil, da sem tudi jaz večkrat peljal po zrezani koruzi. Izkoristil sem vsako priložnost, da sem lahko peljal traktor. Pri babici smo dobili večerjo in odšli domov.
Ta dan me je najbolj osrečila vožnja s traktorjem.
Andrej Balaškovič, 4. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru
Življenje je le eno samo
Če pošteno povem, je moja pot v šolo še kar varna. Vendar te lahko vsepovsod doleti nesreča, zato je pazljivost v prometu še kako pomembna in potrebna. Če bi bili naši vozniki pozornejši na otroke, ki o prometu vedo zelo malo, bi bilo manj nesreč in bi ugašalo manj otroških življenj.
Zgodilo seje približno pred štirimi leti v Vanči vasi. Brata sta nesla k sosedu žago, ki sta si jo sposodila. Starejši brat je odšel v hišo, da bi se zahvalil. Medtem pa je z veliko hitrostjo pridrvel avtomobil in je mlajšega brata podrl. Ubošček je kar odletel po cesti in pristal v jarku. V trenutku je bil ves krvav.
Ko smo se mi ustavili, sem videl grozen in še vedno nepozaben prizor. Fant je imel odprto glavo, bil je mrtev. Tega fanta sem poznal. Njegova mati je sestra mamine sodelavke.
Tudi Damirjevega brata sem poznal. Damir je bi! štiri leta moj sošolec. Ko sem slišal, da je predlani neki pijani voznik njegovega brata povozil in ubil, sem bil pretresen do dna duše.
To sta samo dva primera, v katerih sta bili žrtvi otroka, moja vrstnika. Nesreč pa je iz dneva v dan več. Če se otroci v prometu ne ravnajo po predpisih, če niso previdni in če niso o tem poučeni, sp lahko na cesti zelo ogroženi. Če pa umrejo na tak način, kot sem opisal, je še toliko bolj žalostno.
Ja, moja pot v šolo je se kar varna — če imam seveda odprta ušesa in oči, če pazim le na cesto, če izklopim misli na vse drugo. Življe-
nje je le eno samo.
DENIS ŽILAVEC, 6. b, OŠ K. D.-Kajuha, M. Sobota
Ali veste?
Kdor je pogledal v priročnik POMURJE A—Ž, ki gaje lansko leto izdala Pomurska založba, je lahko na 57. strani, kjer je uvodno poglavje o Pomurju, našel dogovor na 30. oziroma 31. vprašanje kot bi moralo pisati. Takole piše: »Od srede 19. stoletja seje za slovensko pokrajino ob Muri uveljavilo ime Pomurje. Duhovnik in narodni buditelj Božidar Raič iz Ljutomera je leta 1859 objavil živo ime, ki seje uveljavilo v znanosti in publicistiki za naravno in gospodarsko zaokroženo območje šele po 2. svetovni vojni.« Med pravilnimi odgovori, ki jih je bilo bolj malo, je imela pri žrebanju največ sreče Marija Horvat iz M. Sobote. Čestitamo! Tudi njej bomo poslali knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota.
33. vprašanje: Ali veste, katera vas v Pomurju bi bila na zadnjem mestu, če bi jih razporedili po abecednem vrstnem redu? Lahko napišete tudi prvo.
Odgovore sprejemamo najkasneje do 21. novembra na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29/1, 69000 M. Sobota, s pripisom »Ali veste?« in izrezanim kuponom iz Vestnika. Upamo, da boste imeli lažje delo kot prejšnji teden.
JESENSKI MOTIV - narisala Martina Horvat, 6. r., OŠ Mala Nedelja.
— Vsi prejšnji zvezni ligaši ste se znašli v slovenski superligi. Kaj menite o tovrstnem tekmovanju?
»Mislim, da namizni tenis z reorganizacijo tekmovanja ni izgubil toliko na kakovosti kot nekateri drugi športi, čeprav v slovenski superligi tekmujejo trije nekdanji prvoligaši: Kovina Olimpija iz Ljubljane, Strojna iz Maribora in Sobota iz Murske Sobote. Res je sicer, da so tri trije klubi razred zase v primerjavi z drugimi, ki so precej slabši. Glede na težave, ki so se pred prvenstvom pojavljale, pa mislim, daje bila taka rešitev najboljša.«
— Za nami je nekaj kot tekmovanja v slovenski superligi. Kaj menite o dosedanjem poteku tekmovanja?
»Na novo tekmovalno sezono smo se dobro pripravili, vendar pa ne morem primerjati letošnjih priprav z razmerami, v katerih bomo vadili vse leto. Zaradi tega tudi že nekaj let vedno bolj prihaja do razlike v kakovosti med Kovino Olimpijo in nami, letos pa se bo verjetno pokazala razlika tudi med Strojno in nami. Doslej smo razen na srečanju z Radgono dosegali prepričljive zmage. Kaže, da je bila na srečanju z Radgono prevelika želja po prepričljivi zmagi, dosegli pa smo najtesnejši izid. Dejstvo je, da se igralci med seboj dobro poznajo, saj dostikrat skupaj trenirajo. Rad pa bi povedal, daje verjetno vzrok za slabši rezultat, kot smo ga pričakovali, prav slaba možnost za vadbo. Dvorana, v kateri vadimo, je primerna za trening naraščajnikov, ne pa za nekdanje prvoligaše.«
r-ROKOMET-------------------
— Kakšne pa so možnosti Sobote v letošnjem tekmovanju. Na kakšno uvrstitev računate?
»Prvo mesto bo prepričljiv0 zasedla ekipa Kovine Olimpije-
f •

Mi se bomo borili za drugo mesto s Strojno iz Maribora, ki seje letos okrepila z odličnim romunskim igralcem Reviszom, kije lani igral v prvi zvezni ligi za Prištino. Vsekakor se bomo borih za drugo mesto, nikakor pa ne moremo biti slabši kot tretji.«
- NTK Sobota je imel vselej dober naraščaj. Kakšno je stanje oziroma perspektiva kluba tacaš.
»To se nikakor ne more Pomerjati s prejšnjimi generacijami, zlasti ne po številčnosti. Me° mladimi je vedno manj zanimanja za to igro, ki zahteva veliko truda in je do določene ravni znanja nezanimiva. Prizadevam0 si, da bi v klub pritegnili čimvec mladih igralcev in da bi se znova približali uspehom prejšnjih generacij.« -FERI MAUČEC
Če bi bila buča
Spomnili smo se mrtvih
Prvi november je dan mrtvih, ko se spomnimo svojcev, sorodnikov, prijateljev, borcev in drugih žrtev vojne. Tudi letos smo se s tovarišico odpravili k spomeniku 12 talcem. Prižgali smo svečke in zapeli dve pesmi. V petek popoldne pa smo se zbrali na pokopališču ob grobovih. Zagorelo je na tisoče drobnih lučk in na tisoče cvetov je krasilo grobove. Stali smo nemo in zrli s solznimi očmi v lučke. Zdelo se mi je, kakor da so pokopališča obsijana s sončnimi žarki.
Lučke so ugasnile, cvetje je ovenelo, nam pa bodo ostali spomini na tiste, ki jih ni več med nami. Lepo bi bilo, če njihovi grobovi ne bi bili urejeni samo za dan mrtvih, ampak tudi med letom.
\	Mojca Smolko, 6. a,
OŠ 12 talcev, Videm ob
Ščavnici
Včasih si mislim, kako bi se mi godilo, če bi bila buča. Rasla bi na sončnem polju. Moje prijateljice bi bile sončnice. Na obisk bi povabila otroke in jim pripovedovala zgodbice o velikih, debelih, zelenih in rumenih bučah. Jeseni bi prišel pome kmet in me odpeljal domov. Iz mojega semena bi naredil bučno olje.
Andreja Vučkič, 3. b, OŠ Tišina
Pes je človeku zvest prijatelj
Doma imam psa Pikija. Je škotski ovčar. Po celem telesu mu visi dolga' črna dlaka. Zelo rad je meso in pije sveže mleko. Ko smo ga prinesli, je bil čisto majhen, zdaj pa je že zelo velik in tudi precej hud. Ko ima čas, ga ženem na sprehod. Večkrat^ga tudi učim, da bi me bolj ubogal. Če mi uide, se rad vrne k meni. Vsak dan, ko se vrnem iz šole, grem najprej k njemu in ga pozdravim. Imam ga zelo rada.
Tatjana Vrbajščak, 3. r., OŠ Apače
Bistričanke premočne za pomursko ligo
Murska Sobota
mesto
(ne)prijaznih prodajalcev
Murska Sobota — moje mesto, mesto, v katerem je mnogo trgovin z nešteto prodajalci. Le-ti pa so majhni, veliki, lepi, debeli, suhi, pisani..., vendar pa pravkar našteto skoraj ni pomembno za prodajalca, pomembnejše je: prijaznost, vljudnost in ustrežljivost, kar pa so za mnoge naše prodajalce še tujke. Tako je predvsem v »državnih« trgovinah, ne pa v zasebnih, kjer se kupec počuti kot mali bog v trgovini, in tako je tudi treba, če že hočemo v to prekleto Evropo. Torej so v Murski Soboti »prijazne« in »neprijazne« trgovine. Naj povem, da neprijazne (predvsem Potrošnikove) prevladujejo, »biser« med njimi pa je prav gotovo trgovina PARK, kjer lahko pričakujemo, da bodo kmalu izobesili tablo z napisom VSTOP PREPOVEDAN. Tako je npr. v tej trgovini prepovedano hoditi brez košarice v roki, pa čeprav nakupaješ skupaj s prijateljem, ki seveda ima košarico, kajti temu sledi diskvalifikacija iz trgovine (zamislite si npr. petčlansko družino s petimi košaricami ali vozički!), nevarno je tudi vprašati, kakšne klobase so v sendviču, ker v tem vidijo čisto »zajebavanje« človeka, najbolj nevarno pa je biti dijak in nakupovati med 9.30 in 10.00 (Zakaj? — Pridi in poglej!), vendar se bo tudi tu kmalu nekaj zgodilo — hvala Bogu. Seveda pa imajo tukaj prodajalci tudi pozitivne lastnosti tako npr. ne kadijo med tem, ko ti strežejo, kar se ti lahko zgodi v marsikateri drugi soboški trgovini (npr. Elektrotehni). Žalostno je tudi, da mnogi prodajalci med delovnim časom nimajo časa za streženje, prodajanje, ker morajo sodelavcem natančno razložiti, kako njihova nova mazda »leti« v peti »brzini«. Poleg tega je mnogo trgovin zaprtih že pol ure pred uradnim koncem, s čimer tudi ne bodo pridobili več kupcev, kajti po netočnosti so tako ali tako že znani, še posebno pa pri tehtanju. Tu namreč zaokrožajo vse sebi v prid oziroma plačaš papir ali celofan, v katerega je blago zavito ali zamotano, precej drago. Poleg tega pa je še precej problemov zaradi higiene, predvsem pri prodaji kruha, klobas, mesa ... ter pri blagajnah. Tako torej, to bi bilo nekaj o naših prodajalcih, seveda ta članek ne velja za vse, ampak za približno polovico. Upamo lahko le, da se bodo naši prodajalci potrudili, da bodo bolje in lepše stregli, saj kupci hočemo biti za to veliko vsoto, ki jo moramo ob vsakem nakupu plačati, tudi primerno postreženi. Ta članek končujem z željo, da bo Murska Sobota nekoč res
Sklenjen je bil jesenski del prvenstva v pomursko-podravski moški in pomurski ženski rokometni ligi, kjer tekmuje po pet ekip-Čeprav so si pri Pomurski rokometni zvezi prizadevali, da bi tekmovanje potekalo nemoteno, je zaradi organizacijskih slabosti V posameznih klubih, verjetno pa tudi pomanjkanja denarja nekaj tekem neodigranih in jih bo potrebno odigrati pred spomladan; skim delom tekmovanja Dve tekmi v pomurski ženski rokometni ligi pa sta se končali brez igre.
V pomursko-podravski moški rokometni ligi, kjer je poleg P°' murskih moštev sodelovala še ekipa Ormoža, medtem ko je pt°J' ska Drava odstopila, je naslov jesenskega prvaka zasluženo in brez poraza osvojilo moštvo Ormoža, čeprav ima eno tekmo neo-digrano. Na drugem mestu so Bakovci, ki bi lahko bili tekmec Ormožu v boju za naslov prvaka, če bi prvenstvo jemali resneje. Ekipa Vidma je mlada in ima prihodnost. Pomlajena je tudi ekip3 Kroga, ki pa bi lahko dosegla več. Radgona pa, kot kaže, nima P°' trebnega naraščaja in je pristala na zadnjem mestu.
V pomurski ženski rokometni ligi je razred zase moštvo Bistrice, saj je naslov jesenskega prvaka osvojilo brez posebnih te' žav, brez izgubljene tekme in z odlično razliko v golih. Rokomet3' šice Bistrice so naslov pomurskih prvakinj osvojile že lani, vendar zaradi pomanjkanja denarja ne nastopajo v višjem tekmovalnem razredu, vsekakor pa bi lahko igrale v slovenski ligi. V Bakovci11 imajo mlado ekipo, ki igra vedno bolje. Tudi ekipa Mladinca iz Murskih Črnec je pomlajena. V rokometnih centrih v Gornji Rad; goni in Veliki Polani, kjer so imeli pred leti močni ženski ekipi,, sta uspešno tekmovali v slovenski ligi, kaže, da ni več pripravlje'
postala — mesto prijaznih prodajalcev.
Edvard Pergar
nosti za načrtno delo.
FERI MAUČEc
Rokometašice Bistrice — jesenske prvakinje v pomurski ligi. Stoj1), od leve: Mesarič (predsednik), Kozlarjeva, Kreslinova, M. Gjerek®, va, Žižkova in S. Gal (trener). Čepijo: Kikečeva, M. Galova, Js^s čeva in A. Gjerekova.

