frnStntea ifefiana ▼ gotawt<
DELAVSKA
ENOTNOST
GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVE-*««* »
-	volitve so nav dokaz, da načšmudne m&ividus&mosti tst
emOt&praunosti na bi moglo biti brez tistega našega velikega p&^S/Sseita, Iti smo ga izbojevali v štiriletni osvobodilni vojni, brez fjudske demokracij e, brez odstranitve prottljudshih 2&1&
dulcev in 'akortščevalcev oblasti.	^ MASINKO
(Potfstea in {Jugoslavija
na s&upnih poteh
Naša delegacija se Je vrnila
Obisk visokih poljskih gostov v Jugoslaviji, obisk, s katerim sta najvišja predstavnika bratske demokratske Poljske, predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslav Bierut in maršal Poljske, Mihail Rola Zymierski z ostalimi poljskimi državniki, v spremstvu našega maršala Tita in drugih naših državnikov počastila tudi nas Slovence, je znova obrnil na bratsko Poljsko vso ri&šo pozornost in obenem podžgal naše nove simpatije do nove Poljske in do mučeniškega, a herojskega, prerojenega poljskega naroda.
Čudovita so bila pota slovanskih narodov v preteklosti — med njimi tudi pot nekdanje Poljske, pota, ki niso šla vedno vzporedno, kakor bi morala iti po osnovnih pojmih človeške pameti, pota, ki pa so se končno le sešla. Tako bi dejal marsikdo, ki ne pozna vzrokov vsega tega.
Vendar pa pot, ki so jo prehodili slovanski narodi v preteklosti, ni bila prav nič čudovita, niti ni čudovita danes.
Jugoslavijo je v preteklosti vodila beograjska čaršija in klika bankirjev,
ski zvezi ter končno vezala nase do iO nemških divizij. Iz te in iz sorodnih partizanskih organizacij je poljski Narodni Svet (Krajoiva Rada Narodoma) na"svoji prvi seji v Varšavi 31. decembra -1943 pod predsedstvom Boleslava Bieruta osnoval Ljudsko armijo (Armia Ludowa) in imenoval za njenega glavnega poveljnika generala Rolo Zymierskega, današnjega maršala Poljske.
Qd napada. Nemčije na Sovjetsko zvezo pa so se v Sovjetski 'zvezi formirale poljske vojaške edinice pod vodstvom 1generala Sikorskega. Toda prve divizije je povlekel general An-ders, pristaš londonske emigrantske vlade, v juniju 1942 v Iran. Kasneje je Zveza poljskih patriotov v SZ formirala novo vojsko. Tako je 1. sept. 1943 odrinila na fronto prva poljska pešadijska divizija in izvojevala svojo slavno zmago pri Leninu. Zatem so se formirale še druge divizije. Nastal je prvi poljski korpus, iz njega pa je zrasla Poljska armija v SZ, ki je štela preko 100 tisoč vojakov. Ta vojska je prišla v juniju 1944 pred prag domovine in se spojila z Ljudsko armijo v
Vrhovni komandant poijske vojske, maršal Kola Zymierski, predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslav Bierut in maršal Jugoslovije Josip Broz-Tito zapuščajo ljubljanski kolodvor, kamor so prispeli v sredo dopoldne.
fabrikaniov, veleposestnikov in cerkvenih mogotcev. Podobno je bilo tudi v Poljski, le s to razliko,*da je tako zvana poljska šlahta, to je 20.000 poljskih veleposestniških družin, od katerih so bili odvisni milijoni poljskega podeželskega ljudstva, igrala v nekdanji poljski politiki odločilno vlogo. Zeto pot nekdanje Poljske ni mogla bdi drugačna, kot je bila.
Ta politika, ki je, skupno s politiko veakcionc::nh klik ostalih evropskih narodov c rrogočila nemškim fašističnim zavojevalcem pričetek vojne, je poljski narod stala šest milijonov žrtev, ter mu pripravila najstrašnejše razdejanje in šestletno sužnost.
