LETNO
OROCIL
ČVETERORAZREDNE LJUDSKE ŠOLE
1886.
Založil krajni šolski sv6t v Postojini.
Natisnil M. Šebcr.
POSTOJINA.
Zemljepisni in zgodovinski opis.
I.
5?Žfl|fa najnižjem prehodu čez juliške alpe, skoraj v sredini mej belo Ljubljano in bogatini Trstom, leži na državnej cesti prijazen trg Postojina, kateri sluje radi tu nahajoče se podzemeljske jame po vsem omikanem svetu. Dospevši po južnej železnici na tukajšno postajo, razprostira se precejšna, z višjimi in nižjimi hribi krog in krog omejena planjava, po kateroj vije se v mnogih serpentinah čudovita reka Pivka, v bližini katere lež6 prijazne vasice domače in sosednih župnij. Proti zahodu vzdiguje se 1299 m visoki, večinoma goli Nanos, proti vzhodu gozdoviti Javornik (1266 m), Kožljek (998 m), Travni vrh (746 m), Debeli vrh (970 ///) in Baba (800 m); dalje proti severu Ojstri vrh (700 m) in Sovič (673 »n, na kojem vrhunci vidijo se razvaline starega gradu, spominjaje nas onih časov, ko bivali so tu hrabri in mogočni vitezi, vladajoč skoro vso Pivko. Ob podnožji tega hriba razprostira se podolgoma od severa proti jugu trg Posto-jinski, broječ 230 hiš in 1621 prebivalcev. Zgornji stari del imenuje se „Majlond“, v katerem opazimo še staro vožnjo cesto.
Kmalu pri uhodu v prijazni trg vidi se poleg ceste prijeten drevored, z velikanskimi, košatimi kostanji, katere so bili vsadili
—	tako pripoveduje ljudstvo — pričetkoma 19. stoletja tu vladajoči Francoz j e; drugi zopet menijo, da jih je zasadil bivši oskrbnik tukajšne grajščine, g. Brozina. Na konci drevoreda izvira bistri studenec „Ribnik“, katerega okleplje okusno izdelana železna ograja. Na nekoliko vzvišanem kraji onkraj drevoreda vzdiguje se grad, v katerem nahajajo se uradi c. k. okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije. Blizo tega stoji na malej planjavi v italijanskem slogu zidana župnijska cerkev, katero lepšata dva zvonika z lepo ubranim zvonenjem. Tii bilo je v preišnih časih tudi pokopališče, a leta 1795 napravilo se je novo na skrajnem spodnjem konci trga in leta 1819 sezidala se je tam kapela sv. Lazara. Pri cerkvi je župnijsko poslopje in poleg
tega grajščinica Mühlhofen, sezidana 1. 1672. Gradu nasproti je hotel k „ogerskej kroni" in ne daleč od tega v taistej hišni vrsti grajščinica „Adlershofen“, sezidana 1. 1692. Sredi trga omeniti je tudi šolskega poslopja, poleg katerega nahaja se občinska pisarna. Na daljnem konci trga opazimo na mestu, kjer je bila od 1. 1853 do 1. 1870 Lebanova pivarna, „Grand Hotel“ Progler-Schläpferjev, sezidan 1872. leta, s prijetnimi sprehajališči za tujce. Sploh nahaja se tu dokaj lepih hiš in smelo trdimo, da je trg Postojinski najlepših jeden v našej deželi.
Od gradu proti desnej popelje te kakih 10 minut dolga, ob straneh z lipovim drevjem obrastena pot (dodelana 1869. 1.) do sloveče jame, pred katero je majhen, a prijazen park, 1866. 1. izdelan, v kojem sprehajajo in senčijo se v poletnem času domačini in tujci. Ob podnožji pa dere reka Pivka z vso močjo v odprto skalovje jame.
Kar se tiče visočine nad morjem, je svet na postaji najvišji med Trstom in Ljubljano, namreč 583 m; pri cerkvi je visočina samo 555 m in pred Postojinsko jamo 515 m.
Pri Postojini začenja sc Kras s skalnatimi vrhunci, kateri so bili obraščcni pred mnogo stoletji z velikanskimi bukvami in orjaškimi hrasti. Sekira Benečanov, čcgar last bil je v onih časih Kras, oplenile so ga ovega zalega kinča. Trdi se, da so na onih posekanih bukvah in hrastih sezidane Benedke.
Politična občina Postojinska broji 3513 prebivalcev. K taistej pripadajo: trg Postojina, dalje vasi Včliki Otok (222 prebivalcev), Zalog (203), Stara vas (103), Zagon (190), Mali Otok (133), Hraše (294), Studeno (486), Belsko (138), Strmca (136).
K Postojinskemu trgu spada tudi tako imenovano „Rauber-komando“, ležeče na glavnej cesti pi'oti Planini. Pred mnogo leti stanoval je tam oddelek vojakov v varstvo potnikov pred roparji, kateri klatili so se v ondotnih gozdih.
K šolskej občini, katera broji 2552 prebivalcev, pripada trg Postojina in vasi Zalog, Veliki Otok, Stara vas, Zagon in Mali Otok. Za šolo godne mladine po triletnem premeru je 186 dečkov in 178 deklic, obiskujoče pa 174 dečkov in 164 deklic. Šolski obisk je prav povoljen in hvalno je omeniti, da je tukajšno prebivalstvo jako uneto za šolski napredek. Razven Zagona in Malega Otoka pripada šolska občina pod Postojinsko župnijo.
Zupljanska cerkev posvečena je sv. Stefanu ter ima še podružnice sv. Danijela v Zalogu, sv. Antona v Stari vasi, sv. Katarine in sv. Andreja v Velikem Otoku in kapelo sv. Lazarja na pokopališči. — Dekanija Postojinska obsega sledeče župnije: 1. Postojinsko, 2. Slavinsko s podružnicami Trnje,
St. Peter in St. Ivan; 3. Hrenoviško s podružnicami Ubelsko, Razdrto in Orehek; 4. Senožeško in 5. Vremsko.
Postojinski trg je sedež mnogih uradov. Okrajno glavarstvo obseza 38 občin s 41.503 prebivalci, okrajna sodnija pa 5 občin z 12.277 prebivalci. Dalje so tu uradi: davkarija, okrajno gozdno nadzorstvo, žendarmerija, finančna straža, poštni, brzojavni in cementarijski urad, dve odvetniški pisarni in jedna bilježniška. Izmej tu nahajočili društev so omeniti: Čitalnica, Kazina, požarna hramba, olepševalno, godbeno, strelno, turistovo, rokodelsko društvo, notranjska posojilnica, društvo rudečega križa in kmetijska podružnica.
^Reka Pivka, katerej pravi izvirek je Pivčica v Kleniku pri Št. Petru, združi se pred Postojino z Nauošico ter teče v jamo. Po blizu 14 klin dolgem teku prihaja zopet pred Planino izpod skrivne tmine pod imenom Unec. Konec Planinske doline skrije se vnovič in pride na dan pri Vrhniki pod imenom Ljubljanica, katera izliva se pri Zalogu v Savo. Struga Pivke ima mnogo lukenj v dnu, po katerih zgublja se voda in to zlasti v poletnem času pri dolgem suhem vremenu; o deževji pa se zopet polnijo vodne struge. Ker toraj zemlja obilno prevotljena vodo pije, dali so prvi tu bivajoči Slovenci tej reki ime „Pivka“. Ta goni blizo Postojine tri mline. Izmej rib, živečih v Pivki, so omeniti: ščuka, jegulja, klen, mrena, šlajn. „Črni potok“ teče nekaj dalje za Postojinsko jamo v zemljo. V taistem žive črni raki, kateri tudi kuhani ne spremene svoje barve.
S	pitno vodo je Postojina dobro preskrbljena, kajti nahaja se tu več studencev, kakor „Ribnik“, Doljšajnov studenec, „Žakeljc“, „Bukovec“, „Ribja studenca“ pri Stari vasi, studenec na stari cesti, katerej vodi pripisujejo ljudje zdravilno moč zoper očesno bolezen; dalje so še trije drugi studenci brez imena. Vodnjakov pri posameznih hišah je nad 30.
Hribje in vrhi, tudi podlaga vse planote je apnenek. V ravnini leži nad apnenikom bolj mehki peščenek, po tem pa povodni nasip iz apna, ilovice in kremena enakomerno namešan. Radi te zemeljske zvrsti pa je polje tudi rodovitno. Senožeti dajo obilno košnje, toraj za živinsko rejo ne primanjkuje krme. Na njivah prideijuje se mnogo krompirja, ližola, repe, zelja in ovsa, manj ječmena in rži, prav malo pa prosa, Lanu in turšice. Sadno drevje se še precej dobro ponaša, toda sad ni prav slasten. Vitek rast drevja opovira huda burja iz sevoro-izhodnih krajev. Ta burja pouzročuje hud mraz in kedar sneži, dola hude zamete. Včasih je tako silna, da ustavlja ljudi in živino in celo prevračuje vozove. A kakor dela mnogo neprijetnosti, ima nasprotno tudi svojo dobro stran, ker vrlo čisti zrak ter ga stori okrcpčevalnega in zdravega. Kcdar ni burje, jo ozračje precej prijetno. Neviht
je mnogo; vsako leto sme se jih računati do 45, toraj poprečno največ v našcj državi.
V	poletnem Sasu biva v Postojini mnogo tujcev, radi tega so stanovanja precej draga. Sploh dohaja tu sem vsako leto na stotine vsakovrstnih ljudi iz vseh dežel, še celo iz Amerike, ogledovat si veličansko, prečudno in sveto vnoznano podzemeljsko jamo, v katere j vidijo se neznano široke in visoke votline s temnimi brezdni in strmimi pečinami, z lepimi čudovitimi podobami iz belega in drugače barvanega kapnika, • ki so sc same brez človeško pomoči naredile in se neprenehoma narejajo. Nekateri kapniki svetijo se, kakor bi bili iz samih dragocenih brušenih kamenov in biserov. Tega prekrasnega podzemeljskega čuda niti popisati ni možno in odkar vpeljana jo električna razsvitijava v jami, je utis na človeka še mnogo čudovitejši. Postojinska jama leži 9 m nad Pivko in m nad morjem. Dolga je nad 2 klm ter meri vsega skupaj s postranskimi poti
6	klm. V jednem oddelku visoka je 146 m, v katerem vzdiguje se 83 m visoka „Kalvarija“. Prostori v jami imajo različna imena. Najimenitnejši razdelki so: 1. „Velika cerkev“. Tukaj je naravni most, pod katerim teče Pivka. 2. „Stara jama“, manj zanimiva. 3. „Jama cesarja Ferdinanda“ — največja ravnina vso jame je „plesišče“, kjer se binkoštni ponedeljek verlo gode in pleše. 4. „Cesar Fran Josipova in Elizabetina jama“. 5. „Jama cesarice Marije Ane“. 6. „Jama nadvojvode Ivana".