Stran 16
VESTNIK 14. NOVEMBRA
SNL
šport
Rokoborba
Sedem prvih mest Pomurcem
V Lenartu je bilo prvenstvo Slovenije v rokoborbi za pionir-Je, ki ga je pripravila Rokoborska zveza Slovenije skupaj z RK Lenart. Sodelovalo je okrog 40 tekmovalcev iz 7 slovenskih klu-b°v- Med njimi je bilo 27 pomur-rokoborcev, ki so osvojili *ar sedem prvih mest in naslo-Ov republiških prvakov. Zmaga-1 so: Matej Gomboc (40 kg), Go-a^d Rengeo (44 kg), Mito Domi-,2" (48 kg), Peter Lukačev k .kg), Matej Horvat (56 kg), , Jan Kovačič (60 kg) in Slavko 2ec (65 kg).
ATLET1KA
Drugič zmagal v Nabrežini
. V Nabrežini pri Trstu v Italiji । bilo tekaško tekmovanje v ma-e,P in velikem maratonu. Sodelo-,..0 je več kot 250 tekačev iz Ita-JJe, Avstrije, Hrvaške in Sloveni-e' V malem maratonu, ki je štel a fr°fejo Bruna Bognolija, je "lagal drugič zapored Geza Gra-n?r s časom 1:07,43 in s tem skle-11 letošnjo sezono.
Kegljanje
Zmaga Nafte
r / Prvem kolu prvenstva v va-sk xnsk' kegljaški ligi je lendav-y a .afta premagala Obrtnika iz kem^'na s 4696:4645 podrtimi bir. ' Najuspešnejši pri Nafti so n': Kopinja 830, Peric 806 in yadakovič 796 podrtih kegljev, n Prihodnjem kolu igra Nafta z r"°nom iz Čakovca. M. Ž. Tretja zmaga
Radenske v ,
dru ■ (l®01 k°lu prvenstva v slovenski kegljaški ligi je 5ioQenska premagala Korotan s tret,;A^ podrtimi keglji. To je zaPoredna zmaga Raden-St? - a Radensko so tekmovali: ri6?,ai 923, Kovačič 890, Drva-- in F4, Pušenjak 856, Kučan 838 y alamon 818 podrtih kegljev. Kr^jnem kolu igra Radenska s
DRUGA SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Prepričljivi zmagi Pomurja in Radgone
V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti premagalo Metko iz’ celja s 70:51 ter zabeležilo pomembno zmago. Strelke za Pomurje: Ivančič 2, Cer 2 (1:0), Forstnarič 7 (3:1), Brežic 10 (14:7), Drožina 36 (7:4), Bohar 2 (3:0), Žitek 5 (2:1), Kar 6 (2:2). V prihodnjem kolu igra Pomurje z drugo ekipo Rogaške.
V nadaljevnaju prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Radgona prepričljivo premagala Slivnico z 82:67. Strelci za Radgono: Ulaga 17, Štihec 16, Slavič 12, Cigiit 12, Gomboc 11 in Klemar 10.
ŠAH
Cigan tretji, B. Hari četrti
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je v hotelu Diana v Murski Soboti organiziralo drugi mednarodni turnir v aktivnem šahu. Sodelovalo je 56 šahistov iz Madžarske in Slovenije. Med njimi so bili 3 mednarodni mojstri, 4 mojstri Fide, 14 mojstrskih kandidatov, 8 prvokategornikov, 20 drugokategornikov, I mojstrica Fide, 1 mojstrska kandidatka 2 prvokategornici in 3 drugoka-tegornice. Zmagal je Sernek iz Radovljice s 6 točkami. Izkazali pa so se tudi pomurski šahisti. Cigari iz Kapce je bil tretji, Bogdan Hari četrti, oba sta zbrala po 5,5 točke. Po 4,5 točke so dosegli: Alojz Kos, Danilo Hari in Berke, po 4 točke Kovač, po 3,5 točke Nerat, Režonja, Gruškovnjak in Igor Kos.-I ekmovanje je doseglo svoj namen, hkrati pa je bila to dobra preizkušnja domačih šahistov preti slovenskim prvenstvom.
Športne prireditve
V letu 1992
3 ,?^inskih športnih zve-' Pomurju zbirajo progra-U Načrtovanih športnore-’n tekmovalnih hfoj ®,"ev v 'ctu 1992, ki bodo teva> jeni v koledarju priredi-iv Športne zveze Slovenije.
tnih zvezah ivnice, ki jih
?rfdvscn.
^«no^ p^^vno d„
ne
STRELSTVO
Zmagi Tišine in Vidma
V vseh treh slovenskih strelskih ligah je bilo na sporedu drugo kolo. V prvi slovenski ligi sever je SD Kolomana Flisarja Tišina nre magala Prvi Pohorski bataljon s 1061:1032 krogi, sD Jova Jurkoviča iz Vidma ob Ščavnici pa Kovinarja iz Štor s 1027:1004 krogi V tretjem kolu igrajo — Jovo Jurkovič:Maribor in NTU SI. Gradec:Tišina.
V drugi slovenski strelski ligi pa so pomurske ekipe dosegle naslednje rezultate — Noršinci:Zg. Poljskava 1438:1432, Središče'Elrad 1410:1410 (zmaga Elrada), Ljutomer:Kovinar 1424:1405, VečerSCT 1460:1385. Pomurka je bila prosta. V tretjem kolu igrajo — SCTNor-šinci, Elrad:Ljutomer, Pomurka:Središče in Zg. Poljskava:Elrad
V tretjem kolu tretje slovenske strelske lige pa sta bila dosežena naslednja izida — SD Stefan Kovač Turnišče: SD Stavbar 14331407 in Kovinar:Avtoradgona 1428:1360 krogov. V tretjem kolu igrajo — . Avtoradgona:Elektro in Ormož:ŠK Turnišče.
Pomurka in Panonija
V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu tretje kolo tekmovanja s serijsko puško. Vodi Pomurka MI (4387) pred Tišino (4385) in Gan-čani (4270), vsi imajo po 9 točk. Sodeluje 10 ekip.
V občinski strelski ligi Murska Sobota vodi po tretjem kolu med 16 ekipami Panonija Murska Sobota s 43 točkami pred Gančani, 42, in Tišino, 41 točk. Pri posameznikih je na prvem mestu Gomboc (Panonija) s 1088 krogi pred Harijem (Panonija), 1083, in Kreftom (Ge-derovci), 1079 krogov.	Filip Matko
--BADMINTON--------------------------------------
Najuspešnejša Bokanova
V Lendavi je bil 2. slovenskHurnir C v badmintonu, ki ga je pripravilo ŠŠD Mladost. Sodelovalo je 21 igralcev iz Maribora, Zagreba in Lendave. Pri ženskah je zmagala Bokanova pred Krambergerjevo, Šimonkovo in Kezeletovo (vse Lendava). Med moškimi je bil najuspešnejši Lacko (Zagreb), Nemec je bil tretji, Lebar pa četrti (oba Lendava).
---ŠAH-----------------
Visoka zmaga Lendave
V tretjem kolu prvenstva v drugi slovenski šahovski ligi je Lendava visoko s 5:1 premagala Zagorje. Za Lendavo so zmagali: Vida, Cofek, Časarjeva in Hrelja. Remizirala pa sta Gerenčer in Vidič/ V prihodnjem kolu igra Lendava z Impolom iz Slovenske Bistrice.
Na hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je sodelovalo 15 šahistov. Zmagal je Žilavec z 12 točkami pred Huzjanom, 11, Hajošem, 10,5, Cofkom, 9,5, in Brezovičem, 9 točk.
J. Gerenčer
Maribor	16 13 1	2 39:15 27
Izola	17 10 4	3 27:10 24
Naklo	16 10 4	2 27:12 24
Gorica	17 8 7	2 37:16 23
Olimpija	16 9 4	3 30:10 22
Koper	17 9 2	6 16:15 20
MURA	16 8 3	5 27:20 19
Ljubljana	16 7 4	5 19:16 18
Kladivar	16 6 6	4 21:21 18
Slovan	16 7 3	6 20:11 17
Rudar (V.)	16 5 5	6 20:20 15
POTROŠNIK	16 6 3	7 27:33 15
Steklar	16 5 5	6 21:28 15
Zagorje	16 6 2	8 25:20 14
Svoboda	16 5 4	7 21:28 14
NAFTA	16 5 2	9 20:32 12
Rudar (T)	16 5 1	10 19:27 11
Primorje	17 4 3	10 18:32 11
Medvode	16 3 2	11 13:35 8
Jadran Lama	i 16 2 3	11 7:34 7
Domžale	16 1 4	11 8:27 6
II. SNL-vzhod		
Železničar	12 8 3	1 16:4 19
Ojstrica	12 7 3	2 22:9 17
Korotan	12 6 3	3 18:15 15
TURNIŠČE	12 6 2	4 29:21 14
Dravinja	12 5 4	3 20:13 14
Hmezad	12 5 4	3 16:13 14
Pohorje	12 4 5	3 14:11 13
Rače	12 4 4	4 13:12 12
Pekre	12 3 5	4 16:15 11
BELTRANS	12 2 6	4 12:15 10
Impol	12 4 2	6 16:22 10
Kovinar	12 2 5	5 12:21 9
Partizan	12 1 5	6 14:21 7
Središče	12 1 1	10 11:37 3
PNL—mladinci		
Beltrans	13 10 3	0 76:17 23
Bakovci	13 7 5	1 22:10 19
Ljutomer	13 8 1	4 29:17 17
Tišina	13 7 2	4 29:16 16
Ižakovci	13 7 2	4 29:25 16
Rogašovci	13 6 3	4 47:18 15
Rakičan	13 6 3	4 29:24 15
Turnišče	13 7 0	6 57:22 14
Lipa	13 6 1	6 47:39 13
Črenšovci	13 5 3	5 25:29 13
Bistrica	13 4 1	8 26:33	9
Polana	13 2 1 10 17:47	5	
Odranci	13 1 2 10 15:42	4	
Dobrovnik	13 0 0 13 9:118 0	
Rokomet		
— super liga		
Pivovarna	7 7 0 0	217:137 14
Jadran	7 4 12	170:176 9
Kolinska	7 4 0 3	127:146 8
Velenje	7 4 0 3	174:164 8
Rudar	7 4 0 3	157:155 8
Sl. Gradec	7 4 0 3	163:167 8
Ajdovščina	7 3 13	169:161 7
POMURKA	7 3 0 4	167:169 6
Presad	7 2 14	151:161 5
Drava	7 2 0 5	182:192 4
Inles Riko	7 12 4	140:174 4
Preddvor	7 115	153:202 3
Rokomet		
slovenska liga		
Grosuplje	7 6 0 1	175:138 12
Pivovarna	7 5 11	160:132 11
Dobova	7 5 11	153:135 11
Krško	7 4 12	147:134 9
Šešir	7 4 0 3	158:150 8
Izola	7 4 0 3	145:149 8
Črnomelj	7 3 13	152:141 7
Radepe	7 3 13	142:151 7
Kamnik	7 3 13	130:140 7
KROG	7 3 0 4	138:139 6
V. Nedelja	7 2 14	126:151 5
Ormož	7 12 4	147:162 4
Emenes Dol	7 10 6	140:165 2
Mokerc	7 0 16	125:160 1
NT -		
super liga		
SOBOTA	4	4 0 29:7 8
Strojna	4	4 0 28:8 8
Kovina	4	4 0 27:9 8
Ingrad	4	2 0 16:28 4
Ilirija	4	1 3 11:25 2
Merkur	4	1 3 13:23 2
RADGONA	4	0 4 15:21 0
Novotehna	4	0 4 5:31 0
14. NOVEMBRA 1991

-SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA---------------
Mura premagala Izolo
V sedemnajstem kolu prvenstva'v slovenski nogometni ligi je ljubitelje nogometa razveselila soboška Mura, kije premagala Izolo z 2:0. Po slabih igrah vprejšnjih kolih so Sobočani tokrat zopet zaigrali tako, kot znajo. Gola za Muro sta dosegla Kovačič in Ku-kič. MURA: Černjavič, Filipan, Vori (Cener), Leban Posavvac, Berednijaš, Baranja, Kovačič, Prekazi, Kukič, Kokaš (Šarkezi, Ga-ševič). Lendavska Nafta pa je igrala s Kladivarjem neodločeno 2:2 in zamudila priložnost za zmago. Gola sta dosegla Šabjan in Lackovič. NAFTA: Kusek, Mundjar, Baša, Novak, Drvarič, Graj, Ratajec (Lackovič), Šabjan, Ružič (Gjurkač), Rob, Dovečer. Beltinski Potrošnik pa je z 1:2 izgubil srečanje v Novi Gorici. Gol ža Potrošnik je dosegel M. Zver. POTROŠNIK: Kozic, Tratnjek, J. Zver, Forjan, Kosi, Čontala, Mertiik, Godina, Hartman, Škaper, M. Zver (Baranja). V prihodnjem kolu igrajo: Potrošnik:Koper, Olimpija:Mura in Svoboda:Nafta.
— DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA---------
V nedeljo pomurski derbi v Veržeju
V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Turnišče z visokim rezultatom 6:1 premagalo mariborskega Kovinarja. Gole za Turnišče so dosegli: Markoja 3 ter Dominko, Jaklin in Ternar. Pohorje pa je v Rušah premagalo Beltrans iz Veržeja z 1:0. Edini zadetek je bil dosežen v prvem polčasu.
V zadnjem kolu se v Veržeju igra pomurski derbi med Turniščem in Beltransom.
--SUPER ROKOMETNA LIGA-------------------
Tretja zaporedna domača zmaga Pomurke
V sedmem kolu prvenstva v slovenski super rokometni ligi je Pomurka v Murski Soboti prepričljivo premagala Inles Riko iz Ribnice z 28:19. Bakovčani so bili ves čas tekme boljši tekmec in zasluženo zmagali. Strelci za Pomurko: Petek 8, Okreša 6, Buzeti 4, Š. Lovenjak 4, Žugelj 3, A. Lovenjak 2, Bedekovič 1. POMURKA: Vereš, Žugelj, Šeruga, Škraban, Bedekovič, Buzeti, Meolic, Š. Lovenjak, A. Lovenjak, Petek, Gaberc. V prihodnjem kolu igra Pomurka v Velenju.
— SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA---------------
Slab začetek, dober konec Kroga
V sedmem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Krog gostil ekipo Emenesa iz Dola in jo prepričljivo premagal z 21:15. Gostje so v prvem polčasu vodili kar s šestimi goli razlike, kar pa so gostitelji v nadaljevanju nadomestili in zabeležili visoko zmago. Strelci za Krog: Varga 8, Prem 5, Lukač 4, Titan 2, Babič in Šernek po enega. KROG: Roškar, D. Kolmanko, Prem, Varga, Lukač, Babič, Šernek, Titan, Virag, A. Kolmanko, Legenič, Vogrinčič. V prihodnjem kolu igra Krog v Grosuplju.
— DRUGA SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA---------
Pomurski derbi brez zmagovalca
V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi se je pomurski derbi med Mladincem in Radensko v Murskih Črncih končal neodločeno 26:26. Najboljši strelci: Buzeti 6, Gregorinčič, Marič in Makovec po 5 za Mladinec ter Žalodec 7, Merčnik 5 ter Husar in Ambrus po 4 za Radensko. Polet pa je v Murski Soboti premagal ekipo Angela Besednjaka iz Maribora z 29:12. Strelci: T. Sečko 8, Kreft 7 in B. Sečko 6. Razkrižje je bilo prosto. V zadnjem kolu igrajo: Razkrižje :Velenje, Radenska:Polet in Sl. Gra-dec:Mladinec.
--SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA-------------
Vigros in Emonacommerce zmagala
V petem kolu prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša zmagala. Vigros je v Murski Soboti premagal Mislinjo s 3:1. VIGROS: Ratkai, Novak, Gobec, Munih, Horvat, Janža, R. Poredoš, D. Poredoš, Šiftar. Emonacommerce iz Ljutomera pa je v Beltincih premagala Tehnomovil II s 3:1. EMONACOMMERCE: Šumak, Drvarič, Savič, Jan, Belec, Krajcar, Prelog, Zidar, Grut. V prihodnjem kolu igrajo — Žirovica:Vigros in Brezovica:Emonacommerce.
--DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA-------
Slab dan za pomurske ligaše
V petem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi so vsi trije pomurski ligaši ostali brez točk. Tehnomobil II je premagal Pomurje s 3:1, Mežica Veržej s 3:0 in Vuzenica Radence s 3:0. V prihodnjem kolu igrajo — Tehnomobil :Radenci, Pomurje ILVeržej.
V petem kolu tekmovanja v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi je Ljutomer v pomurskem derbiju premagal Cven s 3:0, Braslovče je premagalo Puconce s 3:0, Pomurje P. Branik III s 3:0, Ptuj pa Mladost s 3:0. V prihodnjem kolu igrajo — Mladost:Pomurje, Cven:Ptuj in Puconci :Ljutomer.'
“NAMIZNI TENIS--------------------------
Visoka zmaga Sobočanov
Sobočani so ob nekoliko boljši igri kot na prejšnjih srečanjih v Murski Soboti prepričljivo premagali Novotehno iz Novega mesta. Najboljši pri gostiteljih je bil kapetan Borut Benko, ki je prvič v letošnji sezoni odigral vse tri partije, ostali trije so bili solidni. Pri gostih je edini osvojil dva seta Sobočan Janko Ori, ki je »izpustil« Kusa, ko je v tretjem setu vodil 20:17. Tudi Radgončani so bili proti favoritu za naslov prvaka Strojni iz Maribora solidni, kar še zlasti velja za njihovega najboljšega igralca Rihtariča, ki je dobil dve partiji in doživel svoj prvi poraz proti odličnemu romunskemu reprezentantu Reviszu, pa tudi Kuzma je bil soliden. V soboto igrajo Sobočani v Mariboru proti favoritu Strojni, Radgončani pa v Ljubljani s Kovino. Rezultati: SOBOTA—NOVOTEHNA 9:0 (Benko -Jamšek 2:0, Benkovič —Retelj 2:0, Kus —Ori 2:1, Benkovič—Jamšek 2:0, Benko—Ori 2:0, Unger—Retelj 2:0. Benkovič—Ori 2:1, Unger—Jamšek 2:0, Benko —Retelj 2:0); RADGONA—STROJNA 3:6 (Kuzma—Revisz 0:2, Žitek —Hribar 0:2, Rihtarič—Grbič 2:lj Žitek—Revisz 0:2, Kuzma—Grbič 0:2, Rihtarič— Hribar 2:0, Žitek—Grbič 0:2, Rihtarič—Revisz 0:2, Kuz-
ma—Plohl 2:1).
M. U.
Stran 17
pisma, mnenja, stališča
Laži — odmotavanje — razkrinkanje
Nisem novinarka, temveč preprosta ženska, zato bom za g. Smeja še enkrat na kratko napisala nekaj vrstic.
Najprej bi mu svetovala, da svojo filozofsko sposobnost uporabi v bolj koristne namene, kot je razkrinkavanje v časopisu. V mojem prvem članku nisem v zvezi z g. Smejem omenila pijače. Niti ne vem, če gospod pije ali ne, in me tudi ne zanima. V mislih sem imela najstniške prestopke, ki jih je raziskovala policija — lomastenje fazanov in klobas. G. Smej tako prisega na demokracijo in v njej ima vse pravice. Zato mislim, da imam tudi jaz pravice.' Zanima ga, v kakšnem odnosu sem z mladim Škafarjem. Jaz ga nisem spraševala, v kakšnem odnosu je on z g. Novak — saj je opisoval njene laži, zato naj ga nič ne briga, v kakšnem odnosu sem jaz s Škafarjem. Ne vem pred kom naj bi se branil in komu kaj pojasnjeval.
Nadalje mislim, da ga na običini niso pričakovali, ker bi mu potem dali bolj prave podatke. Cifre, ki sem jih navedla v prvem članku, so točne in jim nisem nič prištela kot navaja on. Če o teh cifrah ne bi imela dokumentov, sigurno ne bi javno pisala. Zato naj g. Smej še enkrat stopi na občino in jih poprosi za bolj točne podatke. Seveda sem v te cifre prištela tudi PD. G. Smej očitno ne ve, da vse davke plačujejo obiskovalci lokala. Plačujejo celo obrtnikova zavarovanja in celo plačo mu dajejo. G. Smeju naj tudi povem, da nikjer v zakonu do sedaj še ni določeno, da mora obrtnik imeti zaposlene delavce in da mu pri delu ne smejo pomagati družinski člani. Šele ko bo to prepovedano, se bo lahko v to mešal.
G. Smej je očitno zgrešil svoj poklic. Izgleda, da bi mu bolj ustrezal poklic inšpektorja, kot prosvetnega delavca. Nekateri ljudje se hitro prilagodijo razmeram. Gospod seje hitro prelevil iz rdečih v zelene in bi se verjetno v poklic inšpektorja dobro vpeljal.
S tem se od g. Smeja poslavljam, on pa naj piše, laže, odmotava in razkrinkava.
Marija Škafar
— Odgovor na članek---------------------- INŠPEKCIJE V PRECEPU
Vaš članek v VESTNIKU z dne 31. oktobra 1991 pod naslovom INŠPEKCIJE V PRECEPU, novinarja Milana Jeršeta je naletel med delavci Uprave za inšpekcijske službe na veliko ogorčenje, saj ni nobenega vzroka za tovrstno polemiko. Iz vsebine članka je nedvomno razbrati, da gre za pavšalne ocene stanja v inšpekcijskih službah. Tak način obveščanja javnosti je po našem mnenju neprimeren, saj vsebina ne ustreza dejanskemu stanju. Prav to pa terja tudi odgovor, čeprav ta ne bo zadovoljil vseh bralcev Vestnika, saj je delo inšpektorjev specifično ter ima skoraj v vsakem postopku eno od nezadovoljnih strank.
Povsem normalno je namreč, da inšpektorji niso priljubljeni, zato s strani občanov tudi ni pričakovati simpatij. Navedba, da je inšpektorjev »kot listja in trave« nedvomno pove, da so le-ti na celotnem področju še kako prisotni, čeprav je za vrsto pdoročij za celotno območje Pomurja zaposlen le po en inšpektor (komunalni, urbanistični, gradbeni, elektroenergetski, gozdarski in inšpektor parnih kotlov). Vedeti je namreč treba, da inšpekcijske službe pokrivajo zelo široko področje inšpekcijskega nadzorstva (15 različnih vrst inšpekcij), ki so po vertikali vezane na republiške resorne organe ter da je učinkovitost le-teh v veliki meri odvisna od predpisov ter predhodnih globalnih rešitev, ki se sprejemajo v občinskih in republiških izvršnih svetih in skupščinah.
Ukrepi inšpekcijskih služb nikakor ne morejo slediti videnju problema posameznika, ampak se lahko izdajo le na podlagi, veljavnih predpisov. Predpostavljamo pa, da je to tudi jedro očitkov neučinkovitosti, saj se na inšpekcijske službe naslavlja vrsta pritožb, ki so posledica sosedskih in tudi sorodstvenih sporov, katerih reševanje ni v pristojnosti inšpekcijskih služb, temveč pristojnega sodišča. Takšnih zadev, kjer niso prizadeti javni interesi in niso v pristojnosti inšpekcijskih služb, le-te ne rešujejo, temveč jih usmerjajo na ustrezne organe.
Na nezadovoljstvo občanov vsekakor vpliva čas reševanja uvedenega postopka s strani inšpekcijskih služb. Vedeti je namreč treba, da ima stranka v postopku pravico izkoristiti vsa redna in izredna pravna sredstva (pritožba, upravni spor, obnova postopka itd.), ki se nadaljuje na pristojnih republiških resornih organih in vrhovnem sodišču, na katerih čas rešitve pa ne moremo vplivati. Do končne odločitve (pravomočno-sti odločbe ali sodbe) nadaljevanje postopka, to je izvršitve odrejenih ukrepov po izdani odločbi na I. stopnji ni mogoče. To pa lahko traja tudi
nekaj let, saj so rešitve v vrsti primerov odvisne od predhodnih odločitev pristojnih občinskih organov (legalizacija nedovoljenih gradenj itd.). Glede na opisano je jasno, da inšpekcijske službe v takih primerih ne morejo zadovoljiti občanov ali tudi posameznih članov izvršnih svetov, ki večkrat iz določenih interesov zahtevajo takojšnjo izvržbo odrejenih ukrepov ali celo fizično preprečitev posameznih dejanj (n. pr. preprečitev nadaljevanja gradnje). Vse to pa pri posameznikih povzroča občutek neučinkovitosti inšpekcijskih služb in s tem neupravičeno kritiko.
Nikakor se ne moremo strinjati tudi s pavšalno oceno obravnave dela inšpekcijskih služb v izvršnih svetih občin, saj se ta v ničemer ne razlikuje od obravnav v zadnjih desetih letih, zato smo mnenja, da tudi ni nobenih argumentov za tako alarmanten naslov članka.
Vedeti je namreč treba, da je v pomurskih občinah kljub le zasedbi enega urbanističnega in enega gradbenega inšpektorja od po treh sistemiziranih delovnih mest, glede na ostale občine v Sloveniji, malo črnih gradenj. Legalizacija ali odstranitev le teh je pa odvisna od dokončnih odločitev pristojnih občinskih organov za urejanje prostora in dokončanja postopkov v republiških resornih organih.
Vprašanju denarja za potrebe inšpekcijskih služb ne dajem posebne pozornosti, saj je bil ta problem več ali manj vedno prisoten, v zadnjem obdobju pa celo manj. Vprašanje zaposlovanja v Upravi za inšpekcijske službe pa smo vedno reševali v popolnem soglasju z izvršnimi sveti, zato tozadevnih nasprotij med ivzršnimi sveti in Upravo za inšpekcijske službe glede zaposlovanja in same problematike financiranja ne vidimo. Vprašanja učinkovitosti ali neučinkovitosti inšpekcijskih .služb pa brez predhodnih globalnih rešitev ne bo rešila republiška organiziranost inšpekcijskih služb, ki se pričakuje. Ocenjujemo namreč, da je organiziranost inšpekcijskih služb v pomurskih občinah zadovoljivo rešena ter da potrebo po reorganizaciji narekujejo neurejene razmere v vrsti drugih občin po Sloveniji. Reorganizacija inšpekcijskih služb na republiški ravni nikakor ne bo pomenila zmanjšanja stroškov, niti rešila vrste »vprašajev in zakaj tako«. Dokaj realno sliko stanja bo dobil pisec članka z obiskom v naši Upravi in z obiskom v sosednjih zahodnih državah, oziroma v Evropi na katero se tako radi sklicujemo. Primerjava vrednotenja dela inšpektorjev, pooblastil in višine kazni bo dala odgovor na vsa vprašanja, ki si jih pisec članka postavlja. Prepričani smo, da bo ob realni presoji stanja spoznal vso težo in problematiko dela inšpekcijskih služb ter prišel do zaključka, da je delo Uprave za inšpekcijske službe ob sedanjih pogojih dela vsaj zadovoljivo.
Da je delo v inšpekcijskih službah nepriljubljeno in nezanimivo, pove tudi podatek, da se kljub vsesplošni brezposelnosti strokovni kadri za delo v inšpekcijskih službah ne odločajo ter da je skoraj praviloma potrebno ponavljati razpise delovnih mest ali pa namestiti kadre brez možnosti izbire.
S tem odgovorom vsekakor nismo mogli odgovoriti na celokupno problematiko, želimo namreč le opozoriti na pavšalno obveščanje javnosti, ki nikomur ne koristi.
ZA UPRAVO INŠPEKCIJSKIH SLUŽB NAČELNIK UPRAVE (Vinko MLINARIČ, dipl, ing.)
Društvu za varstvo okolja Prekmurja
Gospa Milena Tubolj v petkovem Delu, gospod Štefan Smej pa v Vestniku pridno kritizirata Prleke, češ da se niso udeležili zasedanja občnega zbora Društva za varstvo okolja Pomurja, ki seje odvijalo pretekle dni v Lendavi. Ker smo bili preko medijev opozorjeni, ubiram sama isto pot komunikacije.
Glede na to, da je Društvo že polnoletno (baje deluje že 19 let) verjamem, da ve, kako se okolju streže, hkrati pa pričakujem tudi organiziranost na ostreznem nivoju. Izkušnje iz občine Ljutomer kažejo, da to zadnje šepa.
Naša občina je imela pred leti več predstavnikov v tem Društvu, ki so se udeleževali raznih ekoloških shodov v Pomurju. Zakaj so njihova udejstovanja zamrla, še sami ne vedo. Vabila na shode so enostavno usahnila. Tako tudi vabila na občni zbor niso prejeli ne bivši člani društva, noben občinski upravni organ, niti stranka zelenih, niti taborniki. Mogoče se je Društvo samo že v preteklosti ogradilo od celotnega Pomurja, se zaprlo v krog eminentnih izbrancev in se zadovoljilo z ekološkimi diskusijami v izbrani družbi? Kakorkoli že, ekologija ostaja čista frazeologija, če nima za sabo čvrste politike in ustreznih materialnih vzpodbud. Zato je toliko teže razumeti, da se odgovornim ni zdelo vredno povabiti na zbor ljutomerskih občinskih predstavnikov.
Prepričana sem, da je ekološka zavest med Slovenci na visoki ravni in eno društvo gor ali dol ne bi bistveno vplivalo tudi na prleškega člo
veka. Prepričevati se med seboj, katera občina je uspešnejša na področju varstva okolja, tudi nima pomena. Smiselno pa bi bilo, da bi se pomurski naravovarstveniki usedli skupaj in poskušali dognati, kam gre ekološki dinar. Mogoče bi kot Po-murci imeli večjo moč do vladajočih v Ljubljani, kjer se razporeja tudi naš delež denarja.
Jerica Mlinarič
SPOROČILO
Gospodu Evgenu Emriju po tej poti sporočam, da se strinjam z njegovo ugotovitvijo, da ne more biti moj občan. Ugotavljam namreč, da je nepoboljšljiv, v preteklost zazrti politikant, ki so mu znane le določene razdalje in ki še vedno misli, da so prižnice in politika moje stranke vir vsega sedanjega zla, ne pa ideologija in metode, ki se jih je moral in se jih ne more otresti. Z njim po tej poti več ne komuniciram.
P. S.
Iz njegovega podpisa in pridevka ob njem je razbrati, da je njegovo mnenje stališče SDP?
Predsednik
Izvršnega sveta Ivan OBAL, dipl. oec.
SPOŠTOVANI GOSPOD ŠTUDENT VLADO KOLMANIČ!
Moj miselni svet je urejen, zato ločim, kaj je socialna demokracija, kdo je Kozic, kdo Pučnik in kdo ste VI.
V svoje strankarske spore, ki me spominjajo na obračune v nekdanji ZKJ, ne vključujte mene, še manj pa prenovitelje.
Za vaše miselne zasuke nisem kriv jaz in ne prenovitelji, ampak ste krivi sami. Da ste ambiciozno prepotentni, se vidi iz vaših podpisov vseh do sedaj objavljenih napadov name. Ce v svoji ambiciozni ihti izgubljate politični kompas in za to krivite mene, mi dovolite da vam ga naravnam.
Prvič sva se politično srečala po vojni v Sloveniji, ko so gostje iz Ingolstadta povabili na razgovore prenovitelje, socialiste in socialdemokrate. Na razgovorih, v katerih ste nastopali v dvojni vlogi kot uradni prevajalec in zastopnik socialdemokratov, ste lahko spoznali jasna sta-■ lišča naše stranke do socialdemokracije. Socialdemokracija, katere otroci smo vsa leva gibanja DA — Pučnikova socialdemokracija NE. Ker je bilo takšno stališče tudi stališče socialdemokratov iz Ingolstadta, g. Pbssla in g. Schtarka, ste se kar »razjokali« nad tem, kakšna nesreča je za vaše gibanje gospod Pučnik.
