Izliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! 'S e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: l'pravu!šivu „.ìlira”, v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. Grozna nesreča? V soboto dne 27. rožnika je izvedel svet zanimivo novico, da je nemški „šulferajn“ zaprl svoje šole v Holešovicah, Vršovicah in Libnji na Češkem. Ta dogodek ni provzročil nobenega velikega prevrata v evropejski politiki, vzbudil pa v vsakem Slovanu željo, da bi tudi druge šole tega društva srečala enaka usoda, in da bi konečno prišla doba, v kteri ne bode treba več nabirati denarja za češko šolsko „Ustredm Matico" in „Ciril-Metodovo družbo“, t. j. da bi vendar enkrat pravice vsake narodnosti prišle v veljavo in se zabranilo tujcem segati po slovanskih otrokih. „Šulferajn“ zapira svoje šole, ker mu primanjkuje denarja. V imenu osrednjega dunajskega odbora se je naznanilo predsedniku praškega „šulferajnskega“ odbora, profesorju Ezachu, da je društveni odbor prisiljen vsled sklepa letošnjega občnega zbora izjaviti, da zanaprej ne more vzdržavati šole in šolske vrtce v gori omenjenih mestih in jih torej zapre h koncu šolskega leta 1995/96. Ako bi pa hotelo kakšno drugo društvo te zavode vzdržavati, odstopi mu „šulferajn“ vse dohodke mestnih društvenih odborov v Pragi in okolici. Tako se počasi konča žalostni narodnostni boj, za kterega ni bilo pametnega vzroka, kterega pa je provzročil samo židovsko-liberalni tisk, da bi se oslabile spravljive težnje grofa Taaffeja. Ta preobrat je moral priti in vse sedanje razmere so nam porok, da se bode ta preobrat nadaljeval, namreč, da bode nemško občinstvo čim dalje tem manj podpiralo nespametno podjetje „šulferajna“ in da bode tako jedna šulferajnska šola za drugo šla rakom žvižgat. K temu je gotovo veliko pripomogel antisemitizem (protižidovsko gibanje) med Nemci. Nemci so namreč že siti tega, ko povsod, v vseh svojih društvih vidijo le Žide in zopet le Žide; zató jih sedaj iz svojih društev mečejo in Židje seve niso več volje podpirati ponemčevanje s svojini denarjem. In nemško občinstvo se je že tudi naveličalo podpirati tako nepotrebno in nespametno društvo, kakor je „šulferajn“. — Hiranje „šulferajna“ je tudi jedno neštevilnih znamenj, ktera nam kažejo propadanje nemško-liberalne stranke. „Šulferajn“ je bil njeno delo, „šulferajn“ je bil njeno orodje, ona ga je po-porodila, dojila na svojih prsih in hotela iz njega narediti Golijata, kteri naj bi uničil vse druge nd-rodnosti. Ali revica ni tega dočakala. — Mati se je postarala in otroka preveč lačnega ni mogla več preživiti. To je pa oba dva uničilo. Nemško-libe-ralna levica hira in „šulferajn“ tudi ; pogreb bodeta imela, kakor upamo, ob jednem ; ta pogreb bo pa tih, brez zvenenja in brez joka. —eč— Za koga ho plavali psi? Celovški liberalno - nacijonalni Nemci so napravili dné 5. malega srpana veliko veselico v Gorici ob Vrbskem jezeru. Cisti dobiček so namenili za „Sudmark“ in za otroški vrtec nemškega šulferajna v Velikovcu. Da so privabili tudi take ljudi, kterim je „sudmark“ in otroški vrtec deveta briga, kterim temveč gre le za „hetz“ in kratki čas, so priredili raznovrstne zabave. Res se je zbralo zelo veliko ljudstva. Kot jedna glavnih točk je bilo naznanjeno, da bodo plavali psi po jezeru. Kteri pride prvi na cilj, dobi srebrn zvonec itd. Vršilo se je tako in pri tem so se dobro zabavali navzoči celovški purgarji, kakor tudi, ko so gledali skakajoče „tur-narje“, ki so nastopili kakor zamorci in divjaki iz Afrike. Nehote pa moramo vprašati: za koga so plavali psi, komu na korist je bila prirejena vsa slavnost, za ktero so že dolgo prej bobnali po vseh listih. Reklo se je, da za otroški vrtec v Velikovcu in nemški listi so vabili na veselico, pišoči, da kdor pride, podpira s tem imenovani vrtec in vse nemštvo, ktero je v Velikovcu menda že v nevarnosti in ktero naj zató varuje oni vrtec. V Celovcu, 20. malega srpana 1896. Kako izpolnuje vrtec to nalogo? Resnica je, da v vrtec zahaja le okrog 20 otrok; med njimi pa so večinoma le otroci znanih velikovških nem-ško-nacijonalnih magnatov na —ič, —ak, —ek itd.!! Za te torej se je toliko tožilo in zdihovalo po nemških listih. Za té so nabirali nemške „marke“ celò v rajhu, za te se skubijo „biedere“ purgarji in Miheljni po vseh nemških krajih za itak redke novčiče. Da velikovški nemško-nacijonalni veljaki, hišni posestniki itd. morejo pošiljati svoje otroke v otroški vrtec (da jih ne moti otroško vpitje in jok, ko kujejo nove načrte zoper Slovence), — zato morajo celo že plavati ubogi psički po vrbskem jezeru!! To je vendar dosti zanimivo in vredno, da se enkrat pribije in pokaže, kako dobro znajo nekteri za se izkoriščati tisto veliko navdušenje za — nemško stvar! Pravi „humbug“! Pribiti moramo ob tej priliki še nekaj druzega. Listi poročajo, da je pri veselici na Gorici svirala vojaška godba. Ravnotako je svirala prej pri slavnosti ob Beljaku, kjer so