Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
St. 31.
V Ljubljani, sreda dne 7. avgusta 1918.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpo-■ lago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Avsfršisko wein© po-rociSo.
Dunaj, 6. avgusta. (K. u.) Uradno.
Nič novega.
Šef gen. štaba.
Nemško vojno poročilo.
Boji severno Somme in ob Vesli.
Berolin, 6. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Živahno poizvedovalno delovanje, imenoma v odseku Ancre in Avre in južno Montdidierja. Zvečer večkrat oživljajoč se ognjeni boj. Wirten-beržani so naskočili danes zjutraj severno Somme prednje črte Angležev na obeh straneh ceste Bray-Corbie in so privedli okrog 100 ujetnikov.
Vojna skupina nemškeg^cesarjeviča.
Po uspešnih delnih sunkih je prešel sovražnik včeraj z močnejšimi silai^ k napadu proti odseku Vesle na obeh straneh Braisne in severno Joneheryja. (Oba kraja ležita ob Vesli: mesto Braisne nekako sredi črte Soissons - Fisnes, vas Jonehery pa koncem prve tretjine črte Fismes-Reims. Vsi imenovani kraji leže obenem ob železnici in cesti Soissons-Reims.) Iz malih gozdnih odsekov na severnem bregj^ reke, ki se je v njih mimogrede ustalil, smo gajj/rgli v protisunku zopet nazaj. Nekaj sto ujetnikov je ostalo pri tem v naših rokah. Sicer se je zrušil napad, sovraž-nika, še preden je prispel do Vesle, v ognju naše artiljerije in strojnih pušk.
Poročnik Udet si je priboril svojo '44., poročnik Bolle svojo 28. zmago v zraku.
v. Ludendorff.
*
* *
Podvodna vojska.
Berlin, 5. avgusta. Na vzhodni angleški obali smo pogreznili 18.000 ton; deloma so bile to zelo močno zavarovane ladije.
Chalons sur Marne pod ognjem.
Bern, 6. avgusta. Pariški listi javljajo, da stoji Chalons sur Marne od 26. julija sem pod močnim ognjem.
Ameriške izgube.
Rotterdam, 5. avgusta. Amerikanci so izgubili tekom prošle ofenzive poprečno 4000 mož na dan.
Nada na odločitev v 1. 1919.
Berolin, 5. avgusta. „Lokaianzeiger“ poroča iz Ženeve: Renandel izjavlja v „Humanite“, Francija ima pravico vedeti, na kaj zida vlada svoja zagotovila, da bo prinesla pomlad 1. 1919. odločilni preobrat. Bila bi velika napaka, vzbujati take nade, samo da se potlači nezadovoljnost radi vpoklica 18 letnih.
Dogovor z zmago — dogovor s smrtjo.
Berolin, 5. avgusta. „Voss. Ztg.“ poroča iz Ženeve: V soboto zvečer se je vršil v Parizu povodom švicarskega narodnega slavlja v palači „Palais d’ Orsay“ banket, ki ga je bil priredil dobrodelni odbor za švicarske prostovoljce v francoski armadi. Na tem banketu je govoril bivši franc, ministrski predsednik Viviani končno tudi sledeče: Mi se bomo vojskovali do zmage. Po-navijamo besedo naših očetov: Sklenili smo dogovor z zmago, dogovor s smrtjo. Čutimo se obveznim napram padlim in napram onim, ki se bodo rodili. Delali bomo vsi do končnoveljavne zmage. Nestanovitni mir bi bil le odmor med dvema usmititvama.
Asquithova Izjava.
London, 4. avgusta. (K. u.) Reuter poroča:
Povodom četrte obletnice vojne je podal Ascjuith zastopniku „Associated Press* pregled o zadnjih letih vojne in o sedanjem položaju ter je izjavil: Zavezniki se bojujejo za čisti mir. Med bojnimi silami, ki so jim na razpolago, narašča število Američanov, ki so v kritičnih urah tako hrabro branili fronto. Velika večina občinstva v Evropi m Ameriki, ki samostojno misli, je sedaj prepričana, da bi se bili bojevali zaman, če bi ne dosegli, preden odložimo orožje, vsaj pričetkov velike skupnosti, ki naj onemoeoči za vsn bodočnost vse vojne.
Nasprotje med angleško vlado In Wilsonom.
Llpsko, 5. avgusta. „Daily News“ govori o skorajšnjem potovanju vodilne politične osebnosti iz liberalnih krogov v Washington, da osebno konferira z Wilsonom. List pristavlja, da je prišla sedanja angleška vlad i vsled svojih načrtov o zvezi narodov in svoje carinske politike v nasprotje s prejšnjimi, po nji odobrenimi izjavami predsednika Wilsona.
Razširjenje vojaške dolžnosti v Ameriki.
London^ 6. avgusta. Reuter javlja iz Wa-shingtona z dne 5. t m.: Vojaško predlogo, glasom koje se razširja dolžnost vojaškega službo-
vanja od 18—45 leta, so sedaj obe zbornici kongresa odkazale komisiji za vojaške zadeve. Vojni tajnik je izračunal, da bo po tem zakonu obvezano k vojaškemu, službovanju nadaljnih 3,398.000 mož.
Wilson kot propagator navdušenja.
Berolin, 6. avgusta. „Lokalanzeiger“ javlja iz Ženeve: Wilsona je pozval neki parlamentarec, naj bi v svrho propagande potoval po ameri-kanskih mestih, kjei postaja vojna utrujenost, ki jo razodeva slaba udeležba pri vojnem posojilu, posebno očita. Pariški „Matin* javlja, da si je Wilson pridržal rok za razmišljanje.
Potopljen parnik.
London, 5. avgusta. Angleška admiraliteta javlja, da je bil transportni parnik „Vanilda* torpediran. Pogrešajo 123 mož.
Razpuščena učiteljska konferenca.
Ženeva, 5. avgusta. V Parizu je zborovala zveza francoskih učiteljev, a so jo razpustili zaradi pacifističnih izjav, katere hoče vlada za vsako ceno potlačiti.
Bern, 6. avgusta. „Der Tag“ se-izraža o vojaškem položaju sicer zelo upapolno, a drugi listi se ž njim v tem ne strinjajo.