Potniki hodijo, postranske votline izpuščaje 'in vse le površno ogledaje, večji del le do gore „Kalvarije“, do katere in nazaj je dve in pol ure hoda. Domači in tujci, ki so obiskali najimenitnejše jame vsega sveta, pravijo, da lepšega od goro „Kalvarije“ niso videli nikjer. Pot do taiste je čez veliko z višave odrto skalovje z ovinki izpeljana; držaji pa ob kraji pota so v novej jami iz žoleza izdelani, ker les tudi hrastov v jami prenaglo trohni.
Posamezni kapniki imajo razna imena, kakor: Krstni kamen, prižnica, zvon, orgije, Marija z detetom, Petrov stol, izpovednica, grob, lev, kol v železi, lesica, mrtvaška glava itd. Posebno očara nas alabastrovo svitlo-bol in bliščeč steber, ki se po pravici briljant imenuje; dalje tako zvani veliki oltar, ki se s svojimi sneženimi navzgorniki mej rnjavimi tli in temnim stropom prekrasno blišči. Najlepša dika jame pa je zagrinjalo, čegar rob je prezoren, pomarančne, rnjave in rudečkaste barve, zagrinjalo samo pa kakor lesketajoče se steklo. Pravijo, da je nekov Anglež portujal za ta čarobni kapnik toliko čistega srebra, kolikor je težak, a ta ponudba se mu je odbila. Z nepopisnimi rajskimi počutki, s poč n tki slasti in radosti, strmljenja in svetega strahu zapušča obiskovalec čudne praznine, s katerimi meriti
se ne more niti jedna jama na svetu. Kdor želi o Postojinskej jami bolj podrobno poučiti se, bere naj knjige: „Popis sloveče Postojinske jame“, založil M. Šeber v Postojni; „Postojinska jama“, sp. dr. E. H. Costa in Šmidelnov opis.
Manjše votline na okrog s kapniki so: „Črna jama“, v kateri živi „človeška ribica“ (Proteus), katero zasledili so prvič 1814. 1.; dalje „Pivka jama“, v katerej teče reka Pivka, potem jama „Grlobinje“, „Jeršiča“, „Jelevšek“, „Koleševka“ in „Kozja jama“.
V	Postojinslci jami zapazimo mnogo vrst hroščev, izmej katerih je najimenitnejši 1831. 1. najden „leptodirus Rochen-vvarti“. Jamski služabniki te hrošče pridno love ter jih tujcem prodajajo po 1—2 gold. Omeniti je tudi slepe jamske kobilice „Neglectus cavicola“. Tudi na prostem dobiti je vsakovrstnih žužkov, zel(5 pičlo pa je število in vrst metuljev in druzih žuželk.
Izmej divjih živali nahajajo so rujavi medved na Javorniku, od kodar se v hndej zimi tudi volk blizu vasi priklati, da ukrade kako ovco ali psa. Dalje vidijo se tu jazbec, dihur, podlasica mala in velika, divja mačka, srna, zajec in vidra.
Flora okrog Postojine je prav bogata, radi tega tudi botaniki iz tujih krajev semkaj zahajajo. Tukajšni svet je za rastlinstvo kot nalašč ustvarjen. Valovito hribovje menjava s planjavami, gozd s poljem, močvirni logi s skalo vitimi pašniki. Raz ven navadnih rastlin nahaja se tu dosti imenitniših, recimo: „Lilium carniolicum“, „Lilium martagon“, „Dictainnus Fraxi-nella“, „Anemone ranunculoides“, „Carlina azurea“ itd.
Tukajšno ljudstvo bavi se s poljedelstvom in živinorejo, katera bi lahko prinašala mnogo dobička, zlasti ker se prideljuje obilo dobre krme. .Rede se goveda in konji, po vasčh, zlasti v Stari vasi, tudi ovce, kjer pripravljajo okusen sir. S čebelarstvom peča se v trgu in sosednih vaseh 10 posestnikov tako pridno, da več izmej njih posede 100 do 140 panjev.
Železnica in jama živi marsikaterega Postojinčana. Hvalno zabil j ožimo, da je ljudstvo z gozdi začelo previdnejše ravnati, ter da se golo hribovje in skalovje po skrbljivosti vlade in občinskega predstojništva pridno zasajuje. Trgovina, obrt in rokodelstvo povoljno napredujejo. Rokodelcev je v vseh strokah dovolj. Tudi tiskarna nahaja se tu uže od 1. 1833. Prodajalnic z različnim blagom jo v trgu 13, krčem 19, kavarni 2.
Priprosto ljudstvo živi skromno. Najbolj navadna jed so mu krompir, zelje, repa in žganci. Tudi kava je uže precej razširjena. Kruha si navadno ne pečejo doma, ker nimajo pripravnih peči za to; kupujejo si ga pri tukaj snih pekih. Navadna
pijača jim je voda; žganjepitje je, hvala Bogu, še malo razširjeno.
Ljudstvo govori večinoma slovenski, bolj omikani tržani so tudi vešči nemščine, da, mnogo jih govori tudi laški. Navzlic da si je ljudstvo v svojej obliki in besedi in v svojem dejanji marsikaj prilastilo od svojih sosedov, srce ohranilo si je vendar ravno in odkrito.
II.
Postojina (Adelsberg) je starodaven trg. V starih oglejskih rokopisih uže 1. 1136 nahaja se najpred ime „Ariperch“, potem „Arisperch“, „Arenspereh“, to je, „Aarsberg“ (Aar, postojina) in ravno toliko kot „Adlersberg“. Valvazor piše, da pravo ime tega trga bi moralo biti „Adlersberg“, a ne povč, kako in kedaj se je beseda spremenila. Ime „Arisperch“ bere se še leta 1300, ime „Arenspereh“ še 1. 1375. V starem času stanovali so v teh krajih Japodje, narod traško-ilirskega plemena. Med njimi bile so nekatere keltiške rodovine, in po menenji znamenitega zgodovinarja dr. Kandlerja bili so ravno Katali, ki so prebivali poleg Postojine, česar spominja še dan danes vrh „Katalan“ ne daleč od Bistrice.
Leta 30 pr. Kr. je Rimski cesar Avgust podjarmil Japode ter Katale, in celo Pivško stran pridal k Tržaškej srenji in k Istrijanskej deželi. Od Trsta šla je nad Postojino trgovska pot proti nekdanjej Emoni, sedanjej Ljubljani. Radi svojo loge imela je Postojina uže takrat posebno važnost.
Na Soviči bil jo grad (kastel), čegar posamezni deli razvaline še sedaj kažejo na rimsko zidanje. Imena gradu in kraja ne nahajamo zaznamovanega niti pri starih zemljepiscih, niti v rimskih potovalnih opisih, a neimenovani zemljcpisec iz Ravene, kateri živel je v 7. stoletji, navaja v svojih spisih mesto „Porreston“, o katerem misli znani zgodovinar dr. Kandier, da je stalo na Pivki. To ime .se da radi podobnih glasov primerjati z imenom Postojina. Konec rimskega'cesarstva, ko je bil razdelil cesar Teodozij 395. 1. rimsko cesarstvo na dvoje, bile so tudi juliške alpe prehod za razne narode. Okoli 592. 1. vselili so se Slovenci v našem kraji. Za Karola Velikega 788. 1. nastopilo je tu gospodstvo Frankov, za cesarja Otona 952. 1. gospodarili so Nemci.
Grajščina Postojinska, vstanovljena okoli 10. stoletja, imela je svoje posestvo v starih župnijah Slavina, Hrenovice, Vreme, Košana in Trnovo. Grajščina pripadala je v srednjem veku k mejnej grofiji istrijanskej in je bila, kakor sklepamo iz nahajajočih se zgodovinskih podatkov, last furlanskih, pozneje
pa korotanskih vojvodov. Postojina prišla jo po posebnih darilnih listih v posestvo Oglejske cerkve. Pa uže 1. 1138 imenuje se Herman Arisperški med patrijarhovimi vazali. Za patrijarha Rajmunda imel je od leta 1262 Herman Postojiuski grad, za njim pa leta 1296 njegov sin Askvin. Krog 1313. leta polastil si ga je goriški knez Henrik II. Ko je ta leta 1323 umrl, in njegovi dediči niso hoteli izročiti grajščine pravemu gospodarju, obrnil se je patrijarh Paganus do Henrika, vojvode Koroškega in kralja češkega, in tako izročena bila je 1. 1327 Postojina Bernardu Strassoldskemu. Po posebni pogodbi s patrijarhom Bertrandom oddala sta se 1335. 1. grad in glavarstvo Postojinsko gospodoma Viljemu pl. Spenimberžkemu in Volvinu pl. Ste-beržkemu. L. 1371 kupila sta grajščino Avstrijska vojvoda Leopold III. in Albreht III. za 20.000 gld., in 1. 1374 združila se je Pivka s Kranjsko deželo. L. 1372 zastavila se je grajščina grofu Hermanu Celjskemu. L. 1404 bil je nekov gospod Bončine poglavar Postojiuski, 1.1439 Krištof Fladnizer, 1.1442 Jurij Crno-meljski, 1. 1489 G-ašpar Räuber, 1. 1497 Bernard pl. Raunaoh, 1. 1511 Krištof pl. Frangepan, 1. 1560 Bernard pl. Menessis, l. 1577 Andrej Paradeiser, 1. 1593 Janez pl. Kiesel, 1. 1596 Inocenci) Moskhcan, l. 1615 Boltazar pl. Scheier, 1. 1701 Viljem Moskhcan, 1. 1720 J. pl. Qualitza, 1. .1723 J. F. pl. Kreuzberg,
1.	1730 J. pl. Garzarolli.