beljaški Nemci s kresovanjem kazali svoje nasprotstvo proti Slovencem in svoje navdušenje za „rajh“, prepevajoči „Wacht am Rhein“, t. j. pesem, ki je, če smo prav poučeni, v Avstriji prepovedana. Svoj čas je c. k. vojaška godba svirala tudi pri tistem slovečem celovškem „parteitag“-u in pri mnogih drugih shodih in veselicah, ki so imele čisto strankarsk, političen značaj, da izzivajo Slovence in dregajo Nemce v boj proti nam. — Da bi bila c. k. vojaška godba svirala kedaj na kaki slovenski slavnosti, če tudi čisto patrijetični in cesarski, tega še nismo doživeli. Radovedni smo, ali bi se tudi nam tako postreglo kakor Nemcem, ko bi danes ali jutri želeli imeti za kako slavnost vojaško godbo ! Vedno se zatrjuje, in le tako je tudi prav, da mora c. k. vojaštvo stati nad strankami, torej tudi c. kr. vojaška godba. Upravičena je zató naša zahteva, da ostani vselej nad vsemi strankami, da ne služi jednostransko tej ali oni. Ali za vse, — ali za nobeno ! Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) Darovali so čč. gg. duhovniki velikovške dekanije, ki so bili zbrani pri pastoralni konferenci dné 9. t. m. v Velikovcu, 20 kron; v čast sv. Mohorju in Fortunati! sta darovala za slovensko šolo v Velikovcu čč. gg. dekan Franc Šavbah v Domačalih 10 kron in župnik Valentin Matevžič v Št. Jurju na Strmcu 10 kron; župnik Ant. Žak v Štebnu na Zilji 6 kron, trije krokarji „pri zeleni lampi” v benediktinski kleti 2 kroni, kaplan Josip Hribar na Zgornji Beli 6 kron, grof Oskar Christallnigg za poštne znamke 1 krono 10 beličev, Glinjski rodoljub 1 krono, dekan in župnik Andr. Wieser v Grab-štanju 6 kron. Skupaj 62 kron 10 beličev. — Prisrčna hvala. Živeli .nasledniki! Iz Celovca. (Na tukajšnji c. k. gimnaziji) je bilo v minulem šolskem letu 418 dijakov, in sicer 343 Nemcev, 74 Slovencev in i Čeh. Katoličanov je bilo 404, lutrancev 13, žid 1. S Koroškega je bilo 334 dijakov. Z odliko jih je izdelalo 65, s I. razredom 257, II. razred je dobilo 41, III. 15 dijakov. Drugi morajo delati še enkrat skušnje. Slovenski se je učilo tudi 28 Nemcev. 54 dijakov je imelo štipendije v skupnem znesku 4879 gld. 50 kr. -— Število slovenskih dijakov je v primeri s številom vseh dijakov veliko premajhno. Da bi bilo pravo razmerje, moralo bi biti vsaj 140 slovenskih gimnazijcev ! Uzrokov, da je število naših dijakov tako majhno, je več. Skrb vsem rodoljubom pa bodi, da se ta nedostatek kolikor mogoče odstrani! Iz beljaške okolice. (Kresovi.) Kakor prejšnja leta, so tudi letos po beljaški slovenski okolici in Zgornjem Rožu plamteli mogočni kresovi in pri lepem, jasnem, večernem nebu očarevali naš celi okraj. Naštel si jih lahko okoli 25. Najlepši so se videli kresovi na mali Jepi in zgornjih Karavankah. Le proti Šent-Jakobu in onkraj tega narodnega kraja je bilo letos precej temno in se je druga leta videlo več kresov. Od blizu in daleč donel je možnarjev gromoviti pok in tu in tam se je razlegalo pravo ndrodno veselje in petje. Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Toča.) Dan 8. mal. srpana bil je za našo okolico jako ža- Štev. 20. losten in nesrečen. Popoludne namreč okoli 1I24:. ure vsula se je toča na naše polje in travnike v taki meri, kakor je še tukaj stari ljudje ne pomnijo. V 20 minutah pokončala je na malo popolnoma vse žito in večinoma tudi sirk, ki je prav dobro obetal. Ječmen je najhuje podelan in nekteri posestniki so ga že posekli, da zamore vsaj detelja, ki je vmreš nasajena bolje rasti. Bog nas varuj hude ure! Iz Gozdanj. (Po shodu.) Mi nismo verjeli, da bodo naši „veliko-nemci“, ki jim je zibelj tekla večinoma na slovenskih tleh in nosijo vsi lepa slovenska imena, nam tako zamerili in se tako kislo držali zavoljo shoda. Ne vedó, kam bi se djali, kaj bi storili. Zató kričijo po nasprotnih nemških listih, kako hudo se jim godi in kličejo obupno na pomoč, ker so tako zelo pogoreli. Jeza, sramota, žalost radi pogorevščine se jim berejo na nemškutarskih obrazih. Res čudne stvari se gode zdaj po svetu. Kdo bi mislil, da bo tako daleč prišlo. Ja, naši „Nemci“ obračajo, Bog pa obrne. Prej vse storiti, vse strune napeti, da se shod prepreči; prej hujskati, svojim prigovarjati in naše plašiti, pivo plačevati in denar trositi itd. in potem — oh ti moj ljubi Bog — popolnoma pogoreti —, to je kaj strašnega —■ nezaslišanega. Tega niso nikdar pričakovali. „Zakaj smo vendar na »tabor« šli in nismo raji doma ostali", se zdaj eni izmed njih prekarjajo, „raji bi videl, da bi se bil v zemljo pogreznil, kakor da sem na shodu bil in toliko moral slišati", je drugi rekel. Vso svojo jezo in ves svoj žolc izlivajo zdaj na našega mežnarja. O ti presneti in preklicani mežnar, kaj si jim neki storil? Zakaj kožo dereš raz njih še živega telesa? Ta je vzrok in noben drugi ne, da so to morali v nemških (?) Gozdaujah doživeti. On je vzrok, pravijo, da jih je tako sram; on je vzrok, da je naš „ve-likonemški" župan Glančnik moral preklicati