PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7 C>9 6

60 V>
0200
... ,^jx^xCA
*>$£&*•*
•VRtt ■ " KOfO
6600 ^
P
.P
A 32
dnevnik
chi 6 - PP 559 796-600 *D I '18
naggio 1 382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 148 (14.239)
Trst, nedelja, 28. junija 1992
Predsednik Scalfaro bo sprejel Amata
Danes predložitev seznama ministrov
KD dobi 12 ministrov, PSI 5, PL12, PSDI2, 3 bodo »tehniki« - PRI ne bo podprl Amata
RIM — Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo danes ob 11. na Kvirinalu sprejel mandatarja Giuliana Amata, ki mu bo predstavil seznam izbranih ministrov in glavne smernice bodoče vlade. Sinoči se je izvedelo, da bo imela Amatova vlada le 24 ministrov, in sicer 12 iz vrst KD, 5 socialistov, 2 liberalca, 2 socialdemokrata in 3 »tehnike« iz vrst laičnih in socialističnih izvedencev, ki naj bi načelovali gospodarskim resorjem.
Medtem pa se nadaljuje polemika o Forlanijevem predlogu o nezdružljivosti vlog ministra in parlamentarca. Zaradi socialističnega nasprotovanja so republikanci odpovedali svojo podporo Amatovi vladi. Se več, Forlanijev predlog povzroča zaplete predvsem v demokrščan-skih vrstah. Načelnik demokr-ščanske poslanske skupine Blanco je včeraj poudarjal, da bi
lahko KD enostransko uveljavila ta predlog, a moral je priznati, da mu v KD marsikdo nasprotuje, češ da so parlamentarci dobili mandat od svojih vo-lilcev in ga ne bodo zapravili za ministrske funkcije. Glavno nasprotovanje naj bi prišlo iz vrst »velikega centra« in iz vrst Andreottijevih pristašev. V tem zapletu Andreotti noče biti razsodnik, ker kot dosmrtni senator nima teh problemov.
Forlanijev predlog bo moral torej počakati »na boljše čase«. Poleg socialistov tudi socialdemokrati navajajo, da je predlog o »nezdružljivosti« zanimiv, a spada v širši kontekst volilne in istitucionalne reforme, tako da trenutno neuresničljiv.
Ob vsem tem je popolnoma jasno, da bo Amato danes predsedniku Scalfaru predložil vlado stare štiristrankarske koalicije.
Po 48-urnem ultimatu generalnega tajnika OZN Galija Srbom
Evropa pristaja m vojaški poseg za debbkado Sarajeva
V Lizboni za vse krivijo Srbijo - Priznanje Makedonija, če spremeni ime Francoski predsednik Mitterrand bo danes iz Splita odpotoval v Sarajevo
LJUBLJANA — Generalni tajnik OZN Butros Gali je v poročilu Varnostnemu svetu od srbskih sil zahteval, naj v oseminštiridesetih urah končajo napade na sarajevsko letališče, sicer bo Varnostnemu svetu predlagal ustrezne odločnejše ukrepe. Gali tudi zahteva, da srbske sile do tega roka, ki se izteče danes zvečer, izročijo težko orožje opazovalcem OZN. S takšnimi ultimativnimi zahtevami je generalni tajnik pravzaprav odprl vrata morebitnemu vojaškemu posegu proti srbski vojski. V omenjenem poročilu je Gali najostreje obsodil divjanje srbske vojske v Sarajevu in od vseh strani zahteval, da takoj prekinejo s spopadi. VS OZN se bo, kot je napovedano, znova sešel jutri dopoldne.
Da se je čas potrpljenja mednarodne skupnosti res iztekel, pričajo tudi poročila iz Lizbone, po katerih so se voditelji držav in vlad ES sporazumeli o možnosti uporabe vojaške sile za deblokado sarajevskega letališča in za pomoč ogroženemu prebivalstvu. Zunanji ministri dvanajsterice so pripravili.tudi izjavo ministrskega sveta, v kateri obsojajo nasilje v nekdanji Jugoslaviji, največ j o odgovornost pa pripisujejo srbskim voditeljem in jugoslovanski vojski. Zato tudi napovedujejo začetek postopka za izključitev Jugoslavije iz mednarodnih organizacij. Kot je še rečeno, je treba takoj poslati opazovalce na Kosovo in v sosednje države, v zvezi s priznanjem Makedonije pa je rečeno, da so članice skupnosti pripravljene priznati to nekdanjo jugoslovansko republiko, če bo spremenila ime.
Sicer pa je tudi ameriški državni sekretar James Baker državam ES poslal nujno pismo, v katerem pravi, da morajo civilizirane države takoj sprejeti ustrezne ukrepe za končanje sedanjega trpljenja ljudi v BiH. Sozvočje mednarodne skupnosti glede ostrih ukrepov proti Srbiji pa ruši sklep ruskega parlamentao razglasitvi moratorija na ukrepe OZN proti Srbiji in Črni gori, ki se je hkrati odločno izrekel proti tujemu vojaškemu posredovanju v BiH. Ruski zunanji minister Kozirev pa je včeraj vseeno izjavil, da bi Rusija v skrajnem primeru le privolila v vojaško posredovanje na ozemlju BiH.
Medtem pa so iz italijanskega obrambnega ministrstva sporočili, da je o razmerah v BiH in še posebej v Sarajevu včeraj razpravljal tudi generalštab italijanskih oboroženih sil. Obravnaval je možne opcije vojaškega posredovanja kot podporo prizadevanjem mednarodne skupnosti, da v Sarajevo pošlje humanitarno pomoč.
V krogih britanske delegacije v Lizboni se je zvedelo, da bo britanski zunanji minister Douglas Hurd konec tedna odpotoval v Sarajevo, da bi prispeval k odprtju sarajevskega letališča in vzpostavitvi zračnega mostu za dostavo humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu Sarajeva. Francoski predsednik Mitterrand pa je sinoči povsem nepričakovano poletel v Split, od koder bo danes nadaljeval pot v Sarajevo, da bi tako odprl humanitarni koridor do bosanskohercegovskega glavnega mesta. (NIA)
Vrsta pobud za Farukovo izpustitev
Manifestacijo so mesec dni po pokolu v Capaciju organizirali vsedržavni sindikati
Več kot sto tisoč ljudi v Palermu zahtevalo odločen boj proti mafiji
CAGLIARI — Po četrtkovem izteku ultimata ugrabiteljev družini malega Faruka Kasarna se vrstijo številne manifestacije, na katerih zahtevajo takojšnjo izpustitev ugrabljenega dečka, sile javnega reda pa z vse večjo intenzivnostjo preiskujejo področje okoli Nuora, da bi morda le odkrile skrivališče, v katerem imajo ugrabitelji zaprtega malega Faruka.
Na poziv novinarja Sergia Za-volija naj bi danes z vseh sardskih oken zaplapolale bele rjuhe z izpisanimi pozivi za izpustitev ugrabljenega dečka, škof iz Acerre, msgr. Riboldi, pa je včeraj izjavil, da se je pripravljen ponuditi za talca v zameno za Farukovo izpustitev. »To bi storil za vsakega, kot sem bil pripravljen to storiti že prej,« je dejal in pozval vse, da se pridružijo Zavolijevi pobudi.
PALERMO — Več kot sto tisoč oseb iz vse Italije ^ se je včeraj v Palermu udeležilo velike vsedržavne protimafijske manifestacije, ki so jo pripravile sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL mesec dni po pokolu v Capaciju, kjer so v bombnem atentatu izgubili življenje sodnik Falcone, njegova žena in trije policijski agenti iz sodnikovega spremstva.
»Mafija ni samo tista, ki ubija in boj proti mafiji ni samo izražanje načelnih stališč, ki ne stanejo ničesar. Mafija je zanikanje moralnih in pravnih zakonov in zanikanje civilnega sožitja. Da jo bomo lahko premagali, je treba vse te zakone dosledno uporabljati v vsakodnevnem življenju.« To je osrednje sporočilo, ki ga je na manifestaciji izrekel kardinal Salvatore Pap-palardo, z njim pa je lahko zaobjeto tudi glasno spro-čilo, ki so ga izrekli prebivalci Palerma in številni udeleženci (na sliki AP) iz vse države, ki so v sicilsko prestolnico prišli z ladjami, vlaki, letali, avtobusi in osebnimi avtomobili. Za odločen boj proti mafiji in za kaznovanje vseh zločinov so se izrekli tudi vsi trije sindikalni voditelji (Trentin za CGIL, D’Antoni za CISL in Larizza za UIL), ki so bili glavni govorniki na včerajšnji prireditvi.
Prestolonaslednik se vrača
Pretendent na prestol ZRJ princ Aleksander Karadjordjevič se vrača v Beograd, medtem pa se srbsko bombardiranje Sarajeva nadaljuje (AP)
NA 2. STRANI
V Ljubljani je bil včeraj tretji kongres Slovenske ljudske stranke
Nadaljevati pot Kmečke zveze
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu je bil včeraj dopoldne tretji kongres Slovenske ljudske stranke, naslednice Kmečke zveze. Prisotnih je bilo 187 delegatov iz vse Slovenije in številni gostje, iz zamejstva pa so kongres pozdravili predstavniki Slovenske skupnosti.
Okrog tega kongresa je bilo mnogo razprav, pomislekov in dilem. Prevladalo je stališče, da se Volilno in člansko osnovo nekdanje Kmečke zveze razširi, da naj zajame poleg trdnih kmetov celotno kmečko populacijo, torej tudi male kmete in še zlasti v Sloveniji izredno številne
polkmete. To so delavci, ki hodijo na redno delo v tovarno, ki imajo doma tudi njivo ali več in ki tudi obdelujejo zemljo.
Vršilec dolžnosti predsednika Marjan Podobnik, ki je nesporni li-der in resnična duša te stranke, je v uvodnem poročilu izhajal iz koalicije Demos, kateri stranka ostaja zvesta in odločno nasprotuje težnjam, da bi Demos izbrisali iz slovenske politike. V svojem delovanju se bo Slovenska ljudska stranka ravnala po vrednotah, ki jih je v evropski civilizaciji izoblikovala krščanska etika. Program stranke temelji na reševanju kmečkih vprašanj, toda po drugi strani na medstanovski solidarnosti,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporočilo
bralcem
Primorski dnevnik bo prihodnji teden za nekaj dni izhajal na 8 straneh. Skrčenje števila strani gre pripisati nekaterim tehničnim težavam v redakciji, zaradi katerih se bralcem že sedaj opravičujemo.
Kljub odkritim grožnjam OZN in Evropske skupnosti
Srbi še stopnjujejo napade na Sarajevo in druge kraje
LJUBLJANA — Kljub številnim zahtevam naj višjih teles mednarodne skupnosti, med njimi Varnostnega sveta in evropskee dvanajsterice, da je treba ustaviti spopade v BiH, so se napadi na Sarajevo in druge kraje nadaljevali tudi včeraj. Srbske sile so zjutraj točno ob petih, kot da bi hotele pokazati, da jim ni mar prizadevanj, zdaj pa tudi groženj mednarodne skupnosti, z vsemi orožji ponovno napadle Sarajevo. Na vse dele mesta, predvsem pa na Dobrinjo in stari del Sarajeva, so streljali z večcevnimi raketometi, havbicami in minometi. Tudi tekom dneva je bilo slišati občasne eksplozije in streljanje s pehotnim orožjem. Sarajevčane so opozarjali tudi na nevarnost zaradi velikega števila ostrostrelcev. Sestradane prebivalce Sarajeva so tudi obvestili, naj ne tvegajo in ne hodijo v prodajalne po kruh, saj ga edina pekarna v mestu ni mogla speči zaradi pomanjkanja kvasa. Sarajevčane tako še bolj hudo pesti lakota, nekateri pa skušajo najti rešitev v t.i. ljudskih kuhinjah, v katerih dobivajo skromne obroke le naj-
Trije člani ZNG obsojeni na smrt
BEOGRAD — Medtem ko v Bosni in Hercegovini ter tudi na Hrvaškem še vedno padajo žrtve brezumne srbskoj ugoslovanske agresije, pa krvava vojna na tleh bivše Jugoslavije dobiva tudi sodne epiloge. Zaradi vojnih zločinov so tako predvčerajšnjim pred vojaškim sodiščem v Beogradu obsodili na smrt tri pripadnike hrvaškega Zbora narodne garde, štiri hrvaške vojake pa so obsodili na zaporne kazni od šest do petnajst let.
Smrtno kazen so izrekli 53-letnemu Martinu Sabliču, 40-letnemu Zoranu Šipošu in 33-letnemu Nikoli Čibariču, ki naj bi po navedbah sodnega senata pobijali civiliste v zakloniščih v Vukovarju.
bolj ogroženi, predvsem bolniki in starejši, ki si ne morejo pomagati sami.
Iz sarajevskega centra za varnost so sporočili, da se je tudi popoldne s srbskih položajev na Trebe vicu nadaljevalo obstreljevanje sarajevske občine Stari grad. Tarča obstreljevanja je še naprej tudi naselje Dobrinja v bližini sarajevskega letališča. Srbska vojska je popoldne znova začela napadati Bihač in okolico. Topniški in pehotni boji potekajo tudi na širšem območju Tuzle, Stolca in v Cazinski krajini. Po bo-sanskohercegovskih virih, naj bi v noči na soboto protiletalska obramba TO BiH pri Kladnju sestrelila dva helikopterja t.i. jugoslovanskega vojnega letalstva. Z območja Mostarja včeraj ni bilo poročil o spopadih, vendar v okolici tega mesta vsak dan odkrivajo nove množične grobnice, v katerih je več deset trupel ljudi, ki so jih pripadniki srbskih enot zverinsko ubili.
Po podatkih kriznega štaba za zdravstvo in socialno varstvo BiH je bilo v minulih 24 urah v BiH ubitih 15 ljudi, 150 pa jih je bilo ranjenih. Podatki veljajo za Sarajevo, Travnik, Brčko, Bihač, Tuzlo, Zenico, Visoko in Goražde.
Na hrvaških bojiščih včeraj ni bilo večjih spopadov, pač pa več izzivanj srbskočrnogorskih sil. Tako so na dubrovniškem območju morali razglasiti splošno nevarnost zaradi topniškega napada srbskih sil iz Trebinja. Tarča topniškega napada so bili tudi stanovanjski objekti v dubrovniškem naselju Ploče, nekaj granat pa je bilo izstreljenih tudi na širše območje Mokušice. Hina poroča, da so srbske sile s tanki in minometi napadle Sunjo v občini Sisak. Na. to območje je padlo več kot trideset granat. Tudi na območju Osijeka je bilo več izzivanj, podobno pa tudi na območju Vinkovcev in Vukovarja.
Hrvaško obrambno ministrstvo pa je včeraj pri predstavnikih zaščitnih sil OZN in opazovalne misije ES protestiralo, ker srbske sile še naprej kršijo sarajevski sporazum. V protestu je rečeno, da je napadalec v minulih štiriindvajsetih urah 59-krat kršil premirje ter pri petdesetih kršitvah uporabil topove, minomete in pehotno orožje. Napadalec je z raketami zemlja-zemlja obstrelejval širše območje Slavonskega Broda, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. (NIA)
• Nadaljevati po poti Kmečke zveze
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ki izključuje medstanovsko nestrpnost in zavrača tezo o nujnem nasprotovanju med delavstvom in kmetstvom in drugimi sloji.
Zelo pomemben in najbrž ključen je bil odstavek posvečen nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju stranke Ivanu Omanu, ki je ljudsko stranko zapustil in pristopil v Slovensko krščansko demokratsko stranko. Podobnik se mu je zahvalil za opravljeno delo, nadaljeval pa je, da je njegov odstop pomenil izziv, če bodo uspeli ohraniti zaupanje slovenskega kmetstva in izrazil je mnenje, da so v tem uspeli.
To pa sta tudi dve temeljni vprašanji te stranke. Ustanovljena je bila kot Kmečka zveza, ki je povezovala trdne kmete, zagovarjala njih interese in na tej osnovi doživela pomemben volilni uspeh, saj ima v parlamentu trdno poslansko skupino, ki šteje 37 delegatov. Običajno so med bolj discipliniranimi in so pogosto prisotni ter tudi zato
pomenijo važen jeziček na tehtnici slovenskega političnega življenja. Toda sedaj se je povsod utrdila Peterletova stranka Slovenski krščanski demokrati, ki je na zadnjih volitvah izvolila 26 delegatov, imela pa v zboru združenega dela za las nekaj večje število glasov. Stranki sta logično in naravno postali konkurenčni in raziskave javnega mnenja dajejo Ljudski stranki dokaj nizek predvidljiv odstotek, toda te raziskave zlasti med kmečkim prebivalstvom in na podeželju, kjer niso vsi dosegljivi s telefonom, niso preveč zanesljive. Po drugi strani pa se je večina slovenskih duhovnikov že odločila in se je dokaj aktivno vključila, oziroma aktivno podpira Peterletove krščanske demokrate. Isto velja za mednarodno podporo. Na včerajšnjem kongresu tujih gostov skoraj ni bilo, na Peterletovem kongresu pred dobrim mesecem pa se je kar trlo najvidnejših demokristjanov-konservativcev in predstavnikov ljudskih strank iz vse Evrope.
Tudi zato so pozdravni govori velikega števila sredinskih in desnih strank izveneli kot odkrito snubljene. Pirnat za nacionalne demokrate in Starman za ostanek Demosa sta seveda pozivala na volilno enotnost in trdnost v opozicijskih vrstah. Janša za socialdemokrate pa se je skliceval na isti izvor in vrsto skupnih stvari, nekaj podobnega je ugotavljal celo liberalni demokrat Anderlič, ki se je spomnil na skupni izvor, ko so pred leti v okviru takratne mladinske organizacije ustanovili kmečko sekcijo mladih. Pri izoblikovanju Drnovškove levosredinske vlade niso brez razloga zelo dolgo snubili predstavnikov Ljudske stranke, ki so takrat povsem pragmatično dolgo časa kolebali in so se šele na pritisk lastne baze končno odločili za opozicijo. Taka stališča so prevladovala tudi na kongresu. S potekom kongresa in razvejeno mrežo delegatov se je stranka tudi organizacijsko utrdila.
Brez zadostnega prostora za pravi »Balkanski vihar«
Razviti del Evrope zvečina še vedno živi v veri, da vlada na stari celini mir. V resnici se na njenem obrobju vojskujejo celo z raketami zemlja-zemlja. Slavonski brod, na katerega so priletele takšne rakete, je namreč kljub oddaljenosti od Bruslja, Londona ali Pariza vendarle del našega kontinenta, s tem pa tudi sestavina evropskega življenja in smrti. Evropski generali so se tega očitno že zavedali. Njihova javna razmišljanja o morebitnem vojaškem posegu v Bosni in Hercegovini razkrivajo spoznavanje, da Evropa zaradi lastnegaa miru ne bo več mogla dolgo odlagati usodne odločitve.
Ni verjetno, da bi se spustila v pravo vojno na Balkanu, kajti takšen spopad bi lahko trajal leta in leta, tega pa_ si Evropa ne more privoščiti. Še manj bi bila pripravljena vstopiti v takšno avanturo Amerika, ki se zlasti pred bližnjimi predsedniškimi volitvami izogiba vsemu, kar nima bliskovitega učinka. »Puščavski vihar« je že bil takšna poteza, morebitni »Balkanski vihar« bi bil njegovo nasprotje. Zato se bodo evropski in ameriški vojaki lahko lotili balkanskega problema povsem drugače, kvečjemu z zračno in pomorsko blokado Srbije in Črne gore ter z vojaškim odpiranjem koridorjev do Sarjae-va za humanitano pomoč. Celo pri takšni dejavnosti pa se lahko znajdejo v nevarnosti, da se bodo morali spopasti s srbskimi silami v Bosni in Hercegovini.
Tamkajšnji srski skrajneži so namreč pritisnjeni ob steno, čaka jih samo še kazen za zločine. Njihova politična stranka (SDS) je črtana iz uradnega registra in torej deluje nezakonito. Ozemlja, ki jih držijo hrvaški Srbi, so že izgubila vse prometne povezave s Srbijo, tako da jim grozi hudo pomanjkanje hrane in zdravil. To je tudi poglavitni vzrok, zakaj napadajo z raketami Slavonski Brod. Uničevati morajo vse okoli sebe, da bi prebili blokado, v katero so padli, spet povezali svoja ozemlja na Hrvaškem s severno Bosno ter tako znova vzpostavili neposredne zveze med večino srbskih krajev na Balkanu in ustvarili kolikor toliko delujočo srbsko celoto. Vendar nimajo več veliko možnosti, da bi se to lahko še zgodilo. Zato se bodo pač bojevali na življenje in smrt.
Vmes bo seveda potekala politična in diplomatska dejavnost, ki naj bi rešila, kar se še rešiti da. Slobodan Miloševič se krčevito trudi, da bi Srbijo spravil iz osame. Ponuja celo konfederacijo z Grčijo, kar naj bi bil stranski izhod iz obroča sankcij, obenem pa bi stisnilo Makedonijo med državi, ki naj bi pod skupnim vojaškim poveljstvom in s skupnim interesom za makedonsko ozemlje začeli obvladovati balkansko politiko. Ni videti, da bi Srbija lahko na takšen način dohitela dogajanje, ki jo čedalje bolj pušča za sabo. Takšne zamisli lahko celo pospešijo evropsko prizna-
nje Makedonije, če se Grčija ne bo spretno izognila srbski ponudbi. Ža zdaj je ne sprejme. Še več, srbska ponudba lahko celo pripelje do uresničitve zamisli o bol-garsko-makedonsko-kosovsko-al-banski konfederaciji, ki bi bila sorazmerno učinkovita protiutež morebitni srbsko-grški zvezi, naj bo ta nekoč tudi formalizirana ali samo vsebinska.
Vmes seveda delujejo še drugi dejavniki, ki lahko balkansko usodo speljejo v povsem drugo smer. Srbija je notranje razkrojena, čedalje več oči se odvrača od Slobodana Miloševiča in išče druge osebnosti, med katerimi po vsem sodeč sploh ni Dobriče Čo-siča, čeprav je zasedel predsedniški stol v nepriznani Zvezni republiki Jugoslaviji. Kaže, da to ni niti Vuk Draškovič, ki je sicer sorazmerno vplivna opozicijska osebnost, vendar je vse predolgo tekmoval s Slobodanom Miloševičem, kdo bo večji nacionalist. Vprašanje je tudi, ali bo novi oče srbstva Aleksander Karadjordje-vič, čeprav velja med Srbi za ne-omadeževano osebnost. Toda kraljevina nekako ni prava rešitev, prvijo v Beogradu. Najbrž se tega zaveda tudi Karadjordjevič, ki v nekoliko zaviti obliki ponuja predvsem svojo sodelovanje pri deblokadi Srbije v poslovanju s svetom.