Vašo nesrečo sem podkrepil z diplomatsko špekulacijo (zato vestno obiskujte mednarodni kolokvij Evropa 93), da se v Ljubljani govori, da bo na čelu socialdemokratov prišel g. Drnovšek.
KAKO MALO VREDEN JE POSTAL TAKRAT GOSPOD PUČNIK!
In takrat ste v svoji ambiciozni ihti nasedli drugi »politični špekulaciji« g. Possla, ki je vprašal, ali smo pripravljeni prihodnjič priti z istim avtobusom v razširjeni strankarski sestavi v In-golstadt. VNETO STE PRITRDILI Z DA. Jaz sem se odgovoru izognil, rekoč, da moram povprašati centralno vodstvo v Ljubljani. Mogoče sedaj razumete stavek, ki ga je zapisal novinar Smej (»Farkaš: >On (pokaže na Emrija), Kolmanič in jaz lahko gremo skupaj v Nemčijo. Problem je v špici v Ljubljani.)«) In se zavedate, da ste udarili v prazno. Nemci niso politično naivni ljudje, sprašujejo, čeprav imajo o vsem že svoje mnenje. Vaša nenaklonjenost Pučniku se jim je zdela.politično vprašljiva, saj so vas izključili iz nadaljnjih razgovorov, ki so se nadaljevali zvečer samo s prenovitelji in socialisti.
Toda vaša »diplomatska ihta« ni popustila in v naslednjih dneh ste socialdemokrati napadli g. Pučnika na sestanku v hotelu Ajda v Moravskih toplicah. Očitali ste mu, da prisotnost socialdemokracije v Demosu škodi gibanju, da izgublja svojo levo naravnanost, da so nujne drugačne koalicije itd. Ko vam je povedal, da je za vsako politično opcijo, samo s prenovitelji ne, da komuniste mora prerasti trava, se je ponovno začela vaša politična borba z levico — prenovitelji.
Ponovno se morate prikupiti g. Pučniku. Nesramno in brez takta napadate mene in pripisujete svoje ocene in ocene socialdemokratov iz Nemčije o g. Pučniku meni. Novinarju Smeju sem jasno povedal, da se ob obisku v Nemčiji nismo menili o g. Pučniku, ker imajo v Ingolstadtu o njem svoje mnenje. Vi pa ste se ob obisku menili o g."Pučniku in g. Gotz vam je povedal svoje mnenje o njem, zato ga ne pripisujte meni. Oceno o g. Pučniku razčistite med sabo, saj ste bili v delegaciji trije: Vi, g. Šiftar in g. Kozic.
In ker vam daje g. Pučnik dobre mednarodne referense (tako pišete sami) in bo v naslednjih dneh ukrotil neubogljive, (podobno je nekoč partija neposlušne), vneto iščete krivce tam, kjer jih tudi g. Pučnik vidi za svoj politični neuspeh — med prenovitelji. Da boste politično uspešni, sezite po stari partijski literaturi, preberite in preštudirajte vse spomine o Titu, da boste izvedeli
za politične brezvredneže, ki so stalno obletavali Tita in se mu vdinjali z uničevanjem tistih, ki so ga ogrožali. Pa ne, da bi iz tega potegnili sklep, daje Tito Pučnik, Vi pa tisti »politični brezvred-neži«, ki obletavajo Pučnika.
Moram vam še povedati, da se moje osebno mnenje o g. Pučniku razlikuje od mnenja, ki ga VAM je povedal g. Gotz.
Kot študentu mednarodnih odnosov pa nekaj srednješolskih naukov: V Nemčiji sta dve politični grupaciji — socialdemokratska in krščanska, v njihovem političnem žargonu »rdeči« in »črni«.
Nikoli ne bo politične koalicije med rdečimi m črnimi. Dosegajo pa se politični sporazumi,, ko gre za narodna vprašanja. Mogoče sedaj razumete odnos nemških socialdemokratov do Demosa in vašega članstva v njem.	Evgen EMR1
Ali je to demokracija?
Trenutno krizno stanje v našem gospodarstvu in politiki človeka počasi spravlja ob živce. Najprej smo stali pred bančnimi okenci in zamenjevali jugodinarje za avstro-slovenske tolarje, danes pa se vedno bolj ukvarjamo s tem, kako preživeti, tako širše kakor tudi doma v družini.
Pred slabim letom, ko smo stopali na pot demokracije, smo že skoraj vsi verjeli, kako nam bo čez čas dobro (eni so govorili o letih, drugi celo o desetletjih), nihče pa takrat verjetno ni razmišljal o tem, da nam bo moralo biti najprej še zelo zelo hudo, če nam bo nekoč v daljni prihodnosti lepo in dobro. Hudo je v gospodarstvu, ki trpi zaradi priznanja Slovenije, ki ga ni in m, pa tudi tolarja v svetu, nič laže pa ni v gospodarstvu, ki trpi zaradi nepriznavanja domačega gospodarstva. Stvari so se tako obrnile, da se vodilni v gospodarstvu že zavedajo, kaj in kako mora; jo stopiti, da jim bo čim manj potrebno odriniti za negospodarstvo. V negospodarstvu se pa tarna obratno, oboji pa komaj shajamo. Stvar je / tem, da se bomo morali enkrat za vselej zediniti, da gospodarstvo ne more biti negospodarstva m obratno. Verjetno bo nekaterim to jasno šele » kakšnem drugem stadiju demokracije, vendar se tega moramo zavedati, časa pa ni več veliko. Banalni zgledi (prav osnovnošolski) nam povedo, da bančni uslužbenec ne more brez hrane in p1' jače, ki jo proizvaja neposredni proizvajalec, pa tudi ta ne brez storitev, ki jih opravljajo npr- * banki (čeprav mora večkrat preveč časa porabm za čakanje v vrstah). Škoda, da tega nočemo ali pa ne zmoremo razumeti. Verjemite, laže bi nam šlo in nesporazumov bi bilo manj. No, upam, da bomo te stvari z leti le doumeli in da bomo začeli živeti bolj civilizirano, saj se konec koncev ločujemo od zaostalega Balkana.
Rad bi dodal še nekaj na račun stavk v zdravstvu in šolstvu, ki so bile in sem prepričan, da se bodo. Plačilo po delu v teh negospodarskih panogah in seveda tudi po izobrazbi je resnično mizerno. Upravičeno so strokovnjaki, tako lahko delavce teh strok imenujem, užaljeni zaradi višine OD, ki ga dobivajo. Nič čudnega ni, da nam najboljši kadri odhajajo v tujino (z zdravniki Je bil to velik problem že v časih prejšnje oblasti, pa smo rekli, da bo temu kos le demokracija)-Najprej nam denar nakažejo za povišanje plač 'z republike že v juniju, nato tega denarja sploh n dobimo niti septembra, potem nam z Uradnim listom pojasnijo, da bodo v naslednjih meseci OD znižali celo za 20 %. Človeku se zvrti od čud nih kombinacij, razlag in izgovorov.
Potem pa so pripombe na to, da so plače v negosp darstvu visoke oz. celo previsoke. Nekje so morda ce previsoke, a to naj ocenijo določeni poklici v negosp darstvu sami. Pozabljamo na izobrazbo in zato se bom nekoč še tolkli po glavi. Tujina tega ne pozna, mi Pa se radi šli del te moderne Evrope, delamo pa ra v . obratno. Na skupnosti za zaposlovanje se drenjajo tu . visoko izobraženi kadri, medtem ko so na mestih, ki jih lahko zasedli le-ti, ljudje brez strokovne izobraz ali pa ljudje, ki določenim profilom poklica s svojo IZ brazbo sploh ne ustrezajo. Ne glede na sposobnosti znanje še naprej delujejo veze in poznanstva, kar je bi po mnenju nasprotnikov gnilega socializma najbolj plat realsocialistov. Prej je bilo slabo, bi lahko rek H. začetki novega in drugačnega življenja so še slabši, veda bi bilo in je najbolj groteskno primerjati naP..L prejšnje oblasti in trenutne, saj so podobnosti in razh precej vidne.	-
Ponovno bodo padale kritike na moje razmišljam ’ ponovno bom rdeče obarvan, ponovno potolčen, a s. v je mišljenje sem in bom vedno glasno povedal-tem imamo kanček demokracije, čeprav sem prepmjca ’ da si jo bomo priborili tudi na drugih področji- ZjY J nje mora steči, seveda pa bomo morali za to najbolj mi pljuniti v roke, če pa bo potrebno, si bomo s« J pravice in možnosti za normalno življenje izbojevali di s prekinitvami dela. Če hočemo živeti kot sodob družba v kapitalističnih državah, potem moramo od pitalizma prevzeti tudi za kapitalista slabo plat, t0 a stavke. Hudo je, da se moramo na takšen način borit' & svoj obstoj, za svoje pravice in življenjsko resnic0-druge poti ni.
Končno se moramo zavedati, da smo vsi ljudje-smo zaposleni, delavci, ne glede na to, ali smo ne^|0 sredni porizvajalci (fizični delavci), ali ne. Kratko01 rečeno, vsakomur je bilo usojeno, da je to, kar je. c bimo na možnosti in zmožnosti, sposobnosti in 0 pas napake in bodimo srečni, da smo to, kar smo. Brez vseh, kar nas je in kar pač smo, se ne bi dalo živeti.1 naj nam bo za spodbudo pri nadaljnjem še boljšem . lu. Pa brez zamere, prosim!	Bojan Ma
NOVO!
PEČ NA PETROLEJ!
ALOIS FIDLER Ges. m. b .H.
ŽELEZNINA
8490 BAD RADKERSBURG, LANGGASSE 48
Tel.: 9943-3476/2505 - teleta«: 3476/2005
Poraba samo 0,2 I na uro
Od
2.990
ATS neto naprej
Stran 18
kronika
Grubelič se je vrnil
O lumparijah Sandija Grubeliča smo pisali tudi v našem časopisu, saj je »nategnil« tudi številne Pomurce, zato prinašamo še najnovejšo vest: švicarske oblasti so ga v soboto izročile slovenskim. Pripeljali so ga uklenjenega v kombiju. Lisice so uporabili zato, ker je Grubelič že v petek v Luganu v Švici, ko so ga nameravali peljati na letališče, grobo reagiral. Da bi se izognili presenečenjem, so ga pač uklenili. Sicer pa je osumljen le ne »prodaje« avtov na lising, ampak še 28 drugih kaznivih dejanj. »V minusu« je za 34 milijonov nemških mark, zato je malo upanja, da bi‘okrog 5 tisoč ljudi, ki so plačali akontacije, sploh kdaj dobili »svoja« vozila. Sicer pa se v bližnji prihodnosti obeta velik sodni proces in tedaj naj bi bilo pojasnjeno tudi morebitno ozadje afere Grubelip oziroma Trend, kot se je imenovala firma.
Š. S.
Sandi Grubelič ob prihodu v Slovenijo Foto: Delo.
MED »PLESANJEM« V KOLESARKO Štefan Kolarič z Dolnje Bistri-se je peljal z osebnim avtom s*ozi Hotizo. Zaradi premajhnih v°žnih izkušenj je vozilo začelo ?anašati med vožnjo skozi ovinek ln z zadnjim delom zadelo 68-let-a.° kolesarko Marijo Šiplič s Ho-,Zc in jo hudo poškodovalo. Na-stala pa je tudi materialna škoda na vozilu, in sicer po prvih ocenah Za 22.000 tolarjev.
RUMENA LUČ GA NI USTAVILA
V Murski Soboti se je v soboto, 9. novembra, ob 22. uri zgodila huda prometna nesreča. Na upravi za notranje zadeve so nam povedali, da se je Janez Kodila iz Markišavec peljal po Titovi ulici proti križišču s semaforji, kjer je utripala rumena luč. Voznik je spregledal pešca Milana Dervari-ča iz Murske Sobote, ki je na prehodu za pešce prečkal cesto, in ga s prednjim delom avta zadel in zbil po cestišču. Dervarič se je pri tem hudo poškodoval in so ga brž prepeljali v soboško bolnišnico. Nastala pa je tudi gmotna škoda za 8.000 tolarjev.
Nesreča na prehodu za pešce
Lenart Žibrik s Koga se je peljal predzadnji torek z osebnim avtom v Ljutomeru po Ormoški cesti. Na označenem prehodu za pešce je spregledal peško Majdo Slavinec iz Podgrada, ki je prečkala cesto. Zadel jo je, zato je padla in se hudo poškodovala, saj si je zlomila desno stegnenico. Prepeljali so jo v bolnico. Ob tem naj dodamo, da so nesreče na Ormoški cesti v Ljutomeru zelo pogoste. Morda zato, ker ta cesta ni v strogem križišču mesta, ali pa zato, ker je ta ulica ravna in vozniki bolj pritisnejo na plin kot to počno v zavitih ulicah?
Avtobilist spregledal pešca
V četrtek, 7. novembra, ob 18.15 se je Marjan Gorza iz Radomelj peljal z osebnim avtom skozi Martjance. Ko je zapeljal v slabo pregleden in oster ovinek, je zagledal pešca Franca Skaperja iz Martjanec, ki je prečkal cesto. Avtomobilist je močno zavrl, kljub temu pa ni uspel preprečiti nesreče: Škaperja je zadel, da je padel po cestišču, posledica pa je zlom desnega kolka. Zdravijo ga v bolnici v Murski Soboti.
BOMBAŠKI PROCES V MURSKI SOBOTI
Obtoženca bo pregledal nevropsihiater
Zavrnjen predlog o rezultatih testiranja z detektorjem laži. Osumljenec je bil ob eksploziji doma
Na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti se je v torek nadaljeval »bombaški proces«. Gre za obravnavo zoper obtožena Slavka Zvera in Draga Kolmana. Oba naj bi v sostorilstvu ukradla tri bombe, ena naj bi bila odvrže-
Noben od njiju tudi ni slišal, da bi po eksploziji Slavko zapustil stanovanje, kar bi prav gotovo slišala, če bi to zares, storil, saj so nihajna vrata »glasna«.
Starša sta v svojih izjavah, ki sta ju podala, čeprav ju je sodnik opozoril, da nista dolžna pričati, govorila o svojih težkih boleznih in tudi o boleznih svojih otrok. Za Slavka sicer nista vedela povedati, da bi bolehal za čim težjim, pohvalila sta ga, da je bil zelo
Kot smo poročali v prejšnji številki, je obtoženi Slavko Zver priznal, da je (po vlomu v počitniško hišico) imel dve bombi. Eno je imel doma, da bi jo po potrebi vrgel pod tank okupacijske vojske, drugo pa naj bi odložil na odlagališču smeti zunaj Beltinec. To odlagališče so prebrskali delavci organov za notranje zadeve, vendar niso našli ničesar. Tako je zapisano v zapisniku, ki so ga prebrali v torek na
sodišču v Murski Soboti.
na na stanovanje Erjavčevih v Beltincih.
Na obravnavi sta spregovorila starša Slavka Zvera: mati Anica in oče Mirko. Oba sta potrdila, da je bil tisto noč, ko je v Beltincih odjeknila eksplozija, njun sin Slavko doma. Vsi družinski člani so spali vsak v svoji sobi, ko pa je odjeknila eksplozija, so se prebudili, razen drugega sina, ki ni slišal. Starša sta pomislila, da je pok nastal zaradi trčenja avtomobilov, kar se ob njihovGhiši, ki je na ovinku, dogaja pogosto. O tem sta se pogovarjala mati in sin, medtem ko je oče, ki je spal v podstrešni sobi, le vstal, potem pa spet legel, a spati ni mogel.
delaven, oče pa je še posebej dodal, da sploh ne more verjeti, da bi sin imel orožje, saj je on (oče) velik nasprotnik orožja. Mati pa je povedala, da je bil sin večkrat napet, živčen, vendar najbrž zaradi časovne stiske pri delu na poljih, saj je bil on edina delovna sila na kmetiji.
Senat enote temeljnega sodišča je po zaslišanju staršev — in po.strinjanju tožilstva — sprejel predlog branitelja, da obtoženega Slavka Zvera pregleda nevropsihiater, kajti, kot je menil branitelj, povsem zdrav človek ne bi mogel storiti dejanja, kot se očita Zveru. Namreč, da bi vrgel bombo na tuje stanovanje. Sodišče pa ni sprejelo braniteljevega predloga, naj bi prikazali še rezultate poligrafa oziroma detektorja laži, kar sicer za sodišče ni ne dokazne ne oprostilna okoliščina. Sojenje so preložili za nedoločen čas, oba obtoženca pa sta še
Tovornjak ni izpeljal ovinka
.. V petek, 8. novembra, ob 3.45 je turški državljan Cetiner Nesse pe-tovornjak s priklopnikom skozi Hotizo. Tu pa ni uspel izpeljati strega ovinka, saj je zapeljal s ceste, trčil v avtobusno postajališče, na-0 Pa je vozilo obtičalo na strehi v 2 metra globokem jarku. Voznik se je Zagozdil med sedež in volan, zato so se gasilci iz Murske Sobote precej ajnučili, preden so ga izvlekli. Imel pa je veliko srečo, saj se je le laze ^škodoval. Tovornjak s priklopnikom pa je povsem razbit, zato je sko-,e za 3 milijone tolarjev. Ponoči pa so »mrhovinarji« s tovornjaka po-rali več še uporabnih predmetov, kot je akumulator in drugo.
Oškodovana za 500.000 tolarjev
Vlomi v stanovanja so na našem pomurskem območju zelo pogosti. Nepridipravi pač vedo, da nekateri ljudje hranijo doma večje količine denarja. V četrtek, 7. novembra, med 17.00 in 18.45 je nekdo vlomil v stanovanje Marije B. v Murski Soboti, ulica Matije Gubca, prebrskal vse omare in naposled našel večje količine deviz in deviznih potovalnih čekov, kar je enako protivrednosti 500.000 tolarjev. Za zdaj še ni informacij, ali so storilcu že na sledi. Je pa ta vlom lahko marsikomu opozorilo, da denar tudi doma ni na varnem. Že prej smo namreč podvomili o . varnosti v bankah, saj ne morete do svojih deviznih prihrankov. Tako so brez skrbi le tisti, ki so »suhi«.
naprej v priporu.
š. s.
Prešnica velikanka
Saša Markoja iz Trnja se ne oklepa žoge, ampak gobe, užitne orjaške prašnice, ki je tehtala 1,5 kg. Iz nje pa so nastali slastni ocvrti zrezki.
Foto: Š. Gyurica
^SReča S SREČNIM KONCEM - Magistralna cesta Lenda-Murska Sobota-Maribor je v zadnjem času takeP™™* ’ «t verjetno ni bila še nikoli. Zelo se je namreč P°'®c nnvečanie et prek mejnega prehoda Dolga —Lenti. Žal je pos e . p
Pr°metnih nesreč, ki imajo lahko tudi katastrofalne P_
Sre«o se cisterna pri Odrancih ni prevrnila. Fotografija. JOG
Nesreča šalovskega mojstra
^^avno smo pisali o šalovskem mizarskem mojstrui in	"a
z4aj pa prinašamo žalostno vest: 64-Ietni Jaaez _„j: hu(]j|j DO. šknaL novembra, ponoči vračal od prijatelja, pade m -	„otovj_
। možganov umrl v domači postelji. To je “r p J na(]ca ta-kV?a- Očitno je, da nihče ni pomislil, da je poškodba zarad. padca ta auda, da bi ga takoj prepeljali k zdravniku.
Občutek prave vožnje
HONDA CIVIC HATCHBACK 1,4 gl '4.782 DEM in 145.602 SLT
Honda civic hatchback 1,6 i l8-116 DEM in 173.709 SLT
Honda civic sedan 1.4 gl '5 595 DEM in 152.454 SLT
Honda civic sedan 1,6 i
18 188 DEM in 174.318 SLT
Honda civic crx 1,6 "•808 DEM in 186.289 SLT
Honda accord 2.01 , 1 ^5 DEM in 426.675 SLI
^HONDA
se spreminja glede na _ Cai japonskega jena.
Carinski stroški so obraču-nani na osnovi L DEM — 13
• SLT
Omejeno število vozil tudi *a SLT!
Boris Hegediiš
Medicinska
v
pomoč
Hrvaški
poroke
OŠKODOVANCI. OGLASITE SE!
Kriminalisti UNZ-ja Murska Sobota obravnavajo Marjana REPIČA, starega 40 let, iz Murske Sobote. Osumljen je več goljufij. Največkrat je dejanje izvršil tako, da je oškodovancem obljubil nakup deviz ter od njih izvabljal večje vsote denarja, katerega je potem zapravil. Od oškodovancev je jemal tudi denar za obljubljena pleskarska dela, ki jih pa ni nikoli opravil.
Oškodovanci naj se oglasijo na UNZ-ju Murska Sobota ali na najbližji enoti milice.
GOBARJEVA SREČA — Stanislav Pasičjak je imel veliko srečo pri nabiranju gob, saj je te dni na Goričkem našel 1,20-kilogramskega gobana. Seveda pa mesta, kjer raste taka goba, ni hotel razkriti.