psovko, ki jo je dal nekemu vrlemu našemu rodoljubu. Ali naš v obče priljubljeni organist in cerkovnik g. Bernot se ne zmeni za njih, in ko bi še dvakrat ali večkrat kakšno prošnjo skovali na g. župnika, ki naj Bernota odslovijo, tudi ne. Ali on slovi kot najboljši cerkveni orgljar in pevec po celem Zgornjem Rožu. Ali ni morda pošten? Saj ga vsi spoštujemo, razun peščice naših „posili-nemcev“ ! Mi pa smo zdaj veseli in navdušeni za našo stvar. Sad shoda že tudi opazujemo, ker veliko jih je, ki so prej bili nezavedni, mlačni ali pa celo na oni strani; ti poboljšljivci so zdaj naši. Gozdanje se je zopet oživelo. To smo spričali s tem, da smo napravili na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda 17 kresov, in da se je od štirih krajev razlegal možnarjev grom, ki je naše nasprotnike še v spanju motil in pretresel njih že kaj oslabele možgane. Gozdajnčani ! držimo skupaj ! Saj gre za pošteno, pravično in sveto našo stvar! Saj je Bog z nami; kdo bo zoper nas ? Še enkrat : Živeli zavedni naši slovenskiGozdanjčani! Zora puca, bit če dana! Ne udajmo se! —?— Iz Vrat. Naše poštene Slovenke in vrli Slovenci na Vratih in v Megvarju so na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda zakurili dva kresa v čast sv. slovanskima apostoloma, enega na Kopinu in enega v Megvarju. Komaj sta pričela lepo goreti in celi okolici naznanjati, da na naših razupitih Vratih še ni ugasnilo versko prepričanje, hvaležnost do sv. Cirila in Metoda in ljubezen do slovenskega rodu in njegove mile govorice, začelo je pokati, da se je zemlja pod nogami tresla. Tudi na spodnjih Vratih je menda pokalo, pa tamkaj ne smodnik, ampak žolč in želodci nekterih nemškutarjev, kteri Slovence tako radi imajo, da bi vse najraji iz same ljubezni požrli. — Le potolažite se, ljubi nemškutarčki, prej se še na smrt utrudite in cel kovaški meh raztrgate, s kterim ogenj jeze in sovraštva do vsega, kar je slovenskega, gojite, — a ugasiti ogenj svete vere in goreče ljubezni do nam nad vse drage materne slovenske besede v naših vernih in zvestih slovenskih srcih, se vam nikdar ne bo posrečilo. Ce bodemo prihodnjič ne dva ampak več kresov na ta dan prižgali, bodete se vendar enkrat že naučili in navadili gledati na luč. Torej zvesti Slo- venci in vrle Slovenke, ne enega koraka nazaj, le pogumno naprej, naprej! Iz Slovenjega Plajberga. (Občinske volitve.) Dné 8. t. m. vršile so se za našo občino nove volitve, ki so za slovensko stranko, kakor drugače ni bilo pričakovati, žalostno izpadle. V tretjem razredu zmagala je naša stranka s tremi odborniki ; v prvem razredu ni bilo upanja do zmage, v drugem pa je propadla za štiri glasove. Eazume se, da je bil pritisk neiznosen, kakoršen je povsod v takih krajih, kjer se nahajajo fužine. Ali tudi proti temu bi bila naša stranka zmagala, ali pa si priborila vsaj enako število glasov, da nista dva povsem neodvisna kmeta, ktera sta prej za gotovo obljubila, da hočeta voliti z našo stanko, v zadnjem trenotku izneverila se dani svoji besedi ter potegnila z nasprotniki. Tako je prišlo, da so naši lastni domačini pomagali nasprotnikom do zmage, za-pustivši svoje rojake v odločilnem trenotku. Kaj naj bi še rekli k takemu postopanju ? Žalostno pa resnično je le to, da naši volilci ne razumevajo še časa in tudi ne umejo ločiti dobre strani od slabe. Vse tarnanje je odveč; časi bodo prišli, ko bodo tudi taki zapeljanci spoznali, da so ob takih prilikah delali tlako drugim v svojo lastno škodo. Le pomagajte izpodbijati tla naši domači slovenski stranki ; časi bodo nastali, ko se bodo taki možaki do cela lehko prepričali, da so robovali tistim, ki hrepene za tem, da bi naše lepe slovenske kraje in pokrajine prej ko mogoče tujcem izročili. Sramota je to za vsakega posameznega slovenskega rojaka, da ne ve razločevati stvari in se ogreva raje za tiste, ki delajo na to, da se prej ko mogoče pozida nemški most preko naših lepih slovenskih dežel do Trsta in se tako prežene Slovenec na korist oholemu Nemcu iz svoje lastne domovine. Ko bode že prepozno, takrat bodo taki možje uvi-devali, da so hodili po krivih potih in da so napravili morda nevedé s takim postopanjem mnogo zid sebi in svojemu slovenskemu ndrodu. iz Medgorja. (Dan sv. Cirila in Metoda.) Ker nas je „Mir“ tako skrbno opominjal, da naj zakurimo na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu kresove, bilo je res videti na predvečer lepo število lučic po slovenskih gorah in hribih. Četudi se nam je zdelo, da jih ni toliko kakor druga leta, *) je bilo vendar lepo videti po najvišjih gorah, kakor na visokem Obirju, na Ovčjem zobu in drugih vrhih, oznanjevati god naših apostolov, ktera sta nam prinesla luč krščanske sv. vere. Tudi v zatišju samotnega Medgorja nismo rok križem držali: ko so se zasvetile lučice tu in tam, zaplapolal je mogočen plamen tudi na našem hribu, raz kterega je krasen razgled po celem celovškem polju, po jezeru in na spodnjo stran proti