Za danes napovedane demonstracije v Beogradu bodo bržkone že prvo otipljivo znamenje, kako se bodo odvijali dogodki na Balkanu. Nabrž bodo še nekaj časa obliti s krvjo, ni pa neizogibno, da bo vojna še dolga. Gverilci bodo vsekakor še dolgo vznemirjali Bosno in Hercegovino, saj srbski skrajneži nimajo več kam. Vse drugo pa se z malo sreče lahko zasuče v dobro smer, zlasti če bo svet dosleden pri sankcijah, kar zdaj kvari ruski parlament, in če bo bojna sreča tako kot zadnje dni na strani Hrvatov in Muslimanov. Zveni kruto, toda drugega izhoda ni. Diplomatska sredstva so skoraj povsem odpovedala, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz skopih izjav lorda Car-ringtona po srečanju s Slobodanom Miloševičem, ki enostavno noče priznati Bosne in Hercegovine ter vztraja pri sporazumu treh narodov v Bosni in Hercegovini, pri čemet se ve, da so tamkajšnji Srbi najbolj togi. Žal so jim takoj za petami Hrvati, ki prav tako vztrajajo pri nacionalni kantonizaciji Bosne in Hercegovine. To se sicer sliši razumno, navsezadnje ima Evropa za sabo tudi tovrstno švicarsko izkušnjo. Vendar bi bila bosanska različica precej drugačna, saj zlasti tamkajšnji Srbi razumejo kantonizacijo tako, da neusmiljeno izseljujejo ali pobijajo vse Hrvate in Muslimane, ki so se znašli na območjih bodočih srbskih kantonov v Bosni in Hercegovini. To pa seveda ni pot k mirni politični rešitvi problema.
BOŽO KOVAČ
Slovenska manjšina v Trstu med odprtostjo in zaprtostjo
Kolega Paolo Rumiz je v petkovem Piccolu napisal uvodnik z značilnim naslovom »Zbogom Jugoslavija - toda Tatari smo mi«. Rumiz se sklicuje na znani roman, ki je opisoval veliko trdnjavo nekje na meji s Tatari. Desetletja so pričakovali napad, napada ni bilo, vsi so ostareli in tak je njihov žalosten konec.
Aluzija na Trst je očitna: desetletja, že celotno povojno razdobje, ta trdnjava, »citadel-la« zapadne krščanske civilizacije pričakuje napad šlavokomunističnih, infojbatorskih barbarov. Toda kaj sedaj, ko teh modernih Hunov, slavokomunistov od Jadrana do Vladivostoka preprosto ni več?
Z Rumizem sva pogosto bila skupaj v'Beogradu in doživljala najprej razpad političnega sistema, jugoslovanske inačice realsocia-lizma: samoupravnega, v mnogočem bolj humanega in odprtega, toda vedno realsocializ-ma z osnovnimi vzvodi enostrankarske oblasti. Doživljala sva preskok iz socialistične v srbsko nacionalistično ikonografijo, prehod v sedanji strahotni pokol.
Tudi zato je njegova kritika zadržanja tržaške javnosti toliko bolj prepričljiva in, upajmo, tudi učinkovita. Nekateri najbolj zaprti deli Trsta, pa čeprav se kitijo z raznimi demokratičnimi hipotekami, so takoj prisluhnili ponudbam sedanjega predsednika dvoglave jugoslovanske federacije Čosiča italijanski politiki: mi vam damo Istro, vi pa nas priznate, podprete na Kosovu in drugod. Oče Ilija, pravoslavni pop tradicionalne zgodovinsko izredno pomembne srbske občine v Trstu, pa je nekatere tržaške politike celo vodil po
srbskem parlamentu, kjer so se pogovarjali na isto temo.
Do takega rezultata so privedle zadnje volitve. Vplivi so bili različni, tudi vsedržavni, velik je bil odjek Milana in njegovih škandalov. Toda končni rezultat je nesporno v »etničnem spopadu«, v krepitvi nacionalističnega zaprtega Trsta, ki kot slavna trdnjava proti Tatarom stoji na braniku, ne se ve se dobro česa, toda trdnjava je draga in Italija jo mora vzdrževati.
Kaj pa mi Slovenci?
V teh dneh je vse kazalo, da je naša osnovna tema in zaskrbljenost, če je, ali če ni, najbolj »preferenčni« slovenski občinski svetovalec plačal ali ne pristojbine za pobiranje smeti. Velika zaskrbljenost zaradi fašistov, ki mu oporekajo legitimno izvoljen sedež in krik, da mora posredovati Slovenija in njeni najvišji predstavniki.
Tudi naše odločitve so podobne: ali se po eni strani odločimo za nacionalno zaostrovanje, ko nudimo italijanski skrajni desnici netivo za nacionalistični hrup, ko lahko misov-ski prvaki zaplešejo ob razglasitvi preferenčnih glasov pravi indijanski bojni ples od zadovoljstva, ali pa je naš odgovor celo v iska-
nju obnavljanja one fantomatične tatarske armade, ki je ni več in ki je ne more biti nikoli več.
Nesporno je res, da je tudi naše zadržanje pogojeno z ravnanjem oblasti in italijanske večine. Za demokracijo in njeno raven je vedno predvsem odgovorna večina, raven zaščite neke manjšine pa je nesporno in nezmotljivo merilo demokratičnosti večine. Trst tega izpita ni položil. Toda v razpravi je tudi naš razumni in perspektivni pogled na stvarnost in odločitev med dvema možnostima. Lahko se odločimo po naših močeh objektivno in subjektivno, zavestno in spontano prispevati k zaostrovanju skrajnosti, k naraščanju krepitvi nacionalističnega hrupa. To vodi k trenutnim volilnim Pirovim zmagam, toda že v zelo kratkem roku jemlje že dobljeno, šibi naše pozicije in predvsem ni perspektivno.
Ali pa si po naših močeh prizadevamo za tak Trst, katerega zagovornik je kolega Rumiz v že omenjenem uvodniku Piccola, tak Trst, ki ni izginil in predvsem tako deželo in tako Italijo, ki razume globoke spremembe Vzhoda in predvsem spremembe, ki jih je zmagovito zabeležila moderna in odprta politična stvarnost matične domovine Slovenije.
Vprašajmo se raje, koliko smo prisotni pri gradnji novega ekonomskega sistema v Sloveniji. Bo naš bančni potencial prisoten na ustrezen način v novem bančnem sistemu slovenske republike? Avstrijski kapital je že tam, italijanski se resno pripravlja, bo naš zamejski poslovni človek posrednik, aktivni udeleženec?
Bomo soudeležni pri orjaških gradnjah, ki se pripravljajo: uvedbi hitrih železniških prog, predvsem pa pri gradnji cestnega omrežja in še zlasti avtocestne povezave Trst-Ljubljana-Budimpešta?
Pa slovenski uvozniki in izvozniki, vsa ta zapletena slovenska zamejska stvarnost operaterjev, ki so vedno bili predhodniki, ki so našli povezave najprej v matični Sloveniji preko nje pa tudi dlje prav do velike Moskve.
Pa kulturne povezave, rast nekaterih osnovnih ustanov, vloga Slovenskega stlane-ga gledališča, ki je že bilo v gosteh v novi stvarnosti Skupnosti neodvisnih držav, velike matere Rusije.
Tudi mi se moramo odločiti, ali čakamo skupaj z italijanskimi sodržavljani na moderne Tatare, se zapiramo v svojo tokrat seveda z velikimi slovenskimi in ne italijanskimi trobojnicami obdano trdnjavico, ali gremo na široko odprto morje mednarodnih odnosov in postanemo dragocen, vsestransko koristen aktivni posredovalec kulturnih, političnih in še zlasti gospodarskih stikov. Smo sestavni del odprtega mesta in vsekakor odprte dežele, ali smo njegov motilni element na veliko veselje neofašistične MSI?
BOGO SAMSA
Omenil je tudi problem zaščite slovenske manjšine v Italiji in italijanske onkraj meje
Turello opozoril Amata na vprašanja ki pogojujejo bodoči razvoj dežele FJK
TRST Predsednik deželne vlade FJK Vinicio Turello je naslovil poverjenemu ministrskemu predsedniku Giulianu Amatu pismo, v katerem mu vošči uspešno-delo v prizadevanjih za »odločilen zasuk v državi« in navaja vrsto vprašanj, ki so za Furlanijo-Julij-sko krajino »absolutno prednostna«, ter ga naproša, da jih vključi v politični program nove vlade.
Turello naglaša nujo, da se ohrani nedotaknjena vloga posebnih deželnih avtonomij v smislu 116. člena ustave, češ da je bila »posebnost« FJK vselej bistven element za njen vsestranski razvoj in da ima lahko tudi v bodoče svojo veljavo tako spričo teritorialnih in kulturnih specifik kakor in še predvsem zaradi zemljepisne lege, ki označuje to deželo kot naravna vrata za vzhodno Evropo.
V pričakovanju širše institucionalne in deželne reforme je treba po Turellovem mnenju obnoviti delo pristojne paritetične komisije, ki jo predvideva 65. člen deželnega statuta in ki naj izgotovi »izvajalne norme« posebnega statuta.
V zvezi s prenosom novih pristojnosti od Države na Deželo, tako npr. glede podpor in pravice do univerzitetnega študija v smislu predsedniškega dekreta 70/90, omenja Turello neobhodno potrebo po ustrezni prilagoditvi finančnega režima, kakor ga predvideva člen 49 avtonomnega statuta.
Deželna vlada, navaja dalje Turello v svojem pismu Amatu, je že izborila obvezo, da se ji delež prihodkov o davkov IRPEF, IRPEG in IVA (po zakonu 457 iz dne 6. 8. 1984), izterjanih na lastnih tleh, povzdigne s 4/10 na 5/10. Zdaj pa Dežela pričakuje — čeprav se zaveda, da tečejo težki časi - naglo izpolnitev te obveznosti, »ki se zdi temeljnega pomena za popolno uresničitev deželne avtonomije«.
Glede izrecnega vprašanja o nadaljnjem gospodarskem razmahu v deželi opozarja Turello na nujnost čimprejšnjega izvajanja državnega zakona 19 iz dne 9. 1. 1991, se pravi t. i. zakona o obmejnih območjih. Po tem zakonu mora rimska vlada pripraviti v sodelovanju s severovzhodnimi deželnimi upravami »nacionalen
program posegov« za pospešitev sodelovanja s srednjim in vzhodnim evropskim zaledjem, takšen program pa je izjemnega pomena za razvoj Furlanije-Julijske krajine. Turello je v tem sklopu izrecno poudaril potrebo, da se čimprej ustanovijo sredstva za čezmejno sodelovanje, to pa so finančna delniška družba Finest, Servisni center za izmenjave in dokumentacij sko-informacij ske dej avnosti (v korist zunanjetrgovinskih podjetnikov) in Center za finančno-zavarovalniške storitve (znotraj carine prostih con) v Trstu - Of-fShore. Turello je ob tem poudaril zaskrbljujočo okoliščino, da namreč Evropska skupnost močno nasprotuje tako zakonu 19 v celoti kakor še posebno ravno Off Sho-ru, zaradi česar je potrebno, da rimska vlada ustrezno pritisne na bruseljske oblasti in omogoči nagel začetek izvajanja zakona 19.
Predsednik Turello je v pismu Amatu posvetil posebno pozornost politiki osrednje vlade do Slovenije in Hrvaške, »s katerima dežela FJK že dalj časa dobro sodeluje«. Umestno bi bilo, meni, da bi z
»modrim realizmom« revidirali sporazume z bivšo Jugoslavijo in pri tem upoštevali novo stvarnost in nove potrebe, tako tudi glede »primerne zaščite in ovrednotenja italijanske etnične skupine« v obeh republikah. Dežela FJK je zelo občutljiva za te probleme, zato je pripravljena polno sodelovati pri »definiranju novih dogovorov in novih pogodb«, dodaja Turello in nadaljuje takole: »Dosledno s pozivom novim slovenskim in hrvaškim oblastem k večjemu prizadevanju v korist italijanske manjšine se bo temu primerno pretreslo tudi vprašanje izdaje zakona o zaščiti slovensko govoreče etnične manjšine v Fur-laniji-Julijski krajini; besedilo zakonskega osnutka, ki je bil predložen že leta 1990 senatu, predstavlja dobro odskočno desko za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, ki lahko privede sicer do morebitnih novih dopolnitev in preverjanj.«
Nazadnje se je Turello zavzel še za sprejetje zakonskega osnutka o zaščiti manjšinskih jezikov in kultur, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, a je obtičal v senatu.
V zvezi z zakonsko zaščito
Slovenski socialisti pisali Amatu
TRST Deželna slovenska komisija PSI je poverjenemu ministrskemu predsedniku Giulianu Amatu naslovila pismo, v katerem mu čestita za odgovorno zadolžitev in mu želi največ uspeha v tem nelahkem delu.
Deželna komisija PSI ministrskega predsednika opozarja in ga naproša, naj kot vladni predsednik ter kot predstavnik stranke, ki se je od vedno zavzemala za pravice državljanov, vključi v svoj delovni program tudi vprašanje zakonske zaščite Slovencev v deželi FJK. Slovenski socialisti ugotavljajo, da je slovenska narodnostna skupnost že preveliko let čakala na razrešitev tega vprašanja, ki je bistvenega pomena za njen nadaljnji obstoj in razvoj.
Slovenska komisija PSI je obenem naslovila pisma socialističnim deželnim parlamentarcem s prošnjo, naj v njihovi moči posredujejo pri ministrskem predsedniku ter pri vseh odgovornih dejavnikih, naj se čimprej in v korist slovenske skupnosti odobri pravičen zakonski normativ.
Na pomoč beguncem iz Bosne-Hercegovine
TRST — Objavljamo poimenski seznam prispevkov za solidarnostno nabiralno akcijo Pomoč beguncem iz BiH, za katero je dal pobudo Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo vse komponente zamejskega političnega in družbenega življenja. Kot že najavljeno, bodo zbrana sredstva izročena Rdečemu križu v Sloveniji.
Prispevki, nakazani na tekoči račun pri TRŽAŠKI KREDITNI BANKI: Giuseppe Bogateč 100.000 lir, člani izvršnega odbora SKGZ 1.500.000, Alojz Mihelj 50.000, Marta Vodopivec 100.000, Ljubomir Cunja
100.000,	Vlasta in Armido Ukmar 200.000, N.N. 3.760.000, uslužbenci TKB 1.300.000, Carlo Visintin 100.000, Jasna Rauber
200.000,	R. Biagi & G. Živec
50.000,	Osnovna šola Mačkolje 150.000 lir.
Prispevki, nakazani pri HRANILNICI IN POSOJILNICI NABREŽINA: Emilija Caha-rija 100.000 lir, Nada Milič
200.000,	Družina Antonini
200.000,	Miroslav Tavčar
500.000,	Savina Stocca 50.000, Viktor Pernarčič 20.000, Slava Furlan 100.000 lir.
Prispevki, nakazani pri HRANILNICI IN POSOJILNICI OPČINE: Marta in Borut Kodrič 100.000 lir, Sekcija VZPI/ANPI - Repentabor 400.000, Križman Karlo 50.000 lir.
SKUPNO ZBRANA SREDSTVA: 9.330.000 lir.
Akcija se seveda še nadaljuje in Solidarnostni odbor se ponovno obrača na širšo javnost, da prispeva za pomoč hudo preizkušenemu in prizadetemu prebivalstvu iz Bosne in Hercegovine, ker predstavlja posredno pomoč tudi Sloveniji, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom preštevilnih beguncev.
Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Dom-jo, Agencija Rojan) - tekoči račun št. 01.6944/50;
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH (Sedež Opčine, Filiala Trst) - tekoči račun št. 10329;
HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj - tekoči račun št. 65457/1.
Proti centralistični politiki Države in birokraciji na Deželi
Protest furlanskih županov
VIDEM — V videmski dvorani Ajace je bila včeraj predkongresna skupščina združenja italijanskih občin ANCI, ki se je je udeležilo 219 predstavnikov občinskih uprav v Furlaniji-Julij-ski krajini. Furlanski župani so ob tej priložnosti izkopali bojno sekiro: izjemno ostro so kritizirali državno oblast, ker si prilašča pristojnosti krajevnih ustanov, a tudi deželno upravo zaradi njenih birokratskih postopkov, ki »dejansko onemogočajo občinskim upravam redno delovanje«. Ta protest se vključuje v sklop podobnih pobud, ki jih je združenje ANCI programiralo na vsedržavni ravni in ki bodo dosegle višek 2. julija z množično manifestacijo sredi Rima.
Kaj hočejo župani? V prvi vrsti strogo spoštovanje zakona 142/1990 o avtonomiji občin na davčnem področju. Če ne morejo občine razpolagati s sredstvi od davčnega priliva na lastnih tleh, pravijo, tedaj tudi ne morejo izpolnjevati obveznosti do občanov. Hkrati pa zahtevajo tudi izvajanje zakona 10/88 o decentralizaciji pristojnosti oziroma o pravičnem porazdeljevanju finančnih sredstev in revizijo 54. člena posebnega statuta.
Srečanje skupščin treh dežel v Celovcu
TRST — Na pobudo predsednika deželne skupščine FJK Nema Gonana bo jutri v Celovcu zasedanje zakonodajnih teles Koroške, Slovenije in Furlani)e-Julijske krajine. Njihove delegacije bodo obravnavale vprašanja skupnega interesa.
Šlo bo za prvo uradno srečanje skupščin teh treh upravnih območij, ki so sprožila sodelovanje v sklopu skupnosti Alpe-Jadrana, po znanih družbenopolitičnih spremembah: Koroška je postala regija avstrijske države, Avstrija se pripravlja na vstop v Evropsko skupnost, Slovenija pa se je preoblikovala iz republike v neuvrščeni federativni državi v neodvisno državo in si tudi sama prizadeva za vstop v Evropsko skupnost. Različna zgodovina, jeziki in kulture ne smejo ločevati, pač pa morajo združevati ta del Evrope, je naglasil Nemo Gonano.
Zeleni spodbujajo k solidarnosti
VIDEM — Delegacija Zelenih iz Italije in Avstrije, v kateri so bili tudi parlamentarci obeh držav, je te dni obiskala bosanske begunce v Sloveniji in na Hrvaškem. Na srečanju so se seznanili s težavnim položajem pribežni-kov, ki jih je danes v Sloveniji že čez 60 tisoč, še več pa jih je na Hrvaškem.
Delegacija Zelenih se je v Ljubljani srečala tudi z ministrom za zdravstvo Božidarjem Voljčem, ki jih je seznanil z vladnim predlogom v pomoč beguncev. Enodnevno plačo vseh zaposlenih v državi naj bi namreč namenili v pomoč pribežnikov. Slovenski minister je obenem naglasil potrebo po mednarodni solidarnosti
Deželni koordinator Zelenih Elia Mioni je obljubil pomoč gibanja in se obenem zavzel, da bi se embargo proti Srbiji resnično udejanil.	R.P.
Sindikati priredijo jutri posvetovanje o problemu beguncev
VIDEM — Vse hujši položaj v Bosni in Hercegovini, vprašanje številnih beguncev in mednarodna pomoč. To so teme srečanja, ki ga bo deželno vodstvo sindikalne konfederacije CGIL, pISL in UIL priredilo jutri, 29. junija, ob 17. uri v palači Kec-hler v Vidmu.
Na njem bodo prisotni številni Parlamentarci iz Furlanije-Julij-?ke krajine, deželni svetovalci in krajevni upravitelji.
Na srečanje so sindikati povabili tudi še predstavnike kulturnih organizacij, odborov za mir *n vseh tistih dobrodelnih skupin, ki si prizadevajo za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine.
Namen jutrišnjega srečanja je Predvsem ta, da bi na deželni ravni našli skupen jezik za čim Uspešnejšo akcijo v pomoč pri-bežnikov, ki jih je tudi v Slovenji vsak (Jan več. (r.p.)
____________pismo uredništvu___________
Kako proti nasilju nad otroki?
Kadar je izvrševanje neke vloge samo priložnost za utesnjevanje lastnega upanja in se človek ne mara prepustiti udobju molčečnosti, mu preostaja še zmeraj možnost, da se kot državljanka ali kot državljan obrneš na sredstva množičnega obveščanja.
Vesti o nasiljih nad mladoletnimi (ne vem, če zveni to tehnično pravilno, toda v bistvu jih smatram za taka), ki prihajajo iz Tržiča, obnavljajo grozo izpred nekaj let, ko so protagonisti takšnih dejanj bili tržaški občani.
Takrat sem skušala v zadevo vplesti deželni svet v upanju, da je le-ta sredstvo, ki lahko v okviru svojih pristojnosti sproži načrt za obrambo pravic mladoletnih (že kršenih pravic oziroma za preprečitev bodočih nasilij).
Rezultat?
Nekatere politično-kulturne sile so poskušale preusmeriti zanimanje javnega mnenja od pojava nasilja k pornografskim publikacijam v prodaji v trafikah (in tako
pomešale v mračno zmes nasilje, šibkosti doraščajočih, negotovosti mnogih...).
Drugi so izkoristili to za smešna in iz trte zvita soočenja in tekmovanja znotraj strankarskih tajništev, kamor ustvarjalne inteligence, kakršne so otroške, očitno sploh nimajo vstopa.
Tako se je politično soočenje o pravicah otrok končalo z bitkami med tajniki krajevnih strank.
O mladoletnih - in o njihovih pravicah - se ni govorilo ne tedaj ne nikdar pozneje (konference o službah - mislim na otroške jasli -pa so čisto nekaj drugega).
Vse to se je zgodilo seveda s polnim konsenzom v naši deželi razširjene kulture, po kateri je mladoletnik zgolj subjekt, ki ga gre utesniti znotraj shem gotovega, zaslužnega in preosnovljive-ga reda (??!!), ne pa pravni subjekt, katerega zaščita je dolžnost.
Kaj storiti? S kom?
Augusta De Piero Barbina
^^EOlL-POfiRDI TRENTINA
TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN
•	porfidi e peščenci e prane cementne plošče
•	samovezni tlakovci • kamnite zunanje stenske
obloge - bunje
ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV
TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822
Danes odpotuje iz Trsta štafeta miru za ustavitev vojne v bivši Jugoslaviji
»Ustavimo vojno, zgradimo solidarnost«: pod tem geslom bo danes zjutraj (ob 11. uri) z Borznega trga v Trstu krenila štafeta miru, ki bo po večdnevnem popotovanju po Italiji devetega julija prišla do Rima. Mirovno pobudo prirejajo Združenje za mir, sindikat ACLI in združenje ARCI, podprle pa so jo že številne stranke, kot DSL, Federacija zelenih, SKP, Mladinska levica, Orlan-dova mreža. S štafeto, ki bo obiskala vsa večja mesta v severni in srednji Italiji, želijo organizatorji zelo vidno opozoriti javnost na izredno pereč položaj v republikah bivše Jugoslavije, istočasno pa pozvati vse, naj prispevajo v razne solidarnostne sklade za vse žrtve vojne vihre.
Štafeto miru bodo med drugimi ponesli vsedržavni predstavniki združenj, ki pobudo organizirajo, pa tudi parlamentarci in kulturniki, predvidena pa je tudi udeležba mirovnikov iz držav bivše Jugoslavije. V mestih, ki jih bo karavana obiskala, bodo priredili razne pobude in prireditve: 2. julija bo v Savoni enominutni molk, v Mo-deni bo dan kasneje sprevod s svečami, iz Senigallie pa bo 6.
julija krenil konvoj pomoči prizadetim iz Bosne in Hercegovine.