PRODAJA: & AUTOCOMMCRCC
MURSKA SOBOTA, Kocljeva 5, tel.: 21-830, 21-758
IFW ■—r
Med vojno na Hrvaškem so letala poljedelskega letalstva iz Osijeka priletela na letališče v Murski Soboti. V Pomurju so jih skrili v gozdovih in jih zamaskirali. Ves čas jih stražijo enote TO, ki so nalogi primerno oborožene. Več letal je ruske izdelave AN-2, ki jih je in jih še uporablja JA za padalske desantne enote. So pa tudi cessne in pieperji. Letala so zaradi varnosti priletela tik ob madžarski meji. Kljub temu so bila nekatera poškodovana, saj je tik ob letališču v Osijeku kasarna in so ob vzletu nanje streljali. Ko so že priletela v slovenski zračni prostor, se jim je za hrbtom znašel reaktivec JA. Vse se je dobro izteklo, saj vojaško letalo ni preletelo slovenske meje.
Zdravstveni delavci, Hrvati iz Pomurja, organizirajo akcijo Medicinska pomoč Hrvaški.
Zbrano pomoč bodo namenili za nakup kirurških setov, nujno potrebnih za ranjence.
Zato pozivajo vse ljudi dobre volje, zdravstvene delavce in druge, da denarni prispevek nakažejo / na žiforačun Zveze zdravniških društev Slovenije, številka: 51900-678-48412, s pripisom, Medicinska pomoč Hrvaški, Zdravniško društvo Pomurja.
mh
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Andrej Tornar, gradbeni delavec iz Turnišča, in Andreja Erjavec, skladiščna delavka iz Lipe; Fredi Ružič, mesar iz Bokračev, in Gerda Ambruš, kmetijska tehnica iz Bokračev; Janko Lešnik, kvalificirani delavec iz Murske Sobote, in Mirjana Šte-vančec. medicinska sestra iz Murske Sobote; Zlatko Tutek, kuhar iz Čer-nelavec, in Helena Bokan, vrtnarka s Cankove.
ČESTITAMO!
..........
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je v prostorih stare osnovne šole v Beltincih pripravilo tradicionalno razstavo ptic. Bilo je tudi društveno tekmovanje, kjer je sodelovalo 99 ptic. Sicer pa so na razstavi prikazali okrog 200 različnih sobnih ptic, ki so si jih obiskovalci z zanimanjem ogledali.
Foto: F. M.
^StNIK 14. NOVEMBRA 1991
Stran 19
V spomin
Valter
Potočnik
od 1.11.1^1 tUla
za takojšnje plačilo
Trgovci, uvozna podjetja, pozor!
Ugodna ponudba iz Madžarske!

kakovostna pšenična moka tipa 9L-55 — krmilo za prašiče — krmilo za perutnino — razni kon Vse informacije: IMRE NEMETH, 8960 Lenti, Jozsef A. ul. 15/A, telefon (faxj: 9936-92-51-318



Pred dnevi smo se na radgonskem pokopališču poslovili od enega najstarejših .prebivalcev Gornje Radgone — Valterja Potočnika. Kot diplomirani pravnik je v svoji stroki delal vse do upokojitve, leta 1970. Nazadnje je bil več let tajnik radgonske občine.
Radgončani pa ga niso poznali le kot strokovnjaka za pravo, pač pa tudi kot dobrega športnika in športnega delavca. V predvojnem času je bil aktiven orodni telovadec pri Sokolu. Od leta 1958—1970je bil tajnik TVD Partizana Gornja Radgona. V tem obdobju so dobili društveni dom. bil pa je tudi pobudnik prvih smučarskih tečajev ter organizator maškarad in drugih prireditev. Za svoje uspešno delo je prejel več visokih priznanj. Zaradi starosti je svoje aktivnosti v zadnjih letih nekoliko opustil, vendar je še vedno rad prihajal med člane Partizana. V zadnjih letih pa se je tudi ukvarjal s prevajanjem iz nemškega jezika.
Vsi, ki smo poznali Valterja Potočnika, se ga bomo radi spominjali.
POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4
v—za
akna, vhodna, notranja in garanta vrata, senčila, vrtne garniture stenske in stropne obloge

'W% POPUST za hiše in montažne stene
JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, tele«: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261
„	PRODAJNA MESTA
ŠKOFJA LOKA 064/632-270, KRANJ 064211-232, LJUBLJANA 061/440-400
CE LJE 063/25-881, MARIBOR 062/631 -331 MURSKA SOBOTA 069/22-921,
NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 066/61-238
Franci Klemenčič
Obiščite nas na sejmu POHIŠTVO '91 (hala D).
POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA
STAVBARSTVO Razdrto iel.:067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel: 064/81-564, LIR Velenje tel.:063/855-646, KERA TRAPE Zagorje ob Savi 0601762456, ERA Velenje 063/853-448

• ekspresna izdelava vseh vrst očal • najnovejši modeli okvirjev za očala priznanih domačih in evropskih izdelovalcev © brezplačna kontrola vida
SONJA JLREŠ
Glavni trg 7 LJUTOMER Tel.: 82-445
OBJAVA
Podjetje PAN-AGRA, Kovinska industrija, Bjedičeva 1, Murska Sobota objavlja dražbo naslednjih nepremičnin:
— dvosobno stanovanje v Murski Soboti, Stara ulica 14, 56,28 m*, v tretjem nadstropju, zgrajeno, v letu 1970, brez centralnega ogrevanja, za izklicno ceno 903.328,00 SLT;
— garsonjera v Murski Soboti,. Kidričeva 16, 28,81 m2, v četrtem nadstropju, zgrajena v letu 1965, s centralno kurjavo, za izklicno ceno 571.928,00 SLT:
Dražba bo 21. 11. 1991 ob 11.00 v podjetju PAN-AGRA, Bjedičeva 1, Murska Sobota. Stanovanji sta takoj vseljivi.
Davek v ceno ni vračunan in ga plača prodajalec, druge stroške pa kupec.
Vsi interesenti morajo 30 minut pred začetkom dražbe plačati pri blagajni 10% polog od izklicne cene, kupnino pa ob podpisu oz. sklenitvi pogodbe v celoti.
SALON POHIŠTVA
JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA
KUHINJE • KUHINJE • KUHINJE
• vseh barv
• različnih materialov
• 1500 različnih elementov — 25 tipov
• brezplačno svetovanje, izdelava načrtov po meri vaše kuhinje
USTREŽEMO VSAKI VAŠI ŽELU!
DO 40 % POPUSTA ZA GOTOVINSKO PLAČILO!
NLDIMO VAM št: 18 tipov spalnic S regale za dnevne sobe • otroške in mladinske sobe * sedežne garniture • kosovno pohištvo • ogledala • predsobe • kovaške izdelke • svetila • jedilnice • stole • mize • vitrine • kopalnice • francoske postelje • kavče • jogije • pohištvo za pisarne in še kaj!
PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450
..... ■
ker v
VESTNIKU
• rsokSičite marketing Vestnika po telefonu1 22-403
29. DECEMBRA 1991
Zakaj bi se truditi sami, če vam znamo mi narediti kakovostno in poceni:
• trajna samo 400SLT
9 pričeska le 150 SLT
FRIZERSTVO
PICOLO
Vesna Srpak
Prežihovega Voranca 5, MURSKA SOBOTA, telefon: 24-652, evropski delovni čas od 8. do 12., od 14. do 18. in ob sobotah od 8. do 12. ure.