vzhodu. Veliko domačih mož, fantov in deklet je bilo navzočih, krasne slovenske pesmi so se daleč po dolini razlegale, ktere so lepo in krepko zapeli medgorski fantje, ki imajo med seboj nekako pevsko društvo. Tukaj naj izrečemo željo, da bi se le prav veliko fantov vdeležilo tega petja, da bi mogli s časom kot postavno-potrjeno društvo v javnost stopiti! Med petjem pokali so topiči ; streljanje je bilo slišati k nam od čvetero ali petero krajev. Kar pa drugod ni bilo videti, to je naredilo naš kres posebno krasen, namreč lepo število raket je zletelo kvišku, da se je s tem pokazalo veselje, pa tudi veliko spoštovanje, ktero v svojih srcih imamo do slovenskih aposteljnov. Ali so te rakete tudi letos kakor prej enkrat nektere naših sovražnikov v oči bddle? Mi smo storili vse v čast sv. Cirilu in Metodu! Iz Malega Št. Vida. (Shod na Mostiču.) Dné 5. t. m. so napravili nemški nacijonalci na Mostiču shod. Nekaj mladih gospodov je govorilo o raznih reèéh. Cisto nič ni nam dopadlo, da so toliko udrihali po duhovnikih in »klerikalcih1*, in prav dobro se nam je zdelo, da sta gg. bar. Mandorf in dr. Franki nasprotne govornike tako krepko zavrnila. Čudili smo se, da je kot „govornik“ nastopil tudi Primož Modrej p. d. Jurej z Blata in da se je drznil „kot Slovenec** hvaliti tiste gospode, ki so nam najbolj nasprotni. Vemo, da je gosp. Jurej v svojem domačem kraju hud nasprotnik Slovencev in Slovenščine. S ktero pravico torej hodi na nemške liberalne shode, se tam kaže za „Slovenca“ in govori — proti nam? Lepo tako obnašanje gotovo ni! Pa kjer se svetijo groši od »Siidmarke** in »Schulferein“-a, tam je marsikaj mogoče ! Iz Lipice. Most čez Dravo pri Lipici bo skoro dodelan. Predmestno zidovje je dokončano in skoraj bo dovršen tudi mostni obok v sredi dereče reke. Železje je že tudi pripravljeno in nakupičeno v starih fužinah, da v kratkih dneh preprežejo most, ki bo razven železniških prvi iz kamena in železja na Koroškem, pa žalibog, tudi dokaj drag. Do zdaj pri delavcih še ni bilo posebne nesreče, pa v nedeljo popoludne — 12. mal. srpana — bi se skoraj prigodila. Delavec, ki je imel opraviti na srednjem *) Gotovo zaradi deževnega vremena. oboku, nenadoma pade iz njega v Dravo, k sreči se pa še prekucne na znotraj oboja. Naglo ga potegnejo iz mokre jame, pa pobil se je na rebrih, da zdaj, ko to pišem, leži na bolni postelji. Če bi bil priletel le za ped dalej, prekucnil bi se bil čez opaž, in zginil bi za vselej v derečih valovih. Kaj žalostno, da se pri mostni stavbi ne spoštuje dan Gospodov! Tukaj ljudje pravijo, da je s tem padcem večni stvarnik v rebra ponesrečenega zapisal besede, koje je nekdaj med gromom in bliskom govoril na sinajski gori, namreč ne le kristjanom, temveč tudi judom znane besede: »Spomni se, da posvečuješ sabotni dan. Šest dni delaj in opravljaj vse svoje dela; sedmi dan pa je sabota Gospoda tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne ptujec, ki je znotraj tvojih vrat. “ (II. Mojz. 20, 8—10.) Iz Črne. (Razno.) Poročati vam imam o nekterih dogodkih zadnjega časa. Dné 24. rožnika smo zelo slovesno obhajali 30-letni spomin slavne bitke pri Kustoci. Bila je slovesna služba božja, ktere se je udeležilo zelo veliko pobožnega ljudstva, potem veselica z godbo, slavnostni obed itd. Svit-lemu cesarju se je brzojavno sporočil izraz spoštljive udanosti tukajšnjih prebivalcev. — Neznani lopovi so ukradli dné 22. m. m. neki kmetici v Koprivni dva konja, vredna 250 gld. O tatovih ni duha ne sluha. — Pravila našega novega katoliško-delavskega društva so, kakor ste že omenili, od c. k. vlade potrjena. Veselje za novo društvo je veliko. Naj bi se ga vsi delavci z navdušenjem oklenili in pridno prihajali k shodom, potem bode društvo gotovo lepo napredovalo. Iz Gutštanja. (Slovo. — Novi duhovni pastir.) Težko smo se ločili od našega bivšega provizorja č. g. Vek. Hutterja. V kratkem času so se nam prikupili s svojo ponižnostjo in vnetostjo kot duhovni pastir. Bog jim plati njih trud in prisrčna zahvala za dobre nauke: „kteri druge v pravičnosti poučujejo, se bodo svetili ko zvezde na nebu vekomaj !“ — Dné 21. rožnika pa smo imeli inštalacijo novega župnika č. g. Valeša. Navzoči so bili kot inštalater vč. g. dekan Centrih in 7 sosednih duhovnov. Naši tržani, ki pri drugih priložnostih radi pokažejo svojo navdušenost s tem, da razobešajo svoje zastave, pa so menda inštalacijo zaspali, ali so preveč „aufgeklart“, da bi se za kaj tacega zmenili. Ali pošteni slovenski kmetje, ki vemo svoje prave prijatelje ceniti, mislimo, da je tako morebiti še najbolj bilo, saj drugih zastav bržkone tako nimajo, kakor kakih — frankfurtaric, in za te je najboljše, da tam počivajo , kjer jih imajo shranjene! Novemu gospodu župniku pa kličemo: Na mnoga leta! Iz Spodnjega Dravograda. (Drobne novice.) Pri našej, daleč okoli znanej božjej poti proti Sv. Križu so imeli zadnjič visokega gosta, namreč mil. g. knezoškofa