Krog 1. 1462 prejel je Postojiuski trg svoj grb, namreč belega jednoglavega orla s polovico rudeče, polovico modro barvanim ščitom.
Za bojevanja Benečanov s cesarjem Maksimilijanom 1. 1508 polastili so se prvi Postojinskega gradu, a bili so že prihodnje leto zopet prepodeni. L. 1511 je potres grad zcl<5 poškodoval, a skrbna roka popravila ga je takoj. L. 1581 kupil je grajščino knez Ulrik Eggenberški, kateremu naslednik bil je njegov sin Anton in pozneje njegov vnuk Janez. V tem času pripadalo je k grajščini 35 vasi na Notranjskem z 246 kmetijami. Dalje spadalo so k taistej mitnice v Postojini, Landolu, Knežaku in na Colu. Prva dala je letnih dohodkov 750 gl., druga 380 gl., tretja 100 gl. in zadnja 400 gl. Tudi je imela pravico do ribarstva v Cerkniškem jezera, ter ji je bilo izročeno poveljni-štvo nad tabori v Bistrici, Cerknici, Slavini in Vremah. Razven navadnih davkov dobivala jo grajščina desetino v žitu, pri Bistrici in Vremah tudi desetino v vinu. Mnogi travniki porabili so se 1. 1581 v vzdrževanje žrebčarije, ter je bil dotičen hlev na Soviči pod gradom in sicer na mestu, kjer se še sedaj „Pristava“ imenuje. L. 1749 prestavila se je žrebčarija v Prestranek. Prazni prostori na „Pristavi" pa so se vporäbili za bolnišnico. Poleg te pristave na spodnjem griču Soviča je stala
ä
cerkev sv. Uršule, ktero so konec minulega stoletja podrli; kamnitne stebre cerkvenih vrat je kupil ranjki Fabjani ter jili za ukodne vrata pri svojej (zdaj Salmičevej) hiši porabil, kjer še zdaj stoj 6.
L. 1680 prišla je grajščina v last knezu J. W. Auerspergu, čegar sin Ferdinand prepustil jo je 1. 1707 Fr. Oblaku pl. Wol-kenspergu. S kupnim pismom z dnč 27. avgusta 1722. 1. prišlo je to posestvo proti plačilu 80.000 gold. zopet v državno last.
L. 1863 prodalo so je grajščinsko zemljišče. Pri tej priložnosti pridobila si je Postojinska srenja nekatere lepe posesti, kakor Sovič, travnika pri Ribniku itd. — L. 1689 treščilo je v grad na Soviči in pogorel je do tal. Novi grad sezidal se je potem sredi trga.
Ko je bila 1. 1748 kranjska dežela radi politične uprave razdeljena v okrožna glavarstva, postala je Postojina sedež okrožnega glavarja za Notranjsko. Okrožni glavarji v Postojini bili so: 1. 1747 S. pl. Griinschitz, l. 1777 Franc pl. Liclitenberg,
1.	1787 Jožef vitez Kreuzberg, 1. 1796 Anton pl. Marenzi, 1. 1805 zopet Jožef vitez Kreuzberg, 1. 1809 o času francoskega vladanja intendant Petit de Beauregard, 1. 1815 B. pl. Ziernfeld, 1. 1825 Anton pl. Codelli, 1. 1830 grof Brandis, 1. 1835 Jožef pl. Flod-nigg, 1. 1840 Anton vitez Laufenstein in 1. 1843 Jožef Koschaker. Od leta 1850 do 1854 bil je okrajni glavar Maks Neven Okölly, od 1854 do 1863 Valentin Murnik in potem do leta 1885 Anton Globočnik, čegar naslednik mu je vitez Schwarz. — Okrajni sodniki so bili v Postojini: Janez Elsner 1. 1821, M. Pichs od 1823—1833, Janez Krischner 1836, Gregor Katraschnik od 1837 do 1842, Anton Globočnik 1845, France Omahen 1846 ih 1847, Jakob Marout 1848, Valentin Murnik 1850—1863, AntQii Globočnik 1863—1867, Vincenc Jevniker 1867—1869, Avgust Urbas 1869—1874, Viktor Supančič 1874—1882, Franc Tomšič 1882— 1884, Leop. Žužek od 1. 1884.
Postojina zaslovela je po svetu radi čudovite podzemeljske jame. Ce so jo uže poznali in obiskovali Rimljani, o tem se nič gotovega ne ve. Da so jamo uže v davnih časih poznali, o tem uveruje nas jama sama. Na nje stenah so brati imena obiskovalcev v lapidarni pisavi. Iz XtV. stoletja nahajajo se zapisane letne številke 1323, 1343, 1393; potem iz XV. stoletja 1412, mnogo pa jih je iz XVI. in XVII. stoletja. Aristokratska imena čitamo tu: Nostiz (1576), Taufferer (1580), Jankovič (1585), pl. Steinach (1634), Kazianer, Rauber, Hueber (1641), knez Fr. A. Eggenberg (1642 in 1680). Meseca julija 1775 obiskal je jamo nekov turški princ iz Palestine, katerega jo spremil duhoviti goriški grof Edling. Za francosko vlade ogledal si je jamo maršal Marmont, kateri se ni mogel prečuditi njenej lepoti.
Dalje obiskali so jamo: 1816. 1. cesar Franc I., glej spomenik, katerega mn je postavil delavni pospešatelj vseh iznajdeb v tej jami vitez Löwengreif. — 1819. 1. cesarjevič Ferdinand. Po njem imenuje se nova jama Ferdinandova, in sicer ker je on isto 17. avgusta 1819 prvi obiskal; našel jo je vodnik Čič 1818. 1. o pripravljanji za prihod cesarja Franca. Na spomeniku v plesišči čitamo ime g. Jožefa Jeršinovica, ki se je obilo trudil za olepšavo jame, ter dr. Adolfa Schmidelna, ki je leta 1850 do 1852 bolj natanko preiskoval podzemeljske votline na Pivki in na Krasu ter jih v svojih knjigah daleč po svetu razznanil.
— 1830. 1. vojvodinja Parmska, Marija Luiza. — 1832. 1. nadvojvoda Janez, po katerem imenuje se jama, katero so malo pred njegovim obiskom zasledili, „Janezova jama". — 1844. 1. cesar Ferdinand s cesarico'Marijo Ano in nadvojvodom Janezom.
— Dne 11. marca 1857 sedanji presv. cesar Franc Jožef s presv. cesarico Elizabeto, kakor kaže spominska plošča na takozvanem „Belvederu“. — Dnč 9. avgusta 1857 nadvojvoda F. Maks in nadvojvodinja Marija Charlotta. — Dn6 21. marca 1858 bavarski princ Adalbert. — Dn6 22. aprila 1860 nadvojvoda Ernst. — Dnč 1. junija 1865 cesarica Marija Ana. — Dn6 10. maja 1869 princ Napoleon. — Dn6 9. februarija 1871 Terezija Kristina.
— Dne 2. septembra 1873 nadvojvoda Albreht. — Dnč 6. sept. 1874 Viljem vojvoda AVurtemberški. — Dnč 13. septembra 1876 nadvojvoda .Rainer. — Dne 2. maja 1878 Alix, nadvojvodinja Toskanska. — I)n<5 21. septembra 1878 nadvojvoda Franc Ferdinand in Oton Franc Jožef. — Dne 15. julija 1883 prcsvitli cesar Franc Jožef I. — Dne 25. junija 1884 nadvojvoda Leopold.
— Dne 5. avgusta 1884 nadvojvoda Evgen. — Dne 10. septembra
1885	v spremstvu visokorodnega gosp. deželnega predsednika barona Winklerja cesarjevičinja Štefanija, katera očarala je s svojo prijaznostjo vse tržane. Predstojništvo Postojinske jame poklonilo ji je v spomin knjigo „Schmidcrsehe Grrottenbeschrei-bung“ ter krasen črnilnik in peresnik, izdelana iz kapnika Postojinske jamo.
Veliko zaslugo za Postojinsko jamo pridobil si je oskrbnik jame, vitez Löwengreif, pod katerim vodstvom so se leta 1816 pota v jami lepo uredila. V imenovanem letu umrl je velik čestilec tega podzemeljskega čudeža, patrijotični nemški pesnik Fellinger, kateri živel je mnogo let v Postojini in čegar truplo počiva sedaj na tukajšnem pokopališči; toda njegov grob je popolnoma neznan. Pozneje deloval je posebno požrtovalno in vspešno v prid jame bivši tukajšni glavar in sedanji c. k. vladni svetnik gospod Anton Globočnik 22 let. Njega ljubezen do tega naravnega čuda prestvarila je jamo. Krasna pot in drevored od trga do jame, park pred njo, veličastni novi uhod, železni
most čez Pivko v jami, nova pota, železne proge, železni držaji, svečniki, mnogobrojni napisi v domačem in druzih jezicih, električna razsvitljava — vse to je delo njegovega neumornega truda ter njega blizu tisoč potov v iskreno mu ljubljenem podzemeljskem čudu. Jednako vneto mu je bilo srce za povzdigo ljudskega šolstva. Vstanovil je 12 novih šol ter mnogo jih razširil in popravil. Hvala mu in večen spomin!
Leta 1819 našli so v jami živalskih kosti z veliko podol-gasto glavo. Leta 1835 našli so na Kalvariji mej živalskimi kostmi glavo jamskega medveda na tri kose razbito. Kosti, ki so bile bolj pri vrhu, imele so kamnat škorlupec po sebi, okamnela ni bila še nobena. Tudi zadnje leta se je pri razširjanji potov mnogo medvedovih kosti našlo, posebno v jamah poleg plesišča.
Leta 1864 zvikšan bil je predor v Fran Josipovi jami. Pred uhodom v jamo pokazala se je pri razširjanji prostora luknja v stransko široko jamo, ki drži proti „včliki cerkvi“; videlo se je, da je vnanji konec to jame le z razdrobljenim skalovjem in zasipom zaprt, in tako se obistmi ljudska pripoved, da je Pivka pred časom pri tej prostorni odprtini pod zemljo tekla, dokler ni velik posip z brega tiste jame zagradil. Po nekaterih zgodovinskih naznanilih sodi so, da je povzročil o vi posip hud potres krog 1590. 1.; pripoveduje se, da je takrat voda stala tri leta po Pivški dolini, dokler ni našla druge poti pod zemljo. Razven tega našli so pred mnogo leti pod mostom, kateri napeljan je čez Pivko pred izlivom v jamo, zidovje in mlinska kolesa kot ostanke mlina, kateri je baje tam stal in se je vsled navedenega posipa razsul. O tem spričujeta dva pismena spominka, namreč jedno kupno pismo iz 1. 1578; katero govori o nekem mlinu pod mostom na vodi Pivki, katerega odnesla je velika povodenj 1. 1577. Malo let pozneje sezidali so ga vnovič, a na nekoliko vikšem prostoru. Ta mlin ima na kamniti plošči nad vrati napis: „W. H. 1593", to je: „Wolfgang Hueber leta 1593“ in je pripadal 1. 1672 k grajščinici Mühlhofen kot lastnina Gr. pl. Nicoletti-ja.