London, 6. avgusta. Pet zračnih ladij je v noči na 5. avgusta letelo preko obale. Radi obstreljevanja se je ena izmed njih spustila goreča 40 milj daleč od obrežja.
Atentati na Ukrajini.
Bivši minister Ševčenko ustreljen.
Hamburg, 6. avgusta. „Hamburger Frem-denblattu“ poročajo iz Poltave, da je bil od neznanca na javni cesti ustreljen bivši naučni minister Ševčenko v Kiničenkovem ministrstvu. — Ševčenko je bil znan pedagog. Politiko je bil popolnoma opusti!, ko so bili prišli socijalni re-volucijonarji z Golubovičem na čelu na krmilo.
Eichhornov naslednik.
Kijev, 6. avgusta. Naslednik generalfeld-maršala Eichhorna na Ukrajini je postal general-oberst grof Kirchbach, ki je že došel v Kijev in prevzel poveljstvo.
Berolin. 6. avgusta. Značilno za mišljenje an ante o umoru generaifeldmaršala Eichhorna v Kijevu je pisanje pariškega „Matina“, ki je dne L avgusta novico o umoru Eichhornovem, ki ga je naročila antanta, naslovil „le raitre a ete exe-cute“, kar bi značilo: „Komisarja so spravili*.
*
Boljševik! se krčevito drže.
Stockholm, 6. avgusta. Poročajo, da je pokret proti boljševikom v Moskvi popolnoma udu-šen in da so pristaši socijalne revolucijonarne zveze premagani. Nevarne elemente so Storili neškodljivim, še predno so bili mogli preiti k svoji zločinski propagandi. Rdeča garda. je v onih strašnih dneh pomagala vladi. In sedaj, ko so zločinski krivci kaznovani, se bo mogla vlada zopet baviti z delavstvom.
Gurih, 6. avgusta. Tu se govori, da je te-meljem preiskave izdal sovjet povelje aretirati Maksima Gorkega, ko so mu bili definitivno prepovedali izdajanje njegovega glasila.
AIHrane čete na Ruskem.
London, 6. avgusta. Čete armade in mornarice aliirancev so se bile izkrcale s pomočjo ruskega prebivalstva dne 2. avgusta v Arhangelsku. Prebivalstvo jih je splošno navdušeno pozdravljalo.
Moskva, 6. avgusta. Glasom poročil iz Penze objavlja sibirska vlada poslanico antanti-nim državam z dne 5. julija, s katero obvešča sibirska vlada na slovesen način, da je sedaj ona v zvezi z dumo za sibirske pokrajine odgo> vorna za usodo Sibirije.
Stockholm, 6. avgusta. Po poročilih iz Moskve ne bo antanta vlade generala Horvata niti priznavala niti podpirala. Horvat je preklical vse svoje obljube glede olajšanja premikanja čet, da bi izsilil priznanje od strani alijirancev.'
Masaryk protestira.
Berolin, 5. avgusta. Profesor Masaryk protestira v pismu na Učerina, da je češkoslovaško gibanje protirevolucionarno. On sicer ne ve, kakšen je položaj sedaj; ve pa, da je dal takrat, ko se je pričelo boljševiško gibanje, povelje, da se Čehoslovaki ne vmešavajo v notranjo politiko Rusije. Tega navodila so se Čehoslovaki vedno držali.
Caristična zarota v Rusiji.
Kodanj, s. avgusta. V Rusiji so prišli na ■•-X 11 jv,1’	caristični zaroti. Revolucijska so-
cušča delujejo neprestano.
Kaj bodo dobili Japonci?
Ženeva, 5. avgusta. „Progres du Lyon“ javlja, da se bodo sme i Japonci kot plačilo za intervencijo svobodno naseljevati v Ameriki, na Kitajskem pa dobe velike industrijalne privilegije.
Kitajci v Vladivpstoku.
Bern, 6. avgusta. „Progres Lyonnais“ javlja, da je Kitajska vlada sklenila poslati pravi kontingent kitajskih čet v Vladivostok. Od meje poročajo, da je bila armada Semenova razbita in prisiljena umakniti se za nekaj verst nazaj proti meji.
*
Monarhistična Ideja na Finskem.
Helsingfors, 6. avgusta. „Svinhufvudbladet* javlja, da je monarhistična večina trdno odločena, da vztraja na svojem stališču. Od 25 pristašev mladofinske stranke jih je baje 20 prešlo k monarhistom.
Poslaniki antante protestirajo proti obdol-žitvi, kakor bi oni delali propagando za republiko. Nasprotno oni žele — pravijo — da si finska najde srečo na poti .onstituciionalizma.
Finska zadruga za živila je ustanovila v Beroiinu svojo pisarno.
Nemci se vesel*.
Kadar se veselč N.mci, še nikdar ni bilo dobro za nas, ker se vesele vedno le na našo škodo. Sedaj se vesele, ker so dobili po 40 letnem boju okrožno sodišče v Trutnovu in ker bodo baje dobili še nekaj povrh, tako da bo do jeseni že videti na češki karti določne obrise bodoče razdelitve^ kraljevine Češke na nemški in češki del. Nemški del bo seveda dobro odmerjen.
„Tagespost“ poje slavo nemškim radikalcem za ta uspeh, potem pa pristavlja: „Ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovu so pospešili tudi Čehi sami, ker bi brez njihovega trdovratnega odpora ne bila avstrijska ministrstva tako pritisnjena v kot. Nespretna taktika Čehov pospešuje razdelitev Češke.“
Na prvi pogled bi človek mislil, da je taka pisava samo prijazno vabilo za Čehe in ž njimi združeno opozicijo, naj vstopi v vladni krog. Pa to ni, ampak enkrat je povedala „Tagespost“ hote aji nehote popolno resnico.
Če bi bila vlajda imela le količkaj upanja, da danes ali jutri Čehi odnehajo od svoje nega-cijske politike — kje bi bilo danes še okrožno sodišče v Trutnovu! Nemci bi bili čakali še 40 let ali pa še dalje; če bi bili pa vseeno dobili svoje „plačilo“, ga pa ne bi bili dobili brez protiutež! na naši slovanski strani.