Jožefa. Zjutraj so prišli iz Prevalj in tukaj maševali ; ^ popoludne so obiskali dobro-znanega župnika Št. Janškega in gosp. dekana v Šmartnu, prenočili v Dravberzi in potem šli na Št. Lovrenc. — Zadnjikrat sem že poročal o hudem nalivu, ki je posebno zadel Črnečane. Potem smo imeli skoraj vsaki dan dež, tako da smo jako težko sušili seno. Posebno veliko škode pa je dné 1. t. m. napravila Mežica, ki je po hudem nalivu stopila čez bregove in odnesla veliko sena. Tukajš-nemu rodoljubu g. Klančniku je od celega travnika le nekaj malega ostalo. Pravijo, da je tisto noč šlo okolu 80 vozov sena v -— črno morje! — Žalostne nagle smrti je umrl posestnik P. Lužnik p. d. Kunc na Gorici. Ko je spravljal les, je prišel med hlode, ki so ga stisnili tako, da je kmalu za tem umrl. Glasovi nasprotnikov. Dr. Steimvender je zadnjič v Beljaku poročal o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Poživljal je navzoče, naj se pri prihodnjih volitvah združijo vsi ,ne-klerikalni‘ in ,ne-ekstremno-slovenski* elementi, ki naj se potem skupno bojujejo zoper klerikalce in Slovence, da ohranijo deželo »nemškemu ljudstvu in svobodi**. — Besede voditelja koroških Nemcev kažejo, da se bo zoper nas združilo vse, kar na nasprotni strani le grede in leze. Združiti se in delati moramo zato tudi mi, da se ob pravem času krepko branimo! — Stein-wender rekel je tudi, da se je doslej v deželi »dobro*1 gospodarilo. Čemu torej on (vsaj na zunanje) nasprotuje liberalcem, in če so le-ti bili tako »dobri** gospodarji? Dr. Lemisch, jeden glavnih voditeljev nemških nacijonalcev na Koroškem, je besedičil na shodu v Mostiču : »Prej so živeli na Koroškem Slovenci in Nemci mirno vkup; bile so malone samo nemške šole, nemške pridige; potem še-le so prišli kranjski in drugi »heilsverkiinder«, ki so prinesli nemir v deželo**. Gospod dohtar, s tem ste se pa pošteno — vrezali ! Pridigalo se je v slovenskih farah od nekedaj slovenski; »za to nismo še le potrebovali »Kranjcev1*. Še-le odkar liberalni listi šuntajo ljudi, se je zavolj pridig po nekterih krajih urinil prepir. — Dalje je g. dr. L. rekel, da se na shodih »slovensko-klerikalne stranke** v gospodarskih govorih rabijo krivi zaključki (falsche Šchliisse). Kdo pa g. dohtarja »poučuje**, o naših shodih? Kdo drugi, kakor liberalni listi, ki gledé naših shodov zavijajo ter se lažejo, kar se le dà. Dokler gosp. dohtar črpa svojo modrost iz teh listov, ostane na — krivih potih. Tudi nikjer še ni zapisano, da je nacijonalna stranka z dr. L. vred v gospodarskih zadevah nezmotljiva. A. Wieser, znani »bauernbundar1*, se ponaša in nekako hvali v celovških »Freie Stimmen**, da je na »bauerntag-u1* Podkloštrom klical »Pereat** g. posl. Einspieler-ju in drugim navzočim krščanskim možem. Pismo njegovo (kakor prejšnje g. Grum-a) je sestavljeno tako po »dohtarsko**, da dvomimo, je-li res zrastlo na njegovem zelniku. Ali g. Wieser misli, da s takimi ne-lepimi klici proti možem, ki se resno trudijo za delavske stanove, povzdigne kmetski stan, za kterega hoče menda delati »bauernbund**. Dokler se obnašate tako — čudno in rabite take besede, ne čudite se, da vam nasprotujemo, da vas kažemo ljudem v pravi luči in da vam ne verjamemo, najsi zatrjujete na vsa grla, da hočete delati za kmete. Kmetom se more pomagati z delovanjem za občni blagor, nikakor pa s — psovkami! —o— Politični pregled. Avstro - Ogerska. Dunajski mestni zbor razvija jako živahno delavnost na korist ljudstva. Liberalni odborniki pa pri vsaki priliki provzročajo škandale, posebno kažejo svojo mržnjo do dr. Lu-egerja. A on vse to velikodušno prezira. — Češko ljudstvo povsod kliče mladočeške državne poslance na odgovor; le-ti pa jih samo tolažijo z besedo: »Počakajmo še!‘* Slaba tolažba, ko so prej toliko obljubovali! — »Dan.** piše: Mažarska državna zbornica je sklenila zopet novo proti-cerkveno postavo. Mažarski liberalci se namreč bojé nove čvrste ljudske katoliške stranke, ki ima vedno več prijateljev med nàrodom. Število katoliških društev se je v kratkih mesecih pomnožilo od kacih 20 na 400. Ljudska stranka ima na tisoče volilcev pripravljenih po vsih mestih in vaseh, ki bodo pri volitvah stali kot jeden mož za katoliške poslance. In tega se bojé liberalci ter njihovi pomagači fra-masoni in judje. Zato so v zbornici skovali postavo, ki s strogimi kaznimi zabranjuje vsako delovanje pri volitvah, v prvi vrsti škofom in duhovnikom. Toda ljudska katoliška stranka se tudi te nove postave ne boji, kajti še sedaj pravijo njeni časniki, da bode ljudstvo pri volitvah najjasneje pokazalo, da za židovske liberalce ne mara. — Pri občinskih volitvah v velikem mestu Floridsdorf ob Dunaju je z veliko večino zmagala krščanska stranka. Slava! — Kranjski deželni zbor je minuli teden zboroval. V prvi seji se je deželni glavar z lepimi besedami spominjal pokojnega kanonika Klun-a. Rešil je več predlogov, ki so zaostali v zadnjem zasedanju. Predlog posl. Pfeifer-ja, naj se