Kakor narodi-Jugoslavija, pa tudi poljski narod ni niti za trenutek odložil orožja v borbi za svojo svobodo. Tod - reakcionarni politični faktorji v Polj—, zvesti svoji, Sovjetski zvezi sovražni politiki, so svoje razdiralno delo vršili tudi med okupacijo. S svojo borbeno organizacijo »Armia Krajo-wa«, so najprej izvajali taktiko čakanja, »ker se bosta izčrpali tako Nemčija, kot Sovjetska zveza«, v avgustu 1944 pa so — brez sporazuma ž regularno poljsko vojsko in Rdečo armado, ki sta stali na pragu Varšave — izkoristili patriotsko razpoloženje varšavskega prebivalstva in organizirali znano varšavsko vstajo, samo, da bi dokazali političen vpliv londonske emigracije in si prisvojili oblast. Vstaja, ki znači najslavnejšo str ST1 V zgodovini poljskega naroda, toda istočasno največjo sramoto v zgodovini poljske reakcionarne klike, se je po dveh mesecih završita s porazom, kljub požrtvovalni podpori poljske in sovjetske vojske. Njena posledica je bila 250 tisoč mrtvih in do tal porušena prestolnica.
Poljska delavska stranka, stoječa na bazi ljudske fronte, Pa je v začetku 1942 organizirala vojaško organizacijo Ljudska garda (Gwardia Ludowa), ki se je opredelila za takojšnjo borbo proti okupatorju. Ta organizacija je zadajala Nemcem želo težke^ udarce, ustvarjala bratstvo . po orožju med. poljskimi borci za svobodo in bojenimi sovjetskimi vojnimi ujetniki v poljskih gozdovih že davno pred ustvaritvijo poljske vojske v Sovjct-
domovini v enotno, prerojeno regularno Poljsko vojsko, ki je nato s slavnimi zmagami, z ramo ob rami z Rdečo armado osvobodila Varšavo in vso Poljsko, kasneje pa je skupno z Rdečo armado zasadila belo-rdečo zastavo, ki jo je prinesla iz Lenina, v Berlinu, maščevala krivice, storjene poljskemu narodu in ponovila zgodovinsko zmago pri Griinwaldu iz leta 1410., ko so združene vojske slovanskih narodov zadale smrtni udarec takratnim germanskim napadalcem.
Z osvoboditvijo in zmago demo-tičnih sil na Poljskem je poljska šlahta za vedno zaigrala svojo nazadnjaško vlogo.
Poljska demokratična Fronta — sestoječa iz 4 demokratičnih strank — ki se je že ves čas med dvema vojnama borila za najtesnejše sodelovanje in prijateljstvo z veliko vzhodno sosedo Sovjetsko zvezo in z drugimi demokratičnimi državami, pred vsem s slovanskimi, sedaj v osvobojeni in prerojeni Poljski do popolnosti ureshičuje svoj demokratični program, ki ga je poljski narod z ve-liko večino potrdil tudi na referendumu meseca junija letos.
Nova Poljska je najprej rešila prej tako rekoč nerešljiv problem — odpravila poljsko-sovjetsko sovraštvo, vrnila Sovjetski zvezi zapadni del Ukrajine in Bele Rusije ter sklenila »pogodbo o vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju s SZ«. Slično pogodbo je sklenila tudi z Jugoslavijo. Istočasno je izvedla temeljito agrarno reformo, ki je zajela 6,651.121 ha zemlje ter nacionalizacijo industrije, katere 63°!o je bilo pred vojno v inozemskih rokah.