Ustanovitev okrožnega, sodišča v Trutnovu in obetane nove naredbe v svrho razdelitve Češke nas spominjajo na naš stari bojni klic' proč od Gradca. Češka bo razdeljena — Štajerska bo \ ostala. To je rezultat, ki ne more nikogar zadovoljevati, a bilo ga pa ne bi, če bi bila slovanska politika nekoliko aktivnejša!
Mi vedno poudarjamo, da stojimo na stališču majniške deklaracije, ki zahteva našo lastno državnost. V prvem hipu, ko se je odprla zatvor-n:ca Stiirgkhovega absolutizma, je ta zahteva bruhnila na dan z elementarno silo, čemur se nihče ne čudi. Kar se je nabiralo dve leti, ',o se je izlilo iz src v par tednih in zato pač razumemo tudi radikalno zahtevo, da nam morajo dati lastno državo takoj, ker je bila ta zahteva rojena ravno v dobi prekipevajočih nadej, a odobravamo je ne, ker vemo, da se vse razvija počasi in ne skokoma. Pot do lastne države je trda in ml, ki jo hočemo graditi iz starih, trdno uzidanih zgodovinskih kamnov, moramo-imeti najprej na razpolago potrebni materijal.
Kdo ve, če ne-bi bila upravna razdelitev štajerske kronovine dosegljiva? Če je šlo na Češkem, zakaj ne bi šlo tudi pri nas? Mogoče ne bi bilo šlo naenkrat, kakor tudi na Češkem ne gre, počasi pa le. Upravna razdelitev štajerske dežele bi bila zopet mogočen korak do lastne upravne skupine, ali če že hočete, do državnosti in bi bila v zvezi z ustanovitvijo nadsodišča v Ljubljani krasna priprava za bodoči naš nastop.
Ura zamujena — ne pride nobena. Mogoče še ni zamujeno vse. Naše mnenje je, da mora tudi najradikalnejša vroča kri priti enkrat do spoznanja, da se politični procesi ne vrše skokoma, da se tudi ideje, katere je vrgla sedanja svetovna vojska med svet, ne bodo v dveh dneh uresničile, kakor se niso ideje francoske revolucije, ki so potrebovale skoro pol stoletja, da so prodrle^— in še to ne povsod — a pol stoletja ali pa še dalje pa tak mal narod, kakor je naš, ne bo prenesel v neaktivnosti. V najhujšem proti-absolutističnem vrvežu smo rekli: Ali vse — ali P3 nič; danes pa, ko postaja kri hladnejša, dvomimo, če je ta zahteva edino zveličavna. Kako bo sodil narod, če bo koncem koncev za vse svoje žrtve dobil — ne vsega, ampak nič? Nemci se vesele — to mora biti za nas vedno kritično znamenje.
Slovensko solstvo na Koroškem.
Razen slovenske šole v Št. Rupertu in one v Št. Petru se sploh ne da govoriti o slovenski šolski vzgoji na Koroškem. V takozvanih utrak-vističnih šolah se v I. razredu premelje do srede leta slovenska abeceda ter se nato takoj prične s poukom nemščine. V 2. in 3. razredu pa so odmerjene za slovenščino 3, reci tri ure na teden, ki so pomaknjene navadno na konec pouka, tako, da trpi jezikovni pouk v materinščini že zaradi-
tega; v nekaterih šolah pa se sploh poučuje slovenščina samo v 1. šolskem letu nekaj časa, potem se pa vse prepusti katehetu, ki mora naučiti slovenske otroke slovensko čitati, če hoče doseči v zvojem predmetu kak uspeh. Ker govorijo otroci doma izključno le slovensko, v šoli pa slišijo samo nemščino, ne morejo, ako niso izredno nadarjeni, nikjer napredovati. Dovolj se imajo boriti s tujim učnim jezikom, kako naj bi se priučili še drugih Ijudskošolskih oredmetov.
Ljudska šola torej v slovenskih krajih na Koroškem ni vzgojevalna, ker vsaja mladini sovraštvo in zaničevanje do lastnega jezika s tem, da ga popolnoma prezira v pouku; ona ne oskrbuje slovenske otroke s predpisanimi potrebnimi znanostmi in vednostmi za življenje ter jim ne podaja podlage za nadaljne izobraževanje. Tu tiči vzrok, zakaj tako malo slovenskih dijakov pohajo srednje šole na Koroškem,
Žrtve Ogrske za celokupnost.
Ogrska vzdržuje celo monarhijo in armado?
Budimpešta, 6. avgusta. V današnji seji poslanske zbornice je odgovoril minister za prehrano princ Windischgrätz na nedavno temu stavljeno interpelacijo grofa Tisze glede aprovizacije. Minister je poudaril, da armado preskrbuje z živili edino Ogrska in da omogočuje samo zdrava narodnogospodarska politika in pa požrtvovalnost, da je dežela še vzdržala. Tekom četrtega vojnega leta je Ogrska oddala 7 miljonov metrskih stotov žita Avstriji. Od 23. julija se vrši preskrba z moko že z letošnjo letino. Dolžnost države je, zasigurati si vsa živila in jih enakomerno porazdeliti med državljane. Najbolj važna je preskrba fronte, kamor pošiljamo primerne količine. Vse potrebno smo ukrenili. Princ Windischgrätz izjavlja, da kart za živila ne bodo več izdavali magistrati radi netočnosti, ki so se vršile, ampak urad za prehrano.
Interpelacija poslanca Fenyesa.
Budimpešta, 6 avgusta. Jutri bo poslanec Fenyes v parlamentu interpeliral vlado v zadevi prebivanja nadležnih tujcev na Ogrskem ter o tihotapstvu blaga in pomanjkanju živil.
Baron Hussarek pri ogrskih tovariših.
Budimpešta, 6. avgusta. Avstrijski ministrski predsednik baron Hussarek je došel s svojim tajnikom grofom Schönburgom sem. Baron Hussarek se predstavi članom kabineta. Dopoldne se je razgovarjal z ministrskim predsednikom in ogrskimi ministri.