V	XV. stoletji bila sta Postojinska jama in grad dobro zavetje starčkom, ženam in otrokom pred krutimi Turki, kateri pridivjali so na Notranjsko 1.1471, 1472, 1476, 1477, 1522, 1528, 1559, 1560, 1564 in 1570. Posebno grozovito pustošili so 1. 1522; mej drugim so v sužnost odpeljali cvetno nedeljo iz treh cerkva v Postojinskej okolici 6000 v molitvi zbranih vernikov. Leta 1528, 1529 in 1560 so divje druhali posebno pri Postojini brez-usmiljeno zažigale, ropalo in morile in na svečnico ieta 1564 napadli so grad in slcoro da so ga razrušili. V taistih časih
zažigali so na gradu grmade takoj, ko zapazili so bližajočega Turka.
Leta 1797 pridrvili so Francozje na Notranjsko. Dne
27.	marcija odvzamejo na Razdrtem Postojinsko pošto, namenjeno v Trst. V Postojini bivalo je takrat nekoliko avstrijskih huzarjev in ulancev, kateri so imeli nalogo, opazovati sovražnika. Nenadoma pa nastane velik strah med tukajšnimi prebivaloi; uradniki zbeže in posestniki poskrijejo se v bližnjih gozdih in hribih in tudi avstrijski vojaki zapnste Postojino. V trgu ostanejo le župnik Venigar, poštar H. pl. Hueber, pisar Schaber in revnejši ljudje, ki niso posedli najmanjšega imetja. Drugi dan med 7. in 8. uro zjutraj prijahajo francoski konjiki v trg, njim na čelu general Murat. Omenjeni trije gospodje bite sovražnikovemu poveljniku naproti, da ga pozdravijo. Ta jih prijazno sprejme, jim vljudno odzdravljaje ter jim obljubi popolno prostost, kar se tiče osobja, imetja in vere; tudi veleva župniku, naj nadaljuje svojo službo. Del francoskih vojakov vseli se v Zalogu in tamošnja cerkev porabi se za magazin. Dne 2. aprila zapusti Francozje Postojino ter odrinejo proti Ljubljani. V tem času nastala ,je tii velika draginja; srebrnega denarja ni bilo, razven da ga je skrivala premožnejša mamica v kakem skrivnem zaboji, možno tudi, da v svojej nogovici. Vojska povikšala je davek tako visoko, da je ljudem bilo težko preskrbovati si potrebnega živeža.
Dn6 24. novembra 1805 pridejo Francozje vdrugič v Postojino. Vodil jih je general D’Espagne. Čez nekoliko dni došli so sem vojščaki, katerim zapovedoval je maršal Massena. Ti neljubi gostje so jako mučili prebivalce ter jim odvzeli, kolikor so le mogli. Mnogo ljudstva zbeži iz trga; le vrli komisar Wilcher in pa tedanji grajščinski oskrbnik, ostaneta tu tor po možnosti olajšujeta žalostni stan tu ostalega prebivalstva. Meseca februarija 1806 odidejo zopet sovražniki in tako oddahne se ljudstvo pred njimi do leta 1809, v katerem lotu pričel se je zopet boj. Dn6 18. maja pridejo Francozje v Postojino pod vodstvom nekega Firina, jako hudobnega človeka; sreča za Postojinčane, da mora uže drugi dan zapustiti trg. Za njim prišla je sžm divizija Broussier, katera se je precej dobro obnašala. Sv. rešnjega telesa dan prišel je iz Dalmacije Marmont, in od tega sme se hvalno reči, da je imel lep rod pri svojih vojakih.
Leta 1811 razdelila se je kranjska dežela v tri okrožja: Ljubljana, Novomesto in Postojina. Pod poslednjega spadali so kantoni Postojina, Idrija, Logatec, Senožeče, Lož in Cerknica, ter je bilo vseh skupaj nastavljenih 8 notarjev. Intendant francoski za Notranjsko je bil neki Louix, ki je v gradu stanoval,
in lipe pred uhodom vsadil, katere še sedaj dičijo ta kraj. Dnč
2.	oktobra 1813 zapuste Francozje pod poveljništvom podkralja Evgena Postojino za vselej, in še taisti dan pridejo sem zažcljeni avstrijski vojaki pod generalom Živičem. In zdajci prične se zopet boljša doba hudo stiskanim Postojinčanom in okoličanom.
O prvem začetku šole v Postojini ni nobene zgodovinske gotovosti; toda iz imenitnosti tega kraja, kateri bil je uže leta 1404 sedež poglavarja Postojinskega in Kraškega, se sklepa, da je šola uže precej stara. Iz krstnih bukev je posneti, da je bila šola tu uže 1. 1702, ker je v tem letu v taistih zaznamovan Anton Kopriva kot organist in ljudski učitelj (ludimagister), 1704. 1. pa Andrej Küller. Od tega časa do leta 1792 pa ni najti iftti najmanjšega podatka o Postojinski šoli ali učiteljev. Od leta 1792 do 1795 imenujejo krstne bukve učitelja Pavla Konoblja, in iz nekega zapisnika razvidi se, da je 1. 1803 začel tu podučevati Anton Wenzais. — Učiteljeva plača znašala je 66 gold. 16 '/a kr. iz normalnega šolskega zaklada. Ker je bil ta ob jednem tudi organist in cerkovnik, bili so njegovi skupni dohodki precej povoljni.
Leta 1810 sezidalo sc je po krepkem prizadetji okrožnega poglavarja Jožefa pl. Krouzbergerja novo šolsko poslopje, ki je stalo 11.493 gld. 43 kr. Polovico troškov prevzela sta patron in cerkev, druga polovica pa sc je zbrala po prostovoljnih doneskih v vsem Postojinskom okraji. Šolsko poslopje sezidalo se je na mestu, kjer je stala od leta 1781 zapuščena cerkev sv. Andreja.
Ko so Francozje posedli našo deželo, vstanovili so 1810. 1. v Postojini gimnazijo, ki so jo pozneje imenovala kolegij. Tedanji župnik g. Andrej Magajna bil je imenovan vodjem in profesorjem humanitete in aritmetike in njegov kaplan Janez Schutz profesorjem gramatike in francoskega jezika. Prvi dobival je 1000, drugi 900 frankov letno plače. Šolski denar za posameznega učenca določen bil jo mesečno na 3 franke. V tem času poduče-vala sta v nižji šoli Anton Wenzais in Valentin Persoglia in sicer do 1812. 1. skupno v enej šolskej sobi.
Po sklepu Njih Veličanstva cesarja Franca z dn6 27. decembra 1818 vstanovila se je v Postojini trirazrodna glavna šola. Vodstvo te šole izročeno bilo je tedanjemu župniku Andreju Uršiču in	učitelji imenovani	bili so	Jožef Hubor, France	Pirker
in Andrej	Savnik. Ko se je	zadnji	odpovedal	službi, bil	mu je
naslednik	Martin Ivanetič,	kateri	postal je	leta 1825	šolski
ravnatelj.	Kot pomožen učitelj in šolski sluga	(familias) nastav-
ljen bil je Anton Wenzais s plačo 70 gld., razun tega dobival je od vsakega učenca mesečno 3 krajcarje. Prvi učitelj imel je 300 gold., druga dva po 250 gold. letne plačo s prostim stano-
vanjem. Leta 1852 povišala se je plača za 50 gld. in leta 1859 zopet v jednakem znesku. — Leta 1830 postala je tukajšna šola okrožna glavna šola. — Leta 1828 bil je Martin Ivanetič premeščen k normalnej šoli v Ljubljani in šolski ravnatelj postal je Jožef Huber, čegar dosedanje mesto podelilo se je Jožefu Zagorjanu. Ta je postal 1. 1870 začasni šolski voditelj. Mej tem in Hubrom, to je, od leta 1844 do 1870 izročeno je bilo šolsko ravnateljstvo tačasnim gg. katehetom, kateri sledili so po tem redu: Valentin Piber, Peter Warthol, Anton Potočnik, Peter Urh, Štefan Jaklič, Janez Vesel in Janez Košmelj. Od leta 1820 do 1844 službovali so tu sledeči gg. katehetje: Jožef Tomšič, Matija Jeloutschan, Jakob Wesel, Jožef Jurca, Miha Verne, Miha Teran, Šiinen Marc, Anton Krainc, Jožef Kopitar, Anton Kurz in Jožef Lesjak; od leta 1870 do sedaj pa gg.: Anton Žgur, Anton Kukelj, Leopold Zaletel, Jožef Resnik, Anton Brodnik in Ivan Lavrenčič.
Od posvetnih učiteljev bili so razun uže omenjenih tu nastavljeni: leta 1840 Marka Margreitner, 1842 Franc Vencajz, 1843 Lovro Zupan, 1860 Karol Dermelj, 1873 Valentin Pin, Florijan Rozman in Ljudovik Hribar, 1875 Alojzij Račič, 1876
H. Tuma, P. Kavčič in A. Lah, 1877 Janez Thuma, 1879 Jožef Ramrotli in Marija Negovetič, 1880 Pavja Pfeifer in Jakop Dimnik, 1881 Pavla pl. Renzenberg, 1882 Marka Bartol in Teodor Josin, 1883 Marija Steiner, 1885 Jakop Dimnik (def.),
1886	Pavla Wölfling (pom.).
Leta 1855 razširila se je trirazredna glavna šola v štiri-razredno in prvi in drugi oddelek 1. razreda (elementara) spremenila sta se v I. in II. razred. Leta 1883 vstanovil se je jeden dekliški razred. Risanje podueuje se na tej šoli uže od
I. 1860, sadjereja od 1. 1862 in ženska ročna dela od 1. 1859. Leta 1873 vstanovila se je tu zasebna dekliška šola (inštitut Margreitner), a zaključila se je radi pičlega števila učenk uže leta 1876. Tudi v godbi imeli so otroci priložnost vaditi se pod izvrstnim učiteljem godbe, Prohaskom, kateri bival je tu 18 let. Pred tem bil je voditelj godbene šole J. Piano, kateri postal je 1. 1825 učitelj v Senožečah. Po dolgem prestanku ustanovilo se je tu začetkom minulega leta zopet godbeno društvo, katero vzdržuje se iz prostovoljnih doneskov.