Nova, v krvi in mukah prerojena Poljska, ki se obnavlja z veliko požrtvovalnostjo, je danes važen faktor miru in demokracije v Evropi. Zato je od strani zapadne reakcije deležna tudi srditih napadov, kakršen je bil napad ameriškega zunanjega ministra Byrnesa v Stuttgartu na zapadne poljske meje. V politiki bratstva in vzajemne pomoči med slovanskimi narodi na čelu s Sovjetsko zvezo vidi zapadna reakcija nekakšen slovanski imperializem, čeprav o kaki slovanski napadalnosti nikdar ni bilo in si ne
Končano je novo razdobje boja za stoletne pravice našega naroda, ne samo slovenskega, temveč vseh jugoslovanskih narodov. Se več lahko rečemo: boj, kj ga je bojevala naša mirovna delegacija na konferenci v Parizu, je boj za demokratične pravice vsega človeštva, vseh onih zatiranih narodov, ki jih je bil neusmileno zasužnjil imperalizem velikih sil. Naša delegacija se je borila n uresničenje pradavnih teženj slovenskega naroda: za priključitev Juiijske krajine * Trstom in Gorico k Jugoslaviji; toda borila se je obenem za tept&ne pravice indijskega ljudstva, za svobodo afriških kolonij, z* človečanske pravice ameriških črncev in gron-lahdiskih Eskimov. Kajti nad vsemi tem le® mračna senca nebrzdanega pohlepa; vsi so postali plen nenasitnega imperializma onih velesil, ki so na tej konferenci jasno pokazale svoje pravo lice kljub vsemu zatvitemn besedičenju in gostobesednosti njihovih diplomatov. Pokazale s*v kako jim je tuja prava demokracija, kako daleč je njihovim interesom svoboda in neodvisnost malih narodov.
»Imeli smo na pariški konferenci jasno zavest« — tako je rekel predsednik naše delegacije tov. Kardelj ob prihodu v Ljubljano ___ »da se borimo ne samo za osvobo-
ditev koščka naše lastne zemlje, marveč, da se obenem borimo za zmago demokratičnih načel, da se borimo za zmago načela pravice slehernega naroda do samoodločbe, do svoje svobode.«
Našo delegacijo je ob povratku na domača tla sprejela globoka hvaležnost vsega slovenskega naroda, kakor vseh jugoslovanskih narodov Se prav posebno pa je izrazilo delegaciji, zlasti pa nje vodji tov. Kardelju, junaško primorsko ljudstvo in ponosno ljudstvo Trsta, ki noče priznati in tud; ne bo nikdar priznalo krivičnih pariških odločitev. Kajti vsi tisoči in vsi milijoni, ki so po vsem svetu pazno zasledovali potek konference,
> , RV,	iiii trdoto, hkrati Pa vse ve-
ličastje boja naše delegacije skupaj * delegacijami naprednih držav v Parizu. Proti naprednim državam, — ki jih je zastopala na tej konferenci Sovjetska zveza skupaj z ostalimi slovanskimi državami se je zarotila vsa svetovna reakcija, združil se je nasilni imperializem naših nekdanjih za-padnih zaveznikov — vse to se je izrazilo v neprikriti obliki v jasni mržnji do našega novega demokratičnega reda, do naše do-slednje želje po neodvisnosti od kogarkoli in končno do naših odločno postavljenih pravičnih zahtev. Vse to je našlo svojega izraza v organizirani povezanosti anglo-amerikan-skega glasovalnega stroja, te klavrne skupine satelitov in poslušnih slug, ki niso zastopali koristi svojih narodov, ampak so dosledno nastopali proti njim.
Ko je stopil na Jesenicah na naša tia, je izjavil tov. Kardelj: »Na pariški konferenci na žalost pravičnost ni imela besede. Tudi niso imeli besede stvarni dokazi niti demokratična načela svobode narodov in še manj enakopravnosti narodov. Večina delegacij je prišla na konferenco z že pripravljenimi odločitvami in njihovo sodelovanje na konferenci je bilo čisto zunanja forma, ki ni imela druge naloge, kakor formalno potrditi to, kar so odločili že v naprej.«
Kljub vsem tem težavam, ki so predstavljale skoraj nepremostljivo zapreko našim pravičnim težnjam, je naša delegacija več kakor častno izpolnila svojo nalogo. Zapisniki konference so ohranil; in bodo hranili zgodovini vse faze naše velike borbe, vse govore, vse predloge in vse poskuse za pravično rešitev cele vrste vprašanj, ki so tako odločilne važnosti za bodočo ureditev sveta. Prav tako pa hranijo vse poskuse zagovornikov starega, trhlega reda, vse napade lažnih zastopnikov demokracije na vse ono, kar je resnično naprednega in omogoča vsem mr.: dom svobodno izživljanje na političnem in r.a vseh ostalih področjih človeške dejavnosti. Potek konference je več kot enkrat zgovorno pokazal, kako so zapadne velesile pogazile one sklepe, na katere so se zedinile na velikih konferencah treh velesil, katerih sklepi so obetali prinesti človeštvu trajen, pravičen mir. Evo, kaj pravi o tem tov. Kardelj.