*
Izmenjava brzojavk med bulgarskim in pruskim vojnim ministrom.
v Berolin, 4. avgusta. (K. u ) Bulgarski vojni minister Savov in pruski vojni minister v. Stein sta si povodom nastopa potega vojnega leta brzojavila. Savov pošilja generalu v. Steinu najboljše častitke zavezniške zvestobe. Pripoznava odlične uspehe nemške armade, ki je Bolgariji olajšala njeno borbo za pravično stvar na strani zaveznikov. Tri leta zvestega zavezniškega bratstva navdajajo Bulgarijo z zaupanjem, da se ji bo nadalje posrečilo, pripomoči s svoje strani, da se uduši volja sovražnika, nas uničiti. — General v. Stein naglaša v odgovoru, da je zlomila hrabra bulgarska armada ramo ob rami z nemškimi tovariši z uničujočimi udarci moč sovražnika na Balkanu, odvrnila opustošenje in bedo domovine in osvobodila svoje brate iz tujega jarma. Junaška bulgarska armada znatno pripomore k temu, da se zlomi že omahujoča uničevalna velja naših skupnih sovražnikov. Zmage nam ne morejo oči iztrgati. Neuklonljiva volja in železna sila našega orožja bosta prisilili sovražnika k miru, ki ga potrebujeta Bolgarija in Nemčija za prost in krepek razvoj.
Koliko ozemlja so pridobile osrednje sile!
Osrednje sile so zasedle od začetka vojne 770000 kvadratnih kilometrov sovražnega ozemlja, t. j. nekako poldrugi obseg cele nemške države. Samo na vzhodu so dobile osrednje sile v operaci ah pri Tarnopolu, Rigi in Oeselu in pri prodiranju februarja ter marca 1918 nad 178 000 km ruske ozemlje. V Italiji je 12. bitka ob Soči oktobra in novembra meseca 19.17 oprostila 2211 km avstro-ogrskega ozemlja iz sovražnikovih rok ter mu vzela poleg tega dve cvetoči pokrajini z nad 12-200 km2 sorazmerno s pridobitvijo ozemlja 770.000 km2 ima sovražnik le 2039 km*
Po domovini.
Številke govore. Deželnemu odboru kranjskemu so došle doslej od 249 občin izjave oziroma sklepi občinskih odborov glede Trumbiče-vega veleizdajalskega početja. 164 občin je v svojih sklepih poudarjalo svojo zvestobo do države in vladarja z istočasno obsodbo dr. Ante Trumbiča in vseh podobnih veleizdajalcev. V nasprotnem smislu so se zapeljane po mladinskih boljševikih izjavil^ samo 4 občine, dočim jih je 81 nasedlo deloma okrožnici nekega pripravljalnega narodnega sveta, deloma pa agitaciji, ki je izšla iz občinske hiše Šmihel-Stopče. Te občine niso sklepale o tem, kar jim je bilo naročeno od deželnega odbora. Neke občine iz novomeškega
sodnega okraja so poslale formularno izjavo, ki jo je sestavil kak liberalni mladin za občino Šmihel-Stopče in ki so jo na pisalnem stroju razmnožili in razposlali naokoli. Zanimiva je ta izjava zato, ker povdarja zvestobo in požrtvovalnost naših vojakov. To je vsakomur in tudi deželnemu odboru prav dobro znano, kako zvesti in požrtvovalni so naši vojaki, obžalovanja vredno je le, da nekateri ljudje v zaledju ne najdejo v sebi toliko moči, da bi se uprli zapeljivcem in odločno pred vsem svetom povedali: tudi mi smo tako zvesti kakor naši vojaki, zato obsojamo dr. Trumbiča in vsakega veleizdajalca, ki podaljšuje vojsko.
Vzgoja mladine v Jugoslaviji. Vsled pri-ožbe hrvaških katehetov je vlada zahtevala od društva hrv. srednješolskih profesorjev, da spremeni urednika lista za srednješolce „Omladine“, ki je srednješolski mladini najtopleje priporočala dve nenravni noveli. „Hrvatski Njivi“ to seveda ni bilo všeč. Z največjim ogorčenjem napada katehete, ki jih imenuje „sluge Rima in anacionalen tip“. Tudi gg. profesorji so se oglasili. Naglavni skupščini „Društva hrv. srednješkolskih profesora“ je bil sprejet predlog dr. Dragotina Prohaske, ki se glasi: „Glavna skupščina društva srednješolskih profesorjev izjavlja, da se mora časopis za srednješolsko mladino Izdajati v modernem, poučnem, liberalnem in naprednem duhu, kakor je to že storilo dosedanje uredništvo“. — Ako hočejo že „katoliški“ profesorji po takih načelih vzgajati našo mladino, kaj naj si mislimo o nekatoliškihl?
Davčno zasedanje državnega zbora. Državni zbor se zopet sestane v sredo 18. septembra. Rešiti bo imel samo že predložene vladne načrte o novih davkih. Vlada upa, da bodo zadostovale v ta namen tri seje, na kar se zbornica vnovič razide.
Novih naborov ne bo. Ogrski listi so razširjali vest, da se bodo vršili novi nabori za 25 do 491etne črnovojnike v septembru t. 1. S pristojne strani v Budimpešti sedaj poročajo, da je ta vest neutemeljena. Novih naborov ne bo.
Vzroki odstopa grofa Toggenburga. „Edinost“ javlja z Dunaja dne 5. t. m.: Češki Svaz ima v rokah dokaze, da je minister za notranje stvari, grof Toggenburg, moral odstopiti, ker se je uprl zahtevi nepoklicanih činiteljev po zatiranju slovanskega življa. Branil se je odstaviti ljubljanskega župana, dr. Ivana Tavčarja, ker ni imel za to odstavitev dovoljnega povoda. Drugi vzrok je stvar, ki se sedaj še ne more povedati javno. Od nepoklicanih činiteljev se je vplivalo tudi na Toggenburgovega naslednika Gayerja, da bi z nasilnostmi vplival na jugoslovanske zastopnike. V konkretnem slučaju Je šlo pred vsem proti načelniku Jugoslovanskega kluba posl. dr. Ko rošcu. Češki Svaz da apelira na ministrskega predsednika dr. Hussareka, da naj se ne da zapeljati po neodgovornih vplivih in mu v tem oziru kliče odločen: Stoji
Za zabavo skrbi v teh resnih časih ljubljanski liberalni „Slovenec“ s svojim dopisnikom s Slapa na Vipavskem ; prinaša namreč dolgovezen in zmeden „sklep občinskega odbora“ (?) na Slapu kot odgovor na okrožnico deželnega odbora zaradi Trumbičeve veleizdajalske agitacije. S svojo zmedenostjo dela „občinski sklep“ vso čast „Slovenčevemu“ dopisniku, ki je (jjjenem duševni oče storjenega sklepa. Šlo bi predaleč z zmedo zmedenega človeka tukaj dokazovati, „Slovenčevi“ bralci so se itak že dovolj na njej zabavali. Nam preostane le pripomba, da občina Slap na Vipavskem že več mesecev sem sploh nima sklepčnega občinskega odbora, vsled česar tedaj ničesar sklepati ne more in je ravno zato občinski zastop bil razpuščen in uvedeno ge-rentstvo.