V tiskovnem sporočilu organizatorji opozarjajo na pomembno dejstvo, da je bilo kot mesto, v katerem se začne pot štafete miru, izbran Trst.
Karavano miru je včeraj pozdravil vsedržavni tajnik DSL Occhetto, ki je v poslanici udeležencem poudaril, da je »absurdna in nesmiselna vojna« povzročila že preveč žrtev, beguncev in gorja in ki bo zasejala novo sovražtvo med narodi, ki že stoletja živijo na isti zemlji. Mednarodna skupnost, piše Occhetto, ki beleži neopravičljive zamude pri razumevanju številnih kompleksnih problemov sedanje vojne, mora odločno in odločilno nastopiti za ustavitev sovražnosti, za zagotovitev potrebne pomoči žrtvam in beguncem ter za začetek mirovnih pogajanj, ki naj zaščitijo pravice vseh etničnih, verskih in kulturnih skupnosti v vsaki od držav bivše Jugoslavije. To odgovornost mora občutiti še posebno Italija, ki mora nadaljevati z večletnimi napori, da vzpostavi miroljubne odnose sodelovanja z narodi bivše Jugoslavije.
Letos bo v Bardu v Terski dolini od 24. avgusta do 5. septembra
Ze v teku intenzivne priprave na mladinski raziskovalni tabor
Do letošnjega mladinskega raziskovalnega tabora, ki bo v občini Bardo v Terski dolini od 24. avgusta do 5. septembra, res manjkata Še skoraj dva meseca, vendar so priprave že v polnem teku, kot je poudaril ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, ki v glavnem skrbi za njegovo organizacijo in potek. Glede na izbiro kraja je to eden zahtevnejših taborov, zato so se zelo zgodaj lotili dela, tako da bo dejavnost lahko gladko stekla.
To bo že dvanajsti Tabor zapored. Doslej so mladi raziskovalci obdelali različna področja v vseh treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci. Letos se vračajo v Benečijo - v gornjo Tersko dolino, to je najzapadnejši del slovenskega jezikovnega prostora. Raziskave bodo v glavnem potekale v vaseh Bardo, Njivica, Ter, Podbardo, Sedlišče in Zavarh.
Poleg običajnih prirediteljev Tabora, to so Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko ter Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice, letos sodeluje še Center za kulturne raziskave iz Barda. Sedež Tabora bo v Njivicah pri Zadrugi v Bardu.
Delo bo predvidoma razdeljeno na sedem delovnih skupin. Etnološka skupina bo svoje raziskovanje posvetila muzejski zbirki v Bardu, ovčarstvu, tamkajšnjim prazničnim navadam, oblačilni kulturi v preteklosti in ljudskim vražam.
Geografska skupina bo razdeljena v dve podskupini. Prva bo izdelala splošno geografsko sliko področja ter demografski in ekonomski opis; obdelala bo še vprašanje izseljevanja in etnične meje. Druga podskupina se bo posvetila vprašanjem potresa, obnovi in primerjavi z ostalimi potresnimi področji.
Vprašanje izseljenstva bo obravnavala tudi zgodovinska skupina, ki bo poleg tega zbirala gradivo za vodnik po Terski dolini s poudarkom na občini Bardo in podatke o hišnih imenih, vzdevkih in priimkih. Posvetila se bo tudi pričevanjem mladih in starejših, ki so obiskovali slovenske šole.
Naravno dediščino, geološki prerez in vegetacijo doline bo preučevala naravoslovna skupina, medtem ko bo jezikovna zbirala narečno gradivo in se posvetila rabi narečja in slovenskega jezika
v javnosti. Arheološka skupina pa bo izdelala arheološko topografijo doline s posebno pozornostjo na Nemih.
Zbrano gradivo bodo mladi raziskovalci, za katere bo skrbelo osemnajst mentorjev, obdelali s pomočjo računalnikov, poleg tega je predvidena tudi videodelavni-ca.
Prireditelji predvidevajo, da se j bo letošnjega Raziskovalnega tabora udeležilo približno trideset mladih, večinoma iz Trsta in Gorice, prijavljeni pa sta tudi dve dekleti iz Ljubljane in dve iz Kopra.
V glavnem so to dijaki višje srednje šole, nekaj je tudi univerzitetnih študentov. Navadno jih delo v raziskovalnem taboru tako navduši, da se vrnejo še drugič in tretjič, pozneje pa nekateri postanejo mentorji raznih skupin. Skupine so navadno mešane, v njih so novi in stari, že izkušenimi raziskovalci, tako da se novi z njihovo pomočjo z lahkoto vklapljajo v delo.
Čeprav so priprave že toliko napredovale, prireditelji sporočajo, da je še čas za vpis. V Trstu sprejemajo prijave v knjižnici NŠK (Ul. sv. Frančiška 20) in na Zgodovinskem odseku (Ul. Petronio 4), v Gorici pa v Knjižnici D. Faigla (Ul. Croce 3). (bov)
Nekoliko skromnejša ponudba letošnjega festivala mladinskega gledališča v Miljah
Petnajsti festival mladinskega gledališča v Miljah bo potekal od 9. do 12. julija. Spored so prireditelji predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Trstu na sedežu Ustanove za pospeševanje turizma.
Prireditev je bila nekoč cvet v gumbnici milj-ske Občinske uprave, v zadnjih petih letih pa je zašla v krizo, ki se je čedalje stopnjevala, kot je priznal tudi posl. Willer Bordon, eden ustanoviteljev in še vedno eden glavnih pobudnikv festivala. Po Bordonovih besedah je bilo lansko leto nekakšna prelomnica, s katero se je zaključilo določeno obdobje, medtem ko bi moral letošnji festival začrtati nove smernice za bodočnost. Poletne prireditve na Trgu Marconi bi tako postale le zunanji, javni del dejavnosti, ki bi bila prvenstveno študijskega značaja in potekala skozi yse leto. Na tak način bi v Miljah, na obrobju Italije, nastal nekak vsedržavni študijski center mladinskega gledališča, pravzaprav nekakšna »citadela otroškega imaginarija«, kot z lepo zvenečimi, a dokaj neoprijemljivimi besedami piše v predstavitvenem poročilu.
Kakor koli že, letošnji spored se kljub optimističnim napovedim Willerja Bordona zdi dokaj skromen v primerjavi s prejšnimi leti. Na Trgu Marconi bodo samo tri predstave in sicer Bustric
nell'isola di cocco (Bustric na kokosovem otoku), Greatest Hits n. 2 z Bando Osiris in Classics z ameriškim klovnom Jangom Edwardsom.
Poleg tega bo v Miljah gostovalo pet skupin, ki se potegujejo za nagrado Stregatto italijanske gledališke ustanove ETI. To bo nekakšna predpremiera končne revije, ki bo septembra v Rimu. Nastopile bodo naslednje skupine: Ruotalibera Teatro iz Rima z igro Scarpette rosse (Rdeči čeveljci), G.S.A. Teatrale Fontemaggiore-Area Pic-cola iz Perugie s predstavo Degli Eroici, Accade-mia Perduta-Teatro Naku iz Ravenne z Angelom, Le nuvole iz Neaplja z Greto in Serafinom ter skupina Giallo Mare Minimal Teatro iz Empolija z igro Boccascena (Oder). Predstave bodo v Verdijevi dvorani in v dvorani Roma.
Posebno mesto bo imelo tudi pripovedovanje pravljic v gledališču. Tržaška La Contrada bo ponovila tri mini predstavice iz letošnje zimske sezone: Calvinovo La barba del conte (Grofova brada), Bechsteinovo Cigno appiccica (Labod zalepi) in Andersenov Srebrni novčič, medtem ko bo Mara Baronti, ki se je edina v Italiji poklicno posvetila pripovedovanju pravljic, imela dve predstavi. Prva nosi naslov Si conta e si racconta (v slovenščino bi ga lahko prevedli s Šteti in
pripovedovati) in je nekakšna lepljenka ljudskih pripovedk raznih narodov ter gradiva, ki so ga zbrali in obdelali bratje Grimm, Afanazjev, Per-rault, Pitre, Calvino. Druga z naslovom Šeherezada se seveda navezuje na zbirko Tisoč in ene noči.
Med spremnimi pobudami gre omeniti še okroglo mizo na temo Otroci in informiranje, ki bo v petek 10. junija. Med udeleženci bo glavni urednik televizijskega dnevnika tretje mreže RA1 Sandro Curzi, časnikar Fabio Cortese, ki ureja poskusni televizijski dnevik za otroke, in razni izvedenci na področju psihologije in jezikoslovja.
V okviru Mladinskega festivala so predvidene še tri komisije, ki bodo pod vodstvom Giovanne Marinelli, Giorgia Teste in Valeria Valoranija obdelale vprašanje »stalnega observatorija o predstavah za otroke« s političnega, znanstvenega in umetniškega zornega kota. Njihovo delo bo podlaga znanstvenemu in umetniškemu načrtu za Festival v letu 1993.
To bi bilo torej vse, vendar prireditelji upajo, da jim bo uspelo ponuditi občinstvu še posebno presenečenje, predstavo, ki bo sklenila Festival kot izvrstni desert po okusnem kosilu, (bov)
Jutri predstavitev na Univerzi
Knjiga o etniji in teritoriju
Slovenski raziskovalni inštitut prireja jutri popoldne na tržaški univerzi predstavitev knjige arh. Igorja Jogana z naslovom »Territorio e etnia -la guestione degli Sloveni nella politica urbanistika del Friuli Venezia Giulia« (Teritorij in narodnost — vprašanje Slovencev v urbanistični politiki FJK), ki je izšla lani in ki prinaša nekatere zelo zanimive in nove vidike na kočljivo vprašanje odnosa med manjšino in teritorijem. Poleg avtorja, ki dela na urbanistični fal-kulteti univerze v Benetkah, bosta na predstavitvi sodelovala arh. Roberto Costa in prof. Darko Bratina.
Predstavitev knjige bo ob 18. uri v dvorani akademskih aktov fakultete za politične vede, ki je v I. nadstropju desnega trahta na Trgu Evropa št.l.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PREDSTAVE NA PROSTEM Sergej Verč - Boris Kobal IME MU BO JUST Režija SERGEJ VERČ Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL Danes, 28. junija, ob 21. uri v Mačkoljah - Borov gozdiček Jutri, 29. junija, ob 21. uri v Trebčah - Ljudski dom		KD Igo Gruden iz Nabrežine vabi na ZAKLJUČNI KONCERT DOMAČIH ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZDORA ki ju vodi Ksenija Kos. Koncert bo danes, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Toplo vabljeni!
Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija META HOČEVAR PREMIERA v petek, 3. julija, ob 21. uri v Bazovici - trg pred župniščem		
		
SK BRDINA priredi		TRŽAŠKA
Smučarski praznik		KNJIGARNA
3., 4. in 5. julija v Zgoniku		obvešča, da razpolaga s seznami učbenikov za prihodnje
V	PETEK, 3. 7., ob 17. uri odprtje kioskov. V	SOBOTO, 4. 7., ob 17. uri odprtje kioskov.		leto. Pohitite z naročili!
V NEDELJO, 5. 7., ob 17. uri odprtje kioskov; ob 17.30 kulturni program:		URNIK: torek - sobota od 8.30
Shinkai Karate klub, harmonikarka Alessandra Mignacca (svetovna mla-		do 13.00 in od 15.30 do 19.00
dinska prvakinja 1990), klepetulji Tonca in Vanka.		
Vse tri dni vas bo zabaval ansambel HAPPY DAV.		Zaprto zaradi dopusta
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo.	Vabljeni!		od 20. 7. do 3. 8.
Mali pevci KD Venturini od Domja z zadoščenjem sklenili sezono
Po številnih nastopih in še številnejših vajah se je letošnja sezona otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja zaključila z zadoščenjem zborovodje, vseh malih pevcev in tudi staršev. V okviru istoimenskega kulturnega društva že dobro desetletje živi posebna skrb, da bi se pevska dejavnost priljubila tudi najmlajšim. Odtod zavzemanje za obstoj otroškega pevskega zbora, nato še mladinskega, ki naj bi predstavljala obenem primerno »zalogo« za zbor odrasih.
Že od samega začetka otroke od Domja vodi Suzana Žerjal: pod njenim mentorstvom je zbor doživel mnoge lepe trenutke, bolj ali manj uspešne sezone, od lanskega oktobra do danes pa je ta društvena skupina dosegla morda najvišjo dosedanjo stopnjo. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da je letos v OPZ Fran Venturini pelo kar 50 otrok, od Domja, pa tudi iz okoliških vasi, tako da je zbor postal pravo jedro mlajših in najmlajših iz širše okolice. S temeljitim delom, ki so ga odborniki KD Fran Venturini opravili še pred »uradnim« nastopom nove sezone, se je v važnost te pobude prepričalo zaznavno število staršev. Tako so se razni letošnji nastopi OPZ Fran Venturini odvijali ob sodelovanju tudi staršev, ustvarila pa se je tudi prava »družba«, kar daje
pobudi boljša jamstva za bodočnost.
Pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Vesne Zup-pin se je otroški zbor od Domja udeležil nekaterih večjih kulturnih prireditev, kot sta Pesem mladih (letos so jo priredili v sežanskem kulturnem domu) in revija otroških in mladinskih zborov v koprskem gledališču. Ob tem pa je bil seveda še zaključni nastop v domačem kraju, ki je letos sovpadal s proslavo 10-letnice poimenovanja OŠ pri Domju po Mari Samsa. Posebej gre zabeležiti nadvse ugodno mnenje, ki ga je Žerjalovi posredoval glasbeni strokovnjak Ivan Silič ob nedavnem nastopu v Kopru. Zbor in zborovodjo je pohvalil zaradi dobre izgovarjave, ritmične natančnosti in dobrega zvočnega učinka, h kateremu pripomore tudi ravnovesje v prisotnosti punčk in fantkov. Pozitivno je bilo tudi mnenje o izbiri programa: Žerjalova se posebej zavzema, da bi bile pesmi sicer po melodiji privlačne, a nekoliko neobičajne, tako da vzbudijo radovednost tudi med otroki. Kot sama pravi, je pri tem važno upoštevati še interpretativni trenutek, da podajanje nikoli ne postane zgolj »pasivno«, temveč doživeto vključi mlade pevce.	DAMJANA OTA
Odmevi na prvo zasedanje novega tržaškega občinskega sveta
Grenkoba škedenjskih železarjev in jeza SSk ob »primeru Pahor«
Poslovni obračun zavarovalnice Generali
Tržaški finančni velikan si utira nove poti v svet
Petkova »predstava«, ki jo je ponudilo prvo zasedanje novega tržaškega občinskega sveta, ni pustila grenkobe v ustih samo tistim, ki si želijo sožitja in konstruktivnih odnosov v našem mestu. Še bolj je zagrenila delavce Skedenjske železarne in njihove sindikalne predstavnike, ki so zahtevali in seveda tudi pričakovali, da bo njihov težak položaj našel' osrednje mesto v razpravi občinskih svetovalcev. Toda ves protest in hrup, ki so ga uprizorili pred županstvom, se je po njihovi sodbi ob koncu občinskega zasedanja izkazal za neplodnega, saj se -mimo izrazov posplošene solidarnosti in načelnih obvez - v bistvu sploh ni lotil dramatičnega položaja, v katerem se je znašel Skedenj ski obrat, njegov dober tisoč zaposlenih in vsi ostali, ki živijo od z železarno povezanih dejavnosti.
Medtem ko je bilo v petek zvečer občinsko zasedanje še v teku, so se sestala tudi deželna tajništva sidnikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki so se dogovorila o načinu izvedbe splošne stavke zaposlenih v industriji, o katerem so bila doslej mnenja dokaj deljena. Glavna skrb sindikalistov pa je bila namenjena vprašanju, kako do opravljivosti Trsta, o kateri v tem dramatičnem trenutku ni niti naj-
manjšega spodbudnega znamenja. Posplošena solidarnost nam ne pomaga - poudarjajo sindikalisti -kriza železarne in odprti problemi vsega ekonomskega sektorja v pokrajini namreč zahtevajo stabilne in učinkovite krajevne uprave. Petkov začetek v občinskem svetu je v tem smislu porazen: čas je izgubljal s formalnimi procedurami, namesto da bi odgovoril na nujne probleme tržaškega gospodarstva in dela. Tega pa seveda niti ne bo mogel storiti, če bo politični razred vztrajal v sterilnih polemikah in neodgovornosti.
Politična ocena petkovega dogajanja v občinskem svetu pa je včeraj uradno prišla samo od pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti, ki je zaradi zapleta okrog potrditve svojega svetovalca Sama Pahorja seveda tudi najbolj prizadeta. Nedostojno nasprotovanje pravicam svetovalca, ki ga je izvolila Slovenska skupnost - beremo v tiskovnem sporočilu -za katero je poskrbela neofašistična MSI z vidnim psevdojuridič-nim dlakocepstvom in celo z neredi stadionskega tipa, je za več ur paraliziralo nov občinski svet in užalilo vse mesto, predvsem pa dramatični položaj škedenjskih železarjev. Predsedstvo občinskega sveta se je očitno hotelo iz-
makniti vprašanju MSI-DN o tem, kdo so »sveti zaščitniki« Sama Pahorja, in to tako, da je problem z zelo nelogičnim sklepom vrnilo na mizo vladnega komisarja Ra-vallija. Sklep namreč začasno zavrača potrditev svetovalca SSk in zahteva od njega izpolnitev že izpolnjene zahteve, ki bi jo sedaj morala izpolniti sama Občina.
Stališča večine v občinskem svetu proti jezikovni enakopravnosti - nadaljuje tiskovna nota SSk - so v bistvu popolnoma politična in ne juridična. Kljub angažiranosti, resnosti in dobri volji slovenskega svetovalca (o čemer so se lahko z radiotelevizijskimi prenosi prepričali vsi Tržačani) lahko podobna absurdna zadržanja večine privedejo do neodgovornega paraliziranj a izvolitve župana in občinskega odbora, in to zaradi neofašistov in po krivdi občinske skupščine, ki se je na splošno vzeto izkazala kot zelo šibka - tako na področju juridične pripravljenosti kot politične treznosti - v odnosu do pravih problemov, predvsem ekonomskih, ki tarejo Trst. Slovenska manjšina - zaključuje sporočilo SSk - je naveličana vloge žrtve fašistične in nacionalistične prepotence in dajanja alibija za nesposobost tistih, ki ne znajo ali nočejo upravljati.
Grupa Generali, ena izmed najpomembnejših finančno-zavaro-valnih skupin svetovnih razsežnosti, je včeraj v »rojstnem« Trstu opravila redni letni občni zbor delničarjev svoje istoimenske zavarovalne kompanije. Gre za dogodek, ki vsako leto pritegne v naše mesto trumo poročevalcev iz vse Evrope in z drugih celin, saj poslovni trend tega velikana v veliki meri nakazuje tudi splošna gibanja na mednarodnem finan-čno-zavarovalnem tržišču.
Predsednik tržaške zavarovalne kompanije, Eugenio Coppola di Canzano, je v svojem obsežnem poročilu navedel nadvse zavidljive glavne obračunske podatke o lanski poslovni dobi. Njen presežek znaša 380,6 milijarde lir (proti 351,2 milijarde leta 1990), investicije so dosegle vsoto 22.116,4 milijarde (leto prej 16.357,8), čisto premoženje pa se je vključno s presežkom od 3.544,7 povzpelo na 6.238,3 milijarde lir. Presežek lanskega poslovnega obračuna celotne grupe - ki šteje kar 74 zavarovalnih in 45 finančnih, nepremičninskih in kmetijskih družb t pa je dosegel 672,2 milijarde lir, medtem ko so investicije narasle na 49.153,7 milijarde lir.
Predsednik Coppola di Canzano je velik del svojega poročila posvetil tudi pospešenemu spre-
minjanju mednarodnih tržišč, kar od podjetij zahteva vse večje finančne in tehnične sposobnosti, v prvi vrsti prožnost in prilagodljivost zahtevam vse bolj zasičenih tržišč. Grupa Generali se je na te zahteve odzvala zelo konkretno: z vstopom med delničarje špansko-latinskoameriškega bančnega zavoda Banco Central Hispanoame-ricano, kar ji odpira zanimive perspektive v Latinski Ameriki, s preureditvijo svoje navzočnosti na avstrijskem in nemškem tržišču (v sodelovanju z grupo RAS), z odkupom večinskega deleža v švicarskih in madžarskih zavarovalnicah in s sporazumom za ustanovitev zavarovalnice v Romuniji.
Občni zbor, ki se ga je udeležilo 508 delničarjev, je poslovni obračun odobril, nato pa je izvolil nov upravni odbor za naslednje triletje. Potrjeni so bili dosedanji člani, z izjemo Camilla De Bene-dettija, Fabia Padoa, Enrica Ran-doneja in Heinricha Treichla, ki niso več kandidirali. Na njihova mesta so bili izvoljeni Mario De Benedetti, George Herve, Karl Kornis in Luigi Lucchini, za predsednika je bil potrjen Eugenio Coppola di Canzano, za podpredsednike pa Antoine Bernheim, Francesco Cingano in Carlo della Torre e Tasso.
»Spori« med S. Pahorjem in tržaško občinsko upravo
Delavci škedenjske železarne še ne vedo ali bodo jutri prejeli junijsko plačo
Kot smo že zabeležili, je tržaški občinski svet na svoji prvi seji v petek, 26. t. m., »zamrznil« umestitev svetovalca SSk prof. Sama Pahorja, češ da niso še odpravljeni vsi »interesni spori«, ki jih je imel s tržaško občinsko upravo. Tako je vsaj menila večina tržaških občinskih svetovalcev, ki je prof. Pahorju sklenila dodeliti 10 dni časa, da odpravi ali pojasni spore, zaradi katerih naj bi po zakonu ne smel sedeti v tržaški občinski skupščini. Toda za kaj pravzaprav gre?
Prof. Pahor je s tržaško občinsko upravo imel tri odprte račune, in sicer neplačano globo iz leta 1984 zaradi nepravilnega parkiranja avtomobila ter neporavnani pristojbini za odvoz smeti v letih 1986 in 1987. Prof. Pahor se ni nikoli protivil ne plačilu ne zneskom zahtevanih vsot, ni pa poravnal teh računov zato, ker je bila njihova notifikacija napisana izključno v italijanskem jeziku. Ker je v tem videl kršenje ustavne pravice o enakopravnosti slovenskega jezika, se proti terjatvi plačila prometne globe obrnil na civilno preturo in med procesom med drugim dosegel, da je ustavno sodišče februarja letos priznalo pravico do uporabe slovenščine v civilnih sodnih postopkih tako kot je že poprej za kazenske. V primeru pristojbin za odvoz smeti pa se je s prizivi obrnil najprej na prefekta in nato še na predsednika republike.
Da ne bi naletel na težave pri umestitvi za občinskega svetovalca, je prof. Samo Pahor že pred petkovo sejo poravnal svoje »interesne spore« s tržaško občinsko upravo, se pravi plačal globo in pristojbini za smeti. Kar zadeva zadnji dve, je občinski svet priznal, da je spor zaključen. Tako pa naj ne bi bilo v primeru globe oziroma civilnega spora, ki je v tem primeru nastal med prof. Pahorjem in Občino. Res je, da se je svetovalec SSk umaknil iz spora, ni pa tega še napravila Občina. To bi moral formalno storiti komisar Ravalli.