1864. in 1882. 1. se je šolsko poslopje primarno prezidalo; toda tudi sedanji prostori ne zadostujejo popolnoma, ker število šolskih otrok od leta do leta narašča.
Izmej dobrotnikov tukajšne šole so omeniti: Njih Veličanstvo cesar Franc Jožef' dovolil je leta 1883 v popravo šole iz jamskega zaklada 1500 gl. Blaga cesarica Marija Ana darovala je šoli 1862. 1. 200 gl. in 1863. 1. 50 gl. Dalje podelila je šoli
sl. komisija podzemeljske jame vsleil vikšega dovoljenja 1200 gl., gospa Marija Kalister 200 gl. in g. H. Likar 100 gl. Gr. Andrej Gottsberger kupil je 1. 1863 šolski vrt.
Šolsko premoženje znaša 3556 gl. 45 kr., katero sedanji predsednik e. g. dekan Janez Hofstetter modro oskrbuje. Imenovani gospod skazuje sc pravega prijatelja in podpiratelja šolo ter si prizadeva taisto razširiti. Krasno šolsko zastavo prejela je šola iz njegovih blagih rok. Od leta 1870 zavzema neprestano častno mesto predsednika v krajnem šolskem svetu in krajnega šolskega nadzornika. Od škofij st va izbran je zastopnikom cerkve v c. k. okrajnem šolskem svčtu. Vsled njegovih odličnih zaslug za šolo in cerkev podelilo mu je Nj. Veličanstvo presv. cesar 1. 1883 Fran Josipov rod in čast. duhovščina Poslojinske dekanije poklonila mu je tem povodom krasno diplomo.
Postojiua bila jo v prejšnih časih podružnica Slavinsko župnije; oiulotni kaplani oskrbovali so Božjo službo v trgu. Uže leta 1470 bili ste tu dve cerkvi, od kojih posvečena bila je jedna sv. Stefanu, a druga sv. Andreju. Leta 1598 imenuje se tudi uže kapela sv. Uršule na Soviči. Svojega duhovnika dobili so Postojinčani še le v 17. stoletji. Po prizadevanji pl. Nicolettija nastavljen bil je tu 1645. 1. kaplan Matevž Penič. 1728. 1. vstanovila je pobožna družina pl. Eiiztlialerjeva beneficij ter je veliko dobrega storila za cerkev in duhovnika. Kot prvi Postojinski bcneficijat zaznamovan je v krstnih bukvah g. Janez Hueber, ki je služil tu 47 let, namreč do leta 172H. Za stanovanje odločena bila mu je, kakor se pripoveduje, hiša poleg šolskega poslopja, ki je sedaj lastnina g. A. Kraigher ja. Tudi v hiši pri srednjem Burgarji stanovali so baje enkrat duhovniki, kakor trdijo nekateri. Huebrov naslednik g. Jakop Kuder pasti-roval je tu nad 21 let. Temu sledil je leta 1767 Jožef Tomšič, pod katerim podvzetnim gospodom povzdignila se je podružnica v vikarijat. Plača duhovnika znašala je takrat 277 gl. 2 ki'. Leta 1794 postala je tu župnija, in kot prvi župnik imenovan bil je g. Jožef Wenigar, kaplan v Orehku. Leta 1805 odšel je ta v svoj rojstni kraj Trnovo. Temu bil je naslednik Matija Lorenzutti, kateri sprejel je pozneje župnijo Slavinsko. Tretji Postojinski župnik postal je leta 1810 tukajšni kaplan g. Andrej Magajna, kateri bil je izvrsten pridigar ter jako ljubljen in čislan od svojih faranov. Njega duhovni pomočnik bil je v začetku g. Janez Schutz in pozneje g. Peter Aleš. Gr. župniku Magajni bil je 1. 1818 naslednik g. Andrej Uršič, kateri služboval je tu do 1. 1825 in se potem preselil v Košano. Leta 1826 postal je župnik g. Luka Eržen, pod katerim pridružila se je župnija Postojinska k Ljubljanski škofiji. Ko je ta leta 1836 odšel za župnika k sv. Križu pri Kostanjevici, prišel je na njegovo mesto
g. Jožef Hudovernik. Ta preselil se je 1. 1841 v Šenčur pri Kranji in njegovim naslednikom imenovan je bil gosp. Franc Kramer, pod katerim prestavila se je 1.1844 dekanija iz Slavine v Postojino. Leta 1846 prišel je ta zelö zaslužen gospod za dekana v Škofjo Loko in njegovo mesto tu prevzel je g. Anton Kurz, kateri bil je 1833., 1834. in 1835. 1. za kaplana in kateheta in 1836. 1. za administratorja v Postojini. Dnč 9. sept. 1859 postal je učeni in za domačo zgodovino neutrujeni gosp. Peter Hitzinger župnik in dekan Postojinski, kot slovenski pisatelj znan pod imenom Znojemski in Podlipski. Umrl je 1867. 1. po kratki bolezni veliko prezgodaj ter počiva njegovo truplo na tukajšnem pokopališči. V kapelici nahaja se lep spomenik, katerega izdelal je podobar Zajec. Napravil se je iz prostovoljnih doneskov častilcev umrlega. Obširni njegov životopis bere se v „Učiteljskem Tovarišu“ iz leta 1874. Njegov naslednik je sedanji za šolo in cerkev velezasluženi g. Janez Hofstetter.
Leta 1747 sezidala se je nova župnijska cerkev. Zidarsko delo in železje stalo je 3293 gold. in v poplačilo tega porabila se je Enzthalerjeva ustanova v znesku 3000 gold. Nekaj vpo-rabljivega zidiva dali ste tudi podrti cerkvi sv. Uršule na Soviči in sv. Andreja na trgu, in drugo preskrbela je soseska. Da so se pokrili troški za notranjo opravo cerkve, prodalo se je posestvo cerkveno, namreč „srednji mlin“ z vrtom in travnikom, Mala Ločica in vinogradi na Erzelji za 5003 gl. 56 kr. Stranski oltar na evangelijskej strani ima dobro slikano podobo, od Kranjca Herrlema. Za notranjo olepšavo cerkve se mnogo trudi sedanji gospod dekan. Leta 1876 dal je vso cerkev po Italijanu Fabrisu lepo fresko zmalati, kar je stalo do 10.000 gold. Ta cerkev je pa tudi sedaj po notranjej opravi najlepših jedna na Kranjskem in i v	”	'	'	lik jo je občudoval. Sedanje
2500 gold.
Leta 1843 napravilo se je pet novih zvonov, kateri imajo glasove II, E, G is, h, e. Veliki zvon tehta 2361 kg ter ga je blagoslovil tedanji Ljubljanski knezo-škof WoLf v Postojini dn6 t 29. julija 1843. 1. Vsi zvonovi stali so 6280 gl. 56 kr. Zanimiv je napis na velikem zvonu: „Wolfgang od Hueber in Jožef Hudovernik sta mi stavla kvas, Doložila Postojna, Zalog, Velki Otok in Staravas, Anton Samassa v Ljubljani mi je dal glas.
V	podružnici Zalogu nahaja se jako star zvon. Napis na taistem imenuje mojstra in leto, v katerem vlil se je zvon: „MCCCLXXXIII MICHAEL ME F(ecit)“.
Leta 1849 sezidal se je nov „farovž“ v Postojini, ki je stal 3769 gold. 43 kr. in katere troške plačale so župnijska
3
orgije izdelal
Hörbiger ter so stale blizu
oerköv in podružnice. Stari „farovž“ odločil se je v stanovanje kaplanoma.
L. 1731 bil je v Postojini baje strašen požar, ki je vničil ves trg. Enaka nezgoda zadela je trg tudi 1.1802. Dndš 2. julija začelo jo goreti v Kotlarje vi hiši št. 52 in zgorela je izvzemši 20 biš v zgornjem konci, potem Garzarollijeve in Frkove biše in na spodnjem konci biše št. 103 in 104, vsa Postojina. Radi budega vetra ni bilo mogoče ogenj omejiti. Med požarom prišli so do Postojine Fortunatovi blapci iz Logatca, kateri peljali so neko drago robo v Trst. Ljudje branili so jim peljati se skozi goreči trg; toda blapci bili so predrzni in nikakor niso hoteli čakati, da se ogenj poleže. Radi te trmoglavosti pogoreli so jim konji in vozovi z vsem blagom., Tej velikej nesreči sledila je huda zima; mnogo ljudi bilo je brez stanovališč, živina brez hlevov in nastala je huda draginja, katera prinesla je veliko bedo. Tudi 5. julija 1847 gorelo je v Postojini; zopet nastal je ogenj v gornjem konci in sicer v Krmovej hiši. Zgorelo je več hiš; sreča, da ni bilo vetra, kajti inače bil bi trg zopet ves pogorel, ker je bilo mnogo poslopij s slamo in deskami kritih. Leta 1870 je pogorela cola gornja stran trga. Poznejša požara v letih 1880 in 1882 napravila sta le malo kvare.
L. 1832, dn£ 17. avgusta, treščilo je v Staro vas; vsled tega nastal je strašen požar, kateri vpepelil je v treh urah razun dveh hiš in štirih skednjev vso vas.
L. 1864 treščilo je v Včliki Otok, a zgorela je samo jedna hiša. Velika nesreča doletela pa je Otočane 1. 1883. Dn6 15. julija, ravno na dan, ko priti je imel presvitli cesar v Postojino, da si ogleda slovečo jamo, nastal je zjutraj strašen požar, kateri končal je razven treh hiš vso vas. Predobrotni vladar, čuvši v Logatci o tej nesreči, dal je ponesrečenim takoj izročiti znesek 1500 gl. ter je tako veliko bedo ubogih zdatno olajšal.
