RA2PRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH
Dogovarjanje, ne preglasovanje
Med razpravo o dopolnilih republiške in zvezne ustave ni bilo na območju občine Center bistvenih pripomb. ObČani so m&nili, da je Titova pobuda o kolektivnem vodstvu ustrezno formulirana v osnutkih obeh dokumentov in da niso potrebne posebne do-polnitve.
Bolj živahna pa je bila raz-prava o statutu mesta Ljublja-ne, o statutu občine Center in o statutih krajevnih. skupno-sti. Javno razpravo o ustavnih spremembah smo namreč v občini Center povezovali s spremembami in dopolnitva-mi teh dokumentov. Beseda je tekla tudi o nadaljnjem ra-zvoju komunalnega sistema, o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema in o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. O javni razpravi so spregovorili tudi na skupni seji predsed-stva OK SZDL in OK zveze sindikatov.
Občani so se med javno raz-pravo dotaknili vprašanja, ko-liko delegatov naj imajo kra-jevne skupnosti v zboru KS.
Ponekod so menili, da bi morale imeti krajevne skup-
nosti v zboru KS občinske skupščine različno število de-legatov, pač glede na število prebivalcev, kot je zapisano v ustavi. Drugod, zlasti v manj-ših krajevnih skupnostih, pa spet predlagajo, naj bi imela vsaka KS enako število dele-gatov v zboru. Svoj predlog utemeljujejo z bojaznijo, da ne bi prišlo do preglasovanja, pri katerem bi manjše krajev-ne skupnosti z manjšim števi-lom delegatov vedno potegni-le krajši konec.
Dokončne odločitve o tem vprašanju sicer še ni, vendar pa najbrž ne gre prezreti dej-stva, dabo v našem delegat-skem sistemu čedalje manj potrebe in možnosti za pregla-sovanje. Ze zdaj se namreč praktično ne dogaja, da bi v organih družbenopolitičnih skupnosti sprejemali sklepe
na podlagi preglasovanja; obi-čajno jih sprejemamo sogla-sno ali pa vsaj z velikansko večino ob neznatnem številu vzdržanih ali nasprotujočih glasov. Takšna praksa je po-sledica široko zasnovane de-. mokratične dejavnosti v dele-gatski bazi, kjer do podrobno-sti proučimo in obdelamo sle-herni predlog, ki ga potem us-kladimo z drugimi predlogi in stališči. Tako usklajen pred-log sprejmemo že v bazi in ostane skupščini, da ga potrdi s tako imenovanim ugotovi-tvenim sklepom.
Ob tako široko zasnovanem demokratičnem sprejemanju vseh vrst odločitev najbrž res ni najbolj pomembno število delegatov v posameznih tele-sih, pač pa je pomembno, ka-ko se bomo dogovarjali in ka-ko bomo z močjo argumentov prepričali sogovornike o umestnosti določenih stališč. V delegatskem sistemu gre pač za dogovarjanje, ne pa za preglasovanje.
Kar zadeva dolžine manda-tov za predsednike skupščin in izvršnih svetov, so bila mnenja nekoliko bolj enotna. Mandat za predsednika skup-ščine naj bi trajal dve leti z možnostjo ponovne izvolitve, za predsednika izvršnega sve-ta po štiri leta.
N. l.