Uslužbence škedenjske železarne čaka jutri spet težak dan. Jutri bi morali namreč prejeti junijske plače, do sinoči pa ni bilo še znano, ali jih bodo sploh prejeli. Jutri bi morali v tovarni tudi ustaviti stroje. Tako je odločilo vodstvo podjetja. Proti temu sklepu pa delavci ostro nasprotujejo, saj bi pomenila ustavitev strojev dejanski začetek zaprtja Skedenj skega obrata.
Po petkovem jeznem protestu uslužbencev pred tržaško občinsko palačo je bil včerajšnji dan — vsaj kar se tiče navzven vidnih manifestacij delavstva — mirnejši. Bolj kot čas poteka, bolj je mogoče realno oceniti dejanske dimenzije krize škedenjskega obrata. Podjetje je najavilo vpis v dopolnilno blagajno 750 uslužbencev od skupnih skoraj sto. V škedenjskem obratu bodo ostali v službi le zaposleni v centrali koksatega premoga. Po izračunih sindikatov pa bo sedanja kriza prizadela še vsaj tisoč zaposlenih v podjetjih, ki so svojo dejavnost tesno povezala z delovanjem železar-
ne in drugih objektov. V tem primeru gre predvsem za manjša industrijska in obrtniška podjetja, ki se bodo kar čez noč znašla brez običajnih naročil, skratka brez dela.
Vprašanja teh podjetij bodo na dnevnem redu jutrišnje izredne seje Zveze tržaških industrijcev, ki se bo nato tudi srečala s sindikalnimi predstavniki. Prav tako jutri bodo o istih vprašanjih razpravljali tudi na skupščini tržaških obrtnikov.
Vprašanje izplačevanja mesečnih plač je včeraj sprožilo nemajhno polemiko med nekaterimi krajevnimi sredstvi javnega obveščanja in občinskim podjetjem ACEGA. Nekateri časopisi so namreč včeraj objavili vest, da Skedenjsko podjetje ne more »stakniti« denarja za izplačilo mezd, ker je vodstvo ACEGA poseglo pri sodstvu in doseglo »zamrznitev« likvidnih zmogljivosti zaradi dolgov, ki jih še ni poravnalo podjetju ACEGA. Na tako pisanje je predsednik ACEGA Giuseppe Skodler odgovoril z dolgim izčr-
Na razstavišču pri Montebellu z vrsto pobud v okviru Dneva obrtništva
Jutri se zaključi tržaški vzorčni velesejem
Jutri se bo na tržaškem gospodarskem razstavišču zaključil 44. tržaški mednarodni vzorčni velesejem. Po vsej verjetnosti v tukajšnjih analih ne bo zapisan kot ena izmed uspelejših izvedb te naše osrednje gospodarske razstavne prireditve. Resnici na ljubo je namreč treba priznati, da standi na splošno niso bili bogve kako bogati. Vzroke za to je treba iskati v različnih smereh, med drugim tudi v čedalje manj ustreznih razstavnih prostorih. Seveda pa je velesejem naposled le odraz sedanje šibke tržaške gospodarske ustvarjalnosti, čeprav je prirediteljem treba po drugi strani le priznati, da so se trudili, da bi opozorili na nove oziroma še ne izrabljene perspektive. To je bilo očitno predvsem v poudarjanju prisonosti gostov iz tujih držav, v prvi vrsti sosednjih.
a	Godba		Športno združenje GAJA
1 iz Ricmanj S	vabi na		organizira od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah
Zaključno akademijo		»ŠPORT IN 7ABM0« z nogometnim in odbojkarskim
gojencev godbene šole z nastopom		turnirjem
trobil, pihal, tolkal in trobilne skupine,		Zabavali vas bodo ansambli
ki bo jutri, 29. t. m., ob 18.30 v Babni hiši v Ricmanjih.		Happy Day □ Lojze Furlan
		Zvezde
Vabljeni		Vabljeni!
V dvorani B pa bo z začetkom ob 18.30 na sporedu posvet na temo: »Poslovniki in normativi za sodelovanje z državami izven Evropske skupnosti«. Posvet prirejata združenji Associa-zione artigiani in Confartigianato.
Kot smo pred kratkim že zabeležili, v okviru standa obrtnikov razstavljajo tudi nekateri člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Med temi je lesni restavrator Peter Doljak, ki skupno z bratom Pavlom vodi podjetje Bor v Nabrežini-Postaj i. Poleg tega sta navzoči še gradbeno podjetje Edilhaus iz Briščkov, ki ga vodi Pavel Foraus, ter podjetje SISLI iz Doline, ki ga vodi Ervin Žerjal s hčerjo Lajris.
Velesejemsko razstavišče bo danes odprto za javnost od 10. do 24. ure, jutri pa od 17. do 23. ure.
Občinski svet bo razpravljal o pozivu za ljudsko glasovanje
Milje: kmalu referendum?
Včeraj so v milj ski občini vložili prošnjo za urgentno sklicanje tamkajšnjega občinskega sveta, na katerem naj bi zapravljali o sklepu za razpis referenduma o skladišču utekočinjenega plina, ki ga nameravajo zgraditi na območju bivše žaveljske čistilnice. Sklicanje občinskega sveta, za katero so dali pobudo zeleni, so podprle najpomembnejše svetovalske skupine v miljskem občinskem svetu. Svoj čas se je za referendum odločilo dvatisoč podpisnikov, ki hočejo z referendumom preprečiti gradnjo tega nevarnega objekta.
V zadnjem dnevu se bodo na vzorčnem velesejmu zvrstile štiri spremne prireditve. Na sporedu bodo namreč uradni dnevi Romunije, Mongolije in Dubaia ter dan obrtništva. V okviru slednjega bodo priredili dve okrogli mizi. V velesejemskem kongresnem središču bo z začetkom ob 15.30 na sporedu posvet na temo: »Vloga obrtništva na področju restavratorstva, obnavljanja in ohranjanja«. Uvodno besedo bo imel prof. G. C. Meniš iz Deželnega restavratorskega centra s sedežem v vili Ma^-nin pri Passarianu. Posveta se bodo udeležili predstavniki obrtnikov iz vseh držav in dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Pri pobudi sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki vabi svoje člane, naj se posveta udeležijo.
pnim pismom, v katerem razkriva, koliko dolgov mora škedenjsko podjetje poravnati podjetju ACEGA za vodo, ki jo je dobavilo ške-denjskemu obratu od drugega polletja leta 1989 do prvih mesecev letos. Železarna je dolžna podjetju ACEGA (z obrestmi vred) skoraj 4 milijarde lir, ali točneje 3.959.207.071 lir. ACEGA je od 24. novembra 1989 do 2. aprila letos kar sedemkrat pismeno obvestilo dolžnika, naj poravna dolg. Obrnilo se je tudi na krajevne oblasti: na takratnega župana Richettija, na takratnega predsednika deželnega sveta Biasuttija in na deželnega odbornika za industrijo Sara, a vsi ti posegi očitno niso zadostovali. Vodstvo škedenjskega podjetja je na pozive o plačilu vedno odgovarjalo, da bo plačalo, a tega ni storilo. Tudi na zadnjem srečanju s predstavniki ACEGA je vodstvo železarne zagotovilo, da bo poravnalo dolg v prvih dneh junija, a tudi tokrat ni držalo obljube. ACEGA se je sedaj odločila, da izterja dolg 982.658.900 lir, za kar jo »pooblašča« tudi dekret, ki ga je že maja 1990 podpisal predsednik tržaškega sodišča. S tem hoče ACEGA le plačilo za dobavljeno vodo, noče pa oškodovati delavstva, je v dopisu zapisal predsednik občinskega podjetja, ter pri tem dodal, da je ta dolg le kapljica v morju dolgov, ki jih mora poravnati Skedenjska železarna.
Včeraj je o zadevi razpravljala upravna komisija ACEGA, ki je zahtevala takojšno srečanje s prefektom in izrednim komisarjem tržaške občine, obenem pa tudi povabilo sindikalne organizacije na skupno sestanek.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in žene
Frančiške Košuta por. Sedmak
(FANNV)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Križ, 28. junija 1992
Ob izgubi dragega moža in očeta Stanislava Conta izreka družini iskreno sožalje
Sekcija DSL J. Verginella
PRIMORSKO NOVA GORICA DRAMSKO
GLEDALIŠČE VPISLJJE ABONMA za sezono 1992-93
za tržaške in goriške gledalce
REPERTOAR '
Ranko Marinkovič GLORIJA — režiser Janez PIPAN Roger Vitrac VOLKODLAK — režiser Dušan JOVANOVIČ Luigi Pirandello HENRIK IV. — režiser Mile KORUN SLOVENSKA NOVITETA
Carlo Goldoni KAVARNICA — režiser Vito TAUFER GOSTOVANJE IZBRANE PREDSTAVE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nudi letos prvič možnost vpisa abonmaja v Trstu in Gorici. Interesenti lahko vpišejo abonma v Trstu, na Zvezi kulturnih društev, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 635626 od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 ure, v Gorici pa v Kulturnem domu, Ulica Brass 20, telefon 33288.
VPISOVANJE BO POTEKALO DO 10. JULIJA IN V SEPTEMBRU. V dogovoru z abonenti, ki bodo vpisali predpremierski abonma (predvidoma sreda) bo gledališče organiziralo prevoz na predstave.
URARNA - ZLATARNA
Narodna ulica 44 OPČINE —Tel. 211641
§osxž 17iviana
		
gledališča		razna obvestila
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
V torek, 30.t.m„ ob 20.30 ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelli.
Nocoj ob 18. url četrta predstava operete ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Avditorij Muzeja Revoltella
Jutri ob 17. uri bo v dvorani Avditorija Muzeja Revoltella Elio Pandolfi predstavil antologijo najbolj znanih glasbenih filmov Marike Rokk. Vstop z vabilom, ki je na razpolago pri blagajni Festivala (Trg Unita) od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA GEJA.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni.
Sklad Mitje Čuka vabi na razstavo likovnih in ročnih del gojencev vzgojno-zaposlitvenih centrov "E. Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki je na ogled v Mali galeriji v Sežani.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA.
koncerti
Grad sv. Justa
V sredo, 1. julija, ob 21. uri bo na
sporedu koncert ameriške skupine SCREAMING TREES.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
izleti
Klub prijateljstva vabi v sredo, 1. julija, na izlet v Soško dolino z bogatim programom (ogled muzeja v Kobaridu, naravnega parka v Tolminu, vožnja z ladjo po Soči itd.) Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 630460.
šolske vesti
Otroci šempolajskega vrtca vas vabijo na ogled razstave ročnih del, ki bo danes, 28. t. m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Umik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jožef Stefan v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 92/93 od 9. do 12. ure do vključno 3. julija.
čestitke
Naša draga INES in JOŽE stopata danes na skupno pot. Obilo ljubezni in razumevanja jima želijo prijateljice Tatjana, Irena in Rosana.
Danes praznuje ERIKA PEČAR 20. rojstni dan. Vse najboljše ji iz srca želijo papa in Rosi ter vsi, ki jo imajo radi.
razne prireditve
Pri Sv. Ivanu bo danes, 28. t. m., ob 9. ‘ uri običajna procesija s prisotnostjo narodnih noš; ob 10. uri pa slovesna maša. Po maši bo dmžabnost na dvorišču v gostilni pred cerkvijo. Vabljeni!
ŠKD Čerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primem slabega vremena nastop odpade.
konzorcij Trieste Arreda
SKLAD MITJA ČUK
priredi
poletno
središče
mali oglasi
v Prosvetnem domu na Opčinah od 17. do 29. avgusta letos.
Vpis 3. avgusta 92 od 8.30 do 12.30 na Opčinah, Narodna ulica 126.
Ji 9 OTROŠKE IGRAČE
ORVISI
J *■ ■* *■ Trst - Ul. Ponchielli 3
SUPER izbira - kakovost - cene
SLOVENSKI
RAZISKOVALNI INŠTITUT
obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža
Ul. Carducci 8, II. nadstropje, tel. 765633 in 636727, fax 369392.
Dne 24. 6. 92 je uspešno zaključila Višjo šolo za fizioterapevte PATRIZLA GOLLIA Najmlajši fizioterapevtki v Trstu iskreno čestitajo
vsi njeni
Iskrena %ahvala vsem, ki so nas počastili s čestitkami, cvetjem in darili ob otvoritvi nove trgovine.
Lesnina Bor
INES in JOŽE
naj vama bo ljubezen ključ, ki pri človeku vse odpira. Vso srečo na skupni življenjski poti vama želi
KD Kraški dom
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
Glasbena matica sklicuje redni občni zbor" jutri, 29. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega in volitve novega odbora, razno.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
Združenje prijateljev Podlonjerja in Pro Loco od Sv. Ivana prirejata v sklopu RAJONSKEGA PRAZNIKA v Ljudskem domu v Podlonjerju 1. tržaško revijo godb. Danes ob 20.30 nastop skupine Ar-cobaleno, jutri godbe iz Naselja sv. Sergija. Zvečer ples z Nevo in Cesarom.
Združenje književnikov Primorske in ZKO Ilirska Bistrica vabita na 6. preroška srečanja na gradu na Premu danes, 28. junija. Pričetek ob 10. uri: Jasna Čeb-ron - Literatura slovenske Istre; Igor Saksida - Motivno tematska oblikovanost primorske mladinske poezije; Igor Škamperle - Portretna skica Borisa Pahorja; Ines Cergol-Bavčar - Istrska tematika v delih Marjana Tomšiča. Srečanje z letošnjima Prešernovima nagrajencema. Ob 16. uri Področno srečanje mladih piscev Primorske; ob 17. uri Literarni večer s primorskimi pesniki in pisatelji; ob 20. uri Andrej Jelačin - Toni Karjola Show in glasbena skupina Bistre s pevcema Barbaro in Sašom Boštjančičem.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Dom na Brdini vabi na dvodnevni tečaj vzhodnih zdravilnih pritiskov (masaže, akupresura, refleksna masaža stopal in japonska masaža šiatsu). Tečaj bo v četrtek, 2., in petek, 3. julija, od 19. do 21. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in blazino za na tla.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa se bo v okviru sezone še enkrat sestal in sicer v torek, 30. t. m. , ob 19. uri v motelu Nanut v Gorici. Vabljeni vsi predstavniki tržaškega, goriške-ga in videmskega področja.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica
(nasproti pokopališča)
MONTESHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 ■ Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9
ERG PETROLI
Ul. F, Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Upravni in nadzorni odbor ter kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu čestitajo uslužbencu in kolegu Dariju in soprogi Bernardi ob rojstvu prvorojenke
VALENTINE
Walterju in Katji ob rojstvu male-
IV ANA
ga
čestita
Nogometni klub Kras
kino
ARISTON - 21.30 The Doors, r. Oliver Stone, i. Meg Ryan.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi fan tutte, r. Tinto Brass, i. Claudia Koli,
OD
EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 II cuore nero di Parts Trout, i.
Denis Hopper.
NAZIONALE I - 16.30, 20.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Kostner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli.
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Gran Canyon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Steve Martin.
GRATTACIELO - 17.30, 19,00, 20,30, 22.15 Piccola peste torna a far danni, i. Michael Oliver.
MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Sald, r. Renzo De Felice.
LJUDSKI VRT - 21.15 Che vita da cani, r. Mel Brooks. Jutri: 21.15 II libro della giungla, prod. Walt Dysney.
EDEN - 15.30, 22.10 Anal selvaggio tur-bo scatenato, pom., D D
CAPITOL - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Cape Fear, il promontorio della paura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutte le provocazi-oni di Moana, porn., D D
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2.
OSMICO je odprl Miro Lovriha, Dolina 233.
OSMICO je odprl Karlo Mulič, Veliki Repen št. 50. Toči belo vino in teran.
16-LETNI fant išče delo kot vajenec v pekami ali katerokoli dmgo delo. Tel. na št. 363638.
NUDIVA INŠTRUKCIJE iz latinščine, matematike ter finančne matematike. Tel. na št. 310954 od 13. do 15. ure.
DAJEM V NAJEM stanovanje - spalna soba, velika kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče - za 1 ali 2 osebi, v okoli-
• ci Doline. Tel. na št. 228390.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim luškane-ga 20 dni starega psička. Dunja 225603.
NUDIM inštmkcije iz matematike in knjigovodstva. Tel. na št. 229267.
ČEBELAR Anton Maar iz Boršta 4, tel. 228949, razpolaga z akacijevim medom.
POHIŠTVO KORŠIČ je prisotno na sejmu v paviljonu Mobilita. Obiščite nas.
POTOVANJE PO TURČIJI, počitniško potovanje od Dardanjel do Antalye, potovanje ob južni obali in ogled Ka-padokije, počitnice na obali Antalye. Informacije na telefon 0038/61 325665.
PARTNERJA na področju trgovine z lesom in lesnimi izdelki v Italiji iščem. Informacije na telefon 0038/61 373467 od 8. do 17. ure.
PRODAM fiat tipo 1.4, november 89, si-vometalizirane barve, s priključkom za prikolice, informacije ob večernih urah na tel. št. 225025.
PRODAM alfo 33, 1300, letnik 89, prevoženih 50 tisoč km. Tel. na št. 200093 ali 200318.
PRODAJALKA s prakso išče delo v pe-kajni ali slaščičarni. Tel. po 19.30 na št. 225068.
IŠČEM rabljeno moško kolo po ugodni ceni. Tel. na št. 51853.
PRODAM fiat 600, letnik 67, v dobrem stanju, s triletnim tehničnim dovoljenjem. Tel. na št. 200140.
IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica ali za nego starejše gospe. Tel. na št. 200252 ob večernih urah.
NUDIM hrano, stanovanje in dobro plačo gospe, ki je pripravljena preseliti se v Italijo v Videm, za nego starejše ne-pokretne gospe. Zaželeni so znanje italijanščine in bolničarske izkušnje. Tel. št. (0432) 520912 v večernih urah.
Z BIVALIŠČEM izven pokrajine iščem v najem stanovanje, možnost priporočil. Tel. (040) 633481.
PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468.
TRE I (040 774881) stanovanje na Opčinah, 120 kv. m, krasna lega, tri sobe, salon, kuhinja, kopalnica, garaža, po-
gajanja v uradu.
IŠČI
EM delo v gospodinjstvu dvakrat -trikrat tedensko. Tel. na št. 213282.
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D
Darujte v sklad
Mitje Čuka
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 28. junija 1992
IRENEJ
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 3.00 in zatone ob 19.08.
Jutri, PONREDELJEK, 29. junija 1992
PETER P.
PLIMOVANJE DANES: ob 3.13 najnižja -59 cm, ob 9.55 naj višja 25 cm, ob 14.49 najnižja -9 cm, ob 20.42 najvišja 50 cm.
PLIMOVANJU JUTRI: ob 3.47 najnižja -66 cm, ob 10.29 najvišja 32 cm, ob 15.36 najnižja -12 cm, ob 21.23 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,6 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb pada, veter 15 km na severovzhodnik, vlaga 27-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giorgia Krevatin, Simone Goffredo, Francesca Danese, Jaco-po Ferrante, Anna Giorgi, Alessandro Giuiiani, Roberta Nobile, Kevin Furla-netto, Eleonora Di Fonzo, Marco Parlan-te, Emenuela Greco, Sara Dovenna, Chi-ara Madonna.
UMRLI SO: 88-letni Giuseppe Tomasi, 80-letna Renata Zupin, 63-letna Angelica Fernetich, 48-letni Stanislav Conta, 82-letna Giuseppina Giurgevich, 60-letni Alvise Zarli.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 28. junija 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Korzo Italia 14, Ul. ZOmtti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373)
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel.229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul.Zomtti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 (tel. 635368).
Od ponedeljka, 29. junija, do nedelje, 5. julija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 (Rojan) (tel.414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	4	53	2	14	40
CAGLIARI	56	85	1	9	22
FIRENCE	87	80	15	65	90
GENOVA	79	4	37	29	14
MILAN	76	40	22	52	15
NEAPELJ	64	28	47	52	42
PALERMO	90	18	10	62	84
RIM	85	7	23	81	88
TURIN	10	38	69	15	49
BENETKE	36 65 ENALOTTO		46	10	81
1X2	2 KVOTE:	2 2	2 2	1	X 1	1
12
11
10
94.014.000,—
2.655.000,—
130.000,—
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 635763/64
Intenzivni tečaji na GOETHE ■ INSTITUTU v septembru na začetniški in višji stopnji
Informacije tel. št. 635763
GOETHE-
INSTITUT
•	nedeljski televizijski in radijski sporedi			■- ,
r~jf rai 1___________________
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda- dello Zecchino
10.00	Zelena linija magazin
10.25	Glasba: Lode a te, Maria
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.00	Aktualno: TG ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fortunissima
14.15	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1963, i. E. Taylor)
17.20	Risanke: Hallo Kitty
17.30	Nanizanka Hitchcock
18.00	Dnevnik
18.10	Cose dell altro mondo
18.40	Koncert godbe karabinjerjev
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Film: II navigatore nel tempo (fant., ZDA 1985, r. M. Rosman, i. P. Coyote)
22.15	Variete: Un magico so-gno... Mirabilandia
23.00	Dnevnik
23.10	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Šport: rally Nove Zelandije, 0.40 atletika
1.30	Nočni program
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
9.10	Film: 4 Fanteria (kom., Avstrija 1955, i. Romy Schneider, Hans Moser)
10.00	Variete: Kitajski cirkus
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	TG2 Diogenes in vreme
13.45	Sereno variabile, 2. del
14.30	Mladinski variete: SOS pianeta Terra (risanke)
15.35	Avtomobilizem Fl: VN loterije
16.40	Glasba: II Nuovo Cantagi-ro 92 (vodi G. Agus)
18.40	Nan.: La stella del parco -Un brutto incontro
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Hunter
21.25	Glasba: II Nuovo Cantagi-ro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio)
23.30	Dnevnik in vreme
23.50	Dok.: Simone Veil: una ' vita dedicata alla coeren-za, 0.25 Olocausto privato
1.30	Dok.: E. Grassi
1.55	Nočni spored
[ jK- RAI 3___________________
7.00	Dok.: Pred 20 leti
7.45	Drobci
8.25	Potni list za Evropo - Tečaji tujih jezikov
8.40	Šport: kolesarska dirka po Bazilikati, 9.00 kanu
11.00	Koncert RAI 3
11.40	Film: Rosie la miliardaria (kom., ZDA 1967)
13.15	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Film: Number one (dram., ZDA 1969, r. Tom Gries, i. Charlton Heston)
16.05	Šport: kolesarska dirka diletantov po Italiji, 17.20 gimnastika^ Italija-SND-Romunija Ž, 18.00 vaterpolo Italija-Nemčija-ZDA-Spanija
18.40	Domenica gol in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.30	Film: I guerrieri del vento (dram., ZDA 1984, r. J.L. Thompson, i. R. Mitchum)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Aktualno: Samarcanda
24.00	Variete: Fuori orario
TV Slovenija 1	|
9.20	Spored za otroke: Živ Žav,
10.10	Ebu drame za otroke
10.35	Japonski plesi in glasba
11.05	Dok.: Kronika
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
13.10	Ljudje in zemlja
13.40	Pozdrav iz Bohinja s Slovenskim kvintetom
14.10	Film: Mož, imenovan Petek, (ZDA, pon.)
15.55	Napovednik
16.00	Nadaljevanka: Kralj Patagonije (Fr., i. Omar Sharif)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Če skače slon čez plot (Fr. 1976, r. Y. Robert)
18.50	TV Mernik
19.05	Risanka in Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Dok.: Velike trgovske poti
22.35	Dnevnik, vreme in šport
23.00	Napovednik
23.05	Sova, vmes variete video smešnice in nanizanka Gabrielov ogenj
0.20 Video strani
I |M) TV Koper
13.00	Nadaljevanka: Rayanovi
13:20 Nan.: Agencija Rockford
14.15	Film: Vroči angel (pust., ZDA 1958, r. Joe Parker)
15.20	Nan.: Prosim, ne jejte marjetic
15.50	Otroški program
16.20	Film: Dan, ko so ribe prišle na kopno (kom., ZDA 1967, i. Tom Courtenay)
18.20	Aktualno: Meridiani
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.25	Nad. in nanizanka
20.35	Film: Ne bova se postarala skupaj (kom., Fr 1972)
22.15	Loto in TV dnevnik
22.30	Tednik: Alpe Jadran
23.00	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
|~	TV Slovenija 2
14.35	Napovednik
14.40	Sova, vmes nan. Murphy Brown in Gabrielov ogenj
16.00	Športna nedelja
18.30	Nad.: Aleksa SantiČ
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Videogodba
22:30 Večer makedonske TV 0.05 Športni pregled 0.35 Video strani
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Christoph Willibald G lučk; 10.30 New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni; 14.40 Pesmi miru; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Južnoameriška folklora; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Kviz Quo vadiš?; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba.