Meseca junija 1836 prišla je velika nesreča nad Postojino. Po vojakih, prišlih iz Italijo, zatrosila se je ti\ azijatska kolera, vsled te strašne bolezni umrlo je v štirih mesecih v župniji 95 oseb, mej temi 75 tržanov. Tudi 1849. 1. razgrajala je kolera precej hudo ter je usmrtila 31 oseb. L. 1850 umrle so 3 osebe te bolezni. Veliko žrtev zahtevala je leta 1855; v treh mesecih umrlo jo 85 faranov. Zadnjikrat nastopila je leta 1866 ter pokončala 4 osebe.
Začetkoma tega stoletja razgrajala je ti\ jako huda škar-letinka in morala se je napraviti začasna bolnišnica, katera bila je v sedanjej Gašparijovej niši. — L. 1864 zatrosili so v Postojini govejo kugo voli iz Reke prignani. Vsega skupaj pokazala se je v 13 hlevih. Zbolelo jo 26 goved, 12 jih jo poginilo, 37 pa
jih je komisija pobiti dala, da bi se kuga maboraa zadušila. Tudi v Malem Otoku pobili so 7 goved. V tem letu bila je v celem okraji vsled slabe letine in večkratne toče silna revščina, in gotovo bila bi nastala splošna lakota, ko bi se ne bili nabirali milodari po deželi. Razdelilo se je ubogim živeža za 17.675 gl.
Izmej zdravnikov so tu delovali, kolikor se je dalo poizvedeti, sledeči gospodje: dr. Napreth, J. Ceme, Anton Louschin, Tabourč, dr. Fradenek, Potočnik, dr. Ersehen, Račič, Steiner, dr. Fr. Oecrinis, Gregorič, K. Fentler, M. Himmer, dr. Vesel, dr. Martin Razpet kot c. k. okrajni zdravnik od 1858—1884. 1., Ferdinand Zepuder od 1867.—1873. 1., dr. Maks Samec od 1874. do 1877. 1., dr. Anton Perco od 1875. 1., dr. Janez Vaupotič kot c. k. okrajni zdravnik od 1884. 1. — Ferdinand Gaspari kot c. k. okrajni živinozdravnik od 1880. 1. — Lekarna je v Postojini uže kakili 70 let. Pervej se je reklo „zum schwai'zen Bären“ ter je bil njen lastnik nekov Pajer. — Bolnišnica obstoji od leta 1853. Za napravo taiste deloval je posebno okrožni zdravnik dr. Karol Vesel, kateremu bila je Postojina jako pri srci. Po njegovem nasvetu nabirali so se prostovoljni doneski in res nabrala se je na ta način , svota 2636 gl. L. 1851 došel je sem zelö imoviti posestnik iz Šlezije, Fr. pl. Winkler, da si ogleda jamo. A prišedši do stopnjic, ki peljejo do mostič v jami, nenadoma zakriči ter pade brezzavestno na tla. Prenesli so ga v gostilno, kjer je po noči umrl, prejemši zakrament poslednjega olja. Truplo umrlega položili so v leseno in potem v bakreno rakev ter so jo vsled želje njegove rodovine odpeljali v njega domovino. Soproga umrlega dala je 1852. 1. izročiti gosp. dekanu Kurzu 2500 gold. z naročilom, da se napravi dostojen spomin ponesrečenemu soprogu v prid cele občine. Občinsko predstojni-štvo sklenilo je, ta denar združiti z uže omenjenimi 2636 gld. ter ga vporabiti v napravo bolnišnice. L. 1853 kupila se je v to svrho Antončičeva hiša št. 202 z vrtom za 2200 gld. Vdova Winklerjeva poslala je tudi lep kamen z napisom: „Franz v. Winkler, f 6. August 1851“, da se postavi v jami na istem kraji, kjer se je nesreča pripetila. A sklenilo se je umestneje, da se vzida v zunanjem zidu bolnišnice.
Janez Kalister zapustil je v švojej oporoki z leta 1864 revežem Postojinske župnije 20.000 gl. z naročilom, da se ima taistim dnč 16. maja vsakega leta razdeliti 1000 gold. Tudi tukajšna bolnišnica prejela je po tej oporoki 1000 gold. Dalje napravil je 12 dijaških vstanov po 240 gold., do katerih imajo pravico dijaki rojeni v sodnijskem okroji Postojinskem (razven Studenske fare). Dalje omeniti ie Gottsbergerieve ustanove za Postojinske reveže v znesku 10.000 gl., čegar obresti vživati do smrti vdova in nje hči.
Spominjati se je tudi častivrednega moža g. Karola Šmola, dosluženega c. k. kameralnega oskrbnika grajščine Postojinske, ki je tu umrl leta 1853 v 79. letu svoje starosti. Izmej drugih njegovih lepih zaslug naj bode le omenjeno, da je Sovič, nekedaj Krasu podoben, na njegove troske bil obdelan in ozaljšan z lepim drevoredom, ki pelje do razvalin starega gradu, od kodar odpre ee potnikom lep razgled čez celo Pivško dolino.
Janez Thuma,
nadučitelj.
SOLSKE POROČILA.
UtilTRUSTVO,
I m c n a učiteljskega osobja	Službuje od leta	Stalno nameščen—a leta	Vrsta plače	Poučeval-a razred	Število tedenskih ur
Janee Thuma, nadučitelj in šolski vodja.	1869	1871	I.	III.	24
Ivan Lavrenčič, katehet. .	1882	—	rerauneracija 140 gld.	veroznanstvo v vseh razredih	11
Teodor Josin, učitelj.	1878	1882	n.	IV.	25
Jakop Dimnik, učitelj.	1879	1885	n.	I.	23
Marija Steiner, učiteljica.	1880	1885	m.	II.	21
Pavla pl.Renzenberg, učiteljica. (V drugej polovici jo je nadomestila izpraš. kand. Pavla Wölfling.)	1876	1880	n.	III. in IV. razred dekliške šole	24
					
CO
CO
PT-
CD
CO
CO
CO
CO
p-
co
CD
CO
to
CO
CD
00
00
2 ?f
srednjo Solo obiskujočih deökov
P-
cs< ©
CD
0< p.
CT ©
Skupni pregled za šolo godnih in obiskujočih otrok
v šolskem letu 1885—86.
K O 21 I K.
Šolsko leto 1885—86 pričelo se je 16. septembra s slovesno sv. mašo. Meseca avgusta imenovan je bil c. kr. okrajni glavar, veleblagorodni gospod Anton Globočnik, vladnim svetnikom v Ljubljani. Njega naslednik, veleblagorodni gosp. Friderik vitez Schwarz nastopil je svoje novo mesto dn6 1. marcija. Obema gospodoma se je učiteljstvo dostojno poklonilo.
Izpraznjena tretja učiteljska služba na tukajšnej šoli podelila se je stalno gosp. učitelju Jakopu Dimniku.
Dnč 30. septembra sestavil je krajni šolski svet proračun za šolske potrebščine ter določil v to svrho 604 gl. 40 kr.
V dan 4. oktobra praznovala je šolska mladina z učiteljstvom god presvitlega cesarja.
Dn6 29. oktobra umrla tje učenka II. razreda, Marija Jurca. Šolska mladina spremila jo je k zadnjemu počitku.
Meseca novembra pričel je g. učitelj Dimnik poučevati v kmetijstvu. Tega pouka vdeležilo se je do konec leta 29 učencev.
Dn6 22. novembra vršila so je v prostorih g. Baccarcicha tombola v prid revnim šolarjem, pri katerej dobilo se je čistih 100 gold. Razven tega darovale so gospe Postojinskega trga jednako svoto. Vsled te zdatne podpore bilo je možno napraviti 52 otrokom potrebne zimske obleke, katera razdelila se jim je po preč. g. dekanu dn6 6. decembra v šolskem poslopji v navzočnosti mnogobrojne odlične gospode. Največjo zaslugo za priredbo tombole, nabiranje milodarov in pripravo obleke imajo vrle gospč in šolske prijateljice nadžupanja Jožefa Vičič, podžupanja Jožefa Kraigher ter soproga odbornika in posestnika, Mimi Lavrenčič. Slava in hvala jim!
Dn6 23. novembra voljeni so bili v krajni šolski sv6t nad-župan gospod Friderik Vičič, podžupan gospod Alojzij Kraigher in veleposestnik gospod Jožef Dekleva; namestnikom pa gospod Alojzij Lavrenčič. — Predsednikom volil se je č. gosp. dekan Janez Hofstetter, kateri opravlja o vi častni posel sedaj uže 15 let. Slavni c. k. okrajni šolski svžt imenoval ga je v svojej seji dnč 21. januvarija vnovič krajnim šolskim nadzornikom.
Meseca februvarija podelila se je učiteljici gčnji. pl. Pavli Renzenberg prva petletna doklada. Vsled njene prošnje dovolil ji je slavni c. k. okrajni šolski svet šestmesečen odpust v svoje daljno izobražbo. Mej tem časom poučevala je v dekliškej šoli izprašana kandidatinja gčnja. Pavla Wölfling.
Dn6 18. maja šla je šolska mladina z učiteljstvom naproti premil, gosp. knezo-škofu, kateri pripeljal se je o večernem mraku med pokanjem topičev, lepo vbranim zvonenjem v praz-
nično oblečen, z zastavami, mlaji in slavoloki ozaljšan in razsvetljen naš trg, delit zakrament sv. birme. Mladina pozdravila je prevzvišenega gospoda z najlepšim krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ in učenka Emilija Tlinma podala je Milostivemu po kratkem nagovoru šopek svežih cvetlic. — Dnč 21. maja po sv. maši, katero je Milostljivi daroval ob 8. uri in katere vdeležila se je šolska mladina z učiteljstvom, podal se je mil. knezo-škof v šolo, katere zunanja in notranja stran je bila ozaljšana z napisi, maji, zastavami, oleandri, cipresami itd.; tla pa so pokrivale preproge. Pri glavnih vratih šolskega poslopja pozdravil je prevzvišenega blag. g. vitez Schwarz z učiteljstvom ter nad 60 belo oblečenimi učenkami, ki so spremilo višjega pastirja v sobano prvega razreda, kjer vršila sc jo slavnost. Po kratki molitvi pozdravi milostljivega učenka Apolonija Fatur v imenu svojem ter svojih učenk in součencev in prosi Nj. milost svetega blagoslova. Po izpraševanji krščanskega nauka, ki se je vršilo v polno zadovoljnost prevzv. gospoda blizu jedno uro, uvrstile so se drugo točke vsporeda, namreč: deklamacije, petje itd. O vsom izrekel se je višji pastir pohvalno v svojem prelepem, poučljivem govoru do otrok, starišov in učiteljstva ter jo podelil vsem sv. blagoslov. Konečno zahvalil se je prevzvišenemu preč. g. dekan v imenu krajnega šolskega svžta za visoki pohod.