»To dejstvo govori o tem, da so nekateri naši zavezniki zapustili principe, k; so bili nam vsem skupni v vojni, k| smo jo komaj
Prebivalstvo Celja bi okolice je prihitelo pred govorniške tovariša, Edvarda Kardelja. Pasmo so sledili govoru hi ga
ploskanjem hi vzkliki
čaje besede prekinjali s
dokončali, govori o tem, da ti na@ zavezniki bržčas zasledujejo s pariško konferenco neke druge cilje, neke druge interese, ne pa tistih interesov, za katere smo se borili skupno v vojni proti osi Rim —- Berlin. Zgodovina bo dala temu postopku dostojno oceno.«
To so težke, a resnične besede. Kakor je zgodovina ustvarila naši zapadni sosedi glas verolomne države, ki je že dvakrat v usodnem trenutku izdala svoje zaveznike, tako je pariška konferenca' razkrinkala in dodobra razgalila verolomnost zapadnih velesil, ki so sramotno pogazile sporazumne odločitve iz vojnega časa' in spremenile demokratične listine’ svoboščin v brezpomembne krpe papirja. Kdor seje veter, žanje vihar — ta pri slo vica ni v naših časih izgubila nrav nič ea svoji vrednosti in aktualnosti: orožje, k; j*> ga uporabile neke velesile na
pariški konferenci proti nekaterim svobodoljubnim državam, se zna prej slej obrniti proti njim samim. Kajti naši narodi so se v svoji brezprimeroi borbi naučili čuvati svojo neodvisnost, ceniti svoje svobodo in zanjo umirati. Ni si mogoče za« misliti, da bi se danes dali prevariti za vse to; še manj, da bi bili pripravljeni popustiti pred pretnjami ali pod pritiskom. Zato me* resno mirno reči s tov. Kardeljem:
»Mi se ne moremo pomiriti in se ne bomo pomiril; s tem, da bi življenjske in* te res e naših narodov žrtvovali za imperialistične interese kogar koli. Prej ali slej be ljudska volja zmagala nad vsemi preprekami.*
To je danes naša povsem jasna ugotovitev in to i«™ je vodilna misel za bodočo naše pot
Molitie v Ustaiodsino skupščno so izraz velike zmage, ki ie espeši
dolgotrajne borbe delovnega Imistia
duha in ne sluha, temveč je to le politika, s katero hočejo slovanski narodi preprečiti, da bi postali še kdaj plen imperialističnih pohlepov kogar koli.
Bratstvo, ki veže naše narode s herojskim poljskim narodom, je postalo nerazdružljivo, kajti vse, kar sta Jugoslavija in Poljska preživeli v preteklosti kakor tudi njuna skupna težnja, da se ohrani mir, veže danes obe državi tesno drugo k drugi. To bratstvo, ki je prišlo do izraza tudi na mirovni konferenci v Parizu, kjer je poljska delegacija podprla vse naše pravične zahteve, se je manifestirala tudi z visokim obiskom predstavnikov herojskega poljskega naroda. Zato so narodi Jugoslavije tem prisrčnejše sprejeli v svoji sredi drage poljske goste.
Desettisočglavne množice, ki so z nepopisnim navdušenjem pozdravile visoke poljske goste v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, pa so dokazale, da je bratstvo slovanskih narodov zakoreninjeno v srcu slehernega našega človeka.