Premeščeni so gg. Duhovniki: Anton Dolinar, kaplan v Starem trgu pri Poljanah na Jesenice; Jožef Rogelj, kaplan v Št. Jerneju, v Stari trg pri Poljanah; Janez Štrajhar, kaplan v Šent Rupertu, v Št. Jernej; Franc Sušnik, kaplan v Kočevju, v Št. Rupert; Viktor Turk, kaplan v Gorjah, v Cerklje pri Kranju; Janez Mevželj, kaplan v Trnovem na Notranjskem, v Gorje; Jožef Leben, kaplan v Slavini, v. Trnovo na Notr.; Janez Kramarič, kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, v Slavino; Alojz Lesar, kaplan v Starem trgu pri Ložu, v Črni vrh na Idrijo; Janez Dežela, kaplan v Preddvoru, v Št. Vid pri Zatičini; Tomaž Javornik, kaplan v Tržiču, v Preddvor; Janez Dre-šar, c. kr. vojni kurat, za kaplana v Tržič; Anton Gole, kaplan v Idriji, v Studenec; Anton Črnu-gelj, kaplan v Dobrniču, v Veliko Dolino; Anton Hafner, kaplan v Žužemberku, v Dobrnič; Anton Kastelic, Jcaplan v Šmihelu pri Novem mestu, v Žužemberk; Alojz Zupanc, kaplan v Toplicah, v Šmihel pri Novem mestu; Anton Demšar, kaplan v Moravčah na Rako; Valentin Jerše, kaplan na Jesenicah, v Moravče; Martin Jarc, kaplan na Raki, za župnega upravitelja v Brusnice. — Nameščeni so: Fr. Belec, novomašnik, za kaplana v Kočevju; Rafael Morel, semeniški duhovnik, za kaplana v Poljane; Janez Dovč, semeniški duhovnik, za kaplana v Sodražico.
Občni zbor K. T. D. se je vršil včeraj ob veliki udeležbi. Poročilo kaže o velikem prospehu društva v gmotnem oziru. Na občnem zboru se je kritizirala pisava „Slovenca“ in „Domoljuba“, ki sta zapustila dobre tradicije K. T. D. Pri volitvah je zmagala lista prelata Kalana, ker je bil občni zbor sklican še le tedaj, ko je bilo najetih toliko novih članov, da so majonizirali stare člane, ki so v veliki večini nasprotni sedajnemu režimu. Ti člani so bili sprejeti v odbor, ko mu je že pošla funkcijska doba. Novoizvoljeni odbor ima sedaj veliko odgovornost, da popravi, kar se je zagrešilo, in da skrbi za pravilno urejevanje listov. Svoje somišljenike poživljamo, da od društva ne odstopajo, ampak ostanejo člani. Letnina znaša 2 K, in s tem postane član soodločevavec o društ venih podjetjih, ki predstavljajo velikansko vrednost in izdajajo najbolj razširjene liste. Zato naj bodo vsi dobromisleči duhovni člani društva, in si ohranijo nanj primeren vpliv. Izvoljeni so: Arko Miheal, dekan. — Ažman dr. Ciril, profesor. — Cankar dr. Izidor,^urednik. —- Čadež Anton, katehet. — Čekal dr. Ferdinand, kanonik. — Finžgar Frančišek, župnik. — Grivec dr. Franc, profesor bogoslovja. — Kalan Andrej, prelat. — Koblar
Anton, dekan. — Lavrenčič Ivan, dekan. — Pečjak dr. Gregor, profesor. — Sušnik Ivan, kanonik. — Ušeničnik dr. Aleš, profesor bogoslovja. — Uše-ničnik dr. France, profesor bogoslavja.
Raspis notarskega mesta. Razpisano je notarsko mesto v Ilirski Bistrici. Prošnje do 24 avgusta t. 1. na kranjsko notarsko zbornico.
Bankovci avstroogrske banke so z novejšimi krediti dosegli vsoto 24 milijard kron.
Odlikovanje težko ranjenih častnikov. Armadno višje poveljstvo je izdalo povelje, v katerem pravi, želja cesarjeva je, da se odlikujejo vsi oni častniki, ki so v boju s sovražnikom dobili težke rane in so za fronto trajno nesposobni, najmanj z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči.
Ponavljalni tečaj za rezervne častnike. Vojaki z znakom enoletnih prostovoljcev, ki so bili radi lenobe ali nezadostnega vspeha predčasno odpuščeni iz rezervne častniške šole (iz rezervnega častniškega tečaja, če niso pred tem že obiskovali rezervne častniške šole), se morejo zopet poslati po najmanj štirih mesecih odličnega službovanja na fronti v rezervni častniški tečaj. — Ako so ponovno predčasno izključeni ali če ne dosežejo nobenega primernega vspeha, teda[ naj se več ne sprejemajo v rezervno častniško šolo.
Profesorski naslov glavnim učiteljem na drž. učiteljiščih je dovolilo naučno ministrstvo.
Cene za divjačine. C. kr. deželna vlada razglaša najvišje cene za nekatere vrste divjačine za prodajo s stran: lovskih upravičencev in za prodajo na drobno. Pri prodaji se ne smejo preseči nastopne cene: za jelene in košute kg 4 K 40 v, za divje kozle od 3 K do 6 K 50 v, za srnjad od 4 K do 7 K 50 v, za zajce od 7 K do 8 K, za fazane 8 K, za jerebice 4 K komad.