CANALE S
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.15	Aktualno: Reportage
11.45	Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.30	Glasbena oddaja: Šuper-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), "vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Film: Indovina chi viene a cena? (dram., ZDA 1967, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, K. Hepburn)
16.00	Film: Bello onesto emigra-to Australia sposerebbe compaesana illibata (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordf)
18.00	Nanizanke: Časa Vianello - L importante e esagerare,
18.30	Časa dolce časa, 19.05 I Robinson
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Film: Arniči miei (kom., It. 1975, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, P. Noiret)
22.30	Aktualno: La grande festa di »Non e la RAI«, 23.45 Nonsolomoda, 0.10 Italia domanda, vmes dnevnik
0.55 Programi non stop
RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.15	Aktualno: Lui, lei, 1'altro
8.45	Nan.: I Jefferson
9.15	Nanizanka
10.00	Nan.: La baiadei delfini
11.00	Variete: Spiando le bellez-ze
11.25	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.50	Nadaljevanka: Sentieri
14.20	Film: I ponti di Toko-Ri (vojni, ZDA 1955, r. Mark Robson, i. William Holden, Grace Kelly)
16.40	Nadaljevanka:	Maria,
vmes (17.30) TG 4 vesti
18.00	Nadaljevanka: La passione diTeresa
19.00	TG 4 vesti
19.30	Nan.: Cingue ragazze e un miliardario - Le sei orfa-nelle (i. Joseph Bologna)
20.30	Variete: Bellezze al bagno (vodi Patrizia Rossetti)
22.30	Film: Vacanze ad Ischia (kom., It. 1957, r. Mario Ca-merini, i. Vittorio De Sica), vmes (23.30) TG 4 vesti
0.55 Nan.: Lou Grant
1.45	Nočni spored
ITALIA i________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke
10.45	Nanizanka: Hazzard - La fuga di Susy
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Maurizio Mosca, Sandro Piccinini)
13.00	Nan.: I ragazzi della 3. C
13.30	Variete: Mai dire banzai
14.05	Vreme in Odprti studio
14.15	Film: Ouando calienta el
sol (kom., It. 1983, r. Mino Guerrini, i. Claudia Vegli-ante, Alex Berger)
16.00	Nan.: Adam 12-1 ragazzi del ghetto, 16.30 Giustizie-ri della citta - Mai per amo-re, 17.30 T.J. Hooker - Strani rapimenti, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Variete: Benny Hill Show
20.30	Variete: Drive In Story 22..30 Film: La moglie in vacan-
za... 1'amante in citta (kom., It. 1980, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, E. Fenech)
0.30 Studio šport, odprti studio in pregled tiska
1.10	Motociklizem
1.05	Nočni spored
ODEON__________________
13.00	Risanke
13.30	Nanizanke: Stazione di po-lizia, 14.30 Fifty fifty, 15.30 Shannon
16.15	Film: Abbasso la miseria (kom., It. 1945)
18.00	Nanizanka: Navy«
19.30	New Hit Parade
20.30	TV film: Emma, la regina dei Mari del Sud (1. del)
22.30	Glasba: Michael Jackson
23.00	TV film: Gli ultimi giorni di Patton (r. Delbert Mann)
0.30 Šport: Rafting
TMC_____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.30	Nan.: Le isole perdute
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Glasba: Da VVashington a New Orleans
13.15	Film: le avventure di Mis-ter Cory (dram., ZDA 1957)
15.00	Šport: beach Volley, 16.00 atletika
19.10	Risanke: Zoo 01ympics
19.30	Šport: High seven
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Filmfll mistero di Wether-cy (dram., VB 1985, r. David Hare, i. Vanessa Redgrave)
22.30	Ladies & Gentlemen
23.15	Film: Codice d'onore (dram., Fr. 1981, r. Alain Corneau, i. Yves Montand)
1.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIIILI____________
10.15	Film
13.30	Dok.: Zgodovina Italije
14.30	Rubrika o motorjih
15.00	Nan.: Avventura
16.00	Rubrika: Občina
18.15	Nan.: Adorabili creature
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.: Avventura, 20.00 Adorabili creature, 20.30 Diamanti
21.30	Rubrika o motorjih
22.30	Nad.: VVhite Florence
22.30	Športne vesti
23.00	Variete: Vernice fresca
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.00 International mušic news; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče;
19.45	Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila, 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
n rai 1______________________
7.50	Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10,05	Film: II bacio di Venere (kom., ZDA 1948, r. W.A. Seiter, i. Ava Gardner)
11.30	Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in Dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Sangue misto (dram., ZDA 1958, r. George Cukor, i. Stewart Granger, A. Gardner)
15.55	Mladinski variete: Big!
17.30	Aktualno: Parola e vita
18.00	Dnevnik 1
18.10	Nan.: Blue jeans - Final-mente libero
18.40	Dok.: Atlante Doc
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra, nato vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Ci vedremo all'in-ferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore)
22.45	Dnevnik in Emporion
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči
Evropski magazin
CANALE 5________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold, 9.00 Denise, 9.35 Love Boat,
10.30	La famiglia Bradford, 11.301 Robinson
12.00	Kviz: II pranzo e servito (vodi Člaudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Nanizanka: Starsky e Hutch - Lo strangolatore di Las Vegas
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke.
18.00	Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi),
19.00	La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: II TG delle vacanze
20.30	Film: Cocoon - II ritorno (fant., ZDA 1988, r. Daniel Petrie, i. Don Ameche, Jack Gilford)
22.50	Variete: II TG delle vacanze
23.20	Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.45	Nan.: Starsky e Hutch
2.30	Programi non stop
\ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.20	Nanizanka: II dottor Doo-gie Howser
9.45	Rubrika o židovski kulturi
10.15	Film: II dilemma di Dick Tracy (krim., ZDA 1947)
11.15	Aktualno: Galatheus
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'arca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: Stagioni,
14.35	Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Nessuno mi puo giudicare (kom., It. 1965)
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Nan.: Un giustiziere a New York
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Kos-ter, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L ispettore Derrick
21.35	Film: Uomini violenti (vestern, ZDA 1955)
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Nočni spored
_____RETE4___________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nad.: Una donna in vendi-ta, 10.00 General Hospital,
10.30	Marcellina
11.00	Nan.: Teneramente Licia
11.25	Otroški variete
13.00	Nad.: Snetieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomeriggio
13.55	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria, 15.20 Ines, una segretaria da amare (i. Amanda Gutierrez), 16.25 Tu sei il mio destino
17.30	TG 4 vesti
17.50	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.20	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal (i. J. Rodrigu-ez), 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo (i. C. Fullop)
21.30	Nadaljevanka: Manuela (i. Grecia Colmenares)
22.30	Film: Millie (glas., ZDA 1967, r. G. Roy Hill, i. Julie Andrevvs, James Fox, John Gavin), vmes (23.30) nočne vesti
1.30	Nan.: Lou Grant
2.20	Nočni spored
^ RAI 3____________________
11.40	Kolesarstvo: dirka po Bazilikati
12.00	Film: Donne e briganti (pust., It. 1950)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Koncert: Sergiu Celibi-
dache izvaja Schubertovo Simfonijo t. 2 v B-duru
15.10	Športno popoldne: karate,
15.35	mountain bike; 16.00 teniški turnir Anzio, 16.25 ženski tenis
17.00	Film: La pantera rosa - Il mistero Clouseau (kom., ZDA 1983, i. David Niven)
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Varieteja: Blob cinico TV
20.05	Variete: Non 6 mai troppo
tardi (vodi G. Ippoliti)
20.30	Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli)
. 22.30 Dnevnik - ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano, Italia -Profondo Nord
23.40	Nanizanka: Delvecchio 0.30 Dnevnik in vreme.
0.55 Film: I ribelli di Carnaby Street (krim., VB 1967)
ITALIA 1________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky - Un viaggio avven-turoso, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard
11.45	Variete: Mezzogiorno ita-liano (vodi G. Funari)
14.05	Odprti studio
14.15	Film: I due maggiolini piu matti del mondo (kom., It. 1970, r. Giuseppe Orlandi-ni, i. Franchi-Ingrassia)
16.00	Nan.: Adam 12 - Ouando cala la notte, 16.30 Giusti-zieri della citta - La ragaz-za con gli occhiali, 17.30 T.J. Hooker - Chinatovvn,
18.30	Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Nanizanka: College - 11 bellimbusto, La recita (i. Federica Moro)
22.30	Nan: La guerra dei mondi -Sfida senza speranza (i. R. Chaves), 23.30 Star Trek -L'ultima generazione
0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport
1.05	Nočni spored
F fr" T~v Slovenija 1
9.30	Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik (2. del)
9.55	Nad.: Semenj ničevosti
10.50	TV Mernik in Forum
11.20	Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
16.45	Napovednik
16.50	Slovenski magazin
17.20	Obzorja duha
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Petelin,
18.25	Lonček kuhaj
18.40	Znanstvena serija: Ali bodo preživeli?: Beloglavi jezerec
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Nan.: Politik novega kova
21.00	Dok.: Umik agresorja z ozemlja R. Slovenije
21.50	TV igra: Zrcalo
22.45	Dnevnik, vreme in šport
23.10	Napovednik
23.20	Sova, vmes nanizanki Gabrielov ogenj in Zvezdne steze
1.00	Video strani	•
ODEON___________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Zaza (dram., It. 1942, r. Renato Castellani
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo su-perpiu
20.30	Film: Emma, la regina dei mari del Sud (i. B. Carrera)
22.30	Dossier: Neuro chirurgo pediatrico
23.30	Candid camera: Olrait
232.45	Film: II viaggio (fant.)
TMC______________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini dellArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: ženska TV
17.35	Film: Come rubammo la bomba atomica (kom., It.)
19.30	Sportissimo 92
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Film: Un mese in campa-gna (dram., VB 1987)
|~pP| TV Koper
16.00	Film: Ne bova se postarala skupaj (kom., Fr. 1972, r. Maurice Pialat, i. Mar-lene Jobert)
18.00	Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.25	Nad.: Rayanovi
19.55	Nan.: Agencija Rockford
20.45	Športni ponedeljek
22.25	TV Dnevnik Vsedanes
22.35	Mednarodni operni gala
koncert Za mir in sodelovanje (3. del)
23.30	Šport: Beach volley
|	TV Slovenija 2
16.40	Sova, vmes video smešnice in Gabrielov ogenj
17.55	Športni pregled
18.25	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Videošpon
20.30	Gospodarska o"3daja:
10.000	obratov
21.00	Sedma steza
21.30	Film: Rimska cesta (Fr.-It. 1968, r. Luis Bunuel)
23.10	Studio: Under 25
23.40	Video strani
22.30	Rubrika o motorjih Crono
23.15	Vesti: TMC News
23.40	Variete: Out - Officina (vodi Umberto Smaila)
23.50	Film: Tessuto di menzogne (dram., ZDA 1987, r. Antho-ny Page)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nanizanka: Avventura
16.00	Kratke vesti
17.30	Nad.: White Florence,
18.05	II ritorno a Bridges Head, vmes vesti
19.00	.Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Nanizanka: Avventura
20.30	Film: Il cielo giallo
22.15	Vi vere senza stress
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17-00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu; 11.45 Melodije;
12.00	Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MPZ Fran Venturini; 12.50 Orkestri; 13.2o Folk glasba; 13.40 Common sense;
13.50	Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik; 14.30 Barva;
15.00	Nad.: Teci, teci, kuža moj!; 15.20 Orkestri; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16..20 Potpuri; 17.00 Kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Ona + jaz (B. Kobal); 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
3.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki;
10.45	Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku;
12.00	Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit-dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema;
16.50	Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Humoreska; 11.30 Športna oddaja;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi;
18.00	Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Četrtkovo srečanje namenjeno razglabljanju o programu
Nova večina na Pokrajini ima smisel če se oblikuje še pred počitnicami
V okviru poletnih prireditev na gradu
Noč zvezd z plesalko in pevko Tatjano Boškin
V četrtek popoldne so se na sedežu goriške krščanske demokracije sestali predstavniki strank dosedanje koalicije na Pokrajini in predstavniki DSL. Po vrsti dvostranskih stikov in srečanj je bil to prvi plenarni sestanek, kjer so se pogovarjali o najbolj nujnih vprašanjih, ki naj bi jih razrešili do zapadlosti mandata. Predstavniki KD, PSI, DSL, PRI, PDSI in SSk ugodno ocenjujejo potek srečanja, čeprav ga je razumeti šele kot prvi korak k oblikovanju nove večine na Pokrajini. Po izjavi dveh uglednih predstavnikov socialistične stranke in demokratične stranke levice je bilo doseženo načelno soglasje o sklopu vprašanj, ki bi jih morali razrešiti v slabem letu dni. Na prvem mestu je seveda načrt za uničevanje odpadkov, razrešitev vprašanja javnih prevozov, preureditev sedanjega sistema javnih storitev, ob upoštevanju določil zakona št. 142/90.
Pomembna je tudi splošna ugotovitev, da teh vprašanj ne bo mogoče razrešiti brez skupnih prizadevanj in torej tudi z doprinosom DSL. To po mnenju pokrajinskega tajnika te stranke Salomonija pomeni, da je
dosedanja petstrankarska koalicija premoščena.
Na četrtkovem srečanju je bil govor izključno o programu in okrog lkaterega se je ustvarilo načelno soglasje. V drugem krogu pogovorov, ki bodo spet prihodnji četrtek, bodo skušali sporazum peljati nekoliko dlje. Program naj bi dobil konkretnejšo obliko, in prav na tem naj bi nato začeli graditi drugo fazo dogovora o preoblikovanju večine.
Okvirni scenarij je znan: dosedanjemu odboru naj bi izrekli kon-
struktivno nezaupnico in predložili nov program in nova imena, ki naj bi poskrbela za njegovo izvajanje. Torej vse v smislu določil zakona št. 142.
Težave je pričakovati prav pri oblikovanju seznama odborniških mest.
Če smo prav razumeli, je dogovarjanje zaenkrat na pol poti, dogovarjanje pa naj bi se zaključilo do konca julija. Zamenjava upravne večine po poletnih mesecih ali v jeseni, ne bi imela nobenega smisla, ker je časa do izteka mandata presneto malo.
Za vrsto poletnih prireditev na gradu, ki bodo trajale do prvih dni septembra, bo poskrbel tudi Kulturni dom. Prva taka prireditev bo nocoj ob 20.45 "posebna noč" in sicer "NOČ ZVEZD -STAR NIGHT", z nastopom ene izmed najbolj znanih slovenskih plesalk modernih plesov Tatjane Boškin, z umetniškim imenom Bodi Bordo.
Mlada slovenska imitatorka skuša v skoraj dve uri dolgem programu z obleko, plesom in petjem predstaviti svetovne zvezde, tiste, ki še danes blestijo pred množicami občudovalcev in poslušalcev, pa tudi tiste, ki so postale nekakšen mit (Marylin Monroe, Elvis Presley, Tina Turner...) širokih množic.
Tatjana Boškin, tako napovedujejo, ima bogat in pester spored in bo z njim prav gotovo navdušila mlado in manj mlado publiko. Nastopila bo drevi, ob 20.45 pod velikim šotorom za poletne prireditve na gradu.
Delegacija iz Rusije in Moskve
V Gorici se bo v torek, 30. t.m. mudila delegacija funkcionarjev, politikov in gospodarstvenikov Ruske federacije in mesta Moskve. Ob 16. uri bo v pokrajinski dvorani srečanje s predstavniki tukajšnjega političnega, družbenega in gospodarskega življenja, zvečer pa si bodo gostje ogledali goriški grad in razstavo del C. Michelstaedterja ter pokrajinski muzej ter mesto.
Namen obiska, ki ga je pripravila goriška pokrajinska uprava, je prva izmenjava informacij in izkušenj s politično-upravenega vidika in gospodarstva ter iskanje možnosti z§ vspostavitev tesnega sodelovanja na različnih področjih.
Od jutri simpozij, v četrtek tekmovalni del
Teden v znamenju mednarodne pevske revije C.A. Seghizzi
Teden, ki se začenja bo v znamenju mednarodne pevske prireditve C. A. Seghizzi. Od jutri do srede, 1. julija se bo v konferenčni dvorani na razstavišču odvijal simpozij o zborovskem petju, 2., 3., 4. in 5. julija pa bo tekmovalni del revije, ki je letos 31. po vrsti.
V nedeljo, 5. julija pa bo še poseben tekmovalni nastop in sicer za 3. veliko nagrado Evrope.
Na letošnji prireditvi napovedujejo nastop zborov iz trinajstih evropskih držav. Močna bo udeležba, kot kaže, iz novih, oziroma mladih, vzhodnoevropskih držav. V Gorico bodo prišli pevski zbori iz Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Nemčije, Litve, Letonije, Moldavije, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske, Madžarske. Tekmovanja se bodo udeležili seveda tudi pevski zbori iz Italije.
Zaradi skrajno napetega političnega položaja v nekaterih od navedenih držav, se utegne udeležba predvidoma skrčiti.
Neizpolnjene obveznosti
Deželni odbor ni izpolnil nobene od pred dvema letoma sprejetih obveznosti glede nadzorstva nad onesnaževanjem in glede zaprtja upe-peljevalnika za smeti pri Sovodnjah. Tako v posebni izjavi za tisk- ugotavljata predstavnika zelenih A. VVehrenfennig in DSL Ivan Bratina. Dežela se je obvezala, da bo opravila podrobno analizo na območju upepeljevalnika, pred in po izvedbi preureditvenih del, vendar tega, kot kaže ni naredila.
Deželna svetovalca opozarjata na neizpolnjene obljube tudi spričo govoric, da naj bi v upepeljevalniku poleg drugega, uničevali odpadke iz bolnišnic iz cele dežele.
Sekcija WWF pozdravlja odpoved gradnji obvoznice
Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF) izreka v tiskovnem sporočilu veliko zadovoljstvo zaradi sklepa občinske uprave, da se opusti načrt obvoznice ob Soči, in upa, da je s tem dokončno odpravljena nevarnost opustošenja tega dela reke. WWF spominja, da je že od vsega začetka nasprotoval načrtu, ki je slonel na nekdanji predpostavki, da bo mestno zraslo na 80 tisoč prebivalcev. Stvarnost je drugačna, zato bi gradnja obvoznice bila pravi absurd. Odločitev občinske uprave, da se načrt opusti, je po oceni WWF dokaz razsodnosti.
Z dokončno odpovedjo obvoznici še niso rešeni vsi problemi Soče, na katere so naravovarstveniki opozorili tudi na nedavnem "dnevu za Sočo", še piše v sporočilu, ki se zaključuje z upanjem, da bi odslej vsi pokazali večji posluh za varstvo okolja ob reki, predvsem pa da bi krajevne uprave s tesnejšim usklajevanjem njihovih pristojnosti zagotovile po-
goje za rešitev vseh problemov, ki še vedno ogrožajo goriško reko.
Posvet o prometu in mestnem okolju
WWF in združenje trgovcev ASCOM prirejata jutri ob 17.30 na Trgovinski zbornici v Gorici jpo-svet na temo: Živeti v mestu - Študije in predlogi za boljšo izrabo mestnega prostora. Spregovorili bodo predsednik ASCOM v Gorici Sergio Rovis, videmski podžupan Enrico Bertossi (predstavil bo poskusno uvajanje mestnih avtobusov s pogonom na metan), arh. Ezio Tavasani (o načrtu podzemnega parkirišča na Travniku), arhitekti (Giovanni in Paolo Bres-san, Gemanuela Cartelli, Domeni-co Lagana in Guido Pecorari (prikazali bodo možnosti drugačne ureditve posameznih mestnih predelov v Gorici) in predstavnik deželnega odbora WWF Claudio Freddi, ki bo zaključil razpravo.
Člani Skupine 75 se zahvaljujejo za pomoč sovodenjskih občanov
Člani fotografskega krožka Skupina 75 se zahvaljujejo vsem društvom in posameznikom v so-vodenjski občini, ki so posodili fotografije iz arhivov in domačih predalov in kakorkoli drugače pomagali ter omogočili priredbo razstave o Sovodnjah včeraj in danes. Obenem se oproščajo, če tokrat niso bili podrobneje obdelani vsi zaselki, in se hkrati priporočajo vsem prijateljem in domačinom nasploh, da bi še naprej bili pripravljeni pomagati. Akcija zbiranja fotografskega gradiva se bo namreč nadaljevala s ciljem, da se uresniči občinski fotoarhiv, ki bi bil dragocen za dokumentacijo življenja naših ljudi v teh krajih.
SLOVENSKO STALNO.. GLEDALIŠČE
Sergej Verč - Boris Kobal
IME MU BO JUST
Režija Sergej Verč
Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL
Predstava na prostem: v torek, 30 t. m., ob 21. uri v Gorici na gradu.
Strožje nadzorstvo na cestah med poletno turistično sezono
Na Prefekturi so te dni, v sodelovanju s policijskimi organi, zlasti pa v sodelovanju s prometno policijo, pripravili načrt posegov glede zagotavljanja varnosti in nemotenega odvijanja prometa v juliju in avgustu.