Ta teden so bila v raznih krajih Slovenije velika zborovanja, na katerih so govorili najvidnejši predstavniki naših oblasti. Ljudstvo, ki se je povsod polnoštevilno udeležilo teh predvolilnih zborovanj, je dokazalo in manifestiralo svojo predanost ljudski oblasti ter svojo pripravljenost, da se strnjeno in enotno udelež; volitev v prvo Ustavodajno skupščino slovenskega naroda.
V Mariboru je na velikem predvolilnem zborovanju govoril podpredsednik Zvezne vlade tov. Edvard Kardelj, |ki je v svojem govoru poudaril pomen volitev v Ustavo- " dajno skupščino, ki je prvo svobodno predstavništvo slovenskega naroda in obenem tudi vrhovni organ oblasti delovnih množic.
V teh volitvah slavi slovenski narod zmago dokončnega nacionalnega osvobajanja večine slovenskega naroda in veliiso zmago delovnega ljudstva nad izkoriščevalci in tlačitelji. Nato se je tov. Kardelj v svojem govoru spomnil- tistih, ki se jim moramo zahvaliti za vse te pridobitve. To so vse tiste generacije našega ljudstva, iti so se bande za osvoboditev slovenskega naroda in delovnega ljudstva v preteklosti in pod okupacijo, to je Komunistična partija Jugoslavije s tov. Titccn na čelu in enotnost slovenskega ljudstva — utelešena v Osvobodilni boriš. Tov. Kardelj je nadaljeval, da veefa teh uspehov ne b; dosegli, če ne bi pravočasno zagrabili za orožje. Dalje je govoril, da so »tudi naši narodno osvobodilni
odbori med najvažnejšimi črnheljj naše zmage. Naši NOO &o nam v samem začeta* pokazali, kakšne naj bodo oblike naše oblasti, da bo delovno ljudstvo ne samo nacionalno svobodno, ampak, da se bo hkrati za vselej otreslo pijavk in izkoriščevalcev, ki so v preteklosti vedrili in oblačili na tej zemlji. Naši narodno-osvobodiliu odbori se se začeli pojavljat; hkratu s prvimi streti naših partizanskih pušk ... Danes, ko pristopamo k izvolitvi naše Ustavodajne skupščine, ma tako rekoč končujemo to velike delo, ki je bilo zaqeto v osvobodi mi borni. Ustavodajna skupščina pomeni vrhovni on-gan oblast; slovenskega delovnega ljudstva.
Ali, borba ni končana. Med nami so še ljudje, ki niso pozabili in k; se še niso odrekli staremu. Ti ljudje skušajo preprečevati jn ovirati, da bi delovno Ljudstvo Slovenije moglo v polni meri izkoristiti vse svoje sile v izgradnji svoje domovine. Res ja, njihove moči niso velike, nje je slovensko ljudstvo vrglo iz svoje srede. Toda oni imajo svoje prijatelje v inozemstvu. Nijhovi prijatelji po svetu so vsi tisti, ki jim ni všeč vlada v naši deželi, v kateri je delavno ljudstvo usodo svoje bodočnost vzelo v svoje rokex
Nadaljeval je, da ne bo več de c našega delovnega ljudstva »polnilo tujih žepov, niti žepov domačih izkoriščevalcev, ampak bo ustvarjalo blaginjo in srečo našemu ljudstvu, služilo bo napredku, kulturi in proevn tanju naše LR Slovenije in vse naše Jugte slavi je".	(Dalje na 2. strani#
t. Ljubljana je IS. oktobra- prihitela- «a Kongresa! *g, Sa pozdra**
Volili bomo stare borce za pravice delavcev
Ivan Maček
je bil rojen 28, maja 1908. v Zadobrovi pri Dev. Mariji v Polju, že kot 13 leten deček si' je moral sam služiti kruh. že v mladih letiih je pristopil k delavskemu gibanju in se politično udejstvoval kot odličen borec in viden funkcionar za pravice delovnega ljudstva v sindikatu lesnih delavcev in v kulturno prosvetnem delavskem društvu »Svoboda«. Stara jugoslovanska policija ga je stalno preganjala. To preganjanje pa je doseglo višek v dobi šestojianuarskih diktatorskih režimov. Takrat je moral pobegniti iz Jugoslavije.