Z dnem 17. junija pričela se je šolarska maša, pri katerej pela je šolska mladina. — Dno 24. junija vdeležila se je šolska mladež z učiteljstvom običajnega cerkvenega obhoda sv. rešnjega telesa. — God sv. Alojzija se je dostojno praznoval. Ta dan pristopilo je 57 učencev in učenk k prvemu sv. obhajilu. .
I)n6 7. julija vršilo se je v tukajšnem šolskem poslopji zborovanje učiteljev Postojinskega okraja.
Krajni šolski nadzornik, preč. g. Janez Hofstetter, nadzoroval je šolo 9., 12., 13. in 19. novembra, 11., 16., 18. februvarija, 10. in 11. junija.
Šoli darovali so mej letom učitelj g. T. Josin voč knjig, c. k. gozdni nadziratelj g. Fr. Pader tri letnike „Novic“, g. Fr. Inocente več učnih pripomočkov, mej njimi okusno izdelan modol jadranice „Ettore", g. A. Burger izšopano čapljo in g. A. Lavrenčič nekoliko kmetijskih orodij. Presrčna jim hvala!
Pri tej priliki zahvaljuje se šolsko vodstvo tudi blagim gospem Jožefi Vičič, Jožefi Kraigher, Mariji Vaupotič in Mariji Lavrenčič-Obreza, katere so radovoljno pripomogle, da se je šola o prihodu premil, knezo-vladike tako okusno ozaljšala.
Šolsko leto končalo se je dn6 29. julija z zahvalno sv. mašo, po katerej vršila se je v šoli slovesnost s primarnim govorom, deklamacijami in petjem.
RA,ZYRSTITE,Y UČBHCE¥ IM WČ;BMK«
IV. razred.
1. 'Dolenc France iz Postojine.
2. Perco Anton iz Ajdovščine.
3. Schwarz vit. pl. Lotar iz Ljub-
ljane.
4. Verbič Rajmund z Dunaja.
5. Albert Josip iz Postojine.
6. Štefin Ignacij iz Zaloga.
7. Žitko Anton iz Postojine.
8 Krek France iz Kranja.
9.	Meizen Edvard iz Radovljice.
10.	Franz Leo iz Stiibinga.
11. Burger Andrej iz Postojine.
12. Tonejo Rudolf iz Metlike.
13. Kalister Jernej iz Slavine.
14. Klemenc Andrej iz Postojine.
15. Srebotnak Jakop iz Orehka.
IG. Pillik Leopold iz V61. Lošinja.
17. Miha Matevž s Prema.
18. Vičič Anton iz Postojine.
Izostala sta 2 učenca.
Vkup 20 učencev.
III.	razred.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 'J.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
*Debevo Janez iz Postojine.	23.
*Vaupotic Janez iz Kamnika.	24.
*Kenda Janez z Razdrtega.	25.
■ Geržina France iz Postojine.	26.
Kovač Anton iz Postojino.	27.
Štefin Karol iz Zaloga.	28.
Ambrožič Leopold iz Košane.	29.
Medioa Jožef iz Št. Petra.	30.
Kraigher Alojzij iz Postojine.	31.
Muhič Ignacij iz Zaloga.	32.
Žorž Matija iz Postojine.	33.
Franke Viljem iz Ljubljane.	34.
Inocente Maks iz Postojine.	35.
Teuchel Karol iz Bukevja.	36.
Skušek Ivan iz Metlike.	37.
Tonejc Anton iz Metlike.	38.
Medica Janez iz St. Petra.	39.
Pičman Aleksander iz Postojine. 40. Geržina Janez iz Postojine.	41.
Zakrajšek Stefan iz Postojine.
Rebec Janez iz Postojine.
Kovač Jožef iz Postojine.
Šibenik Matija iz Postojine. Sever France iz Postojine. Geržina Ljudovik iz Postojine. Rebec France iz Postojine. Margon Janez iz Postojine. Rupnik Jožef iz Postojine. Ogrizek Jakop iz Postojine. Jager Gregor iz Postojine. Lumbar Janez iz Hraš.
Dolenc Martin iz Postojine. Valenčič Alojzij iz Postojine. Čič Janez iz Postojine.
Perko Jernej iz Postojine.
Zore Matija iz Postojine.
Fatur Andrej iz Zaloga.
Cuk Anton iz Gorič.
Magajne France iz Postojine. Urh Štefan iz Postojine.
Špilar Jernej iz Hraš. Neizprašana sta 2 učenca. Izostal je 1 učenec.
Vkup 44 učencev.
II.	razred.
1. ’ Žužek Leopold iz Žužemberka.
2. *Domicelj Miroslav iz Zagorja.
3. Kraigher Janez iz Postojine.
4. Bučar France iz Postojine.
5. Marinšič Janez iz Zagorja, ö. Želko Josip iz Male Pristave.
7. Perko Janez iz Postojine.
8. Pičman Hubert iz Trnovega.
9. Vodopivec Josip iz Postojine.
10. Meilica France iz St. Petra.
11. Žiginan France iz Zaloga.
12. Modrijan Janez iz Planine.
13. Fajdiga Jakop iz Hraš.
14. Turk Peter iz Rakitnika.
15. Skvarča Janez iz Landola.
10.	Rink Janez iz Postojine.
17. Debevc France iz Postojine.
18. Petrič Heliodor iz Postojine.
19. Furlan Andrej iz Zagona.
20. Ditrich France iz Postojine.
21. Jager Alojzij iz Kilovč.
22. Miklavčič Anton iz Zagona.
23. Bizjak France iz Postojine.
24. Tavčar Ernst iz Trsta.
25. Mahnič France iz Postojine.
20.	Jernejčič Janez iz Postojine.
27. Perco Feliks iz Postojine.
28. Dolenc Anton iz Postojine.
29. Kovač France iz Postojine.
30. Geržina Matija iz Včl. Otoka.
31. Jurca France iz Bukovja.
32. Vadnu France iz Postojine.
33. Stofin Peter iz Zaloga.
34. Vičič Josip iz Košane.
35. Serin Anton iz Postojine.
30.	Ogrizek Janez iz Postojine.
37.	Debevc Anton iz Postojine.
1. *Posega Joana iz Postojine.
2. ’Dolonc Terezija (st.) iz Postoj.
3. Kranjc Josipina iz Stare vasi.
38. Dolenc Josip iz Postojine.
39. Dolenc Jakop iz Mal. Otoka.
40.	Kranjc	France	iz	Postojine.
41.	Mavrič	France	iz	Postojine.
42.	Kavčič	Andrej	iz	Logatca.
43.	Smrekar Janez	iz	Rakitovca.
44. Gorup Janez iz Zaloga.
45. Frank Matija iz Postojine.
40.	Žitko France iz Postojine.
47. Segec Janez iz Postojine.
48. Natlačen Josip iz Postojine.
49. Muha Janez iz Postojine.
50. Istenič Janez iz Postojine.
51. Valenčič Janez iz Postojine.
52. Posega Franco iz V61. Otoka.
53. Ogrizek Janez iz Mal. Otoka.
54. Bizjak Henrik iz Ljubljano.
55. Bizjak Alojzij iz Mal. Otoka.
50. Bizjak Josip iz Ljubljane.
57. Geržina France iz Stare vasi.
58. Simčič Jernej iz Mal. Otoka.
59. Kocijančič Anton iz Zaloga.
00. Kovač Janez iz Postojine.
01. Muhič Jornej iz Zaloga.
02. Ogrizek France iz Gorič.
03. Likon ,Josip iz Postojine.
04. Gelan France iz Postojine.
65. Bizjak France (st.) iz Postojine.
00.	Sajovic France iz Postojine.
07.	Smerdu Janez iz Studenca.
68. Bizjak Janez iz Zaloga.
69. Geržina Anton iz V61. Otoka.
70. Milavc Anton iz Postojine.
71. Smerdu Janez iz Stare vasi.
72. Klemenc Anton iz Postojine.
Vkup 72 učcucev.
4.	Raunicher Marija iz Idrije. •5. Raunicher Helena iz Idrije.
6.	Jager Katarina iz Zagona.
7. Šibenik Tereaija iz Postojine.
8. Čehovin Ana iz Mal. Otoka.
9. Šibenik Marija iz Postojine.
10. Dolenc Terezija (ml.) iz Postojine.
11. Furlan Antonija iz Postojine.
12. Petrovčič Marija iz Postojine.
13. Fajdiga Franja iz V61. Otoka.
14. Kraigher Franja iz Hraš.
15. Likon Marija iz Stare vasi.
16. Tornič Antonija iz Zaloga.
17. Maver Karolina iz Postojine.
18. Vilhar Marija iz V61. Otoka.
19. Fajdiga Marija iz Zagona.
20. Batič Joana iz Postojine.
21. Gorup Marija iz Zaloga.
22. l.ongino Marija iz Zaloga.
23. Miška Joana iz Studenca.
24. Samsa Joana iz Bistrice.
25. Smerdu Marija iz Stare vasi.
26. Milavc Joana iz Postojine.
27. Valenčič Karolina iz Nadaiyosela.
28. Mejak Terezija iz Postojine.
29. Ogrizek Marija iz Postojine.
30. Verbič Marija iz Postojine.
31. Mavrič Franja iz Postojine.
32. Krek Katarina iz Kranja.
33. Čelan Josipina iz Postojine.
34. Bonač Katarina iz Postojine.
35. Simončič Terezija iz Mal. Otoka.
36. Bizjak Terezija iz Zaloga.
37. Dolenc Joana iz Postojine.
38. Vičič Antonija iz Postojine.
39. Kukec Antonija iz Postojine.
40. Miška Antonija iz Postojine.
41. Natlačen Marija iz Postojine.
42. Smerdu Marija iz Postojine.
43. Vadnov Marija iz Včl. Otoka.
44. Mihelčič Marija iz Mal. Otoka.
45. Križman Marija iz Šmihela.
46. Dolenc Antonija iz Postojine.
47. Oražem Helena iz Postojine.
Umrla 1 učenka.