DOBITKI
ZA PRVO ŽREBANJE
AGROSERVIS
MURSKA SOBOTA
Kroška c,58,Tel.: 069/21-630, Telex: 35-219, Telefax: 21-322
SERVIS PROIZVODNJA
TRGOVINA
GARANCIJSKI SERVISI VOZIL ZASTAVA • RENAULT • CIMOS CITROEN • TAS VW • TAM
TRAKTORJEV IN STROJEV:
IMT, TORPEDO, URSUS, ZETOR, TOMO VINKOVIČ, ZMAJ
PRODAJA VOZIL:
RENAULT, TAS, VW, TAM, ZASTA-
VA
Kakovostna zaščita motorjev DINITROL.
Prednosti zaščitenega motorja so:
— zaščita pred korozijo — zaščita elektri čnih elementov pred vlago in oksidacijo — zaščita pred mastenjem — vedno čist motor in čist prostor okrog motorja
VSAKO NEDELJO ORGANIZIRAMO SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV!
TRG — družba za opravljanje
Ost} trgovinske dejavnosti
/J 'Ji GORNJA RADGONA, Ljutomerska cesta 30
Telefon: 61-511, 61-691
Fax: 61-359
Posebna ponudba za november!
• Rezervni deli za traktorje IMT in Rakovica
• Akumulatorji vseh vrst
• Motorne žage
Cene konkurenčne!
lx

• GARDEROBNE OMARE PO MERI
• NOTRANJOST PO ŽELJI
• VRATA IZ MASIVNEGA LESA
• SEDEŽNE GARNITURE, VEČ TIPOV
Murska Sobota, Severjeva 11 A, tel.: 1069) 21 688
Odprto od 11.30 do 17.30 in ob sobo tah od 9. do 12. ure.
Trgovina na drobno
VERA HORVAT
ZIZKI 61 a, telefon: 70-211

Pri nas imamo vedno ,. „ |k blago s posebno /
ugodno ponudbo!
• živila in vse drugo za vaše gospodinjstvo
TEKSTILNI IZDELKI
• trenirke • puloverji
otroške bunde
žensko
moško in otroško perilo
NISSAN MAXIMA
lx
NISSAN PATROL
lx
NISSAN PRIMERA
10 x
NISSAN SUNNY
20x
NISSAN MICRA
lx
1 MILIJON TOLARJEV
lx
700.000 TOLARJEV
4x ....
_______50.000 DEM __ IZPLAČLJIVO V DELNICAH ROGAŠKE
DOBITKI
ZA KONČNO ŽREBANJE
9 9 2
GLAVNI DOBITEK
6 MILIJONOV TOLARjg.
IN DENARNI DOBITKI ZA ENO
IN
DVE PRAVILNI VRSTICI
CENA KARTICE: Hill TOLAR,JEV
7
;ran 20
VESTNIK 14. NOVEMBRAj^l
Radijski in televizijski spored od 15. do 21. novembra

PETEK SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK ‘SREDA
ČETRTEK
MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
4 . «
5.00 Prebujajte se z nami! (Pregled športa in kulture ob koncu tedna. Udeležite se kak-prireditve, da vam bo la-
10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (Jol5 Čestitke in pozdravi: v avo 069/21-232 in 21-579, 7.00 Poročila, 18.00 21 232). •S O0 Spored RS.
IV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA I
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Lju-bezen in sovraštvo, kanad. nad. 10.55 Euroritem. 13.30 Tv-"nevnik L 15.10 Sova, ponovila'' nanizank. 16.50 Poročila, slovenska kronika. 17.05 Ted-
. nik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mlade. 19.10 Risan-«• 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.00 forum. 20.20 Divjaštvo in fndi-Janci, angl, oddaja. 21.15 Zgodba Stiga Trenterja, švedska na-?lz- 22.15 Tv-dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, amer. naniz.; Hotel New Hampshire, ameriški film; Dražljivo, franc, erotični program.
Drugi program
1710 Euroritem. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Domači an-sambli. 19.30 Tv-dnevnik, HTV. 70.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 71-10 Mozart na turneji. 22.10, ■Togram HTV-ja. 23.30 Yutel. 9.30 Program HTV-ja.
Hrv i
7-30 Poročila, Tv-koledar, J^isne informacije. 8.00 Poro-
8.10 Dokum. oddaja. 9.00 ■vročila. 9.05 Šolski program. JO.OO Poročila. 10.05 Reporta-2e- H.OO Poročila. 11.05 Pro-8ram za otroke. 12.00 Poročila. 3.00 Poročila, reportaže. 14.00 "formacije za begunce. 14.30 Uročila. 14.45 Dokum. pro-$ram. 15.30 Alo, alo, angl, na-
16.00 Poročila. 16.20 Glas-,oa. kultura, šport. 17.00 Poroči-v angleščini. 18.00 Poročila. s-05 Dokum. program. 19.30 lv-dnevnik L 20.15 Politični ?agazin. 23.00 Tv-dnevnik 2. 1^° Poročila. 0.00 Tv-izbor. •W Poročila.
,^•00 Čas v sliki. 13.35 Radi ^amo Kate. 14.00 Dediščina ^"Idenburgovih. 14.45 Jutrišnji Mojstri. 15.00 Otroški program.
7-00 Cas v sliki. 17.10 Glasba P° željah. 18.00 Cas v sliki. '°-30 Tekmec. 19.30 Cas v sliki. ,9-15 Primer za dva. 21.35 De-film. 23.20 Šport. 23.50 "krivnost letečih hudičev, film. iEEmmr
Prvi program: 5.45 Dobro ju-‘r°. Madžarska! 8.30 Sotrpini. 'In Pomoč v duševni stiski.
•W) Dallas, 47. del: Jenna se v”1'- 15.00 Za Rome. 15.30 /jan Disney. 17.20 Zabavna 8'asba. 17.50 Svet denarja.
«00 Okno. 19.00 Vprašanja JPstjanov. 19.30 Dnevnik, iP°n. 20.20 Dallas, pon. 21.15 fanorama. 22.10 Po deseti. 745 Filmski program.
^“rttgi program: 6.00—9.00 “obro Jutro! 16.20 Popoldne. 1^-30 Clarence, angl, serija. ■m'00 Pet d° ^esL 17-45 Za °troke. 18.15 Telešport. 18.35 ' 2nober večer! 19.05 Kriminalka.
Ansambel Manhattan.
,-35 Meje znanosti. 21.10 ^Ptopo. 22.00 Dnevnik. 22.45 more, film.
5.00 Prebujajte se z nami! (Spet lahko v živo čestitate po petkovi telefonski številki, spet se lahko prebujate in pretegujete). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
8.15 Angleščina. 8.40 Radovedni Taček. 8.55 Lonček, kuhaj! 9.20 Ustvarjamo. 9.30 Alf. 9.55 Zgodbe iz školjke. 10.55 Večerni gost: Rajko Bukovec. 11.50 Oči kritike. 12.30 Mozart na turneji. 13.30 Tv-dnevnik 1. 15.50 Marlboro Musič Show. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Poročila. 17.05 Turistični kažipot. 17.20 Prijatelj ali sovražnik, angleški film. 18.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 19.05 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.00 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Show Rudija Car-rella. 22.10 Na zdravje!, amer, naniz. 22.35-Tv-dnevnik. 23.00 Sova: Poirot, angl, naniz.; Prebrisana gangsterja, ameriški film.
Drugi program
15.30 Pripravimo se na smučanje. 16.00 Videonoč. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Tv-dnevnik, HTV. 20.15 Filmske uspešnice: Daleč od doma, ameriški film. 22.00 Program HTV-ja. 22.30 Yutel. 23.10 Program HTV-ja^
HTV 1
10.00 Poročila. 10.05 Tv-nam-zanka. 11.00 Poročila. 11.05 Spored za otroke. 11.35 Reportaže 12.00 Poročila. 13.00 Poročila, reportaže. 14.00 Informacije za begunce. 14.30 Poročila. 14.45 Dokum. program. 15.30 Alo alo, angl, naniz. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila v angleščini. 18.00 Poročila. 18.05 Dokum. program. 19.30 Tv-dnev-nik L 20.15 Dober večer, domovina. 21.00 Politični magazin. 23.00 Tv dnevnik 2. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila.
13 00 Cas v sliki. 15.30 Otroški program. 16.00 Spored po že-fiah 17-00 Mini Cas v sliki. 18.00 Cas v sliki. 18.30TraPPe7 John. 19.30 Cas v sliki. 20 15 Kdor reče A. 22.55 Novo v k>-nu. 22.15 Zlata dekleta. 22.40 Masquerade, film.