K cenam se sme pribiti v kraju užitnina.
Pokvarjena živila. Ako se danes v časih splošnega pomanjkanja vseh živil in lakote pripušča po nemarnosti in brezvestnosti, da se pokvarijo celi vagoni živil, je res škandal. Na dunajskih kolodvorih se na pr. neprestano dogaja, da stoje vagoni z živili po več dni na progi, ne da bi se živa duša brigala zanje, in tako zapadejo pokvarjenju. Ravnokar javljajo z Dunaja, da so morali zavreči dva vagona sliv in en vagon paradižnikov, ker so stali ti vagoni predolgo na progi in se je njih vsebina pokvarila. Take reči se dogajajo vsak dan.
Izvažanje vina iz Istre. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala občinam okrožnico: Ponavljajo se, žal, slučaji, da se izvoznice za vino, ki so že izgubile veljavnost, stav-Ijajo v promet. Da se ta zloraba prepreči, proglaša istrski vinski urad za neveljavne vse izvoznice za vina, ki so bile izdane do dne 15. julija (inkluzivno). To se priobčuje vsem političnim oblastim, železniškim postajam in c. kr. carinskim organom s pozivom, naj ne dovoljujejo, da se kupuje in izvaža nikaka količina vina, za katero ne obstoji izvoznica. Izdana po 16. juliju.
Za 20.000 K ukradenega sira. Te dni so prišli v Gradec od neke pošiljatve sira v vrednosti 20.000 K, ki je bila namenjena graški äpro-vizaciji, le zaboji, dočim je bila vsa vsebina med vožnjo ukradena.
Tatovi vsepovsod. iSletna Lucija Poklukar je služila pri Mihaelu Šroncu na Savi za deklo. Od tam je kar naenkrat izginila, odnesla pa s seboj obleke in perila za 500 K. Te dni so jo izsledili in aretirali. — V Gorenji Senici je izginilo iz stanovanja Marije Jurmanove 5 srebrnih žepnih ur, 2 moški obleki in nekaj drugega blaga. — Na kolodvoru v Zalogu so našli na tiru ponoči zaboj s 45 steklenicami vina. Gotovo je ponoči zaboj spravil kdo z vagona. Iz zaboja je bilo vzetih že nekaj steklenic. — V parketno tovarno Lenarčičevo na Verdu je bilo te dni dvakrat vlomljeno. Tat je odrezal od transmisijskoga jermena enkrat 3 metre, drugič pa 6 metrov. Škoda je 2800 K. — V Prebačevem so odnesli tatovi Ivanu Knificu masti, moke, sladkorja in drugih reči za vrednost nad 600 K. — Izpred neke gostilne v Žirovnici je izginilo kolo znamke „Diamant“ vredno 1000 K.
Vlak je povozil jpri Borovnici 13 letno Ivano Trevnovo in 10 letno Ano Škapinovo, obe iz Dol. Obležali sta mrtvi. Dekleti ste gledali za ‘ nekim vojaškim vlakom in nista opazili drugega vlaka, ki je prihajal od druge strani
Aretirali so Josipa Šolarja iz Dobrunj, katerega je deželno sodišče zasledovala s tiralico že dalje časa.
Toča ko kurja jajca. V četrtek večer je padala v Studenicah pri Poljančah na Štajerskem toča debela ko kurje jajce. V celem okolišu je uničila na poljih, vrtovih in vinogradih vse v besedi pravem pomenu. Stari ljudje ne pomnijo še kaj takega. Še drugi dan so ležali celi kupi po-gubonosnih ledenih zrn.
Bedno življenje. Iz Celja nam pišejo. Moke nimamo nobene, kruh pa le dobivamo vsak drugi dan. Radi tega se nastavljajo ljudje pred prodajalno že pred polnočjo, da vsaj nekaj dobe. Pri tem pride često do nemiru in policija mora napravljati zopet red in mir. Pretekli teden so delili le enkrat meso. Zato pa se dobi pri marsikaterem mesarju baje hrvatsko meso po 24 K in čez. Najznačilneje pa je, da je po gostilnah dovolj mesnih jedi skoro vsak dan. Pred nekaj dnevi so nakazali zgodnji krompir, toda premalo. Gladujemo vsi povprek.
Poročil se je g. Ivan Rojc, tehnični uradnik, z gdčno. Justino Peterlin.
Politične počitnice. Ministrski svet se sestane šele na cesarjev rojstni dan, to je dne 17. avgusta, ker se nekateri člani kabineta mude sedaj radi počitnic izven Dunaja.
Mariborsko gimnazijo je pohajalo v zadnjem šolskem letu 332 slovenskih, 231 nemških in 8 italijanskih dijakov.
Pobegnila na poti v norišnico. 241etna Marija Korošec, roj. Hajužič, je bila radi več tatvin v zaporu okrožnega sadišča v Mariboru. 2. t. m. bi jo morali odpeljati v norišnico, pa je preje ušla pazniku jetnišnice.
Srbski trgovci na Dunaju. Sredi septembra pride na Dunaj več trgovcev iz Srbije, da stopijo v trgovsko zvezo z avstrijskimi industrijalci in domačimi trgovci za čas po vojni.
Koalicijska politika.
Kdor motri današnje politične razmere na Hrvaškem, stoji danes pred veliko zagonetko: politika hrvaško-srbske koalicije.
Med besedami in dejanji hrvaško - srbske koalicije se je pojavilo nasprotstvo, katerega ni lahko razumeti na prvi pogled. Dr. Popovič, eden vodilnih koalicijonašev, je rekel v saboru: Jaz sem samo Jugoslovan, meni je vse eno, ali mi reče kdo Srb, Hrvat ali Slovenec. Omladina seveda navdušeno ploska. Nato zahteva omladina, da se izjavi sabor, torej koalicija, za deklaracijo. Sabor, torej zopet koalicija molči — omladina pa strmi!
Mi se ne čudimo. Koalicij i vodi politiko, ki je v danih razmerah za Srbe edino pametna in mogoča, to je vsa krivnost.