Leta 1938., kmalu po vrnitvi domov, pa je bil aretiran in obsojen na 4 leta robi j e v zloglasni Sremski Mitroviči. Leta 1941. je s svojo odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo organiziral' beg 30 političnih kaznjencev na Fruško goro. Od tam je odšel v Srbijo in stopil takoj v prve vrste partizanskega gibanja. Delal je pri Vrhovnem štabu Partizanskih odrgdov Jugoslavije, od koder je v začetku leta 1942. prišel preko Bosne v Slovenijo. Do velike italijanske ofenzive je bil komisar Glavnega štaba, nato pa do poletja 1913. komandant Glavnega štaba Partiznskih odredov Slovenije. Na Kočevskem zboru 1. 1943. je sodeloval kot odposlanec slovenskega naroda. Postal je član IOOF, decembra 1944. pa je bil imenovan za generalmajorja NOV in POJ. Novembra 1945. je bil pri volitvah izvoljen v Okraju Ljubljana okolica za poslanca v Zvezni svet. Z odlokom prezidija SNOS-a je ob zadnji spremembi vlade postal podpredsednik vlade LRS. Njegova življenjska pot je pot neustrašenega "borca za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva.
Tretja volilna enota Ljubljana—okolica ga je izvolila za svojega kandidata.
Tomo Brejc
Njegovo življenje je borba delavca za pravice delovnega ljudstva. Rodil se Je dne IS. februarja 1906 v Spodnjih Novakih na Goriškem. Oče je bil rudar. On sam pa je bil prav tako delavec-drvar. 2a leta 1927. je moral pobegniti pred fašisti v Avstrijo. Tam je dobil stike s člani KP Avstrije in je d0 1. 1930. sodeloval z n:imi. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, se je vseskozi udejstvoval v Ilegalnem političnem d'elu. Leta 1932. ga je policija stare Jugoslavije aretirala, sodišče pa ga je obsodila na 18 mesecev robtje v Sremski Mitroviči. Po vrnitvi iz ječe je skupno s tovarišem Tonetom Tomšičem delal v strokovnih organizacijah in ustanovil Zvezo gradbenih delavcev. Poleti 1., 1936. pa so ga bivše jugoslovanske oblasti zaradi njegovega dela za/ izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva izgnale Iz Jugoslavije. Odšel je ponovno v Avstrijo in pozneje v Francijo. Naše poetično vodstvo ga je iz Pariza kot aktivista. poslalo v severno Francijo med naše lzseljence-rudarje. Med njimi je delal vse do leta 1939.. ko se je ilegalno vrnil v Jugoslavijo, kjer je delal vse do zloma Jugoslavije. Po okupaciji je postal član FK-KPS za Gorenjsko, kjer je budil ljudstvo na upor. Za kamniški okraj, kjer se V
V svojem govora je tov. Kardelj nadalje opozoril na sovražnike delovnega ljudstva, na proces v Zagrebu proti zagrebškemu izdajalskemu nadškofu Stepincu in na tiste, kj ga skušajo ščititi, da bi dokazali vernemu ljudstvo drugih dežel, da sta ljudska oblast in katoliško versko prepričanje nezdružljivo. A naše ljudstvo ve, da je to lažnjiv manever. Tisti, ki bi radi zavrli zgodovino, bi radi dokazali svetu, da se pri r.as vera zatira, da mora bit, torej ljudstvo proti taki oblast; — vdano oblasti lastnih izkoriščevalcev. Tov. Kardelj je dejal, da je »Vatikan izobčil iz cerkve sodnike, ki so sodili Stepincu. Ali se morda spomnjate, da bi bil Vatikan izobčil iz cerkve enega samega gestapovca, ki je moril po naši slovenski zemlji, enega samega od brezštevilnih hitlerjevski rabljev, ki so morili in klali katoliško ljudstvo po vseh deželah Evrope in pobi jrli tudi ljudske duhovnike. Niti enega takega primera ne vem, (Ploskanje.) Tudi vi ga ne poznate, kajti takih primernv ni. Toda, ker je v Jugoslaviji vzelo delavno ljudstvo oblast v svoje roke. zato je bilo potrebno napraviti takšen korak proti ljudskemu sodišču naše države.«
je ljudstvo prvo dvignilo, se Je najbolj
zanimal. Leta 1942. je bil poslan na Primorsko. Tam so ga sredi največjega dela fašisti ujeli in zaprl L V za.etku 1. 1944. se je rešil iz zaporov in se vrnil med primorsko ljudstvo. Kmalu pa je bil pozvan na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer je sodeloval v pripravah za ustanovitev ESZDN in uredil prvo tiskano številko »Delavske enotnosti«. Marca 1945. je ponovno odšel na Primorsko, kjer je delal do osvoboditve. Takoj po osvoboditvi je po raznih mestih Primorske in v Trstu organiziral ESZDN.