Prvi program: 6.45 Vaška tv.
7.30 Za otroke. 11.00 TV-magi-
Ster 13 00 Panorama. 14.00
Ameba. 14.30 Sosedje, pon.
15 10 60-letnica madžarskega
zvočnega filma. 16.30 Szeche-nyijeva mladost. 17.45 Dimen-
7	18.15 Za otroke. 19.30
Dnevnik, ŠPOIV čno okno, ameriški film 22 25
Kamera variete. 23.25 Zaseom
erehi javna morala, nim.
g Drugi program: 7.00 Dobro jutro! 10.05 Prizma. 11.00 Risanka. 11.25 Za otroke. 2.25
Calyp-show. 14.25 Popoldne.
14.35 Pomagač. 15.05 Katts, 12.
del 15.30 Iščemo gospodarja.
15 45 Kviz. 16.15 Angleščina 16.45 Rock. 17.10 Kino. 7.40 Za otroke. 18.10 špoft. 18.35 Dober večer! 19.05 Večerja za 6 oseb, franc, film. 20.30 Opera.
22.30 Film.	_______
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Gost nedeljske kuhinje). 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA 1
8.20 Živžav. 9.15 Telovadka, franc, nad. 9.40 Glasba skozi čas. 10.40 Garfield in prijatelji. 11.05 Videomeh. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, amer, naniz. 12.30 Tv-dnevnik 1. 13.20 Križkraž. 14.35 Za težave Bednarski, poljska nad. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Poročila. 17.05 Prepovedano, ameriški film (čb). 18.40 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Giono, 'franc, naniz. 21.15 Zdravo. 22.35 Tv-dnevnik 3. 23.00 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Poirot, angl, naniz.
Drugi program
14.00 Program HTV-ja. 19.30 Tv-dnevnik, HTV. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.50 Sahara, potopis, reportaža. 21.20 Krvno maščevanje, italijanski film. 22.50 Yutel.
I HTV 1
9.45 Poročila, Tv-koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne.
12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.35 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.30 Tv-dnevnik 1. 20.00 Dramski program. 21.35 Znanstvenopop. serija. 22.25 Tv-dnevnik 2. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Čarobno platno. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Cas v sliki. 13 10 Oklahoma, filmski muziki. 15.25 Otroški program. 17.10 Deset velikih. 18.00 X-Large. 18.30 Trapper John. 19 30 Cas v sliki. 20.15 Po sledeh Rigoleta. 21.15 Oddaja za Žide. 21.20 Sam o sebi: Sest oseb išče avtorja.
2. program
13.30 Slike iz Avstrije. 14.15 Spomini na Galicijo. 14.45 Športno popoldne. 16.30 Svet pustolovščin. 17.15 Klub ža starejše. 18.00 Katt in Dog. 18 30 Lokalni program. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Nesrečni let 243, film. 22.00 Skrivnost Twin
Peaks.
Prvi program: 16.50 Za menedžerje. 7.45 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 11.10 Korenine. 11.50 Dokler zvonijo. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times. 13.30 Ost-west ljudski festival. 14.00 Prehod. 15.00 Hollywood, 11. del. 16.00 Bar-kochba. 16.40 Za evangeličane. 17 00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Tednik, dnevnik šport. 20.20 Galvolgyi, show. 21.10 Stalin, dok. serija. 22.40 Improvizija.
Drugi program: 7.00 Dobro iutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke 10.55 Rokomet. 12.15 Serijski film. 14.35 Tretji kanal. 15.05 Usode. 16.05 Pri klavirju. 16.30 Išče se soba, madž. fi m. 19.00 Familija DD. 19.35 Film. 22.30 Šport.
5.00 Prebujajte se z nami! (Informacije, glasba, horoskop, pesem tedna ...). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
9.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica. 9.20 Balet. 9.50 Utrip. 10.05 Zrcalo tedna, Tv-mernik. 13.30 Tv-dnevnik 1. 15.00 Obzorja duha. 15.20 Sova. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.05 Pozabi name, angl, drama. 21.25 Osmi dan. 22.10 Tv-dnevnik 3. 22.35 Balet. 22.55 Sova: Poirot, angl, naniz.; Nedotakljivi, amer, naniz. (čb).
Drugi program
17.00 Pripravimo se na smučanje. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, Koper. 20.00 Rože in luči. 20.30 Poljudnoznanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Omizje. Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila, Tv-koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 1'7.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokum. program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv-dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katt in Dog. 9.30 Lokalni program. 10.00 Šolska tv. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Cas v sliki. 14.10 Jack Clementi. 15.00 Šolska tv. 17.00 Mini Cas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trapper John. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Peter Strohm. 22.15 Marco Terzi, film.
2. program
15.00 Leksikon umetnikov. 16.35 Smithsonianov svet. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Katts in Dog. 18.30 Srček. 19.00 Lokalni program. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Tednik. 20.15 Munchen-čana v Hamburgu. 22.00 Cas v sliki.
F
Prvi program: 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Angleščina. 9.00 Resna glasba. 15.00 Prenos iz Parlamenta. 17.20 Naš ekran. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Elizabetina nagrada. 22.25 Stalin, dok. serija. 23.25 Dnevnik. BBC.
Drugi program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.35 Popoldne. 16.45 Sledi divjih živali, serija, 17.45 Za otroke. 18.10 Pop real. 18 35 Dober večer! 19.05 Najbolj vesela baraka, madž. serija. 20 10 Šport. 21.10 Studio ’91. 22JO Dnevnik. 22.35 Pred koncem dneva. 22.55 Sončni dvorec, 3. del francoske serije.
5.00 Prebujajte se z nami! (Točen čas, vsakih nekaj minut DOBRO JUTRO, za dober dan pa bo čas kasneje — če se vam ljubi, nas lahko tudi pokličete, skupaj bomo rekli kakšno pametno.!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Mali oglasi, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55
dan. 13.30 Tv-dnevnik 1.
Osmi
14.30 Angleščina. 14.55 Sova.
16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Šolska tv: Vpliv
16.50
onesnaževanja na življenje v potoku, Različni načini gibanja živali, Prebava. 18.10 Lonček kuhaj! 18.25 Alf. 19.00 Risanka.
19.30 Tv-dnevnik 2. 20.05 Občutek krivde, angl. nad. 21.10 Tuji show. 22.10 Tv-dnevnik 3, 22.45 Sova: Življenje brez Georga, angl, naniz.; Poirot, angl, naniz.; Glasba skozi čas.
Drugi program .
17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Zborovsko narečno petje. 19.30 Tv dnevnik, Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila, Tv-koledar. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik L 20.00 Serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu. 22.30 Tv-dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa. 0.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katts in Dog. 9.30 Tuji jeziki. 10.00 Šolska tv. 10.30 Nesrečen let 243, film. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.35 Radi imamo Kate. 14.00 VValtonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški spored v živo. 16.05 Sara, mala princeska. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.30 Trapper John. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Dežela gora. 23.25 Umazana reka, film.
TV MADŽARSKA
Prvi program: 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Hišna nega. 8.50 Nemščina. 9.05 Palete. 16.35 Naš ekran. 17.05 Serijski film. 17.30 Prehod. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.Ž30 Dnevnik, šport. 20.20 Potovalni kviz. 20.55 Guldenburgovi, 11. del. 21.45 Piroska Mersits, portret. 22.10 Po deseti. 22.35 Mozartova pot. 23.25 Dnevnik, BBC.
Drugi program. 6.00—9.00 Dobro jutro! 10.00 Iz parlamenta. 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. .18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Otrok in predsednik, franc.' film. 20.40 Ekumenski pogovori. 21.10 Krimi-kronika '91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Konec. 22.245 Trideseta leta, dokumentarna serija.
5.00 Prebujajte se z nami 1 (Še malo in zima bo. Da vas ne bi zeblo v dušo, skrbi jutranji radi-jec na MV. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža, 17.00 Poročila, 18.00 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
9.00 Živžav. 9.55 Pozabi na- L me, angl, drama: 11.05 Občutek ■ krivde, angl. nad. 11.55 Eurori- 1 tem. 13.30 Tv-dnevnik 1. 13.40 Omizje. 15.20 Sova. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Boj za obstanek. 17,35 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Izvoljeni, ameriški film. 22.05 Druga godba. 22.35 Tv-dnevnik 3. 23.00 Sova: Alf, amer, naniz.; Poirot, angl, naniz.
Drugi program
17.25 Svet poroča. 18.10 Euroritem. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poglej in zadeni. 19.30 Tv-dnevnik, ORF. 20.00 Športna sreda: Za slovenske zmage. 21.30 Omizje. Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila, Tv-koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18,15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik L 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv-dnevnik 2. 22.25 Do-kum. oddaja. 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA!
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katts in Dog. 9.30 Tuji jeziki. 10.15 Šolska tv. 10.30 Prva noč, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Cas v sliki. 13.35 Radi imamo
Kate, ščine.
14.00 Wichterjevi iz sose-
15.00 Otroški program.
16.05 Sara, mala princeska.
Mini Cas v sliki. 18.30
17.00
Trapper John. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Dogodivščine Arsena Lupina, komedija. 22.10 Cma vdova, zadnji del. 23.00 Lucky Luciano, film.
2. program
16.15 Leksikon umetnikov. 17.00 Multikultura. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Katts in Dog. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni ted: nik. 20.15 Ciganka Maca Du-racs, nadaljevanka. 22.00 Cas v sliki.
r MADZARSK
Prvi program. 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Gulden-burgovi, pon. 9.15 Upokojenci. 15.55 Naš ekran. 16.25 Madžarska—Švedska, košarka. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Igrani film. 21.25 Kulturni tednik. 21.50 Usodna vprašanja, debata. 22.35 Stalin, dokumen-
tarna serija. 23.55 ZDF.
Drugi program:
Dobro jutro! 16.20
Dnevnik,
6.00-9.00 Popoldne!
16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer!, 19.05 Idealna družina, kviz. 20.15 Sitke '91. 20.45 Poezija meseca. 21.15 Izza luči. '22.00 Dnevnik. 22.25 Konec. 22.45 Deset božjih zapovedi, poljska serija.
5.00 Prebujajte se z nami! (Kmetijski nasveti niso samo za kmete, pač pa tudi za tiste, ki radi konzumirate plodove njihovega prizadevanja. Hvala lepa, ostanite zdravi!). 10.00 Spored RS.
16.00 Jesensko popoldne (16.15 Aktualna tema, 17.00 Poročila, 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS.
9.00 Moja družina in druge živali, angl. nad. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mlade. 10.20 Šolska tv. 11.15 Mostovi. 11.45 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska naniz. 15.20 Mostovi. 15.50 Sova. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Poljudnoznanstvena oddaja. 17.35 V četrtek ob 17.30. 18.40 Telovadka, franc, nad. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik 2. 20.05 Evita Peron, ameriška nadaljevanka. 21.10 Tednik. 22.10 Tv-dnevnik 3. 22.45 Sova: Taksi, amer, nanizanka; Cinema — film oživi, franc, nad.; Jazz, blues ... Drugi program
17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 21.00 Mali koncert. 21.05 Svet na zaslonu. 21.35 Iz slovenske dramatike: Voranc, predstava SNG. 23.15 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila, Tv-koledar. 9.30 Otroški program. 10.00i Šolski program. 12.00 Poročila. .12.20 Satelitski programi, Staro ; za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški | program. 18.45 Pbljudnoznan- j stveni program. 19.15 Risanka, i 19.30 Tv-dnevnik L 20.00 Zu-1 nanjepolitični magazin. 21.05 I Kvizkoteka. 22.20 Tv-dnevnik l 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 l Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katts in Dog. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Šolska tv. 10.30 Plavajoče gledališče. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Cas v sliki. 13.35 Radi
■imamo Kate. 14.00 Oh, bog, pastor! 14.45 Otroški program. 15.05 Sara, mala princeska. 16.30 Melodije in napotki. 17.00 Mini Cas v sliki. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Trapper John. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Šou miks. 21.50 Film. 23.30 Boj vampirov, film.
TV MADŽARSKA
Prvi program: 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.30 Zabavna glasba. 9.00 Joga. 16.35 Naš. ekran. 17.05 Serijski film. 17.30 Ekologija. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Zdravje. 20.55 Twin Peaks, ameriška serija. 22.55 Za menedžerje. 23.45 Dnevnik, BBC.
Drugi program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.20 Popoldne. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.05 Moselbruška zgodba, nemška serija. 20.00 Regionalni program. 21.05 O filmu. 22.00 Dnevnik. 22.25 Konec. 22.45 Poljske lilije, slovaški film.
OVEN
bik
$VOJČEK
Rak
Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar pa ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat si jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi.
Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš enostavno pozabila, da ga boš s tem tudi prizadela. Poskusi svojo odvečno energijo porabiti za kaj bolj ustvarjalnega. Nekdo te bo neprijetno presenetil.
Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa prevelik ponos, tč bodo pokopali. Nikar si ne mi-, sli, da je zate vsem čisto vse.en0> saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe!
Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob.
On: Poslovno ti bo ta teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj novi družbeni položaj bo povsem nekaj drugega kot doslej.
On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro m pametno ukrepati in uspeh enostavno ne more izostati. Partner bo pr šel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem uresničil.
On' Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar pa se boste prepričali o nasprotnem.
On' Naletel boš na nasprotnika ki ti bo v marsičem kos. Vs skupaj boš vzel kot še enega od izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno
Ona: Dogajale se ti bodo ne-navadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem W / boš imela v začetku nekaj težav, KJ®/ pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne intere-LEV se Denarja pa nikar ne razmetavaj!
___ Ona: Nekaj dpi te bo sprem-Ijala smola, nato pa se ti obeta-
I £3» 1 jo boliveseli tren“tkl- ^Stl’da se zadeva vsaj malo poleže, na-
-■	7 to pa poskusi izvleči kar največ.
Partner ti je kljub čudnemu ve-DEVICA denju še vedno zvest.
Ona: Neki novici sprva sicer ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in
TEHTNICA ti bo poskušal nagajati.
Ona: Obeta se ti izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten vikend. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar pa se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi iz-ŠKORPIJON koristila nastali položaj.
On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar pa se boš kaj hitro znašel.
On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje...
On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar ...
On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru. Sicer ti bo malo nagajala, vendar pa so ji tvoji nameni zelo všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš.
Ona: Nekaj noči ne boš ime-la pravega spanca, saj je pod K	Pepelom preteklosti še vedno
l	nekaj tlečih isker. Prijatelji te
\_ "/ bodo sicer povabili na zabavo, vendar pa boš konec tedna pre-STRELEC živela na povsem drugačen način.
Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, saj ti lahko to še pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem te
KOZOROG*’0 sP°mnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso povsem mimo.
Ona: Nad nekom boš presneto razočarana, vendar ne tako, da bi mu tega ne uspela pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti
VODNAR bo dobesedno izpodnesel tla pod nogami...
On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev?
On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res, da s trenutnim položajem ne smeš biti zadovoljen, vendar pa bi bilo koristno, da bi pravilno ocenil svoje zmožnosti.
Ona: Čeprav si morebiti ne -želiš korenitih sprememb, pa se ■ boš vendarle morala prilagoditi i novim odnosom v partnerjevi l družbi. Vse skupaj bo videti l precej lahkomiselno, vendar pr- । vi pogled presneto vara.
On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne bo pomagal...
On *Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, saj ti lahko v nasprotnem tvoji veliki načrti padejo v vodo.
Stran 21
SOLIDARNOSTNA PRIREDITEV LENDAVSKIH SOCIALDEMOKRATOV IN OB-ČINSKE ZKO LENDAVA
GLOSA
Hrvatom mir
V enciklopedijo Jugoslavije se bo vpisalo novo geslo, hrvaško-srbska vojna, je na solidarnostni kulturnoumetniški prireditvi, ki je bila v Lendavi in Turnišču, povedal dr. Drago Stefanio iz Makedonije, univerzitetni profesor v Ljubljani. Naj bo mir hrvaški ali srbski, samo mir naj bo, je še dejal.
In prav umetniki v teh težkih časih lahko z močjo umetniške besede prenašajo izročilo razumevanja in ljubezni.
Pred njihovo besedo naj bi prej ali slej pokleknili vsi, ki so krivi za vojno morijo na Hrvaškem.
Pred številnim občinstvom v Lendavi in Turnišču so se z umetniško besedo predstavili Goran Matovič in Perica Martinovič, igralca iz Zagreba, dekliški nonet iz Razkrižja, kantavtorja Ferenc Bači iz Budimpešte in Adi Smolar iz Ljubljane.
Prireditev pa je povezoval lendavski kulturnik in umetnik Rajko Stupar, ki je ob koncu dejal: »Ljubezen naj vam bo >sosedi< opora in tolažba. Mi smo z vami.«
»Laže nam je, ker vemo, da ste z nami. Hvala v imenu otrok!« se je zahvalil Marjan Barat, predsednik krajevne skupnosti Mursko Središče.
Prihodek od prireditve in prostovoljne prispevke so namreč namenih hrvaškim otrokom, vojnim sirotam.
Med vidnejšimi gosti na prireditvi je bil tudi predsednik Demosa in socialdemokratov Slovenije, dr. Jože Pučnik.
mh
----------------POPRAVEK----------------------------
Pri portretiranju Andreja Hrastelja v članku Desno od levice, vendar sredi Demosa avtorja Š. Smeja, je tiskarski ali nek soroden škrat posegel vmes. Začetek drugega odstavka se pravilno glasi: »Včasih je imel kostanjeve lase, zdaj so že posiveli, vendar imajo na sebi aktivni učinek sonca.«
V navedku iz predzadnjega odstavka bi moralo namesto upreti »nacionalnim intelektualcem« stati upreti se »anacionalnim intelektualcem«.	Uredništvo
»Štorija« o zvezdi
Zelo hudo mi je, ker sem (za)šla na smetišče zgodovine. Desetletja sem bila Vodnica v lepšo prihodnost. Dvigovali so me v oblake, barvali rumeno, najpogosteje pa rdeče, nosili so me na kapah, na zastavah, na drogovih ... Bila sem tabu, saj nihče ni smel reči nobene zoper mene, kaj šele, da bi me snel, poteptal ali pa celo vrgel med staro šaro.
Zdaj sem tam. Družbo mi delajo vsemogoči odpadki. Nihče se več ne zmeni zame, še več: včasih me kdo pourina. Imam celo občutek, da je tisto, ker je bilo dolgo časa prepovedano, zdaj celo zaželje-no. Ne bi se čudila, če bi se me kdo lotil s kladivom.
TRGOVINA NA VELIKO IN MALO D.O.O. MURSKO SREDIŠČE, FRANJE KOROŠA Tla Tel., Fax: 042/843-248, 843-451, 843-452
| I - I ■ * 1 I —	—	••“	<«<« m MM
Hudo mi je, ker sem šla na smetišče zgodovine. Boli me, ker so tako ravnali tudi v kolektivu, kjer so se desetletja ponašali z menoj. Celo velik slavolok so postavili, kjer sem kraljevala. Bilo je to v podjetju, kjer me je imelo več »delavcev« na svojih rdečih knjižicah.
Mnogim sem pomagala, da so se, praznim glavam navkljub, obdržali na svoji mestih v gospodarstvu, še zlasti pa v politiki. Bila sem svetinja, čeprav me niso nosili (kot križec) na verižici okrog vratu. Bila pa sem jim v srcu in vsakdo, ki tega ni čutil, je bi! moralnopolitično oporečen in zato zamenljiv.
Kaj naj storim? Naj tu rjavim in povsem propadem ter tako izginem ljudem iz spomina? Najbrž bo tako, saj so zdaj časi težki in ljudje niso več naivni. Parole, ki so nekoč vžgale, jim ne pomenijo ničesar več. Tudi v želbdeih jim vse bolj kruli in me ne bi slišali, ko bi klicala k bratstvu in enotnosti. Hvaležna sem Štefanu Sobočanu, ki je moje tožbe zapisal. Zdaj se me lahko kdo loti s kladivom, le pourina me naj ne!
Razpisuje
se natečaj za naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
1. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji pod št. 1 in 2:
— VSS ali VŠS ekonomske, komercialne ali podobne smeri — 3 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — kratek življenjepis
— prebivališče v Republiki Hrvatski
Prijave s priloženo dokumentacijo pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: SPEKTRUM, d.o.o., Franja Koroša 11 a, 42315 M. Središče. Začetek dela pod št. 1 1. 12. 1991, pod št. 2 najkasneje 1. 1. 1992. Druge informacije lahko dobite na sedežu podjetja ali po telefonu (042) 843-248, 843-451, 843-452.
Zvišanje socialnih pomoči in nadomestil
NOVO—NOVO—NOVO—NOVO—NOVO—NOVO
BUTIK IRIS RAZŠIRJA SVOJO DEJAVNOST TUDI NA ŠIVILJSTVO!
Butik IRIS-šiviljstvo obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za izdelavo maturantskih in večernih oblek tudi iz prinesenih materialov.
Naročila sprejemajo ob ponedeljkih od 9. do 17. ure na Lendavski 58 v Murski Soboti, prek železniške proge.
OLEPŠAJTE Sl ŽIVLJENJE Z BUTIKOM IRIS!
Luksuzno opremljen lokal,
Butik IRIS, Lendavska 39 b, Murska Sobota, 43 m2 z 12 m2 kletnih prostorov, prodam za 210.000 DEM.
Ogled v soboto od 9. do 14. ure.
Socialnovarstvene pomoči po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, denarni dodatek oskrbovancem v socialnih zavodih, pomoči s področja socialnega skrbstva in družbene pomoči otrokom se s prvim novembrom povečujejo za 30 odstotkov.
Družbena denarna pomoč otrokom bo znašala največ 1700 tolarjev na mesec, edini vir za preživljanje pa bo 4800, denarna pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje pa se bo povečala za TO odstotkov.
Prispevki staršev za vrtce in prispevki za varovance v socialnih zavodih, ki ne plačujejo polne oskrbe, se bodo z decembrom zvišali za 21,8 odstotka.
Za toliko se bodo v novembru povečale tudi rejnine. Materialni stroški za rejenca do 12 mesecev starosti se priznavajo v višini 5650 tolarjev, do šest let 4340, do 13 let 5210 in nad štirinajst let starosti 6510 tolarjev na mesec.
Nadomestilo za invalidnost bo
3900, dodatek za celotno tujo nego in pomoč 2200 ter za delno 1100 tolarjev na mesec.
Slovenska vladaje tudi določila novo lestvico znosnih stanarin, ki jo uporabljajo pri določitvi zneskov delnega nadomestila stanarin ali subvencij. Ta je za družino s sedmimi člani 4,5 od dohodka družine, za šestčlansko 6,2, za petčlansko 6,5, za štiričlansko 8,00, za tričlansko 8,9, za dvočlansko 11,9 ter za samca 13,5 odstotka od dohodka družine v letu 1990.
mh
MOTORNA VOZILA
ZASTAVO 101, registrirano do 4/1991, prodam. ® 65-442, po 17. uri. M-0041
JUGO 55, star 4 leta, prodam. Hozjan, Brezovica 10, S 70-515, popoldan. M-0042
ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1979, prodam. Ogled možen po 17. uri v Puževcih 20. M-0043
GOSTILNA SIJARTO — ŠPILAK IZ PUCONEC vabi na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
v petek 15., soboto 16. in nedeljo 17. novembra.
Postreženi boste z dobro kapljico.
vsak četrtek
VESTNIK
★ * ★ ■ ■ ■ ■
ČE SE ODLOČATE ZA GRADNJO ALI
OBNOVO OBJEKTOV, VAM LAHKO POMAGAMO!
— Izdelujemo projektno dokumentacijo za vse vrste objektov:
9 stanovanje hiše 9 poslovno-stanovanjske objekte 9 industrijske objekte 9 obrtne delavnice 9 notranjo opremo za lokale 9 legalizacije
— Opravljamo gradbeni nadzor — Ponujamo različne tipe hiš, primernih za naše okolje
— Tokrat vam predstavljamo atrijsko hišo z mansardo.
Ljutomer, Prešernova 5, telefon: 81-506
• lov • ribolov B.vse za zimske športe • športna oblačila • vse drugo za šport
AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠTEFANA KOVAČA
MURSKA SOBOTA
objavlja
DRAŽBO
za prodajo rabljenih šolskih vozil:
L Zastava I01
2.	Zastava Jugo 45
3.	Motorno kolo TOMOS.
Dražba bo I5. novembra ob 12. uri na dvorišču AMD-ja.
Informacije lahko dobite po telefonu 21-172.
Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151
• bunde • tunike • volnene
pajkovke...
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma>
(069) 55-071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
VESTNIK
PEUGEOT 305 GL prodam. Mačkovci 33, ® 51-145. M-0045
AVTO SIMCA 1100 LS, letnik 1974, prevoženih 75.000 km, registriran do 15. 4. 1992, prodam. ® 32-825. M-0049
FORD ORI^N CLX 1.6, centralno, zaklepanje, temne šipe, prodam. ® 87-729. M-3364
TO¥OTA COROLA XL 1.3, letnik 1988, 36.000 km, ugodno prodam. ® 87-409. M-3370
ZASTAVO 750 SPEC1AL, za rezervne dele, prodam za 500 DEM. Marija Jakšič, Moravske Toplice, Dolga ulica 27. M-0051
ZASTAVO 750, letnik 1982, registriran do . septembra 1992, prodam.
S 51-24, popoldan. M-OO57
V delovno razmerje sprejmem
KV ZIDARJE za nedoločen čas.
Prošnje z dokazili pošljite na naslov: Anton Varga, Gradbeništvo in studen-čarstvo, M. Sobota, Mladinska 48.
M-NP
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Jože Mekiš, St. Rozmana 9, M. Sobota. M-0062
HONDA CIVIC 1.6 i SEDAM, letnik 7/1990, prodam. ® 21-385. M-0064 GS PALAS 1.3 SUPER, letnik 1979, obnovljen, prodam. Miro Vršič, Stara gora 19. M-0066
OPEL KADETT TIP B v celoti ali po delih prodam. ® 65-025. M-0070
AR 55, z Oplovim motorjem, prodam. © 45-049. M-0085
ASCONO, letnik 1979, varilni aparat CO2 Iskra Setra 280, novi, kuhinjsko peč za centralno ogrevanje, moč 30.000 cal, nov, L priklop, kabineta traktor Steyr, tip 430 in druge stvari, vse po ugodni ceni, prodam. ® 69-089. M-0086
LADO KARAVAN, staro eno leto in razne stroje za kleparska dela, prodam. Goldinski, Gregorčičeva 16 a, ® 23-262. M-0089
RENAULT 18 TL, letnik 1982, registriran do novembra 1992, prevoženih 70.000 km, ohranjen, prodam. © 23-103. M-0099
KAM NA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO V 0SMIC0!
ZASTAVO 128, letnik 1987; september, ugodno prodam. Kemerje 15 a. M-0099
ZASTAVO 128, letnik 1988, ugodno prodam. Zadravec, Lendavska 6, M. Sobota. M-107
MERCEDES 307 D KOMBI, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. V račun vzamem osebni avto, dizel. Štuhec, Stanetinci 11, p. Videm ob Ščavnici. M-108
ZASTAVO 128, letnik 1990 in moto-kultivator Honda F 600, prodam. © 79-242. M-0111
GOLE' 1300, letnik 1983, obnovljen, športno opremljen, prodam 7a 8.000 DEM. ©60-516. M-3013
ZASTAVO 750, prodam za rezervne dele ali obnovitev ter ojačevalec Equalizer in 4 bokse, prodam. Franc Kraner, Ivanjševski Vrh 40. M-3016 ZASTAVO 128, letnik 12/89 prodam. Koren, Hrastje Mota 21. M-3020
Pri ZAHVALI za
ANGELO DEUTSCH roj. Antolin iz Sotine
je prišlo do napake. Pravilno besedilo se glasi:
Žalujoči: mož Milan, sinova Tomi in Mlilan, hčerka Nataša, oče, mati, tast, tašča in vsi, ki so jo imeli radi
TUJE PODJETJE j ustanavlja v Pomurju i mrežo direktne prodaje ' vrhunskega izdelka. I Vabimo vas na pogo- ! vor, ki bo v petek, 15. । 11. 1991, ob 17. uri v l novem salonu Hotela j Diana v M. Soboti.
M- l
ŠKODO 105 L, letnik 1983 in silo-kombajn MEX I prodam. Martin Fras. Lešane 24. M-3022
SIMCO 1307 GLS, letnik 1979, karambolirano, prodam. ©61-920. M-3024
GOLF JGL, letnik 1982, junij, izredno dobro ohranjen, prodam. Cenapo dogovoru. ©69-156. M-336 ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. ® 82-265. M-3372
JUGO 55, starejši letnik z GVX 0Pr®' mo, registriran do novembra 1992 prodam. Miro Skuhala, Oljaševci 4 M-3373
GOLF, letnik 1979, garažiran, ugodno prodam. Borisa Ziherla 22, ©31-209. M-MM
DVE MLADI KRAVI, stari 5 m* cev, prodam. ©51-344, zvečer. M' 0054
VISOKO BREJI TELICI prodam Domajinci 6. M-0081	, ,
KRAVO, staro 7 let, s teletom, visok mlečnost, prodam. © 79-098. M-W“ TELICO, brejo 7 mesecev, kontro A, ugodno prodam. Domajinci M-105
KOBILO Z ŽREBETOM prodan® Konjeniški Klub, Grad, Rakičan: P0 poldan. M-l 16
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
VISOKOTLAČNO BALIR^
WLGER, kosilnico BCS z motorje® dizel, kombajn Klass Mercator z cedesovim motorjem, širina ko 2,8 m in obiralec koruze storžir san1« hoden, 3 redni, Bourgont, Stanislav Vučko, ® 70-392. M-OOb? KOMBAJN ZMAG 141 z adapterje’ in trgalnik koruze, dvoredni, Z® 222, z bunkerjem, prodam. Sodršn> 27. M-0079
TRAKTORJA IMT 558 in urs“» 360 C prodam ali zamenjam za maN šega. Prodam tudi obiralnik koruz ■ ® (062) 688-175. M-164 .b TRAKTOR DEUTZ 48, 550 delov"® ur, prodam. Kovačevci 16,® 51'2 I M-0097
TRAKTOR ŠTORE 402 prodam. ** čan, Naselje 14. div. 17, M. Sobo®’ ® 22-367. M-106	,
KOSILNICO BCS 602, širina Ko* I m, prodam. Karel Klobasa, Po" 86. M-3017
Pri ZAHVALI za pokojno Marjeto Nemčič je prišlo do napake. Pravilno besedilo s« glasi:
V žalostnih dneh, ko ne m0' rento dojeti, da je v 59. starosti mirno in brez sloves0 zatisnila svoje trudne oči naša draga žena, mama in babica
MARJETA NEMČIČ iz Ivanovec 5
Žalujoči: mož Štefan, hčerki Zdenka in Helena z družinama, vnuki Klavdija, Jožek in Simon.
Za napako se opravičujemo 1
Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota
organizira
PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE -NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI, v torek, 19. novembra 1991, ob 19, uri na srednješolskem centru v Murski Soboti.
Prijave sprejema ZKO, M. Sobota, Trubarjev drevored 4, po telefonu: 21-957 ali na začetku tečaja.
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Ko^ (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Domink0’ Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gbnte’ (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).	,
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni ure®' nik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-?°3 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo- .
Naročnina za IV. trimesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnike v tuji®1 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota :’51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki Ljubljana-50100-620-00112-5049512.’
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizv°' dov.
Stran 22
VESTNIK 14. NOVEMBRA
[jOSEST
v MURSKI SOBOTI prodam dvoinpolsobno stanovanje v bloku, staro 6 kt> velikost 64 m2 (s centralno, balkonom, južna lega, vseljivo v pol leta). * 24-535, po 19. uri. M-4545
NIZKO PRITLIČNO HIŠO prodam Rudarska 13, Lendava. M-4324 80 AROV MEŠANEGA GOZDA Pradam. Vidonci 127, ® 51-170, “8kd v soboto in nedeljo. M-0052 RISO z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom prodam. Štefan Porš, ™ja Gomila 21. "S 47-086. M-0058 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z ’so dokumentacijo, v Panovcih pro-™m ® 24-611. M-0065 STANOVANJE v MURSKI SOBO-D,enoinpolsobno v centru M. Sobo-. R, novejše, v bloku zelo ugodno nuj-110 Prodam. Ponudbe na upravo lista P®d UGODNO. M-0072
FRIZERSKI SALON v Murski Sobo-12opremo ali brez dam v najem. Po-nudbe na upravo lista pod POCENI. M-0073
GRADBENO PARCELO v Murski “»M prodam. ® 61-075, dopoldan. ^■003012
VIVO v Bakovcih. 27 arov, prodam.
23-633, popoldan. M-0050 "ARSONJERO v Murski Soboti pro-
®65-189 in (065) 22-787. M-
GRADBENO PARCELO v Radencih podani. Rožman. Radenci. Gubičeva ‘9- M-0080
' najem dam trgovski lo-primeren tudi za obrtno dejav-ost. spodnja etaža, v Murski Soboti, finska 60, ® 24-080. M-0088 GARSONJERO v Murski Soboti pro-S® 22-238. M-0090
S&0GRAJENO POČITNIŠKO HS1CO,
elektrika, vodovod, na 10 Sn sončni parceli. prodam. “ M-634. M-0098
,'NOGRAD in sadovnjak z vso po-ebno opremo, klet zgrajena do prve r!osče, zaprto (okna, vrata), v upora-!' v Bogojini, ugodno prodam. Na-& v upravi lista. M-110 NOGRAD. 30 arov, 600 trt, 5 let s
I hvno parcelo v Ivanjševskem Vrhu, ® 61-414. M-3014
GRADBENO PARCELO v Murski ;?boti prodam ® 61-075, dopoldan. ^•3012
, bSK za prodajo hrane in pijače v najem. ®(062) 513-424. M-^ograd išo ugodno prodam.
43-050, zvečer. M-l 16
STRUŽNICO ZA LES, pet hitrosti, dolžina obdelovanja 80 cm, prodam za 20.000 SLT. Milan Hramus, Krap-je 26, Veržej. IN-3369
RAČUNALNIK C 64 kupim. ® (062) 35-443. M-3664
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje kmetijske šole v Rakičanu, izdano v šol. I. 1982/83 na ime Bernard Šajnovič, Gibina 35. M-3360
TRAJNOŽAREČO PEČ, staro eno leto in okno 100 x 120 termopan, novo, prodam. Martin Kralj, Hrastje Mota (poleg mlina). M-3359 BARVNI TV RIS, star 3 leta in vso opremo za kopalnico, oker barva, novo, 10 % ceneje, prodam. Branko Novak, Veterinarski zavod, M. Sobota, ® 21-492, dopoldan. M-0044 PREKLIC!
Marija Semler od Grada 124 obvešča javnost, da hčerka Bernardka Semler-Holsedl ne more razpolagati z nepremičninami pred zaključkom razsodbe na sodišču, M-000047
KRZNEN PLAŠČ (ciperska mačka) za močnejšo postavo, popolnoma nov, prodam. ® 22-608. M-0048 CIRKULARKO na traktorski pogon prodam. ® 81-638. M-0055 HRASTOVE FOSLINE, 5 cm, 40 m, dolge, suhe, kupim. Dušan Slankovič, Budinci 20. M-0060
RAČUNALNIK C 64 s kasetnikom, igralno palico, 12 kasetni, z vgrajenim eprom modulom, prodam. ® (069) 26-465. M-0061
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicno kovinarske šole — smer strugar za šolsko leto 1980/81, izdano pri CPŠ M. Sobota. Miran Stefanec, Cezanjevci lile. M-0063
TOPOLOVE PLOHE, 12 cm, 2m‘, prodam. ® 31-209. M-343
delo
Bas? OJAČEVALEC PEAVEY 50
-k K in bas kitaro Gipson SB. pro-Cena po dogovoru. ® 79-063, Mam xri- LE-4332
Km?S0 KUHINJO S ŠTEDILNL
1 prodam. ® 82-929. M-3367
ŽENSKO ZA OPRAVLJANJE GOSPODINJSKIH DEL zaposlim. ® 57-048. M-067
IŠČEMO VARSTVO ZA ENOLETNEGA FANTKA od 7. do 15. ure od 25. novembra naprej. ® 23-111. M-0026
KLAVIATURISTA IN BASISTA IŠČEM. ® 25-361. M-0096 POMORCI - AKVIZITERJI!
Obogatite vašo ponudbo s prodajo srečk blagovne loterije AZS. Visoka provizija. ® (061) 452-119. M-0109
storitve
SERVIS PEČI za centralno kurjavo — popravilo trajnožarečih peči in ostale peči na trda goriva. Branko Meško, Beltinci, Ravenska 74, ® 42-508. M-112
ZAHVALA
Na dan vseh svetnikov smo na krajevnem pokopališču v Strehovcih položili k zadnjemu počitku našo hčer in sestro 62-letno
Marto Bojnec
iz Strehovec 11
Zahvaljujemo se župniku, dijakonu in cerkvenim pevcem iz Bogojine ter govornici KS, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Družina Bojnec in drugo sorodstvo
1W
V SPOMIN
10. novembra je minilo leto žalosti, odkar je za vedno zaspal naš mož, dedek in pradedek
iO j t Franc Jerebic