Koalicija sestoji iz dveh delov: Hrvatov in Srbov. Srbi so biü že od nekdaj in so še danes zelo spretni politiki, ki daleč nadkriljujejo Hrvate. Hrvatje govore, Srbi pa delajo. Srbi so bili in so še danes vodilen element v koaliciji. To je prvo dejstvo.
Svoje politične zmožnosti so izkoriščali Srbi že pred vojsko tako, da so vedno sodelovali več ali manj z ogrsko vlado na škodo Hrvatom. Res je, da niso dosegli vsega, kar so želeli; tega tudi sami niso nikdar pričakovali, ker so predobro vedeli, da Madjari gledajo v prvi vrsti nase! Toda od ostankov, ki so jih puščali Madjari na hrvaški mizi je bilo dobro dobiti zase kolikor mogoče veliko in to šo jim Madjari rade volje dajali za njihovo podporo. Hrvatje so se kregali in hudovali nad ogrsko vlado, oponirali in zabavljali in interpelirali, Srbi so pa delali in — dobivali: ne veliko, nekaj pa le.
Tako dela koalicija še danes. Položaj, v katerega so prišli Srbi 1. 1914, je bil za Srbe skrajno kočljiv in neugoden. Pričelele so se per-sekucije, katerih Srbi kljub svoji prejšnji Budimpešti prijazni politiki niso mogli preprečiti. To je zahtevalo tedanje razpoloženje. Gledati je bilo torej treba, da se ta strašna doba kolikor mogoče skrajša, da se reši, kar se še rešiti da. Brez Budimpešte to ni bilo mogoče. Torej srbom zopet ni kazalo druzega. kakor da se skušajo spraviti z ogrsko vlado tako ali tako.
Zato se nič ne čudimo, če je rekel dr. Ber-tic v saboru: Mi stojimo na podlagi ustave, in držimo se nagodbe. Ta je za nas obvezen zakon in po tem se moramo ravnati. Tega principa se koalicija res zvesto drži in Srbom niti v glavo ne pade, da bi se izjavili v saboru za deklaracijo in tako potolažili nestrpno omladino na Hrvaškem in drugod. Srbi pravijo: Ako gremo z vlado, bomo dobili vsaj nekaj, če pa se ji postavimo po robu, pa nič; rezultat, bo za nas samo brezmejna škoda, ker bi padli po nas Madjari in Hrvatje.
Beseda torej, kakor jih je govoril dr. Popovič, niso nič druzega, kakor govorjenje skozi okno. Prava politika je tista kakor pred vojsko.
Iz te politike se da posneti tudi ža nas marsikaj dobrega. Srbi vedo, da so in bodo Ogri še ^iolgo važen političen faktor, s katerim je treba računati. Zato izvajajo iz tega tudi potrebne posledice. Kako pa pri nas? Tudi pri.nas vemo, da Dunaj še ni na hladnem. In posledice ?
Drobiž.
„Otroci na deželi."
Dunaj, 6. avgusta. Glasom obvestila vladnega komisarja Cesarja Karla dobrodelne akcije za deco so razmere v Portoroze, Izoli in Voloski izborne. Samo v Opatiji in Lovrani ni vse kakor bi moralo biti, vendar pa prebivalstvo madjarskim otrokom ni sovražno. Cesar se vsak dan informira o razmerah oktrok in se namerava osebno uve-riti o njih življenju ob Adriji in na Ogrskem.
Mošeja na Dunaju.
Dunaj, 6. avgusta. Cesar je daroval odboru za zgradbo mošeje na Dunaju 30.000 K.
Obtožbe proti romunskim ministrom.
Bukarest, 6. avgusta. Od vseh ministrov je samo bivši ministrski predsednik Bratianu policijskemu uradniku pismeno potrdil obvestilo o obtožbi, vsi drugi so dali izjaviti, da so odsotni. Tako jim je bilo obvestilo nalepljeno na vrata. One ministre, ki se nahajajo v inozemstvu, pa obvešča objav v uradnem listu, da se obtoženia radi svojega poslovanja.
Besarabska polja so obdelana.
Dunaj, 6. avgusta. Besarabski minister Giu-guriani, ki se mudi že nekaj dni v Bukarešti, je izjavil napram dopisniku „Deli Hirlapa“, da besarabskih kmetov ni treba sililiti k obdelovanju polj, ker so oni sami od sebe vse najlepše oskrbeli.
Za romunske žlde.
Bukarešta, 6. avgusta. Ko je zakon o naturalizaciji Židov na Romunskem od senata že sprejet, ga je včeraj sprejela tudi poslanska zbornica. 86 poslancev je glasovalo za zakon, 13 pa proti.
13 let stara žena.
Budimpešta, 6. avgusta. V velikem Becske-reku se je te dni omožila 13 let stara Ana Vrag z nekim infanteristom, ki je za to prišel baš s fronte. Justično ministrstvo je izdalo za zakon dovoljenje še le, ko je zdravnik podal svoje mnenje o nevesti.
Odvetnik, tihotapec.
Ödenburg, 6- avgusta. Obmejna policija je prijela in zaprla dunajskega odvetnika Roberta Popperja, ki je hotel velike množine žita vtihotapiti na Avstrijsko.
Strašna eksplozija arzenala.
Madrid, 6. avgusta. Dva sem pribegla francoska dezerterja pravita, da 'se je pripetila v arzenalu v Castros velikanska eksplozija, ki je zahtevala več sto človeških žrtev. Več vasi je razrušenih.
Nesreča v cirkusu.
Berolin, 6. avgusta. Pri večerni predstavi v cirkusu Zapasani se je pripetila huda nesreča. Znani artistje Meinecke so padli nekako 12 metrov globoko v areno, odkoder so jih morali spraviti v bolnišnico. Eden je danes umrl.
Širom sveta.