vpelje poldnevni pouk, kar bi bilo ugodno za kmete, se je odklonil. — Poljski katoliški shod v Levovu se je prav sijajno zvršil in sprejel več pomenljivih resolucij. — Pri volitvah v celjski okrajni zastop so zmagali Slovenci. Celjskim nemčurjem je upadel pogum in se volitev niti udeležili niso. Druge države. Francozi veselja poskakujejo, ker so svojej državi priklopili veliki in bogati otok Madagaskar ob južni Afriki. Ali bati se je, da jim bode v kupo veselja kanila še marsiktera kapljica pelina. Tamošnji vojeviti rod Hovas jim ne bode dal kar z lepa mini. — Španjska vlada je izdala silno stroge zakone proti anarhistom. — V Turčiji vse vre. Ne samo v Kreti, tudi v Mali Aziji so zopet nastale rabuke. Varnost v Carigradu je kaj piškava. Krečani zahtevajo samoupravo, ki jim je zagotovljena po pogodbi iz leta 1878. Turški možič pa hoče, da se mu udajo na milost in nemilost. Žalostna jim majka! — Ruski car pride koncem velikega srpana na Dunaj. Tako pišejo listi, ki ob jednem poudarjajo, kako pomenljiv je ta obisk za ohranitev evropejskega mini. Obiska se moramo zató zelo veseliti. — V laški zbornici je 17 poslancev predlagalo, naj se spremeni pravilnik za šolski pouk tako, da se takoj uveljavi že davno vsprejeta postava, da se mora veronauk poučevati v vseh ljudskih šolah. Zdaj se krščanski nauk le v onih šolah poučuje, kjer to zahteva občina. Predlog pa ni obveljal. — V Belgiji so imeli dné 5. t. m. volitve za državni zbor. Hud boj je bil med katoličani in socijaldemokrati. Katoličani so zmagali v večini volilnih krajev in imajo v zbornici večino 70 glasov. — Na Laškem so že zopet izpodbili stole ministrom, ki so v službi še le nekaj mesecev. Vsi so dali ostavko. Gospotlarske stvari. Jajčne lupine so jako koristne. Ljudje bi i jih gotovo ne metali v gnoj, ako bi to vedeli. Jajčna lupina ima y sebi jako mnogo apna in fosfora, zato je posebno dobra, da se pomeša razdrobljena v prah med klajo za mlado živino. Pri teletih, žrebetih itd. se z njimi dosežejo taki vspehi, da je vredno lupine kupovat pri ljudeh, ki porabijo veliko jajec. Zelena krma naj se kosi za živino le zvečer, ker je po skušnjah bolj tečna, kot bi se zjutraj kosila. Najtečnejša je taka krma, če se kosi na večer lepega dné, kajti tak dan so rastline zvečer posebno redilne. Naša lekarna. VIII. Opisali bomo rastlino, ki je po vsem svetu znana, arniko, ki raste v gorah, po gorskih travnikih. To je roža z zlatorumenim cvetom, ki sveža ostudno, suha pa lepo diši in na kihanje sili, okus pa ima oster in grenek. Za zdravje najbolj pomaga cvet. Arnika se rabi za znotraj in zvunaj. Iz nje se dela čaj, voda, kis, mazilo in nakladki. Za kaj je? Arnika zelo krči (vkup vleče) in ima moč zlasti za žleze (drgali, bezgavka, Brusen) in mezgovnice (to so tiste drobne žilice, ki mezgo, t. j. beli sok, ki ga želodec za kri pripravi, kar ga ostane, popijejo in potem z njim kri napajajo, redijo. Kjer so debelejše te žilice, kakor bi imele vozel, tam so žleze. Tu noter pride časi kaj napačnega, potem pa žleze otekajo), živce in slizne kože. Znotraj in zvunaj se rabi za trot, kedar je komu slabo, v želodcu hudo, za tore in krč v želodcu. Samo znotraj se rabi za katar, tifus, slizno vročico (Schleimfieber), vnetje v želodcu, zoper hudo drisko, sploh za hudo slabost, kedar koga mrtvud zadene, če kdo kri pljuje ali kašlja, če mu teče, pa tudi če kri kje zastaja ali zavre; za skrnino in črevesno vodenico. Kedar kdo pade, da se možgani stresejo, je tudi dobra. Kako se arnika jemlje? Premočno je škodljivo, 60 kapljic namočene arnike v x/4 litra vode je dosti, k večemu 1 žličico v 6 žlic vode. — Zunaj se arnika rabi za vse rane, opekline, odirke, zmučkanine itd., tudi za kurja očesa, ozeble ude, pik mrčesji) in „volka“. Za rane napravi arnikovo vodo, t. j. v Vi litra vode deni 1 žlico namočene arnike. Kedar se je kdo ranil (vrezal, vsekal), najprej rano izmij, če je nesnažna, kaj notri, potem rahlo vkup stisni; zdaj v arniki namočene bate ali pa dvojno prteno cunjo v arniki namočeno na rano deni in s prtom obveži. Drugi dan se odveže, bato z arniko napoji in z novim prtom obveže. Tretji dan se pogleda, ali je rana gnojna, gnoj se z arnikovo vodo izmije in obveže kakor prvi dan. — Kedar se kdo odre, zmučka, ud izpahne, vzemi pol arnike, pol vode in malo pravega jesiha prilij ali pa arniko v vinu skuhaj, bo še boljše. Kako se dela iz arnike mazilo (žavba)? Cela roža s cvetom in korenom vred se drobno zreže in z maslom eno uro kuha, potem se skozi prtič zmučka in z voskom zmeša, toliko da je dosti gosto. To mazilo je dobro za spokano kožo na ustnicah, nosu, prsih. Kdor želi izvedeti, kako se za oči rabi, naj piše na uredništvo „Mira“. Za želodec je najboljši lek: arnika, kamilice, tavžentrože in pelin. Ta pijača greje in priporočamo popotnikom, naj jo s seboj nosijo — namesto žganja vsaj ! Arnika s pelinom je lek za čmerne in žalostne. „Arnika črez vse, ne pozabite je!u To Vam pravi Vaš Apotekar.