Prefektura napoveduje, da bodo proti nediscipliniranim avtomobilistom, ki bodo povzročili prometne nesreče ali s svojim ravnanjem ogrožali varnost drugih udeležencev v prometu, ukrepali strogo dosledno ter jim v primeru odgo-
vornosti za hujšo nesrečo ali prekršek začasno odvzeli vozniško dovoljenje ali pa bodo proti njim uvedli postopek za revizijo vozniškega dovoljenja.
Prometna policija bo avtomobilistom posredovala informacije glede prevoznosti cest, oziroma zastojev v prometu in jim tudi svetovala alternativne poti.
Povečan promet na cestah v deželi in pokrajini pričakujejo v juliju in avgustu, sočasno z viškom poletne turistične sezone.
Smrtna nesreča v predmestju Gorice Življenje izgubil 17-letni motorist
Včeraj v prvih jutranjih urah je v prometni nesreči izgubil življenje 17-letni Maurizio Tibolla iz Gorice, Tumova 42. Nesreča se je zgodila okrog poltretje ure, v ulici Garzarolli in njen potek še ni povsem pojasnjen. Po do zdaj razpoložljivih informacijah naj bi fant, ki je umrl med prevozom v bolnišnico, izgubil nadzorstvo nad motorjem honda 125 ter silovito trčil v železni drog dvoriščne ograje podjetja Oliviero Cenni (ul. Garzarolli 210). Trčenje je bilo tako silovito, da se je drog povsem ukrivil na dvoje. Po prvem trčenju je motor drsel še nekaj metrov stran, medtem ko je ponesrečenec obležal na mestu, kjer so našli tudi razbito čelado.
Ker menda nihče ni videl, kako je do nesreče prišlo, bo rekonstrukcija najbrž zelo težavna ali povsem nemogoča. Ponesrečeni je bil edini sin v družini karabinjerskega podčastnika.
Z zadevo se ukvarja prometna policija.
Nočno trčenje
V trčenju med dvema avtomobiloma v križišču ulic Leoni in Paolo Diacono, včeraj, nekaj pred prvo uro zjutraj, sta se laže, ranila 26-letna Donatella Ussi iz Škocjana ob Soči in 22-letni Marco Ma-rassi iz Števerjana, Oslavska ulica 31. Ussijeva se bo zdravila deset dni, Marassi pa petnajst.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 21. do 27. junija 1992.
Rodili so se: Greta Turus, Federico Donda, Alessandro Coccetta, Daniele Esposito, Eriča Gabrieli, Luca Mazzo-la, Giulia Valentinsig, Valentina Moc-chiut, E lisa Petrovčič, Ivan Bevilac-qua.
Umrli so: 86-letna upokojenka Gio-seffa Piciulin, 75-letna upokojenka Er-midia Toso, 77-letna upokojenka Maria Vizin vdova Spanghero, 75-letna upokojenka Gina Freschi vdova Di Doi, 69-letna upokojenka Maria Bres-ciani, 74-letna upokojenka Romilda Perizzolo, 78-letna upokojenka Angela Miniussi por. Lenardon, 69-letni upokojenec Lojze Hvalič, 77-letna upokojenka Angela Zamar, 83-letna upokojenka Olga Bavdaž vdova Kamenšček, 57-letna Mirella Pozzar, 77-letna upokojenka Giovanna Landri, 93-letna upokojenka Eugenia D Alto vdova Tomasi, 82-letna upokojenka Aliče Leg-hissa vdova Zongher, 52-letna Franca Braidotti por. Biasion, 85-letna Maria Mejak vdova Pavoni.
Oklici: finančni stražnik Giovanni Minichini Cagnin in uradnica Daniela Taglioni, trgovec Alfredo Podgornik in trgovska pomočnica Graziella Ver-tullo, telekomunikacijski tehnik Sandro Cettina in uradnica Donatella To-madin, uradnik Flaviano Tercic in bolničarka Laura Peressini, uradnik Paolo Nicolotti in estetistka Barbara Toson, delavec Angelo Vecchione in Flavia Oualli.
Poroke: pek Alessandro Zavadlav in tajnica Roberta Burgnich, pripadnik zbora državne policije Alessandro Cargnel in uradnica Lorenza Lai, delavec Gianfranco Poletti in uradnica Patrizia Grusovin, karabinjer Andrea Nocent in bolničarka Antonella Coci-anni, pripadnik zbora državne policije Franco Mocchiutti in geometer Luana Tunini.
Jutri seja občinskega sveta v Števerjanu
Jutri ob 20.30 je napovedana seja občinskega sveta v Števerjanu. Dnevni red zaobjema v glavnem vprašanja vezana na finančno poslovanje občine. Med drugim naj bi občinski svet odobril obračun finančnega poslovanja v letu 1991, določil odškodnino svetovalcem članom komisij in odobril pravilnik o dodeljevanju finančnih prispevkov javnim ustanovam ali zasebnikom.
razna obvestila
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa se bo v okviru teoče sezone še enkrat sestal. Sestanek bo v torek, 30. junija ob 19. uri v motelu Nanut v Gorici. Vabljeni vsi predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega področja.
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impianto). Do 30. junija je čas tudi za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri Goriški trgovinski zbornici.
Kmečka zveza vabi lastnike kmetijskih strojev, ki so člani UMA, da do 30. junija prijavijo zaloge preostalega goriva iz preteklega leta. Obenem bodo lahko uredili tudi za nove letošnje bone.
______________kino________________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 16.00-22.00 »Innocenza colposa«. Prepovredan mladini pod 14. letom.
VERDI 16.00-22.00 »Lionheart: scommes-sa Vincente«.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Zadnji skavt«.
SVOBODA Šempeter 18.30 »Bugsy«. 20.30 »Kurba«.
DESKLE 20.00 »Manekenka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana, 147 - tel. 40497.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Lojzeta Hvaliča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin pokojnika.
Posebna zahvala naj gre g. Župniku, pevcem in govornikoma.
SVOJCI
Podgora, 28. junija 1992
Kulturno društvo Andrej Paglavec In pevski zbor Soča izrekata iskreno sožalje družini, ob smrti Lojzeta Hvaliča.
Pogovor z novogoriškim županom Sergijem Pelhanom ob obletnici vojne in osamosvojitve Slovenije
Gorici kot zgled evropske integracije
Mesti imata perspektivo v skupnem posredovanju novih gospodarskih in drugih tokov med vzhodom in zahodom
Danes mineva točno eno leto od oboroženega spopada v Rožni dolini. Do spopada je sicer prišlo onkraj meje, vendar tudi Gorica ga je doživljala, kot da bi se dogajal na tukajšnjih tleh v dokaz, da sta sosednjio mesti v dobrem in slabem tesno povezani. Ob obletnici teh dramatičnih dogodkov, ki pa na srečo niso niti primerljivi s tem, kar je in še terja vojna v drugih republikah bivše Jugoslavije, smo stopili do novogoriškega župana Sergija Pelhana za razgovor o dogajanju v tem letu in perspektivah za naprej.
Gospod Pelhan, kako gledate danes na tisti 28. junij?
Gotovo drugače kot pred enim letom. Takrat so stvari zgledale mnogo bolj resne in grozljive kot pa so danes. Slovenija je imela srečo, da se je vojna končala hitro. To tudi zato, ker smo bili vsi enotni proti agresiji. Pri tem pa moram povedati, da so nam bili v veliko pomoč prijatelji onkraj meje, ki smo jih prepričali v naš prav in smo tudi z njihovo pomočjo lahko zavrnili agresijo.
Kako se eno leto po vojni uresničujejo želje in načrti o osamosvojitvi?
Slovenija je v tem letu gotovo dosegla več, kot bi lahko svoj čas
bila v številne mednarodne organizacije kot samostojna in neodvisna država, pri čemer je še posebno pomemben sprejem v OZN. To, da smo v enem letu, ki je tako kratek čas za življenje neke države, dosegli toliko, je gotovo tudi rezultat velike in učinkovite mednarodne dejavnosti slovenske politike.
Kako pa iz Slovenije gledate na dogajanje v drugih bivših jugoslovanskih republikah?
Žal je pot za uveljavitev samostojnosti za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Makedonijo dosti bolj strma, kot je bila naša. Hrvaška, kjer je vojna trajala dosti dlje kot pri nas, še vedno ne more obvladati vsega svojega teritorija, saj je del še pod nadzorstvom srbskih sil. V Bosni in Hercegovini je stanje še slabše in je danes pravzaprav težko reči, ali bo sploh mogoče uresničiti samostojnost te države brez odločnejše mednarodne intervencije. Vse to seveda posredno vpliva tudi na Slovenijo, saj so prekinjeni številni gospo-
pričakovali. Dosegla in uveljavila je svojo samostojnost. Sprejeta je
darski in prometni tokovi kot tudi še ne moremo razčistiti vprašanja delitve dediščine bivše Jugoslavije.
V	zadnjem času je tudi Nova Gorica doživela naval beguncev. Ste ga pričakovali?
Gotovo ne v tolikšni meri. Danes je namreč v Sloveniji že več kot 60 tisoč uradno prijavljenih beguncev, kar pomeni približno 3 odstotke v primerjavi s skupnim številom prebivalcev Slovenije. Očitno je, da to predstavlja veliko ekonomsko breme še posebej za majhno državo, ki jo čaka še težak gospodarski vzpon. V naši občini je nastanjenih okrog 700 beguncev in seveda tudi nam ni lahko zagotoviti vsega, kar je potrebno za njihovo oskrbo in pomoč. Srečo imamo v tem, da smo ob meji in da lahko računamo tudi na pomoč prijateljev na drugi strani od Rdečega križa do Karitasa, občin in drugih.
V	Italiji se za razmeroma manjši dotok tujcev pojavljajo zaskrbljujoči znaki rasizma. Kaj pa spričo tolikšnega števila pri vas?
Bolj kot za sedanji dotok beguncev bi to lahko veljalo za že prejšnje priseljevanje delavcev iz drugih republik. Pri nas smo namreč že presegali kritično mejo 10 odstotkov priseljenih prebivalcev, ko se navadno začnejo pojavljati negativni znaki nacionalizma. Sicer pa so bili doslej pri nas taki pojavi izjema in še zdaleč ne pravilo. Zato upam, da bo tako tudi ostalo v odnosu do beguncev.
Kako so se v tem letu po vaši oceni razvijali odnosi med Italijo in Slovenijo tudi glede na
morebitno potrebo po reviziji mednarodnih sporazumov?
Odnosi med Slovenijo in Italijo so se v zadnjem poldrugem letu bistveno izboljšali. Italija je nudila veliko pomoč pri osamosvajanju Slovenije tudi z osebnim doprinosom zunanjega ministra De Mic-helisa. Slovenija dela v tem času pregled mednarodnih pogodb in sporazumov. Z Italijo, upoštevajoč tudi nekdanjo kraljevino, jih je bilo preko 100, od teh pa je danes za Slovenijo aktualnih še okrog 60 in te bo naša država tudi podpisala kot dedič Jugoslavije. Italiji ne bo treba drugega, kot da ugotovi, da je pravice in obveznosti iz teh pogodb prevzela namesto prejšnjega podpisnika Slovenija. Tej fazi pa bo morala slediti druga faza z vsebinsko revizijo nekaterih sporazumov.
Kaj pa na lokalni ravni odnosi med Gorico in Novo Gorico?
Na lokalni ravni smo se hoteli vključiti v evropski scenarij združevanja. V tej luči gre razumeti predlog o novih oblikah povezav med Gorico in Novo Gorico. Pri tem gre za uresničevanje obvez iz Osimskih sporazumov začenši z avtocesto Vileš-Razdrto, za poenostavitev zaposlovanja delavcev čez mejo brez dovolilnic za bivanje, za obojestranski prehod meje zgolj z osebno izkaznico, za poenostavitev kontrol na mejnih prehodih, pri čemer naj bi potnika pregledovali samo mejni organi države, v katero vstopa. Mislim, da bi eksperiment povezave med Gorico in Novo Gorico, mestoma na meji in obenem na pomembni osi Barcelona-Budimpešta treba razviti na trgovskem, industrijskem, izobraževalnem, kulturnem področju, upoštevajoč, da v tem prostoru živi troje narodov: slovenski, italijanski in furlanski. To bi lahko bil pomemben zgled za bodočo evropsko integracijo obenem pa je za nas izbira te poti nujna. Gorica je v zadnjih desetih letih živela na račun jugoslovanskih kupcev in uživala koristi od standarda, ki sploh ni bil realen. Sedaj ima revnejše sosede in trgovina je upadla. Gorica in Nova Gorica morata zato skupaj prevzeti vlogo posrednika v gospodarskih tokovih vzhod-zahod, biti skratka en sam člen v novi verigi mednarodnih gospodarskih tokov. Pogovor zapisal
MARKO MARINČIČ
Točno pred enim letom spopad za mejni prehod v Rožni dolini
Rožna dolina, 28. junij 1991. Tistega dne, točno pred enim letom, smo tik ob meji ujeli v fotografski aparat dramatične prizore, kakršna vidimo na gornjih slikah. Dolina s prijaznim imenom Rožna je nenadoma postala prizorišče nesmiselnega spopada, ki ga je povzročila vojaška zasedba prehoda v nasprotju z demokratično izrečeno voljo slovenskega ljudstva po samostojnosti. Za večino prebivalcev Nove Gorice in posredno tudi Gorice, ki niso doživljali drugih vojn, je bil to prvi in upajmo edini neposredni stik s krutostjo vojaškega spopada. Na srečo je bila vojna za osvoboditev Slovenije kratkotrajna in je na obeh straneh povzročila dosti manj gorja in nesmiselnega nasilja kot pa vojni na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Toda, kdor je takrat videl ležati mrtvega dvajsetletnega mladeniča čeprav v uniformi sovražne okupatorske vojske, ne bo zlahka pozabil tistega prizora kot tudi ne bo zlahka našel pomirjujočega odgovora na vprašanje: zakaj?
Pobuda bo od 10. do 30. avgusta
V Dijaškem domu intenzivna priprava na popravne izpite
Šolske učilnice so se zaprle, maturantje sicer še nestrpno pričakujejo dan odrešenja, vendar pa je večina učencev in dijakov že na počitnicah. Za vse sicer ne bodo brezskrbne, posebej ne za tiste, ki bodo jeseni polagali popravne izpite. Takim dijakom je upravni odbor Dijaškega doma namenil pobudo, ki bo zagotovo pripomogla k boljšemu uspehu. Gre za organizirano in časovno zgoščeno pripravo na popravne izpite. Od 10. do 30. avgusta bodo učne ure potekale vsak dan, od ponedeljka do petka skupno petnajst dni, dijaki pa bodo imeli na razpolago ustrezno opremljene prostore Di-
jaškega doma in posebej izbrane učitelje. Predmeti za katere Dijaški dom razpisuje prijavo pa so naslednji: matematika in informatika, italijanščina, slovenščina, latinščina, grščina, angleščina in nemščina.
Dijaški dom želi s to pobudo priskočiti na pomoč dijakom (in staršem) v težavah in skrbeh ter izpolnjuje, tudi tako, svojo izhodiščno nalogo učno-vzgojne ustanove.
Sicer pa bo v Dijaškem domu že čez nekaj dni spet vse živo in sicer ob začetku poletnega središča za otroke iz mesta in okolice. Odprto bo skoraj do konca julija.
KUTURNI
DOM
V nedeljo, 28. junija 1992 ob 20.45 pod šotorom, NA GORIŠKEM GRADU
Noč zvezd - Star night
(Bodi Bordo)
Prvič v Gorici predstavlja Tino Turner, Lizo Minelli, Madonno, Elvisa Prešlega, Carmen Miranda, Marylin Monroe, Michaela Jacksona...
Vabljeni!
Vstopnice in rezervacija: urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 • tel. 33288)
Bologna prevzema oskrbo beguncev v občinah Nova Gorica in Jesenice
Akcij za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine in drugih vojnih območij v bivši Jugoslaviji je tudi v Italiji vse več. Včeraj je skozi mednarodni mejni prehod v Vrtojbi pripotoval v Novo Gorico konvoj s humanitarno pomočjo iz Bologne. Šlo je za štiri tovornjake, nekaj rešilcev in drugih vozil z okrog 30 tonami živil, sanitetnega materiala in drugega blaga, ki so ga zbrali s široko solidarnostno akcijo v glavnem mestu Emilie Romagne. Približno tretjina tega blaga je bila za okrog 700 beguncev v novogoriški občini, preostalo blago pa je skupina kakih dvaj-
setih prostovoljcev odpeljala v Ljubljano in na Jesenice. Na meji so konvoj sprejeli predsednik skupščine občine Nova Gorica Sergij Pelhan in predsednik izvršnega sveta Črt Špacapan ter republiška poslanca, člana skupščinske delovne skupine za begunce Franco Juri in Borut Pahor.
Včerajšnja pošiljka ni enkratna pomoč, pač pa del širše akcijo, s katero bo Bologna prevzela oskrbo beguncev v občinah Nova Gorica in Jesenice. V Bologni namreč deluje solidarnostni odbor, v katerega je včlanjenih 32 organi-
zacij od treh sindikalnih zvez do demokratičnih strank in raznih organizacij. Odbor je prejšnji teden že dostavil pošiljko pomoči v Buje v Istri, čez dva tedna pa naj bi odeljal konvoj v Zagreb. Poleg tega pa so njegovi predstavniki prevzeli obvezo, da bodo redno oskrbovali zbirne centre v Novi Gorici in na Jesenicah, podobno kot bo pomoč iz drugih držav usmerjena v druge centre po Sloveniji.
Na sliki (foto Marinčič) del
konvoja s pomočjo iz Bologne
Na meji pri Vrtojbi pomnik na agresijo
Včeraj dopoldne so ob prazniku slovenske policije na mejnem prehodu v Vrtojbi odkrili skulpturo, ki bo spominjala na lansko agresijo na Slovenijo. Prav na včerajšnji dan so namreč lani enote JLA zasedle prehod v Vrtojbi, ki so ga 45 ur kasneje, 29. junija, slovenske enote z usklajeno akcijo milice, TO in civilistov ponovno osvobodile. Takrat so slovenske sile zajele 9 tankov, okrog 150 pripadnikov JLA pa se je predalo.
Na včerajšnji slovesnosti je spregovoril načelnik UNZ v Novi Gorici Stane Bačar, navzoči pa so bili tudi predstavniki italijanske policije in mejnih organov.
Pogovor z Demetrijem Cejem ob njegovi razstavi v TK Galeriji
Umetnik razbitih sonc opozarja na nevarnosti, ki pretijo svetu
Iz Trsta je moral med fašizmom v Ljubljano
Umrl je slovenski pesnik Rado Bordon
NEVA LUKEŠ
Dobiti Demetrija Ceja - slikarja, scenografa in scenskega tehnika, ki razstavlja svoja dela že od 18. junija v galeriji Tržaške knjigarne (razstava bo odprta vse do 8. julija) ni bila lahka zadeva. Demetrij zna veliko povedati s svojimi slikami, bolj malo z besedami. In ko ima razstavo, se na njej prikaže kot meteorit, potem pa ni »ne boga ne vraga«, da bi ga dobil za kratek pogovor.
Samo vsem zvezam, ki sem jih »napela«, da bi ga ujela - od knjigarne do vodje galerije Franca Vecchi-eta, pa vse do njegovih bivših sodelavcev in tovarišev v našem gledališču - gre zahvala, da sem ga končno dobila prav pred njegovimi slikami v Tržaški knjigarni, ki zaradi izvirnosti, posebnosti, pa tudi zaradi vsega tistega, kar želi umetnik z njimi povedati, prav gotovo pritegnejo vsakogar, ki si jih ogleda.
Demetrij, vaše slike in vaše delo spremljam že nič koliko let. In vedno me presenetite s kakšno novostjo, čeprav iščem v vaših novih delih stalno konstanto - sonce ali luno, kakor pač hoče človek tisto svetlo točko imenovati. Tokrat ste me prsenetili tudi z uporabo novih materialov, pa tudi z dimenzijo nekaterih razstavljenih slik.
»Umetnik se ne more in se jie sme ponavljati. V sebi išče vedno nekaj novega. Če to niso motivi, potem so to snovi, s katerimi svoja dela ustvarja. Sedaj sem na primer za več slik uporabil polistirol - to je nekakšna umetna pena, ki pa jo je moč po svoje obdelati in nato tudi pobarvati. Na slikah, ki so tu razstavljene, sem uporabil zlato in srebrno barvo, kar daje slikam poseben videz.«
Na razstavi v Galeriji Tržaške knjigarne ima Demetrij tokrat tri majhne slike in pet slik večjega formata; posebno zanimanje pa vzbuja slika, ki se odpira kot nekak tabernakelj, ali zavesa pred gledališko predstavo. In ko se ta vrata odpro, je v sliko vključen stol, kar pomeni, da si gledalec lahko sliko v miru ogleda in vidi v njej to, kar je hotel umetnik povedati. Sonce, ki daje svoj žar, pa pokrajino z vsemi svojimi močnimi, a zelo privlačnimi barvami.
»Če ste dobro pogledali moje slike, ste prav gotovo opazili, da so vsa sonca pod steklom, steklo je razbito, kar kaže na moj sedanji pogled na svet. Svet se razvija, raste, se širi, toda tu nam grozi ekološka, ali atomska nevarnost in tako ostajajo tudi moja sonca, ali lune - kakor jih pač hočete videti - razbita, razdvojena, kot je razbit in razdvojen tudi naš svet.«
Največjo sliko razstavlja Cej v prvem nadstropju. Gre pravzaprav za tri slike, vsaka po meter visoka, ki pa tvorijo skupaj tisto, kar umetnik vidi v današnjem svetu, ki se bori za čisto ozračje, proti ekološkim nesrečam in vsem drugim nevarnostim, ki nas obkrožajo.
Pa vendar je tudi nad to veliko sliko nebo svetlo, oblaki so v pastelnih barvah, kar kaže, da umetnik ni pesimist, temveč vidi možnosti, da se človek vseh teh nevarnosti reši, ali pa se jim vsaj izogne.
»Moje slike prikazujejo mestno okolje, ker je mogoče hiše predstaviti kot kocke. Zato ne črpam motivov iz narave, ki terjajo drugačno koncentracijo, pa tudi drugačen pogled umetnika na svet - v tem primeru gre seveda za moj pogled.«
Danes je Demetrij upokojenec, čeprav je prav v zadnjem času napravil v Sežani zelo lepo sceno za Goldonijeve »Primorske zdrahe«, hkrati ap v našem gledališču sceno za igro »Ime mu bo Just«.
Približno 28 let je tega, kar je Demetrij prišel v Trst iz svoje rojstne Gorice. Tu je v gledališču izdelal več kot 70 scen. Med najinim pogovorom se je spomnil na primer Pirandella »Premisli Giacomino« (morda zato, ke je v tem delu nastopil tudi njegov sin).