Pomiloščeni otrovnik. Pred celovškim porotnim sodiščem je bil obsojen na vislice 401etni, zakonski lovski paznik Jakob Außenhofer radi zavratnega umora. Hotel je zastrupiti svojega tekmeca, gozdnega čuvaja Prevorčiča v neki lovski koči na Dobraču, i. s. iz sovraštva, najprej z zastrupljenim žganjem, nato pa z zastrupljeno kavo. Prevorčič je postal nezaupen in je ušel smrti, mesto njega pa je postala žrtev umora posestnikova žena gospa pl. Schueditz iz Gradca, ki je pila otrovano kavo. Cesar je pomilostil Außen-hoferja, ki je zdaj obsojen v dosmrtno težko ječo.
Strela ubila sedem govedi. Iz Inomosta poročajo, da je ubila strela v defreggenski dolini sedem govedi. Lastnik ima 25 000 K škode. — Meso ubitih živali je bilo še užitno in poceni.
Sijajne mezde. Na Ogrskem služijo sodar-ski pomočniki po 1000 K na teden. Sedaj so mezde tudi dunajskim sodarjem tako uredili, da bo dobival sodar po 800 do 1200 K na teden. Kako bo pač vino drago, če bodo vinotržci kupovali tako drago posodo!
Ameriška poljska legija. V koncentracijskem taborišču v Niagara on the Lake v Ameriki se je glasom „Dziennika Berlinskega“ vršila nedavno slovesna izročitev prapora poljski legiji, ki se bo borila v Franciji. Legijonisti niso tuji državljani, ampak Amerikanci poljske narodnosti, ki jim je dovoljena lastna legija. Paderewski je ob tej priliki nagovoril čete v imenu poljskega narodnega odbora in obžaloval, da sam ne more na vojno v Francijo, ker mora sedeti v odboru.
Monna Lisa. Milanski starinar Alfredo Geri, ki je bil izročil Giocondo (Monna Lisa) Louvru, je pisal „Figam“ v Pariz pismo, s katerim protestira, da niso njemu dali nagrade in da so odklonili tožbo, ko je zahteval nagrado. On trdi, da z malenkostnim odlikovanjem, s katerim so ga počastili, nima dovolj. Francoska vlada pa se za starinarja ne briga, ker ima pač drugih skrbi.
Bogata nevesta. Grški princ Krištof, najmlajši brat kralja Konstantina, se je poročil z bogato ameriško vdovo Leeds, ki ima 20 milijonov dolarjev dote, krasno posestvo pri Londonu in ovratnik ki je vreden 40 tisoč funtov šterlingov. Ženin je star 31. nevesta pa 40 let.
Nemški vojni dolgovi bodo kmalu znašali 140 milijard. Med temi je 88 milijard vojnega posojila.
Vojni zakoni in Nemčija. V Nemčiji so izdali doslej 8400 vojnih zakonov in 33.000 odredb zveznega sveta.
Stavka sanitetnega osobja v Petrogradu. V Petrogradu je pričelo stavkati sanitetno osobje radi slabih razmer v bolnišnicah. Petrograjski ljudski komisar ga je pozval na delo in zagrozil z najstrožjo kaznijo.	v v
Nova husitska doba na Češkem. Češki listi v Pragi poročajo, da je evangelijska občina v Preravi priredila več predavanj. Nazadnje je predaval prof. Trinta iz Prage o „opravičenosti in potrebi samostojne češke cerkve“, ki naj bi izšla iz husitstva in se sprijaznila z modernim svetovnim nazorom. Prof. Trinta, organizator pokreta za „samostojno, vsakega tujega vpliva prosto češko cerkev“, je sporočil, da bo taka cerkev „kmalu“ ustanovljena. — Češkim husitom in drugim takim svobodomiselcem zares manjka „cerkve“, zelo veliko, z zamreženimi okni in železnimi vrati.. ., v kateri naj bi imeli predavanja o modernem svetovnem, pardon, podzemeljskem nazoru ...
Uničujoč vihar v Franciji. Departma Orne je obiskal uničujoč vihar, ki je odkrival strehe, pobijal okna in uničil popolnoma vso žetev. Samo v občini Trun je milijon škode.
Diplomatska in časnikarska šola v Varšavi. Poljski listi poročajo, da se je varšavska akademija socijalnih in trgovinskih znanosti, ki je obstojala že 3 leta, preosnovala v akademijo za politične vede: Novi zavod ima pet oddelkov: politični za diplomatične in konzularne rede, socijalni oddelek za državno in komunalno upravo, finančno-gospodarski oddelek in oddelek za žurnalistike.
Papir iz vinskih rozg. Italijanski strokovnjaki so. dognali, da dajejo rozge vinske trte izborno tvarino za papir, zlasti oni grobi papir za omotavanje.' Francoske tvornice pa že izdelujejo papir, a pridevajo rožju les različnih dreves.
Poljskih imen si žele. Iz Varšave javljajo, da prihajajo poljski državni upravi številne prošnje za premeno imena. To pač morda Židje, ki so sedaj naenkrat začutili, da so — Poljaki.
Bogata sadna letina. V celem komitatu Saros na Ogrskem je tako bogata letina jabolk, hrušk in orehov, kot je že ni bilo 60 let. Nekatere jablane so dale do tri stote jabolk. Povodenj prekupcev je takoj poplavila te kraje in ponuja za sadje gorostasne cene.
Repin še živi? Vesti, da je lakote umrl slavni ruski slikar lija Repin baje niso resnične. Repin menda še živi in se mu zadnji čas še ni preslabo godilo.
Zapuščen materijal. Vlado je vprašal poslanec Erb s tovariši, zakaj se ne poskrbi, da bi pospravili one množine materijala, ki še leži po bojiščih na italijanski meji. Vse to se mora pod milim nebom pokvariti. Erb je izrecno povdaril, da je zlasti na Koroškem na nekem hribu pri Ložnici sila blaga iz volne, potem razna obleka, konopci, žica za napeljavo elektrike, bodičasta žica, municija itd. To blago, ki ga v zaledju manjka, a nikdo se ne briga, da bi prišlo na varno. Kajpada je na Goriškem in v Italiji tudi mnogo vojnega materijala in predmetov za vsakdanjost.	v
Saditev riža na Češkem. Letos so poskusili z nasadi perinanskega riža v okolici Nim-burga, ki so se popolnoma obnesli. Tamkajšnji kmetovalci nameravajo zdaj razmišljati o saditvi te tako važne rastline za prihodnjo spomlad.