*) N o v 1 è a r. Na Koroškem. Socijaldemokrat Pernerstorfer je „pridigal“ tudi na shodih v Beljaku, Št. Vidu in Celovcu. Povsod se je zbralo precej radovednežev in njegovih privržencev, ki se že pripravljajo na volitve v novi peti volilni kuriji. — V Klopinju pri Škocijanu imajo od 1. rožnika do 15. kimovca poseben poštni urad. — V Beljaku je neka ciganka ukradla znani beljaški rodovini dve leti staro dete in ž njim beračila po krčmah. Na srečo je neki gospod spoznal dete in naznani redarju, ki je ciganko zaprl. — V Celovcu bode od 5. do 7. kimovca shod avstrijskih požarnih brambovcev. Že sedaj delajo velike priprave. Kajpak se vse vrši v pristnem „nemškem duhu“. — V Ribnici ob Vrbskem jezeru se je dné 8. t. m. vstrelil gostilničar Ant. Treffer. Zmešalo se mu je. — Po mnogih krajih so bili večji požari. Imeli smo tudi večkrat hudo uro, ki je po nekod napravila precej škode. Na Visoki Bistrici je hud naliv dné 3. t. m. mnogo poškodoval. — V Voglah občine Dobrlaves se je dné 4. t. m. obesil delavec J. Poglič iz Bek-štanja. — Prevaljsko katoliško-delavsko društvo je dné 5. t. m. zborovalo pri Steklu. (3. g. Podgorc je govoril jako zanimivo o socijalistih. — Novo požarno brambo dobijo v Vovbrah pri Velikovcu. Pravila so že potrjena. — Celovško porotno sodišče je obsodilo k smrti na vislicah 46 letnega * Cast, bralce opozarjamo, naj shranjujejo „Mir“-ove številke z .lekarno', ker se bo g. apotekar pozneje na nje skliceval! Uredn. R. Klincer-ja, ki je dné 21. grudna 1895 v Brežah zavratno ustrelil gostilničarico Evo Hudelist. — Velik požar je nastal dné 13. mal. srpana zvečer v Borovljah. Pogorelo je 25 hiš. Goreti je začelo pri Francetiju. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico, ki se je vršil dné 15. t. m. v gostilni „pri Sandwirtu“, je bil dobro obiskan in so se vse točke dnevnega reda povoljno rešile. O delovanju podružnice je navdušeno poročal g. stolni kaplan Mat. Ražun. Razgovor je bil precej živahen. V^ odbor so bili izvoljeni: Jan. Ure, posestnik v Šmartnu pri Celovcu, predsednik; Tomaž Schrev, c. k. profesor v pok., podpredsednik; Anton Pelnaf, kaplan mestne fare, tajnik in M a t. E a ž u n, stolni kaplan, blagajnik. Za zastopnika pri glavni skupščini se je izvolil prečastiti gospod kanonik in stolni školastik Lambert Einspieler. — Dné 29. rožnika je imel g. dr. K r a m ar iz Celovca pri Majerču v Št. Lenartu pri sedmih studencih poučen govor o sadjereji, s kterim so bili navzoči prav zadovoljni. Tamošnji kmetovalci mu izrekajo za ta pouk najprisrčnejo zahvalo ter ga prosijo, da bi jih še večkrat o gospodarskih stvareh, in posebno tudi o živinoreji poučevati blagovolil. — V sredo dné 8. mal. srpana ob 4. uri popoludne prišla je čez Št. Job, Št. Lenart in Radnoves jako huda nevihta s točo, ki je v teh treh vaseh prav mnogo škode napravila. Na Ki’anjskem. Gasilno društvo v Novem mestu praznuje dné 15. in 16. vel. srpana t. 1. dvajsetletni obstanek z slavnostjo. Ob jednem bo tam zborovanje zveze kranjskih gasilnih društev. — V Ljubljani v kratkem odprejo katoliški dom za učiteljske pripravnike. Srečna misel! — Utonila sta dné 5. t. m. zečer 9letni Konrad Eržen in 11 letni Franc Mohar iz Kranja, ko sta se kopala v Kokri pri iztoku v Savo. Potegnili so mrtvi trupli iz Save. — Slovensko planinsko društvo je otvorilo novo kočo v Vratih. — Kranj sko-primor-sko gozdarsko društvo je imelo shod v Trstu. Gosp. kan. dr. Elbert je imel lep govor: kako naj se kmetu pomaga v gozdnem vprašanju. — Novi posojilnici so ustanovili v Stari Loki in v Poljanah nad Škofjo Loko. — G. J. Gruden, kaplan mo-šenjski, je postal doktor bogoslovja. — Slovensko katoliško delavsko društvo je imelo dné 12. t. m. sijajen shod pri Frlincu v Ljubljani. Na Štajerskem. Zlato sv. mašo bodo slovesno obhajali dné 3. vel. srpana preč. g. Janez Bosina, častni kanonik in dekan v Kozjem. — 9 duhovnikov lavantinske škofije obhaja letos petindvajsetletnico mašništva. — Celjski okr. glavar Wagner, ki Slovencem ni bil naklonjen, pride v Gradec. Na njegovo mesto pride grof H. Attems. — Tudi po slov. Štajerskem je gorelo na večer 4. vel. srpana zelo mnogo kresov. Tako je prav. — Učni minister je učni red štajerskih realk v toliko spremenil, da se bode odslej na treh višjih razredih poučeval veronauk, ki se dozdaj ni. Kedaj pridemo tako daleč na Koroškem? — Konjiško slovensko katoliško-politično društvo je v nedeljo dné 19. vel. travna slovesno obhajalo svojo 25 letnico. — Dné 8. t. m. zjutraj je pri postaji Gosting poleg Gradca brzovlak povozil kočijo, v kteri je bilo osem oseb. Pet oseb, dva moška in tri ženske, je bilo grozno razmesarjenih in ubitih, kočijaš in dve osebi pa so bili nevarno ranjeni; konjema se ni zgodilo nič. Ponesrečeni so se prejšnjo noč v veseli družbi zabavljali, proti jutru peljali na sprehod in našli tako žalosten konec. Človek nikoli ne veš, kje in kako te čaka smrt! Na Primorskem. Društvo „Sloga“ je sklenilo, ustanoviti v Gorici višo dekliško šolo. V ta namen je daroval dr. Gregorčič 700 gld. — Goriški deželni šolski sovet je sklenil, ne dovoljevati odslej učiteljem poslovati kot občinskim tajnikom, in sedanjim učiteljem-tajnikom naložiti dolžnost, z 31. grudnom t. 1. odložiti tajništvo, češ, da šola zahteva celega učitelja. Ta prepoved bo občutno prizadela več učiteljev. — Za predelsko železnico je malo upanja. Skoraj gotovo zmaga črta skozi Bohinj in sicer iz strategičnih namenov. Trstu bo malo pomagano. — V Dalmaciji vino letos zelo dobro kaže in nadejati se je veliko boljše letine, kakor druga leta. — Občni zbor političnega društva „Edinost“ v Trstu dné 5. t. m. je vladni komisar razpustil, ker je poslanec Spinčič rekel, da vlada pospešuje poitalijančevanje na Primorskem, ker leta 1850. je bilo v Trstu 25% Lahov, zdaj pa že 75%. To se sporoči na zahtevo Spinčičevo tudi svitlemu cesarju. — Huda nesreča se je dogodila v parnem mlinu „Economo“ v Trstu. V neki dvorani vneli so se plini in nastala je silna eksplozija. Štirje delavci so bili strašno ožgani, trije od njih so kmalu umrli. Posestnik ima škode 80.000 gld. Delavci so zapustili nepreskrbljene družine. Po drugih deželah. Velikanske povodnji so bile v več krajih v azijski in evropski Turčiji. Na stotine hiš je voda odnesla in po polju napravila grozno škode. Cele čede na paši so pokončane. — V pokrajini Kvangsi na Kitajskem celo spomlad ni deževalo. Vsled tega je nastala silna lakota, da stariši sami pobijajo svoje otroke in prodajajo njih meso. Tako poroča „G1. Ndr.“ — Praga dobi električno mestno železnico. — Okolico mesta Be-lovar na Hrvatskem je dné 5. t. m. obiskala grozna nevihta. Daleč na okrog je prav vse pobito, veliko ljudij je ranjenih in mnogo živine ubite. Z ozirom na poziv v „Miru“ št. 15. so za nagrobni spomenik pokojnega gospoda profesorja Josipa LendoTŠeka darovali: Župnik Ant. Žak v Štebnu na Zilji 5 gld., župnik Josip Fric v Dvoru 1 gld., trgovec Janez Marko v Dvoru 2 gld., zastopnik banke „Slavije“ in posestnik Peter Weiss v Dvoru 1 gld., Neimenovan 50 kr., kaplan Jos. Hribar na Zgornji Beli 2 gld., Glinjski rodoljub 50 kr., dekan in župnik Andr. Wieser v Grabštanju 2 gld., veleposestnik Ivan Lapuš v Beljaku 2 gld., župnik Josip Strojnik na Zilji 1 gold., Eller-jeva obitelj na Zilji 4 gld. Skupaj 21 gld. Pri tej priliki prosimo vse tiste častite gospode rodoljube, ki so v ta namen kaj nabrali in tudi tiste prijatelje in častilce L en d o vš e k-ove, ki hočejo v ta namen še kaj darovati, da nam dotični denar prej ko mogoče pošljejo, ker je skrajni čas, da se nagrobni spomenik naroči in se potem začetkom meseca kimovca (septembra) odkrije ter blagoslovi. — Gospodu dopisniku „iz Dvora nad Vrbo“, kije izrekel v zadnji številki „Mira“ željo, naj bi se ta slavnost vršila že v dan 23. velikega srpana (avgusta), pa sporočimo, da to izvršiti ne bode mogoče, ker nagrobni spomenik do tje ne bode še gotov. Ustnica uredništva. G. Iv. V. v Hudi luknji: Vaš dopis z vabilom nam je došel še le dné 9. t. m. popoludne, ko je list bil že v tisku, torej prepozno. Vec dopisov, smo morali odložiti za prihodnjo številko, ker nam primanjkuje prostora. Ustnica upravništva. G. Ig. Leban, vikarij na Srednjem. Naročnina je plačana za leto 1895. in 1896. Srčni pozdrav! Tržne cene v Celovcu dné 16. mal. srpana. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 6 25 rž 3 84 4 80 ječmen — — — — oves 2 78 3 48 hej da 3 90 4 87 turšica (sirk) 3 60 4 50 pšeno (kaša) 8 — 10 — repica (krompir) - deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 1 gld. 80 kr. do — gld. — kr. kislo 1 gld. 35 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 50 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 do 80 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po — do — gld. Loterijske sreéke od 11. mal. srpana. Dunaj 78 40 53 74 72 Gradec 8 18 19 17 88 Naznanila. Zavarovanja vsake vrste sprejema „Unio catholica“. Pošteni in vešči zastopniki za posamezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Badetzky-jeve ulice št. 1. Priporočilo. V najem se dà dobro obiskovana prodajalnica z mešanim blagom in gostilnico pokojnega Lovrenca Pokeršnika na Djekšah. Vprašanja in ponudbe naj se pošiljajo gospodu J o-sipu Fresacher-ju, c. k. notarju v Velikovcu. Služba organista in mežnarja vGutštanju na Koroškem se oddà s 1. vinotokom t. 1. Dohodki: v denarju približno 250 gld. in prosto stanovanje. Prosilec mora dobro izurjen biti v petju in orglanju. Cerkveno predstoj-ništvo Gutštanj (Gutenstein). Služba mežnarja in organista (cecilijanca) se oddà v Lipi nad Vrbo. Več pove cerkveno predstojništvo. Proda se hiša s prodajalnico in gospodarskim poslopjem. Ima 10 birnov posetve in tudi precej gozda. Stoji na lepem prostoru blizo farne cerkve. Natanjčneje o tem se poizve pri posestniku V. S o m r o k - u v Borovljah (Ferlach) na Koroškem. g XXXXXXXXXXXXX>KXX>Cs