»Zanekrat nimam na vidiku drugih razstav. S slikanjem je pač tako. Če ima slikar načrt, potem so tukaj tudi že slike. Ena vleče drugo in tako se ustvari cela serija.«
Zaenkrat ima Demetrij še druge srkbi. V Borštu bi si rad uredil staro domačijo, ker pa je ta v jusarski posesti, nima še vseh dovoljenj. »Ko bo rešeno to vprašanje, potem bi lahko v tem domačem ambientu resnično zaživel s svojimi slikami. Tu bi lahko ustvarjal, tu bi lahko slikal, tu bi tudi živel.«
Čej nam je še povedal, da je pred dvema letoma razstavljal v Kraški hiši v Repnu, pred nekaj meseci pa je sodeloval na razstavi na Gradu sv. Justa, kjer je sodelovalo okrog 100 slikarjev. »Načrtov za naprej ne delam. Vse mora priti spontano. Ko čutim v svoji notranjosti, da moram nekaj naslikati, se lotim dela. Prvi sliki sledijo nato še druge. S tokratno razstavo sem zadovoljen - predvsem pa sem zadovoljen, da so jo dobro ocenili gledalci.
MIRO KOCJAN
"T T Ljubljani je umrl Rado Bordon, slovenski pesnik
V	in pisec. Slovenska književnost je izgubila moža, ki je bil vse prej kot povprečen; izstopal je kot književnik, kot mož in kot borec. Njegovo življenje in delo je venomer prežemala težnja za odpravo krivic, za humani napredek, za demokracijo, toda res pravo, kristalno, brez kompromisov.
Vseskozi se je bojeval za novo in lepše. Pogosto sva bila skupaj, tudi že v partizanih in pri prekomorskih enotah,- rad je ponavljal: »To še ni tisto.« Njegov cilj je segal dlje; navdajala ga je žal nerealna vizija o resnično svobodnem človeku, ki naj odseva in naj ga obdajajo najbolj poštena hotenja. Bil je intelektualec, za nekdanje čase intelektualec takorekoč visokega ranga, toda meje skromnosti ni prekoračil nikoli.
Rojen je bil leta 1915 v Trstu,-svoje primorsko poreklo je poudarjal na vsakem koraku; zatrjeval je, da so Primorci »široki« ljudje, zmeraj dovzetni za vse, kar je lepo in dobro. Zastran fašizma je njegova družina morala zapustiti rodni kraj, prišel je v tedanjo Slovenijo, kjer je živel nekaj časa na Ptuju, nato v Ljubljani. Pred vojno je diplomiral iz prava, po drugi svetovni vojni pa si je pridobil doktorat pravnih znanosti z disertacijo o »Pravni zaščiti narodnih manjšin«.
V
I življenjskih izkušenj si je
f pridobil na pretek; nekaj m I let je v Ljubljani moral delati preprosto kot težak. Njegov življenjski cilj o demokraciji je bil vsak dan bolj svetel; večje so bile težave, bolj je bil neizprosen. In kot osebnost, ki je obsojala sleherno diskriminacijo, ni imel dlake na jeziku; zaprli so ga že pred vojno, podobne peripetije pa je doživel po vojni, ko mu enoumje spet ni šlo v račun.
Za čistejšo prihodnost se je žrtvoval zmeraj in povsod; že leta 1941 je bil v Ljubljani med pobudniki »prostovoljnih enot«, ki naj bi zaprle pot tujemu zavojevalcu. Brž je pristopil k Osvobodilni fronti, žal pa so ga kmalu ujeli in poslali v zapore in taborišča v tedanjo fašistično Italijo; seveda pa ni miroval, vodil je tajne skupine,
nesebično širil kulturno delo. Več mesecev je bil na otoku Ventote-ne, kjer je fašistični režim imel v konfinaciji domala vsa vodstva italijanskih demokratičnih in naprednih strank. Po zlomu fašizma in kapitulaciji Italije je pomagal pri ustanovitvi partizanske garibaldinske brigade »Pio Borri«, ki se je bojevala v Toscani in Umbriji.
"K Tato se je prebil v Bari, kjer
/X/ je bil tudi štab prekomor-J. V skih enot; kajpak so mu brž zaupali pomembne zlasti takorekoč kulturne funkcije, ki jih je opravljal nadvse požrtvovalno, brez predaha in s pronicljivimi uspehi. V domovino se je vrnil s četrto in peto prekomorsko brigado. Brž po vojni, vse dotlej dokler ga niso, zavoljo njegove, kakor je pač sam govoril, »demokratične morale«, spet zaprli, pa je opravljal pomembna uredniška dela.
Bil je mož s postavno moralno držo, hkrati pa tudi izvrsten umetnik, ki je ustvaril dragocena dela. Prvo pesniško zbirko je izdal že leta 1930, potem pa je izdal še več zbirk, zadnjo med njimi pa predstavljajo »Sipine«; to so bili izbrani soneti, o katerih je Janez Menart napisal, »da izražajo vsebinsko in motivno stvarnost, obogateno z avtorjevo prirojeno pesniško nadarjenostjo in močnim razumskim nabojem vsestransko razgledanega duha«.
T^ado Bordon ni bil mož »po-sebne«, marveč resnično J. V »najbolj čiste« vrste; odkritost mu je bila vrlina, to da nikoli ni imel dlake na jeziku pa izraz občudovanja vrednega poguma. Znal je biti še kako bistro piker, premeteno zbadljiv, pogosto polemičen, toda, kakor je govoril Sartre, v znamenju »inteligentne polemike«. Zmeraj je ravnal premočrtno; nikoli ni klonil. Mnogi utemeljeno pravijo, da je spadal k takoimenovani politični, družbeni (in kajpak kulturni) slovenski pomladi, ki so jo skušali uveljaviti okrog 70. let. Nikoli ni maral retorike, grajal je kult osebnosti.
Tudi Rada Bordona žal ni več; neizbrisno pa bodo ostali on, njegova drža in njegova dela. Njegovi soborci smo izgubili nepopisno vrednega prijatelja, slovenska književnost pa enega od tistih tvorcev, ki so jih zmeraj navdajali najbolj plemeniti ideali.
Pobude za popestritev ljubljanskih večerov
Izšla je poučna knjiga Milene Blažič »Kreativno pisanje«
Kako postati pisatelj
JOŽEK ŠTUCIN
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra v Ljubljani je letos že šesto leto zapored pripravilo vrsto kulturno-umetniških prireditev, ki bodo popestrile poletne večere v glavnem mestu Slovenije. Poletne prireditve se bodo začele 9. julija na Pogačarjevem trgu z otvoritevenim koncertom orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje in s solistoma na trobenti Antonom Grčarjem in Stankom Arnoldom.
Med koncertne prireditve letošnje sezone sodi tudi komorni koncert Instrumentalnega orkestra Vinka Globokarja in tria La cercle iz Pariza, ki bo 6. julija v Cankarjevem domu, prirejajo pa ga Francoski kulturni center Charles Nodier, Cankarjev dom in Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra.
V juliju se bodo zvrstili še solistični koncert italijanskega kitarista Giovannija G rana (15. julija) in komorni koncert mladega violinista Štefana Milenkoviča ter pianistke Lidije Cainazzo (15 julija) v atriju magistrata, 29. julija pa še koncert violinista Tomaža Lorenza in harfistke Mojce Zlobko.
Avgusta se Ljubljani obetajo koncerti Juvanum Brass Ouinteta iz Avstrije, pianista Aleksandra Madžara ter komorna koncerta sopranistke Ane Pusar-Jerič in pia-
nista Thomasa Hansa ter tenorista Marjana Trčka in Borisa Šinigoja, solista na lutnji.
Poleg teh se bo čez poletje zvrstilo še nekaj promenadnih koncertov pihalnih okrestrov ter ciklus večerov šansona in komornega jazza ter velikih uličnih koncertov: 10. julija bo nastopil New Swing Qu-artet, 17. julija Ljubljana jazz selec-tion in 23. julija Greentown Jazz Band, avgusta pa Nada Žgur, Alenka Godec in Damjana Golavšek ter Vlado Kreslin z Beltinško bando.
Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki uradno obstaja pet let, pripravlja tudi prireditve za otroke in posebne kontaktne večere, ki jih bo vodil znani novinar in poznavalec dogajanj v kulturi Jože Hudeček. (STA)
■ Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora je prejšnje dni gostovala v reškem gledališču Ivan Zajc. Predstava Karmen v režiji Tomaža Pandurja je prvo gostovanje mariborske drame v eni od republik bivše Jugoslavije od nastanka samostojnih držav.
Pokrovitelj gostovanja je slovenska vlada. V vlogi Karmen nastopa igralka Sonja Mišič, scenograf je Marko Japelj, dramaturg Lidija Pandur, koreograf pa Maja Srblje-novič-Turcu.
Milena Blažič: Kreativno pisanje, Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana 1992; Lojze Kovačič: Književna delavnica, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1991.
Milena Blažič in pisatelj Lojze Kovačič sta ta hip na Slovenskem najglasnejša zagovornika šole kreativnega pisanja, sodobnega načina izobraževanja nadebudnih literatov, ki se je pred leti kot zanimiva novotarija »pritihotapila« iz Amerike. Skrivnost te šole je v tem, da pač njeni častilci in apologeti skušajo dokazati, da se je literarnega ustvarjanja mogoče priučiti vsaj na tisti obrtniški, žanrski ravni, kjer literaturi vladajo stroga pravila in zakonitosti. Tezi ni moč oporekati, saj je najbrž res dobršen del literarnega ustvarjanja čisto priučljiva zadeva, začenši kar pri osnovnem orodju - jeziku, pa vse tja do kreiranja fabule, skrivnostno in šolsko nerazrešljivo pa še vedno ostaja vprašanje invenci-je, ideje, naravnega daru, kjer tudi kvaliteten tečaj prav nič ne pomaga. Če ni tistega prirojenega občutka za pisanje, je ves
trud zaman; nič usodnega ne bo nastalo, nič literarno »večnega« se ne bo rodilo. Vse to se kaže tudi v rezultatih literarnih šol: večina učencev doseže kar visoko obrtniško raven, pravih storitev pa ni in ni. Toda bodimo pošteni, zgornje opazke priznavajo tudi mnogi zagovorniki šole, le da seveda trmasto vztrajajo in iščejo novih poti ter pedagoških prijemov, kako iz mladega pisca čimprej narediti izkušeno in spretno pisateljsko pero, kar pa navsezadnje tudi ni nič slabega. Nadarjenim gotovo pomaga premostiti kakšno »banalno« začetniško zadrego, pedvsem pa jih neusmiljeno priganja k delu in jim ne dopušča otročjega naslajanja nad nerealiziranimi genialnimi idejami.
Knjiga Milene Blažič je razdeljena na tri dele: prvi obravnava temeljno teorijo, ki je potrebna, da ne zaidemo že pri prvih težavah, v drugem, najobsežnejšem pa so zbrane vaje (nasveti, literarne igrice, literarne vaje za slušno in pisno razločevanje ter bogatitev besedišča, literarne vaje v poustvarjalnem pisanju, vaje za izvirno dopolnjevanje pregovorov, frazologemov in grafitov ipd.), s katerimi razvija-
z diplomo
mo divergentno mišljenje, v šolah pogosto zanemarjeno. Tretji del se sestoji iz izredno duhovitih primerov, ki so jih prispevali predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študenti in starši, skratka cel generacijski lok potencialnih piscev.
Delo, ki ga je Blaževičeva napisala na temelju osebnih teoretičnih spoznavanj v mnogih delavnicah kreativnega pisanja za otroke in odrasle, je namenjeno vsem, ki jih zanimata kreativno pisanje in literatura, predvsem pa učiteljem slovenščine na vseh stopnjah.
Zveščič Književna delavnica Lojzeta Kovačiča je še bolj praktično naravnan. V njem je mogoče prebrati nekaj prav zanimivih poglavij o literarnem ustvarjanju in analitičnem branju, seznanimo pa se tudi z mnogimi nalogami, ki jih mora učenec med šolanjem reševati. Le-te se navadno sestojijo iz zadanih tem, katerih ekspozicijo in razplet mora izdelati vsakdo sam. Tudi Kovačičeva knjižica je namenjena predvsem učiteljem, ki naj bi v suhoparne obrazce pouka postopoma vnašali zanimivejše elemente in izsledke šol kreativnega pisanja.
Na teniškem turnirju v Wimbledonu
Moskovčan Olhovski izločil Jima Couriera
LONDON — Moskovčan Andrej Olhovski, 193. na svetovni lestvici, je v 3. kolu teniškega turnirja v Wimbledonu, pripravil prvovrstno presenečenje: privoščil si je nič manj kot vodilnega na tej lestvici, Američana Couriera, ki je imel za sabo 25 zaporednih zmag ter nedavna naslova iz Avstralije in Pariza. Sicer 26-letni Olhovski ni neznan v Wimbledonu, kjer se je leta 1988 uvrstil v šestnajstino finala, vendar včeraj zmage proti Courieru od njega res ni bilo pričakovati. Dejal je, da je odigral doslej najboljše srečanje v svoji karieri, medtem ko je Courier grešil več kot po navadi: »Olhovski ima podobno igro kot Mecir,« je izjavil Američan, »težko ga je razumeti. Vendar bi bil presenečen, če bi se prebil do finala.« Takoj pa je previdno dodal: »Res pa je tudi, da sem že kdaj pri svojih napo-vedil zgrešil.«
Nadaljuje pa se pot Johna McEn-roeja, ki je spet igral izvrstno, tokrat proti rojaku Wheatonu. V osmini finala se bo McEnroe pomeril prav z Olhovskim. Precej se je moral namučiti Boris Becker proti Američanu Sheltonu. Nemca sedaj čaka Južnoafričan Ferreira. Domače občinstvo pa se je še zlasti veselilo nove zmage Jeremiya Batesa: z uspehom proti Championu je prvi Anglež, ki se je v zadnjih 10 letih prebil v
osmino finala (kjer se bo srečal s Forgetom).
Med ženskami je presenečenje pripravila Japonka Sawamatsujeva, ki je premagala Avstrijko Wiesner-jevo. Sedaj jo čaka Američanka Capriatijeva, ki se je včeraj zlahka, v samih 53 minutah, otresla Kanadčanke Hyjeve. Manj sreče je imela Sawamatsujeva rojakinja Hirakije-va, ki je gladko klonila proti Sabati-nijevi. Nekaj izidov:
Moški (3. kolo): Olhovski (SND) -Courier (ZDA, št.l) 6:4, 4:6, 6:4, 6:4; Forget (Fr., št.9) - Leconte (Fr.) 7:6, 6:3, 3:6, 6:3; Ferreira (J.Af., št.14) -Herrera (Meh.) 7:6, 6:1, 4:6, 6:0;' Becker (Nem., št.4) - Shelton (ZDA) 6:4, 3:6, 7:6; Saceanu (Nem.) - Hlasek (Švi.) 7:6, 3:6, 6:3, 1:6, 6:3; Bates (VB) -Champion (Fr.) 7:5, 6:4, 6:7, 4:6, 6:4; Agassi (ZDA, št.12) - Rostagno (ZDA) 6:3, 7:6, 7:5; J. McEnroe (ZDA) -Wheaton (ZDA) 6:3, 6:4, 6:4.
Ženske (3. kolo): Capriati (ZDA, št.6) - Hy (Kan.) 6:3, 6:1; Garrison (ZDA, št.13) - Fairbank-Nideffer (ZDA) 6:4, 6:2; Sawamatsu (Jap.) -Wiesner (Av., št.16) 6:1, 7:5; Zvereva (SND) - McNeil (ZDA) 5:7, 6:4, 7:5; Godjidge (Avs.) - Maleeva-Fragnie-re (Švi.) 7:5, 7:6; Graf (Nem., št. 2) -De Swardt (J.Af.) 5:7, 6:0, 7:5; Fen-dick (ZDA) - Novotna (ČSFR, št.ll) 6:3, 6:3.
Andrej Olhovski
Danci se veselijo osvojenega pokala, ki ga dviguje Flemming Povlsen (AP)
COPENHAGEN — Okrog 100 tisoč Dancev je navdušeno sprejelo svojo nogometno reprezentanco, ki je postavila na glavo vse napovedi in v petek z zmago v finalu proti Nemčiji osvojila evropski naslov. Navdušenje je bilo tolikšno, da so v rešilnem avtomobilu pripeljali tudi Henrika Andersena, ki si je huje poškodoval koleno in ni mogel igrati na finalni tekmi.
Kje so skrivnosti danskega slavja? »Zmagal je enostavni nogomet, tisti, ki se igra s srcem, z veliko volje, odločnosti,« pravi Larsen. »Dokazali smo tudi, da napovedi ne veljajo, odloča igrišče. Naša zmaga ni slučajna, odpravili smo velike z igro, z ritmom in z izredno vezno vrsto.« Larsen je bil kritičen tudi do tistih, ki jim pravi "stari trenerji": »Poleg tega smo dokazali, da treba premostiti nekatera pravila, nekatera prepričanja. Na nogometaše treba gledati kot na odrasle ljudi, kot na resne profesionalce, ne kot na otroke. In nogomet treba obravnavati kot vsako drugo zaposlitev, brez mitiziranja.« Očitno je Larsen pozabil, da ga v Italiji čaka Amnconetani, ki cenzurira celo koledarje.
Sedanji naslov pa bo očitno pomagal ublažiti tudi razočaranje, ki so ga Danci doživeli leta 1984 in 1986. »Tedanje moštvo je bilo veliko, vendar ni nič zmagalo, mi pa smo evropski prvaki,« je brez dlake na jeziku povedal Brian Laudrup. »Tehnično je bila tista reprezentanca močnejša, ta pa ima boljšo miselnost,« je dodal Sivebaek. Eden izmed tedanjih protagonistov, Preben Elkjaer, se je pridružil slavju, vendar je skušal tudi braniti preteklost: »Največja danska reprezentanca je bila naša, vendar mi nismo zmogli ohraniti koncentracije, dokler je bilo potrebno, sedanji generaciji pa je to uspelo. Verjeli so v možnost, da se prebijejo do konca in so se temu primerno tudi vedli. Seveda imajo tudi nogometne vrline, ki jih ne gre podcenjevati. Ko neka ekipa tako dobro zapira prostor in se tako dobro brani kot se je Danska proti Nemčiji, si naslov zasluži.«
Moeller Nielsen pa ni pozabil pripomniti: »Leta 1980 je zmagala Nemčija, leta 1984 Francija, leta 1988 Nizozemska, vse tri smo sedaj premagali.« Takoj pa je pomislil na
prihodnost: »Čaka nas zelo težavna skupina v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, dobro se moramo pripraviti, sedaj bodo vsi imeli do nas drugačen pristop.«
Razpoloženje v nemškem taboru je bilo razumljivo povsem drugačno. »Berti, Andersenova pravljica je bila resničnost. Vsi se sedaj posmehujejo Nemcem«, je zapisal »Bild«. Trener Berti Vogts pa je bil dokaj miren. Dejal je, da je noč prespal, a ni spremenil svojega mnenja: »Izgubili smo zasluženo, zaradi svojih napak, nasprotnikom smo podarili gola, ko je bila žoga v naši posesti.« Po njegovem mnenju je Nemčija igrala dobro le prvih 20 minut, po danskem golu pa so žogo začeli podajati naprej, namesto da bi igrali premišljeno.
Nemci tudi hudo obtožujejo sodnika, Švicarja Gallerja, pa tudi UEFA, ki ga je izbrala. Brehme je najprej poudaril, da je Danska dobro igrala in si naslov zaslužila, vendar je takoj pristavil, da ima za izid imel velike odgovornosti prav Galler: prvi gol je padel po prekršku Vilforta, a v drugem polčasu ni bila dosojena 11-metrovka zaradi prekrška nad Vollerjem. »Švicar ne
more soditi tekme med Nemčijo in Dansko,« je še pribil Brehme, »Švicarji ne marajo Nemcev.« Priznal pa je, da za poraz ni bil kriv le sodnik »Po prvem golu smo igrali "po angleško", preveč žog smo streljali kazenski prodstor in preveč grešil Manjkal nam je Matthaus.« Po mnenju Klinsmanna pa je manjkalo š< marsikaj drugega: moč, hitrost, sve žina, in tudi sreča: »Prepričan sen. da vratar Schmeichel nikoli več svojem življenju ne bo branil kot to krat.«
Izreden uspeh italijanskih odbojkarjev
MOSKVA — V tekmi druge faz-»VVorld League 1992« je italijanska odbojkarska reprezentanca s 3:2 (14:16, 14:16, 15:11, 15:11, 17:15) premagala SND. Zadnjič sta se reprezentanci srečali septembra lani v Berlinu, tedaj pa je zmagalo moštvo Platonova s 3:0 in tudi osvojilo evropski naslov.
Z včerajšnjim uspehom so si Ve-lascovi fantje tudi matematično iz borili pravico do kvalifikacije na »final four«, ki bo 4. in 5. septembr v Genovi. Druga tekma v Moskvi bo danes.
Že jutri v finalnem delu kvalifikacij za olimpijski košarkarski turnir
Italija - Slovenija (ob 19.00)
Na motociklistični dirki za VN Nizozemske
Veliko slavje Italijanov
ZARAGOZA — Potem ko so se v štirih španskih mestih zaključili uvodni kvalifikacijski turnirji za olimpijske igre v Barceloni, se jutri prične sklepni kvalifikacijski turnir, v katerega se je uvrstilo osem najboljših moštev iz prve faze. Polovica od teh bo zatem potovala v Barcelono, kjer imajo mesto že zagotrovljeno Španija kot domačin, Avstralija kot zastopnik Oceanije, Kitajska kot zastopnik Azije ter afriški prvak Angola. Štirje pa bodo prišli iz Amerike, kjer se bodo kvalifikacije pričele jutri.
Kot znano, bosta v Zaragozi igrali tudi Italija (zmagovalec skupine v Granadi) ter Slovenija (drugouvrščena iz Bilbaa), medsebojni obračun pa ju čaka že jutri ob 19. uri.
GAIARINE Dl TREVISO — Na Zadnji etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterkje (Alleghe - Gaiari-he) je zmagal Mariano Piccoli (Ve-beto A), ki je 145 km prevozil v 3-24.25" s poprečno hitrostjo 42,560 km na uro. Na 2. mesto se je po 59" Uvrstil Bettin (Friuli), tretji pa je z istim zaostankom bil Zanette (Venelo B).
Končni vrstni red je naslednji: 1. Pantani (Emilija A) 35.11T4"; 2. Ga-lati (Lombardija D) po T32"; 3. Noe (Lombardija C) 2'16"; 4. Poser (Venelo C) 2'54"; 5. Chefer (SND) 2'55".
Lewis di je opomogel Everett izreden
NEW ORLEANS — Po spodrsljaju na 100 m si je ameriški sprinter
Slovenija je žal v Bilbau prav v_zadnji tekmi za las izgubila proti Češkoslovaški, tako da iz te predtekmovalne skupine ni prinesla s seboj v Zaragozo dveh točk in bo tako začela z ničle. Na raznih nastopih so Vilfan in tovariši igrali dokaj solidno, težko pa je napovedati, kaj bodo zmogli v tem finalnem delu. Uvrstitev med prve štiri bi predstavljala izjemen uspeh, vendar jo je glede na ostale nasprotnike težko pričakovati. Nemogoča pa vsekakor ni. Precej bo verjetno odvisno tudi od sodnikov.