L kongres OF v Ljubljani ga je izvolil za člana GO OF, na I. kongresu ESZDNS pa je bil izvoljen za člana Federalnega odbora. Istočasno je bil imenovan za predsednika Federalnega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije, marca 1944. pa za ministra za delo LRS.
Domžalčani, ki ga poznajo že od leta 1941., so ga v priznanje za njegovo delo izbrali aa svojega kandidata. x
Angela Ocepek
Rodila se je j. 1912. v Vevčah. Kot hči siromašnih staršev je morala že s 13. leti na delo v tovarno Saturnus, kjer je delala vse do okupacije. Kot vseskozi zavedno delavko in aktivno članico v delavski strokovni organizaciji jo je policija v stari Jugoslaviji preganjala lin jo končno odvedla v konfinacijo v Bileče. S tem pa niso zatrli njenega svobodoljubnega duha, temveč dosegli ravno nasprotno.
Italijani so jo takoj po zasedbi Ljubljane zaprli. Ko je bila izpuščena, je delala dalje v OF, dokler ni bila drugič aretirana. Pobegnila je z otrokom Iz bolnišnice, kjer so jo stražili in živela v ilegali do leta 1943. Ves čas je vneto sodelovala v osvobodilnem gibanju in organizirala OF. Ker pa so jo preveč zasledovali, je odšla v partizane. Kljub vsem nevarnostim in ofenzivam je delala na terenu, predvsem med ženami. Na II. kongresu Antifašistične fronte žena Slovenije so jo žene izvolile za predsednico GO—AFŽ. Na lanskih volitvah pa je bila izvoljena za namestnika poslanca v Dom narodov.
Na zboru aktivistov v četrti Polje so jo kot ženo, ki bo vedno znala zastopati interese svojega ljudstva, predlagali za kandidata v prvi volilni enoti.
Tone Fajfar
Rojen je bil 20. februarja 1913 v Spod. Brniku. Po poklicu je strojni stavec. Že od svojega 20. leta se je udejstvoval v krščansko-socialističnem delavskem gibanju v Jugoslovanski strokovni zvezi, bil njen član in tajnik ter urednik glasila JSZ — »Delavska pravica«.
L. 1940. je v imenu krščanskih socialistov stopil v stik s KPS zaradi bodočega
sodelovanja in postal član »Društva prijateljev SZ«.
Leta 1941. je bil na ustanovnem sestanku OF izvoljen za člana IOOF. Istega leta avgusta je odšel v ilegalo, maja 1942. pa z ostalimi člani IOOF na osvobojeno ozemlje. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v predsedstvo SNOS.-a in se je udeležil zasedanja AVNOJ-a v Jajcu.
Toda mi nismo ljudje, ki bj se dali za-strašiti. Vi, naši delavci, kmetje, delovna inteligenca, vi vsi delovni ljudje, krepko držite to, kar ste s svojimi rokami in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije- pridobili v tej vojni!'Mi imamo to, za kar vas zavida vse delovno ljudstvo sveta — ljudsko oblast.«
Nato je tov. Kardelj govoril o pariški konferenci in o naših bratih, ki še niso svobodni. Poudaril je, da borba za naše pravice še ni končana.