Vkup 48 učenk.
I. razred.
1. *Štavar Viktor iz Zagorja.
2. *Kraigher Josip iz Postojine.
3. Skušek Oskar iz Metlike.
4. Brgoc France iz Klenika.
5. Modrijan Matej iz Planine.
6. Gržina Anton iz Včl. Otoka.
7. Jager Anton iz Zagona.
8. Magajne Matej iz Postojine.
9. Krainer Karol iz Ljubljane.
10. Milavec France iz Studenega.
11. Vilhar Josip iz Postojine.
12. Bizjak Matija iz Zaloga.
13. Posega Andrej iz Hraš.
14. Sever France iz Postojine.
15. Miklavčič Andrej iz Zagona.
16. Inocente Janez iz Postojine.
17. Marinšek Janez iz Zagona.
18. Samsa Josip iz Koprivnika.
19. Smrdu Josip iz Senožeč.
20. Klemenc Anton iz Mal. Otoka.
21. Kenda Karol iz Razdrtega.
22. Doles Janez iz Postojine.
23. Kovač Janez iz Postojine.
24. Smrdu France iz Včl. Otoka.
25. Cestnik Josip iz Postojine.
26. Čepirlo Andrej iz Mal. Otoka.
27. Petrovčič France iz Postojine.
28. Fajdiga France iz Hraš.
29. Čehovin Janez iz Zaloga.
30. Mejak Josip iz Postojine.
31. Miško Anton iz Postojine.
32. Bernik Josip iz Postojine.
33. Adamič France iz Postojine.
34. Bizjak Josip iz Mal. Otoka.
35. Valenčič France iz Postojine.
36. Kranjec Janez iz Postojine.
37. Likon Janez iz Stare vasi.
38.	Gržina	Andrej	iz	Stare vasi.
39.	Gržine	Andrej	iz	Včl. Otoka.
40.	Mavrič	Andrej	iz	Postojine.
41.	Tomič	Alojzij	iz	Zaloga.
42. Ogrizek Matija iz Mal. Otoka.
43. Gorup France iz Zaloga.
1. *Thuma Marija iz Postojine.
2. *Kuttin Rozalija iz Postojine.
3. 'Želje Marjeta iz Postojine.
4. *Padar Evgenija iz Radovljice.
5. Goslar Marija iz Trnovega pri
Gorici.
6. Bernik Joana iz Postojine.
7. Bole Josipina iz Postojine.
8. Vaupotič Marija iz Kamnika.
9. Verbič Zofija iz Postojine.
10. Vadnu Katarina iz Zaloga.
11. Bizjak Marija iz Zagona.
12. Lenassi Elizabeta iz Postojine.
13. Gržina Marija iz Stare vasi.
14. Furlan Josipina iz Zagona.
15. Fajdiga Katarina iz Hotiča v
Istri.
IG. Lenassi Leopoldina iz Postojino.
17. Bonač Antonija iz Postojine.
18. Furlan Marija iz Zagona.
19. Turk Antonija iz Cčrknice.
20. Klemenc Franja iz Zagona.
‘21. Nagode Julijana iz Bo raj a v Istri.
22. Vilhar Antonija iz Postojino.
23. Bizjak Marija iz Zaloga.
24. Kolar Josipina iz Postojine št. 37.
25. Kraigher Marija iz Hraš.
26. Kolar Josipina tz Postojine št. 20.
27. Verbič Jera iz Studenega.
28. Zakrajšek Julijana iz Postojine.
29. Sever Franja iz Postojino.
30. Otoničar Josipina iz Zaloga.
44. Zakrajšek Janez iz Postojine.
45. Černjač Matej iz Grobišč.
46. Ogrizek France iz Postojine.
47. Longino Anton iz Zaloga.
48. Dolenec Jernej iz Vel. Otoka.
49. Fajdiga Anton iz V61. Otoka.
50. Bizjak Gaspar iz Zaloga.
Neizprašaua sta 2 učenca.
Vkup 52 učencev.
31. Bizjak Antonija iz Ljubljane.
32. Longino Ana iz Zaloga.
33. Križe Zofija iz Postojine.
34. Jager Marija iz Trsta.
35. Bizjak Joana iz Zaloga št. 26.
36. Smerdu, Josipina iz Stare vasi.
37. Mihelčič Franja iz Malega Otoka
štev. 11.
38. Mihelčič Franja iz Malega Otoka
štev. 22.
39. Kovač Joana iz Postojine.
40. Perko Katarina iz Postojine.
41. Jager Julijana iz Kilovč.
42. Sirca Joana iz Zagona.
43. Dolenc Antonija iz Postojine.
44. Segec Marija iz Postojine.
45. Delinc Marija iz Hruševja.
46. Sajovic Joana iz Postojine.
47. Fatur Katarina iz Zaloga.
48. Kenko Antonija iz Postojine.
49. Šibenik Josipina iz Postojine.
50. Pičmau Marija "iz Trnovega.
51. Penko Franja iz Petelinj.
52. Milavec Katarina iz Postojine.
53. Fajdiga Antonija iz Zaloga.
54. Cole Marija iz Zaloga.
55. Doles Apolonija iz Postojine.
56. Bonač Marija iz Postojine.
57. Vičič Marija iz Košane.
58. Ostanoik Ana iz Mal. Otoka.
59. Maver Marija iz Postojine.
60. Bizjak Joana iz Zaloga št. 25.
61. Kovač Katarina iz Postojine.	64.	Klemenc	Antonija	iz	Postojine.
62. Debevc Marija iz Postojine.	Neizprašana	1,	izostala	1	učenka.
63. Posega Marija iz Včl. Otoka.	Vkup	66	učenk.
Dekliška šola.
IV.	razred.
1. *Fatur Apolonija iz Bistrice.
2. *Dekleva Helena iz Postojine.
3. *Vaupotič Zofija iz Kamnika.
4. Bučar Julijana iz Postojine.
5. Lonassi Ana z Vrhnike.
6. Thuma Emilija iz Mengiša.
7. Mavrič Marija iz Postojine.
8. Pavlovčič Pranja iz Stare vasi.
9. Likon Antonija iz Stare vasi.
10. Žele Marija iz Postojine.
11. Zakotnik Franja iz Postojine.
12. Vadnu Elizabeta iz Postojine.
13. Stefin Joana iz Zaloga.
14. Ditrich Joana iz Postojine.
15. Zrimšek Marija iz Št. Petra.
16. Debevc Josipina iz Postojine.
17. Franke Karolina iz Ljubljane.
18. Rebec Joana iz Postojine.
19. Poljšak Marija iz Postojine.
20. Berne Josipina iz Postojine.
21. Vadnu Antonija iz Postojine.
22. Berne Katarina iz Postojine.
23. Pičman Alojzija iz Postojine.
24. Frank Marija iz Postojine.
25. Ostanek Joana iz Mal. Otoka.
Neizprašani 2 učenki.
Vkup 27 učenk.
III.	razred.
1. *Aučin Marija iz Trnja.
2. *Burger Joana iz Postojine.
3. Goslar Avgusta iz Trnovega
pri Gorici.
4. Smerdu Joana iz Senožeč.
5. Šibenik Franja iz Postojine.
6. Posega Marija iz Vel. Otoka.
7. Doles Antonija iz Postojine.
8. Salmič Gabrijela iz Postojine.
9. Kovač Marija iz Postojine.
10. Bizjak Marija iz Ljubljane.
11. Valenčič Noža iz Št. Petra.
12. Smrekar Josipina iz Postojine.
13. Bizjak Elizabeta iz Zaloga.
14. Kovač Joana iz Postojine.
15. Kuttin Joana iz Postojine.
16. Teuchel Franja iz Landola.
17. Sever Franja iz Vel. Otoka.
18. Cestnik Franja iz Postojine.
19. Bernik Marija iz Postojine.
20. Vičič Marija iz Postojine.
21. Zakotnik Leopoldina iz Postojine.
22. Šegec Joana iz Postojine.
23. Lenassi Franja iz Ljubljane.
24. Križe Viktorija iz Radovljice.
25. Fajdiga Franja iz Mal. Otoka.
26. Mihelčič Terezija iz Mal. Otoka.
27. Sever Katarina iz V61. Otoka.
28. Tomažič Marija iz Včl. Otoka.
29. Poženel Marija iz Rakitnika.
30. Fajdiga Marija iz Studenca.
31. Milavec Joana iz Postojine.
32. Šibenik Marija iz Postojine.
33. Smerdu Marija iz Matenje vasi.
Izostala 1 učenka. Neizprašani 2 učenki.
Vkup 36 učenk.
Za prestop v višji razred sposobnih:
V	IV. razredu 12 dečkov, 17 deklic; vkup 29.
n 54.
„	79.
75.
n m.	n	30	n	24
n n.	v	43	n	36
* i.	n	33	v	4-2
V	sadjereji so se odlikovali:
Iz IV. razreda:	Iz ni. razreda:
1. Burger Andrej.	.
_ >- ,. ,	..	1. Geržina France.
2. Stefm Ignacij.
3. Albert Josip.	'2'	Kraigher Alojzij.
4. Krek France.	3.	Ambrožič Leopold.
5. Kalister Jernej.	___________
V	ženskih ročnih delih
Iz IV. razreda:
1. Dekleva Helena.
2. Fatur Apolonija.
3. Thuma Emilija.
4. Bučar Julijana.
5. Mavrič Marija.
6. Lenassi Ana.
7. Pavlovčič Franja.
8. Ditrich Joana.
SO
1. Dolenc Terezija.
2. Raunicher Marija.
3. Raunicher Helena.
Iz II. razreda:
bile izvrstne:
Iz III. razreda:
1. Aučin Marija.
2. Valenčič Neža.
3. Goslar Avgusta.
4. Bizjak Marija.
5. Kuttin Joana.
6. Salmič Gabrijela.
7. Smrekar Josipina.
8. Kovač Marija.
4. Kranjc Josipina.
5. Samsa Joana.
4-- r —
Prihodnje šolsko leto začelo se bode dne 16. septembra.
V	POSTOJINI, meseca julija 1886.
jiOLSKO VODSTVO.