V italijanskem taboru na ta prvi nastop v Zaragozi čakajo z optimizmom: kot pravi trener Gamba, naj bi bili tekmi s Slovenijo in zatem v torek s Češkoslovaško v bistvu le priprava za
Carl Levvis očitno opomogel. V osmem dnevu ameriških selekcij za olimpijske igre je v prvem nastopu na 200 m v svoji seriji, ki je bila najhitrejša, dosegel tretji čas: 20"38. V tej seriji je zmagal Marsh v 20"21, drugi je bil Burrell v 20"30. V drugi seriji je zmagal Johnson v 20"44, drugi je bil Everett v 20"62.
V krizo pa je zašel Butch Rey-nolds, ki so ga problemi v zvezi z diskvalifikacijo in sodišči očitno izmučili, kar je tudi sam priznal. V finalu teka na 400 m je bil šele peti v času 44"65. Zmagal je Everett z izrednim časom 43"81 (druga najboljša svetovna znamka), za njim pa so se uvrstili Steve Lewis (44"08), Watts (44"22) ter Valmon (44"52).
srečanja s tistimi, ki naj bi bili pravi tekmeci, SND, Nemčija, Hrvaška in Litva. Po prvem delu so »azzurri« vsekakor zadovoljni. Gamba je še zlasti poudaril reakcijo ekipe v težkih trenutkih. Posebno si je opomogel Riva, ki nima več težav z zdravjem, rešil pa se je tudi skrbi, da bo moral zamenjati moštvo, ki so ga precej obremenjevale.
SPORED FINALNE FAZE
PONEDELJEK, 29.6.: ČSFR - SND, Izrael - Nemčija, Slovenija - Italija
(19.00)	, Hrvaška - Litva.
TOREK, 30.6.: Nemčija - Slovenija
(15.00)	; Italija - ČSFR (17.00), Litva -Izrael, SND - Hrvaška.
SREDA, 1.7.: ČSFR - Izrael, Slovenija - Hrvaška (17.00), Italija - SND
(19.00)	, Nemčija - Litva.
ČETRTEK, 2.7.: počitek.
PETEK, 3.7.: Izrael - SND, ČSFR -Hrvaška, Slovenija - Litva (19.00), Italija - Nemčija (21.00).
SOBOTA, 4.7.: Izrael - Slovenija
(15.00)	, Litva - ČSFR, Hrvaška - Italija
(19.00)	, SND - Nemčija.
NEDELJA^ 5.7.: Hrvaška - Izrael,
Nemčija - ČSFR, SND - Slovenija (19.00), Litva - Italija (21.00).
Novosti v italijanskem košarkarskem prvenstvu?
BOLOGNA — Predstavniki 26 od 32 italijanskih košarkarskih društev so vložili formalno zahtevo po izrednem občnem zboru, na katerem naj bi razpravljali o novi formuli državnega prvenstva. Predlog je bil že predstavljen junija lani, vendar je dobil le 18 glasov (za dvotretjinsko večino jih je bilo potrebnih 22), 12 društev je glasovalo proti, dve pa sta se vzdržali.
Predlog predvideva, da bi v A-l ligi nastopalo 14 klubov, v A-2 ligi pa 18 (sedaj jih je v vsaki ligi po 16). Iz A-2 lige naj bi napredovala tri moštva, play off pa bi bili ločeni: v A-l ligi naj bi se za državni naslov potegovalo 11 ekip, v A-2 ligi naj bi se za 3 napredovanja ter za eno mesto v Koračevem pokalu borilo 12 društev.
ASSEN — Tudi osma dirka za svetovno motociklistično prvenstvo, veljavna za VN Nizozemske, je minila v znamenju italijanskih pilotov, bila pa je tudi zelo uspešna za italijansko motociklistično industrijo. V razredu do 125 ccm so na zmagovalni oder stopili trije Italijani (Giano-la, Gresini in Gramigni), isto se je ponovilo tudi v razredu do 250 ccm (Chili, Cadalora in Reggiani).
Zelo razburljivo je bilo v pollitrskem razredu. Na poskusnih vožnjah je najboljši čas dosegel Lawson na cagivi, vendar ga je na startu prehitel Sclrvvantz (suzuki). Oba pa nista dokončala dirke: v 4. krogu je Lawson skušal prehiteti Schwantza, ta mu je zaprl pot in padec je bil neizbežen. Huje jo je skupil Schwantz, ki ima verjetno zlomljena kolk in roko. Zmago je tako osvojil Criville, odločitev pa je padla prav na koncu. Criville, svetovni prvak v razredu do 80 cmm leta 1989, je tako dosegel zgodovinski uspeh: od začetka svetovnega motociklističnega prvenstvh je sploh prvi Španec, ki se je uveljavil v pollitrskem razredu.
Vsekakor VN Nizozemske ni prinesla sreče največjim protagonistom v pollitrskem razredu: vodilni na skupni lestvici, Michael Doohan, si je zlomil desno nogo že v petek, Rayner je odstopil dan prej zaradi poškodbe na roki, a tudi Gardner se ni predstavil na startu po predvčerajšnjem padcu. Rezultati:
125 ccm: 1. Gianola (It.) honda 39'04"559; 2. Gresini (It.) honda po 0"677; 3. Gramigni (It.) aprilia 0"745; 4. Debbia (It.) honda 0"989; 5. Marti-nez (Šp.) honda 26”295.
Vrstni red za SP: 1. VValdmann (Nem.) 86 točk; 2. Gianola (It.) 81; 3. Gresini (It.) 76; 4. Casanova (It.) 70; 5. Gramigni (It.) 67.
250 ccm: 1. Chili (It.) aprilia 38'52"184; 2. Cadalora (It.) honda po 6"674; 3. Reggiani (It.) aprilia 14"75?
4.	Puig (Šp.) aprilia 17 "552; 5. Shim zu (Jap.) honda 18"004; 8. Capiro (It.) honda 19"161.
Vrstni red za SP: 1. Cadalora (It j 135 točk; 2. Reggiani (It.) 82; 3. ChiV (It.) 72; 4. Bradi (Nem.) 61; 5. Puia (Šp.) 50.
500 ccm: 1. Criville (Šp.) honda 42'00"424; 2. Kocinski (ZDA) yamaha po 0"762; 3. Barros (Braz.) cagiva 0"793; 4. Garriga (Šp.) yamaha 2"251;
5.	Mamola (ZDA) yamaha 34"006.
Vrstni red za SP: 1. Doohan (Avs.
130 točk; 2. Sclrvvantz (ZDA) 77; 3. Rainey (ZDA) 65; 4. Chandler (ZDA 57; 5. Kocinski (ZDA) 51; 6. Crivi (Šp.) 49.
Prihodnja tekma za svetovno prvenstvo bo 12. julija na Madž. skem.
Sainz utrdil vodstvo
ROTORUA - Po 3. dnevu av; mobilskega rallyja po Noži Zelan U, 7. tekmi za svetovno prvenstvo ie Spanec Carlos Sainz še bolj utr vodstvo na skupni lestvici: drug1 vrščeni Italijan Liatti, ki je predvčerajšnjim imel 43" zaostanka, mi sedaj nadoknaditi kar 4'24". Sainz osvojil 11 od 12 posebnih vože. medtem ko je imel Liatti težave vozilom.
Skupni vrstni red: Sainz-Moy (Šp., toyota) 5.53'35"; 2. Liatti-Ted chi (It., lancia) 5.57'59"; 3. Dunk>-ton-Gocentas (Avs., mitsubish-6.01'25”; 4. Millen-Sircombe (ZDA; mazda 6.03'07"; 5. McAndrew-Halda-ne (N. Zel.) subaru 6.10'53".
Rally se zaključi danes.
Dirka tris
LIVORNO — Zmagovita kombinacija dirke tris je 10-6-15. Dobitnl kov je bilo 4.569, prejeli pa bodo p. 1.046.800 lir.
Na kolesarski dirki za amaterje po Italiji
Pantaniju končna zmaga
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Drevi ob 20. uri na stadionu v Vidmu več vrhunskih atletov
Prava atletska poslastica
Pri JK Čupa končan jadralni tečaj
Množična udeležba
(Foto Magajna)
. VIDEM — Ljubiteljem atletike se drevi obeta prava poslastica. Na pobudo društva Nuova Atletica del Friuli bodo namreč ob 20. uri na videmskem stadionu pripravili 3. mednarodni atletski miting, na katerem bo sodelovala vrsta kakovostnih atletov s svetovnim prvakom iz Tokia v teku na 400 m z oviramim Samuelom Matetejem na čelu. Tekač že nekaj časa lovi svetovni rekord zvezdnika Edwina Moseša.
Ob njem pa bodo tekmovali številni mednarodni prvaki, ki se v tem času pripravljajo za olimpijsko preizkušnjo. Na videmskem stadionu bodo tako prisotna znana imena svetovne atletike. Gre za Robsona Da Silvo (tek na 200 m), Roberta Hernandeza (400 m), Marka McKoya (110 m z ovirami), Larryja Myricksa (skok v daljino), Ano Ouirot (800 m), Lariso Berežhnajo (skok v daljino), Andreja Abduvaljeva (met kladiva), Roberta Emmjana (skok v daljino) in Slovenca Bilača (skok v daljino).
Ob njih pa bo tekmovala skoraj vsa italijanska elita. Prisoten bo te-
kač na 110 m z ovirami Laurent Ot-toz, skakalec s palico Andreini, šprinterja Tilli in Madonia, sred-njeprogaš Di Napoli, skakalec v daljino Evangelisti in dolgoprogašica Ileana Salvador. V ženski konkurenci bo zanimiv dvoboj v skoku v daljino med Capriottijevo in Goričan-ko Andrettijevo, ki ji je pred kratkim za las ušel državni rekord.
Za italijanske atlete bo dre višnji miting izredne važnosti, saj nekateri izmed njih še iščejo normo za olim-pijeske igre v Barceloni.
RUDI PAVŠIČ
Burno v prestopnem roku pri NK Koper
KOPER — Izjemno burno se je pričel prestopni rok nogometašev na Bonifiki.
Potem ko je novi sponzor Bogdan Brus sestavil transfer listo igralcev, ki lahko zapustijo klub, je že drugi dan prestopnega roka podpisal sedmim nogometašem, da jim bo izdal izpisnico, ko bodo klubi, v katere
odhajajo plačali predpisano odškodnino. Klub torej že zapuščajo dosedanji kapetan Ban pa Zlobec, Čotar, Bizjak, Rudonja, Badžim in Benedejčič. Zobec, Čotar, Bizjak in Rudonja se pogovarjajo najbrž s sosednjo Izolo, Benedejčič pa s SCT Olimpijo, ki pa nekako ne kaže prevelike ljubezni do državnega reprezentanta, ki je že bil za BeZigradom, sicer še kot mladinec. O okrepitvah pa v klubu še molčijo.
Nič manj ni živahno v sosednji Izoli, ki se pred nastopm v pokalu UEFA, pa tudi sicer nasploh želi okrepiti. Trener Marjon je iz Kopra privabil mlade igralce Čotarja, Ru-donjo, Zobca, Bizjaka; na listi želja je tudi Zupanc iz Rogaške Slatine, pa tudi svojega bivšega igralca Milaniča bi radi videli ponovno v svojem dresu, kar pa bodo težko dosegli, saj je ta igralec član beograjskega Partizana, ki bo gotovo zahteval visoko odškodnino in zato je najbolj verjetno, da se bo Milanič podal v tujino, če najde ustrezno ponudbo.
(Kreft)
Tečajniki JK Čupa s svojimi vaditelji
V Sesljanskem zalivu še je pri JK Čupa pravkar končal prvi sezonski dvotedenski tečaj jadranja na začetniških jadrnicah »optimist«.
Našim mladim jadralcem je bila tako dana prva življenjska možnost za vzpostavitev pristnega pomorskega stika z našo jadransko lužo. Kljub dejstvu, da nam mati narava ni bila kaj preveč naklonjena, so se inštruktorji Niko Koja-nec, Alex Domeniš in Devan Košuta potrudili, da bo vsakdo izmed pravkar krščenih jadralcev obranih lep spomin na uspelo jadralno preizkušnjo.
Moramo tudi poudariti, da nas je v letošnji sezoni pozitivno presenetila in razveselila množična udeležba otrok z Goriškega, saj smo na tak način lahko z zadovoljstvom spoznali, da je dandanes naš jadralni klub eno izmed redkih društev, kjer si lahko tudi naš manjši naraščaj ob dobri kuhinji gospodične Sanči izmenjuje ideje in navade.
Vsekakor moramo dodati, da so naši člani neprestano aktivni, saj se bo drugi tečaj za bodoče »optimiste«, pod vod-
stvom Devana Košute, Alexa Domeniš in Marka Tomšiča, začel že v ponedeljek.
(Alex Domeniš)
Kar 49 jadrnic na regati Čupe
Že pri prvi izvedbi nočne regate za Troiejo Cupa beležimo izreden uspeh te športne prireditve. Na startu pred Sesljanskim zalivom, se je sinoči ob 21. uri zbralo kar 49 kajutnih jadrnic v zastopstvu 13 klubov z več kot 250 člani posadk. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so se vabilu Čupe odzvali klubi iz vse 11. cone italijanske jadralne federacije FIV. Med udeleženci je kar 16 posadk domačega društva kot tudi predstavnik barkovljanske Sirene. Glede na to, da se regata odvija od Sesljana do Pirana in nazaj ter da je med udeleženci tudi jadrnica iz Avstrije, lahko trdimo, da ima prireditev mednarodno obeležje.
Nagrajevanje bo danes, ob 18. uri na sedežu Čupe v Sesljanskem zalivu.
Na teniškem deželnem turnirju Hill Šport na Padnčah
Gajevka Cirila Devetti v finalu
Na Padričah so se včeraj odvijala prva srečanja četrtfinalnega kola v moški konkurenci deželnega turnirja Hill Šport.
Nosilca prve in druge skupine Davide Ruzzier (TCT) in Luca Schweiger (CA Generali) sta se že uvrstila v polfinale, medtem ko bosta gajevca Aleš in Borut Plesničar odigrala četrtfinalni tekmi jutri zjutraj, oziroma zvečer. Aleš se bo pomeril z Ginom Bedrino (Krožek škedenjske železarne), Borut pa bo imel nasproti Tazia Di Pretora (TCT).
V ženski konkurenci je gajevka Cirila Devetti včeraj v polfinalu premagala Federico D'Amore (ATO) s 6:3, 5:7, 6:1 in se uvrstila v finale. Drugi ženski polfinale bo jutri dopoldne.
REZULTATI. OSMINA FINALA: Aleš Plesničar - Grasso 6:2, 6:2 (zaostalo srečanje); Ruzzier - Oppenheim 6:4, 6:4, Schvveiger - Collotti 4:6, 6:1, 6:3. (mr)
Prvenstvo under 14
Medtem so odigrali tudi ekipna tekmovanja v konkurenci under 14. Kufersinova in Kalčeva sta gostili ekipo Teniškega kluba iz Tržiča in kljub dobri volji nista niti tokrat utegnili iztržiti zmage. Fantje Aleš Plesničar, Vasja Vavpetič in Martin Vidali pa so nastopili v Vidmu pri društvu ARCA in odnesli celotni izkupiček, (mr)
Na sliki M. Magajne gajevka Cirila Devetti.
Niko Brešan predsednik ŠZ Dom
Pred nekaj dnevi se je sestal novi odbor ŠZ Dom iz Gorice, ki je bil izvoljen na občnem zboru. Glavna tema dnevnega reda je bila porazdelitev raznih funkcij. Za novega pedsednika društva je bil izbran Niko Brešan, podpredsednik bo Livio Semolič, tajnica Renca Pelesson, blagajnik Vili Prinčič, gospodar pa Ugo Dornik. V glavnem odboru so še Marjan Roner, Tanja Sokol in Igor Košuta. Predsednik nadzornega odbora je Igor Komel, člana pa sta Mauro Dornik in Ivan Cej. Polnopravni člani odbora so še načelniki posameznih sekcij, in sicer Flavija Bezeljak za otroško telovadbo, Mija Ušaj-Češčut za orodno telovadbo in ritmiko, Joško Prinčič za odbojko ter Dario Peric za košarko.
Novi odbor je tudi že nakazal nekaj smernic in nalog za bodoče delovanje, ki naj bo v prvi meri namenjeno vzgoji najmlajših. Pri društvu so nameč pravilno ocenili, da prav skrb za najmlajše predstavlja osnovo za kasnejše delovanje društva, zlasti še, ko gre za društvo, ki ima svoj delokrog v samem mestu. (V. Prinčič)
V petek v Prosvetnem domu na Opčinah na 12. rednem občnem zboru Športnega združenja Sloga
Tudi ob 12. rednem občnem zboru športnega združenja Sloga, je bila dvorana prosvetnega doma na Opčinah polna mladih ljudi.
Prav gotovo je ta ena bistvenih značilnosti, ki človeku takoj padejo v oči ob vsakoletnem zboru tega vzhodnokraške-ga društva in prav ta mladostna vedrina vsakokrat pripomore k sproščenemu ozračju. Druga posebnost občnih zborov SZ Sloga je nedvomno tudi ta, da ima človek vtis, da gre pri vsem za neke vrste predstavo pomešano z internim razmišljanje o tem, kako voziti naprej. Poseben prisrčni pečat pa daje »predstavi« nagrajevanje najbolj uspešnih ekip, kar običajno dolgočasnost podobnih srečanj izpodbija in dviga občni zbor na bolj dinamično in slavnostno raven. Popolnoma napačno bi bilo pa razmišljati o tem, da je bil petkov občini zbor iz vsebinsekga vidika plitev in da se odbor ni loteval zapletenih in problematskih tem. Nasprotno. Poročili, ki sta ju občnemu zboru predočila predsednik društva Vojko Mi-jot in tajnik Ivan Peterlin, so bila izrazito problemsko obarvana in z vsebinskega vidika polna temeljnih razmišljanj o tem, katero pot ubrati v prihodnje.
Društvo samo stoji danes ob prestopu moške ekipe v deželno C-2 ligo. Ob napredovanje druge ženske ekipe v deželno D ligo, ob zdajšnji konsolidaciji prve ženske ekipe v državni C-l ligi ter ob skrbi za celotni mladinski sektor, v katerem so zapopadena vsa prvenstva od mi-niodbojke do mladincev in mladink, pred velikimi organizacijskimi, predvsem pa finančnimi vprašanji, kako naprej. Je v interesu naše družbe, da od-borniški, pedagoški in sploh strokovni kader še naprej opravlja prvenstveno nalogo vzgojitelja in zbiralca široke plasti naše mladine okrog zaveda slovenskega športnega jedra in mu torej nudi korenitejšo pomoč, ali se morajo odgovorni pri
SZ Sloga sprijazniti z dejstvom, da se pač povprečnosti ne da iznebiti in da tu ni pomoči, in da je torej koncept kvalitete treba opustiti.
V tem pogledu je bil odgovor občnega zbora neoporečen. Edina pot uveljavljanja v širšem italijanskem kontekstu, ki je edino, ki nas lahko korenito pelje iz neke getizacije, je pot izbire kvalitetnega pristopanja k reševanju problematike. »Športno društvo mora biti danes visoko kvalificirani tehnični servis, vzgojni laboratorij, kjer ni nikakršnega prostora za improvizacijo in povprečje, in kjer imajo lahko mesto in besedo samo strokovnjaki in ljudje z dolgoletno garaško tradicijo na ramenih, sta v svojih posegih ugotavljala tako Mijot, kot Peterlin.
Ob vsebinski razčlenitvi programov sta se oba sklicevala na programski dokument, ki ga je izdelalo SZSDI in o katerem bo tekla diskusija na bližnjem občnem zboru tega osrednjega športnega foruma. Ob analizi dejavnikov, ki so temeljnega pomena pri rasti vsake sredine, je občni zbor tudi dokaj kritično ocenil slovenska sredstva javnega obveščanja, ki se prerade skupščajo v izključno notarsko vlogo naštevanja rezultatov, ne zmorejo pa ovrednotiti vsebinskih in globljih premikov v našem športu. Tako se je Peterlin v svojih razmišljanjih dotaknil tudi redakcijskih izbir Primorskega dnevnika in Radia Trst A, ki so, po njegovem mnenju, neobjektivne, površne in do dinamičnega gibanja na odbojkarskem področju krivične. Privilegiranje ene panoge ni strokovna izbira, zapostavljanje odbojke in drugih sektorjev našega športnega sveta, pa vzbuja nelagodje in upravičena vprašanja, zakaj je temu tako.
Ton občnemu zboru SZ Sloga so dajali tudi številni gostje, ki so tudi problemsko ob svojem pozdravu segli v debato. Tako je prisotne nagovoril deželni tajnik
immm
flLA
odbojkarske zveve Enrico Giacomelli, pokrajinski predsednik FIPAV Giorgio Tirel, predsednik SK Devin Bruno Škerk, odbornica SŠ Kontovel Nadja Rupel, predsednik SK Brdina Saško Ferluga, predstavnik SPDT Angelo Krmec, predsednik ŠD Polet arhitekt Marino Koko-rovec, bivši mednarodni sodnik Gino Ca-putto," svoja pozdravna razmišljanja pa so poslali še ŠD Breg, podjetje Indules, odbojkarsko društvo Bor in odbor za teles-
najmlajše atlete, šolsko moško reprezentanco, ki je za srednjo šolo Srečko Kosovel osvojila pokrajinski naslov, in med-šolsko prvenstvo za trofejo Miraram, ter seveda igralke in igralce, ki so v letošnji sezoni napredovali v deželno D, oziroma C-2 ligo. Posebno priznanje je odbor ŠZ
i kulturo pri SKGZ.
Ob tej priložnosti je vodstvo ŠZ Sloga gradilo s posebnimi priznanji svoje
Sloga podelil časnikarju TriesteOggi Gi-ovanniju Palmisanu za trud in profesionalnost, ki jo dnevno vlaga v popularizacijo odbojkarske igre preko poročanja v časopisju.
Občni zbor je na koncu soglasno izbral nov odbor, ki izgleda takole: predsednik Vojko Mijot, podpredsednika Pavel Mor-purgo odbojka, Vitor Stopar planinstvo, tajnik Ivan Peterlin, blagajnik Ingrid Kalan, odborniki: Marko Kralj, Edvard Peršič, Peter De VValderstein, Marijo Čač. Odbojkarska problematika Joško Širca, Bruno Milič, Franko Drasič, Branko Sain, Odo Kalan, Andrej Maver, David Kralj, Livijo Ciocchi, Pavel Calzi, Mira Grgič. Planinska problematika: Ivan Grgič, Renato Grgič, Franko Milkovič, Alfredo Kralj, Dino Stopar, Dean Milkovič.
Na sliki M. Magajne z občnega zo-bra ŠZ Sloga na Opčinah.
obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 3., 4. in 5. julija izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 do srede, 1. julija, informacije na tel. št. 55180 od 19.00 do 20.30.
ZSŠDI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno.
ŠZ JADRAN
sporoča, da bo urad na Opčinah, UL Ricreatorio, 1 zaprt do 12. julija.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU
FC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
TPK SIRENA
SEKCIJA ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da bo tečaj za ribolov od 29. junija do 4. julija. Za informacije od 18. do 20. ure po tel. 422696 (sedež TPK Sirena na Miramarskem drevoredu 34) ali po tel. 412951 (Vojko Brecelj).
Darujte v sklad
Mitje Čuka