iz Bratonec
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate.
Vsi njegovi
Zaspala sestra draga si, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
Terezija Pertoci iz Rakičana
Z bolečino v srcu se zahvaljujem Domu oskrbovancev Rakičan za postrežbo ob njeni težki bolezni. Hvala g. kaplanu, pevcem za odpete žalostinke, g. Berkeju za poslovilne besede ob grobu in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala vsem skupaj!
Brat Franc z družino
j/
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš mirno v grobu spal.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Anton Gjergjek
iz Vadarec 36
Še v globoki žalosti in z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sestri za obiske na domu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Rudi in Vojko z družinami, posebno pa vnuki Matej, Andrej, Peter in brat Ja- , nez z družino

?
*
Ko si v cvetu bil življenja poln veselja in moči, na delovnem mestu si omagal in odšel od nas za vedno, moj dragi sin.
ZAHVALA
V 35. letu nas je zapustil
Stanko Laki
iz Velike Polane 77
Ob prerani in boleči izgubi, ko je nenadoma umrl na delovnem mestu v Zagrebu, se zahvaljujemo g. Kolomanu za prevoz v Zagreb in opravljene formalnosti na sodni medicini in prevoz v Veliko Polano.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Kolomanu za poslovilni nagovor in njegovim prijateljem, ki so prišli iz Zagreba na njegovo zadnjo , pot.
Hvala tudi botrini Kramarjevim iz Male Polane za darovano kronico in vence, kolektivu gradbenika Lendava in polanskim fantom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Velika Polana, 6. II. 1991
Žalujoči: Vsi, ki so ga imeli radi
Zdenka Vidovič
Lokalna samouprava po novem
prj Republiki Sloveniji stojimo pred pomembnimi odločitvami °kal ®an'z'ranosti nove lokalne samouprave. Prve temelje za novo | Vensk"0 ^meupraro smo začeli postavljati z oblikovanjem nove slo-»stave Ustave- Lokalna samouprava je bila v razpravi o osnutku vstroi,me<! vprašanji, ki so doživljala najširšo zanimanje tudi bo|: kovni in politični javnosti. Regionalizem, ki je bil vseskozi naj-Poren, še vedno nima dokončne rešitve.
t|asfj ,er se mi zdi tematika dovolj zanimiva za širši krog bralcev, Hov0 Se Slede na to, da iz strokovnih krogov že prihajajo predlogi za drobn°r®aniz'ranost prihodnjih občin in regij, sem se odločila, da po-{|ai).eJe predstavim lokalno samoupravo bralcem Vestnika. Sem bije »a P^bora za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slove-prej’ z । c.delovnega telesa, ki že od ustanovitve nove skupščine na-Povi j 'njezivno deluje pri pripravi člena o lokalni samoupravi v stav' in pripravlja zakon o občinah.
D
J pomeni lokalna samouprava
Upr *7aJ je lokalna samouprava? Evropska listina o lokalni samo-ljuje l’ K' j° je oktobra 1985. leta podpisalo 16 držav, jo oprede-Pred Pravico in sposobnost lokalne oblasti, da v mejah zakona Dostjo'^ 'n ureja pomemben delež javnih zadev z lastno odgovor-kratjx ln v interesu lokalnega prebivalstva. Temelji vsakega demo-jo 0 ^ne§a režima so lokalne uprave. Pravice občanov, da odloča-'°kal Vnih zadevah, se lahko najbolj neposredno uresničujejo na "n ravni.	„
^JTEV LOKALNE SAMOUPRAVE PO SVETU
ki r! °blikovanju lokalne samouprave v naši republiki se v veli-Svetu 2.oz'r9ma P° tovrstnih rešitvah in pozitivnih izkušnjah v ^Ujei IStern' l°KaIne samouprave se po posameznih državah raz-tak° v pogledu sestave kot teritorialne organiziranosti.
Ra enop° enonivojske in večnivojske lokalne samouprave. Temelj-Vsod jPa Dualne samouprave-je v vseh državah občina. Skoraj po-tega J to lokalna skupnost prebivalcev enega naselja. Prav zaradi enote n ° •^'ne majhne in šibke, za to imajo večji pomen lokalne višjem nivoju. Shema organov lokalnih skupndsti v posa-skup^- državah je zelo različna. Najvišji organ lokalne oblasti je l'°stn1j'n^’ k' v°li ozja telesa, izvršilne odbore z večjimi pristoj-dičnin ^a če'u lokalnih organov je individualni organ z zelo ra-Rpra^ '.Pooblastili, lahko tudi zelo pomembnimi. Lokalna samo-deln0 • skoraj povsod po' svetu v krizi. Viri financiranja, ki so ^do^lz. ustnih prihodkov in delno iz dotacij višjih organov, ne fia|na aJ°; Prav tako ugotavljajo, da sta sestava in politično terito-iRjeL elitev zastareli in ne ustrezata sodobnim potrebam. Angli-Rient h l?r,mer dežela z visoko razvito lokalno samoupravo. Parla-vljaj0 |° °ča> kaj lokalne samouprave morajo in kaj lahko apra-ueh j. 'majo tri nivoje enot lokalne samouprave, in sicer okrožje 'tla |ou°kraje (369) in najnižjo stopnjo parohijo. V tej državi Prava va na oblast številne pristojnosti. V ZDA je lokalna samou-Pha jSeh zveznih državah dvonivojska (občina in okrožje) in ”eriih sl -ne 'tmkcije od lokalne in komunalne do področja druž-kot so javno zdravje, prosveta, sociala, stanovanjska ^ojnost/Pd' Tudi tu ima lokalna oblast relativno širok krog pri-(Nadaljevanje prihodnjič)
14. NOVEMBRA 1991
I k
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Bela Franko
iz Markišavec 26
I Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo so-■ rednikom, sosedom in prijateljem, ki so darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. duhovniku Evgenu Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Globoko žalujoči vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt Te vzela je prehitro. v naših srcih boš ostal.
ZNHNMJk
Mnogo prezgodaj nas je komaj v 31. letu starosti za vedno zapustil dragi očka, mož, zet, sin, brat, vnuk, boter in stric
Štefan Gyorek
iz Lipe
V doboki žalosti in ob nenadomestljivi izgubi se iskreno za-hva iuiemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, sodelavcem, nriiateliem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali Atrani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi on stkani g	zadnjj potj
Hvala vsem ki ste sočustvovali z nami ter nam izrazili številna iskrena sožalja, darovali cvetje, za svete maše in v dobrodelne ’	namene.
Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za od-žMostinke govorniku KS Lipa, celotnemu kolektivu Slo-veniia cest tehnika M. Sobota, skladiščnikom SCT-ja posebno e Tineku za poslovilne besede, in g. Mulcu iz Veržeja.
Prisrčna zahvala Sabolskemu ceju, OS Beltinci, posebno učen-m | a in 3 b z razrednikoma, SO M. Sobota — delavcem se-v^ariata za notranje zadeve ter g. Juriču iz Beltinec. Hvala AMD-ju iz Murske Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žaluioči- sinova Tomaž in Nino Mario, žena Jožefa ter vsi nje-z J ’	govi najdražji
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
žaba-
3. novembra nas je v 86. letu starosti tiho in mirno, kot je živela, brez slovesa za vedno pustila naša draga mama, biča, prababica ih tašča
Gizela Kuronja
iz Neradnovec
sose-
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim dom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek
Aleksander Kovač
iz Adrijanec 78
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Agromerkurja in Valilnici Puconci.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Olga in Marija z možem Ivanom ter vnuki Darja, Mateja in Robert
Stran 23
v besedi in sliki
RES JE, kri ni zemlja. Zato tudi NI RES, da so Petrolovi črpalkarji nd soboški črpalki pri železniški progi iz notranjega prodajnega prostora odstranili pult. Kajti črpalkarji niso sinovi šejkov in prekmurska zemlja ni puščavski pesek. Čeprav se v krvi črpalkarjev meša naftno gosodstvo z anti-frizom (beri: alkoholom), bi jih zeblo v tisti del telesa, ki se mu pravi »manjasta r ..« — če bi sredi prodajalne sedeli na tepi-hih. pogrnjenih po tleh. To torej SE Ni'RES.
Dejstvo pa je tole: neka ženska je zadnjič na omenjeni črpalki merila čas, ki ga je šest nesojenih šejkov porabilo za natakanje goriva v enajst osebnih avtomobilov. Namerila je tri četrt ure.
* * -fr
Boljše od slovenskega povprečja
Rezultati gospodarjenja pomurskih podjetij v devetih mesecih niso spodbudni, prav tako kot tudi ne primerjava s povprečnimi slovenskimi, čeprav so pomurski odstotki višji kot drugje.
Po podatkih zavoda za statistiko Republike Slovenije je v obdobju januar—september obseg industrijske proizvodnje v Pomurju za 2,4 % nižji kot v enakem lanskem obdobju, proizvodnja v Sloveniji pa kar za 10,9 %. Proizvodnja pada v vseh pomurskih občinah (julij 99,S %, avgust 99,7 %), največji padec pa je bil septembra — 97,6 %.
Pomurski izvoz v osmih mesecih je od lanskoletnega večji za 12,1 %, v Sloveniji pa manjši za 5,1 %. Manjši je tudi uvoz, v Pomurju za 19 %, v Sloveniji pa za 6,6 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila v osmih mesecih v Pomurju 158,9 %, kar je precej nad pokritostjo uvoza z izvozom v Sloveniji (99,5 %). Največji pomurski izvoznik je podjetje Mura, na katerega odpade 51 odstotkov prodaje na tuje.
Devetmesečne rezultate gospodarjenja je ustvarilo 32.187 zaposlenih delavcev, ki so v tem obdobju prejemali povprečni bruto osebni dohodek v višini 14.941 tolarjev. Bruto osebni dohodek delavca v gospodarstvu je bil 14.552 tolarjev, v družbenih dejavnostih 17.445 in v družbenopolitičnih skupnostih 19.805 tolarjev.	R. F.
Za zdravo življenje
ADRA — Zdravstvena preventiva je pretekli teden organizirala tridnevni tečaj o zdravem načinu življenja. Predaval je zdravstveni prosvetitelj dr. Paul Volk iz Združenih držav Amerike. Predstavil je zanimiv program, kako živeti in kaj jesti, da bi ostali ali postali zdravi. Program je strnil v osem točk, in sicer hrana, zrak, voda, sonce, gibanje, počitek, zmernost in zaupanje v boga. V predavanjih je tudi prikazal, kako deluje naš organizem in kakšne so posledice, če nezdravo živimo. Vsem slušateljem, ki jih je bilo do sto, pa je povedal, da je najpomembnejša komponenta osma točka, zaupanje v boga. Ce ne bomo zaupali vanj, tudi ne bomo imeli dovolj moči za spremembo našega .življenja. Predavatelj namreč svoja predavanja, predvsem o prehrani, gradi na Svetem pismu.
Na sprejem in slavje
Pred referendumom o samoprispevku
Še nekaj dni in v krajevni skupnosti Razkrižje se bo končalo petletno zbiranje denarja za urejanje najpotrebnejših cestnih in komunalnih problemov tega
območja. V minulih petih letih je vodstvu krajevne skupnosti, ki je bdela nad uresničevanjem izvajanja referendumskega programa, v celoti uspelo uresničiti vse ha-
Doslej 26 tovornjakov
Prezidj rubrike je dobil v objavo naslednji dve pismi, napisani v krvno-zemeljskem stilu:
1.	pismo:
NI RES, da bi imel strankarski prvak Zelenih Sobote težave pri sklicu strankarskih privržencev. RES pa je. da jih že tako dolgo ni bilo skupaj, da se mu je pri vstopu v pisarno Zelenih na občini v Murski Soboti zataknil ključ. Prav tako pa je Štefanu Smeju udaril v nos zatohli vonj neprezračenega prostora. Očitno bo zadevo potrebno prevetriti ali pa vsaj naoljiti ključavnico, ki preredko rabi svojemu namenu.
KOMENTAR PREŽI Dl JA: V sezoni so zeleni na planem na paši, v pisarne se bodo vrnili na zimo. Sicer pa Prezidij ne deli mnenja pisca, če hoče ta namigniti na aktivnost zadevne stranke. Največji politični troti imajo najbolj obljudene pisarne. Luč za kremeljskim oknom, za katerim naj bi delal Stalin, je vedno gorela, da bi ljudje mislili, kako skrben in delaven je Vodja.
2.	pismo:
NI RES. da podpredsednica za družbene dejavnosti v soboškem izvršnem svetu ne bi skrbela tudi za učitelje. RES PA JE, da se je Brigiti Bavčar v grlu zataknil prevelik zalogaj iz šolskih kuhinj, v katerih je skušala narediti red. Upamo, da ga ne bo pojedla na račun učencev, kot se je to v tovrstnih servisih prehrane dogajalo v preteklosti.
KOMENTAR PREZIDIJA: Prevelik zalogaj česa. Sicer pa naj podpredsednica izpljune ali požre.
* * *
Občinska organizacija Rdečega križa v Murski Soboti je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK, ADRO (adventistična radodarnost), Karitasom, Evangeličansko cerkvijo ter Zdravniškim društvom doslej poslala sosednji Hrvaški 26 tovornjakov krompirja, moke, jabolk, zelja, korenja, pese, vložene ozimnice, mleka v prahu, jajc, mineralne vode, zamrznjenih piščancev, konzerv mesa in paštete ter precej oblačil, obutve, odej in posteljnine.
V glavnem so tovornjaki prihajali iz različnih krajev na Hrvaškem, da je tako poslana pomoč zanesljivo varno prispela na pravi naslov. Tako je bilo tudi s pomočjo, ki jo je tovornjak iz Virovitice (na sliki) odpeljal iz Berkovec na Goričkem.
Besedilo in fotografija! Filip Matko
RADIO MURSKI VAL MURSKA SOBOTA IN ZKO MURSKA SOBOTA ORGANIZIRATA
loge. V tem obdobju so asfaltirali 13,5 kilometra krajevnih cest, v vseh naseljih krajevne skupnosti so dobili telefon, odkupili in zgradili so mrliško vežico, novo avtobusno postajo ter opravili številne druge manjše naloge.
Kljub napovedi o preoblikovanju krajevne samouprave, torej o spremembah občin in odpravi nekaterih sedanjih krajevnih skupnosti, pa se na Razkrižju zavedajo, da bo tudi v prihodnje potrebno zbirati denar za urejanje nekaterih zgolj krajevnih problemov, navsezadnje tudi zato, ker je lasten denar eden od pogojev za pridobitev dodatnih sredstev Republike Slovenije za demografsko ogrožena območja.
To nedeljo bodo krajani iz raz-kriške krajevne skupnosti ponovno na glasovališčih, kjer se bodo odločali, ali bodo zbirali denar s samoprispevkom ali ne. Referendumski program je obsežen, saj z zbranim denarjem (če referendum uspe) nameravajo zgraditi nekatere pomembne objekte, predvsem asfaltirati krajevne ceste in vzdrževati makadamske, urediti nameravajo stari in novi del pokopališča, nekatere vaške kapelice ter osvetliti farno cerkev na Razkrižju in urediti najnujnejšo javno razsvetljavo na pomembnejših lokalnih cestah. Tudi streha na kulturnem domu je potrebna obnove, pripravili pa bodo še tehnično dokumentacijo za kanalizacijo.
Dušan Loparnik
PO SLEDEH SLUŽBENEGA AVTOMOBILA SMO
NA SPREJEM IN VELIKO SLAVJE: Iz mreže časopisnih P®1®*®" uide nihče. Potem ko je službeno vozilo soboškega izvršnega sveta, * terem sta po informacijah rubrike KRI NI ZEMLJA sedela g- **’ Obal, predsednik soboškega izvršnega sveta, in g. Jože Kavaš, Pre nik političnega zbora soboške skupščine, izginilo med govorice o teni, se službeno vozilo v tem primeru zlorablja, se je ujelo v informacij1’0 drugem koncu Evrope. Ingolstadstki DONAU KURIER z dne 21. 0KJ.I. bra 1991 poroča o sprejemu in slavju, ki so ga nemški gostitelji prircm. za slovenske in hrvaške udeležence dvajsete obletnice katoliškega m|S jona. Misijon skrbi tačas za 2000 rojakov iz škofij Eichstatt, Regen burg in Bamberg.	_,
Poleg omenjenih gospodov so se iz naših krajev na slavju znašli s gospod pomožni škof dr. Jože Smej ter župnika iz Sobote in Radg®ne’’j F. Režonja in g. A. Zrim. Gospod škof drži na sliki v rokah majhno o rilce, ki mu ga je podaril nadžupan Ingolstadta Peter Schnell. Iz zaU^ nejših virov smo izvedeli, da je bil v škatlici majhen keramični le*-ozadju g. Obal — brez leva.	,rI
Stefan sMU
Cene rabljenih avtomobilov
Lepo vreme je minulo nedeljo privabilo na soboški sejem precej ljudi, v glavnem radovednežev in prodajalcev, saj lastnika ni zame > niti en avto. 33 vozil so tokrat ponujali prodajalci, največ tistih iz progr®" Zastave in TAS-a, bilo pa je tudi nekaj tujih avtomobilov. Nekaj cen:
Znamka avtomobila	letnik	prevoz, km	cena		proda0°
Jugo 45 E	1987	5.240	4.000	DEM	— —
126 P	1989	26.455	3.700	DEM	—- —'
101 Conlort	1977	73.400	2.200	DEM	— — ■
Golf	1977	103.000	3.300	DEM	— --
Lada Riva	1989	22.000	7.700	DEM	■
Opel Kadett C	1979	100.000	5.000	DEM	——
Opel Vedra	1990	26.000	25.500	DEM	■—
Zastava 128 Skala	1988	27.000	5.000	DEM	
O
g
8
ZAIGRAJMO
IN
15.11.1991 ob 16.30 in 20.00
ZAPOJMO
PO .
DOMAČE
V ŠPORTNI DVORANI
lil. OSNOVNE ŠOLE V MURSKI SOBOTI
Bodi usmiljena, zima!
TEČAJNA LISTA ST. 2 Z DNE 12. 11. 1991
Država
Enota

SLAVKO AVSENIK
NI RES, da se je Rašica-Beltinka preimenovala v Ismajlovičev seraj.
* * *
Prezidij prosi vse, ki bi v Popovskoj goušči pri Selu našli kak goban, ki je bil očividec velikega pretepanja gobanov, da mu ga prinesejo kot dokazno gradivo v postopku za čim prejšnjo vzpostavitev nadzora nad policijo. Predsednika Kučana so pri nabiranju gobanov v tem gozdu spremljali policisti, ki so se mu z znano policijsko metodo iskanja gobanov hoteli prikupiti: »Ednoga najdeš pa ga mlatiš, ka ti drujge vd ovadi.«
-VICE VUKOV
-PREROD
- MODRA KRONIKA
- FRANC KOŠIR
-ALFI NIPIČ
- BRANE DRVARIČ
- NIKO ZAJC Z
BORISOM KOPITARJEM
-TONIVERDERBER
- 12. NASPROTJE
- VLADO SREDENŠEK
-VESELI PLANŠARJI
Z ANDREJO IN MILETOM
•EH*
1-letna vozovnica za vse proge AVTOBUSNEGA PROMETA M. Sobota
VINSKA SODA SODARSTVA MAUČEC
NAGRADE ZA OBISK
- HELENA BLAGNE
- MIŠA MOLK
-VINKO ŠIMEK-Jaka
Šraufciger
- VINOTEKA
- EDVIN FLISER
■ FANTJE TREH DOLIN
- ŠTIRJE KOVAČI
- DON JUAN
- PIHALNI ORKESTER M. Sobota
Predprodaja vstopnic:
KOMPAS in
KNJIGARNA v M.Soboti
RES JE, da je časopisni car MaxweU tragično preminil. NI PA RES, da se je Mama Irma zdaj tako zbala za odgovornega urednika J. Votka. da mu je določila Lajčija Kovača za spremstvo in telesno stražo. Družita se, ker preprodajata devize in Kovačeva jabolka.
KONJ
GLAVNI POKROVITELJ: VELETRGOVINA POTROŠNIK MURSKA SOBOTA
POKROVITELJI:
ELTI, d.o.o., MURSKA SOBOTA; Zavarovalnica TRIGLAV M. Sobota; LB-POMURSKA BANKA M. Sobota, GIDOS Lendava; BRANKO FIJOK, avtomehanik, M. Sobota; ABC Pomurka, MESNA INDUSTRIJA M. Sobota; SODARSTVO Marjana Maučeca Gančani, MIR G. Radgona; Janko in Milica MAKOTER, Cven; JEKLOTEHNA — Zunanja trgovina Maribor; EMONA COMMERCE Ljutomer; KRIŽEVSKE OPEKARNE Boreči; LEKOP, d.o.o., Velika Polana; RADENSKA Radenci; MLINOPEK M. Sobota; MERCATOR SLOGA G. Radgona, NAFTA Lendava; Trgovina IVANA KAVAŠA Odranci; Gostilna HORVAT-LOVENJAK Polana; DAB Martina Žička M. Sobota; PAN-ALP M. Sobota; A-banka M. Sobota; Gostilna VESELA GORIČANKA Radovci; Zlatarstvo VLADA MANDIČA M. Sobota, ABC Pomurka AGRO-SERVIS M. Sobota; AVTOBUSNI PROMET M. Sobota; Avto Shopping center HUGOS, d.o.o., Maribor; INSTIB TIBAUT Žižki; FIDLER Bad Radkersburg; Zlatarstvo DANČ Mi. Sobota; Mesarija Fekonja Gradišče; Trgovina POREDOŠ Ižakovci; I C L M. Sobota; MARKO SLAVIČ Ključarovci; MLEKOPROMET Ljutomer; ŠIFTAR, d.o.d^, M. Sobota, Steklarstvo MAUČEC Beltinci; PETROL M. Sobota; MEDICOP INŽENIRING Černelavci, INOKS, d.o.o., Černelavci; KOVINOPLASTIKA Pavlinjek M. Sobota; VIGROS M. Sobota; DOBRINA Rogašovci; MAVRICA Bakovci; FORTUNA, d.o.o., M. Sobota; EURECO M. Sobota; FOTO -VIDEO Gerenčer M. Sobota; VRTNARSTVO M. Sobota.
Bog ne daj, da bi bila letos v Pomurju zima preveč muhasta, da bi torej prepogosto prinašala sneg in poledico! To lahko zapišemo po ponedeljkovem delovnem pogovoru vseh tistih, ki so odgovorni za zimsko službo v Pomurju (delavci Cestnega podjetja, miličniki idr.), s predstavniki Republiške uprave za ceste, ki je financer teh del. Predračun oziroma predvideni stroški (dežurna služba, posipavanje, pluženje, potrebna mehanizacija in material) naj bi znašali okrog 24,7 milijona tolarjev, denarja pa še zdaleč ne bo toliko. Predstavnik RUC-a Boris Horvat je očital, da je preveč cestnih odsekov v I. in II. prednostnem vrstnem redu in da hočemo imeti višji standard kot v Evropi. Pomurci so se temu mnenju zelo čudili, saj so v I. oziroma II. prednostni vrstni red uvrstili le ceste, po katerih imajo avtobusi redne proge. Tako pa je tudi dogovorjeno na širši ravni. Posebej so tudi opozarjali, da se je zelo povečal tovorni promet na cesti Dolga vas (mejni prehod z Madžar-ko) — Lendava — Murska Sobota—Gornja Radgona — dnevno pripelje k nam od 200 do 300 tovornjakov —, vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi dobili dodatna sredstva za vzdrževanje te ceste, ki je v zelo slabem stanju. Cestno podjetje Murska Sobota mora plačati letno od 2 do 3 milijone tolarjev odškodnin zaradi prometnih nesreč, ker sodišče ugotovi, da so bile krive razmere na cestah, denarja za normalno vzdrževanje pa jim nihče ne zagotovi. Ali je to prav? Zapisali smo le kratek del zgodbe o vzdrževanju naših cest in zimski službi, zato jo kaže ob priložnosti nadaljevati.	jog
Avstralija Avstrija Belgija Kanada
Danska
Finska
Francija Nemčija Italija ' Japonska Nizozemska
Norveška Švedska Švica
V. Britanija
ZDA
Jugoslavija
Španija
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
nakupni
41,2997
453,3239
154,9258
Za devize srednji 41,4240
prodajni
41,5483
46,4841
454,6880
155,3920
46,6240
456,0521
155,8582
46,7639
Za efektivo
nakup
47,48
570,00
154,90
53,86
54,34
822,6446
1304,7141
933,8301
3190,4000
825,1200
1308,6400
936,6400
3200,0000
827,5954
1312,5659
939,4499
3209,6000
823,20
4,2448
40,3905
2831.0014
813,8710
873,5315
3609,1400
92,6492
52,5555
50,7274
4,2576
40,5120
2839,5200
816,3200
876,1600
3620,0000
92,9280
52,7136
80,000
50,8800
4,2704
40,6335
2848,0386
818,7690
878,7885
3630,8600
93,2068
52,8717
51,0326
1309,70
1074,28
4000,00
4,89
61,65
122^ 4200^,
2830,90
813,90
1005,12
4540,00
92,70
50,73
JJ5O^ 4770M
95/t
d
L Tečaji za devize so iz TL št. 22 Banke Slovenije in veljaj® 00 11. 1991 od 00,00 ure dalje.	...jo
2.	Tečaje za efektivo oblikuje LB Pomurska banka d.d., in ve ' od 12. 11. 1991 od 00,00 ure dalje do spremembe.	.
3.	Občani lahko opravljajo prodajo tuje efektive v vseh menjal®1 g V vseh enotah LB Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko p prodaje opravljajo občani tudi nakup tujega denarja. ne
4.	Valute, ki nimajo kupnega oz. prodajnega tečaja za efektiv® kupujejo oz. prodajajo.
-	‘h
V zadnjem času je večkrat prišlo do sprememb obrestni® s0 (navzgor in navzdol). Te spremembe ne veljajo za tiste kredite, jih občani najeli po fiksnih obrestnih merah.
Nova ponudba LB-Pomurske banke d.d. v Murski Soboti
NAJEMNIŠKI TREZORJI (SEFI)	flSt-
Najemniški trezor je namenjen čuvanju dragocenosti, vre® nih papirjev, pomembnih dokumentov itd.
NAJEMNINA IZREDNO UGODNA!