Tovariš Ed/vard Kardelj se je udeležil tudi velikega volilnega zborovanja v Celju. Bil je navdušeno sprejet od vsega prebivalstva, prav tako tud; kandidat za celjsko okrožje minister Leskošek. Ovacije in ploskanje je neprenehoma prekinjalo njuna govora.
Tov. Miha Marinko, predsednik vlade LRS je bil prisrčno sprejet v svojem rojstnem kraju Kisovcu pri Zagorju, kjer je govoril na velikem predvolilnem zborovanju.
Na vseh zborovanjih po vsej Sloveniji je ljudstvo dokazalo, kako pravilno razume po,-men prvih volitev v Ustavodajno skupščino slovenskega naroda.
Na osvobojenem ozemlju je urejal »Delavsko enotnost«, leta 1944. pa je postal1 sekretar Nadzorne komisije pri IOOF. Konec leta 1944. je odpotoval v Beograd im postal sekretar ESZDN Jugoslavije. V februarju 1945. se je kot jugoslovanski delegat udeležil svetovne sindikalne konference v Londonu. Po osvoboditvi pa je bil postavljen za ministra gozdarstva vlade LRS, jeseni 1. 1945. pa za ministra trgovine in preskrbe.
I. volilna enota Kranja ga je izvolila za svojega kandidata.
Stopar Viktor
Tovariš Viktor Stopar se je rodil v Trstu 13. 12. 1913. 2e prvo leto vojne So morali starši (oče je bil železniški delavec) s štirimi otroki pobegniti v Slovenijo. Oče je odšel na fronto, mati pa 1918. 1. v Ljubljano, kjer je Viktor Stcpar obiskoval šolo do 1928. leta. Po končmi šoli je odšel v Zagreb, da se izuči za strojnega ključavničarja. Se kot vajenec, je brez vednosti uprave, ki ni dovoljevala, da hi se delavstvo organiziralo, stopil v URSS-ov sindikat, od koder pa so ga že po nekaj mesecih izključili, ker se je ves čas resnična boril za pravice delavskega razreda. Borbo za socialne in nacionalne pravice v času volitev 1.1935 je nadaljeval v mladinskih naprednih organizacijah in SKOJ-u. Leta 1936 je. bil prvič aretiran, ker je .sodeloval pri povolilnih demonstracij ah. Oblasti so ga tudi pregnale iz Zagreba v Ljubljano, kjer dve leti ni mogel dobiti zaposlitve in se je, navezan sarn nase, preživljal z raznimi težaškim; deli. Sodeloval je pri listu »Ljudska pravica« m drugih delavskih glasilih.
L 1938. je dobil delo prj »AutcmontadS«, kjer je bil neofideini vodja delavstva, kajti da bi bil delavski zaupnik, tega mu oblast ni dovolila, ker je bil do takrat že 7 krat zaprt in politično kompromitiran. Do 1940. leta je živel v polilegali, kasneje pa je moral preiti v popolno. Kot ilegalec je hodil in deloval po vsej Sloveniji, postal sekretar Pokrajinskega komi te ta SKOJ-a, 1942. leta pa je odšel v partizane. 1943. leta je
bil izvoljen v SNOS. Ob osvoboditvi je bil član MOOF Maribora, bil je izvoljen v MIZ) Ljubljene in je sedaj v industrijskem oddelku SK KPS
Pet in dvajset let so vodili delavci trži-ške ladjedelnice in ostalih tovarn Tržiča, ogorčeno borbo proti fašizmu skupno z vsem ljudstvom Julijske krajine. V času narodno osvobodilne borbe so se povezali s protifašističniiim bojem vsega jugoslovanskega ljudstva. Na tisoče delavcev je zapustilo tovarne in delavnice in se pridružilo oboroženi borbi primorskega ljudstva. Vrste junaškega IX. korpusa NOV ln POJ so polnili poleg primorskih Slovencev tudi italijanski delavca Trsta in Tržiča. Tržiškt okraj s 43.000 prebivalci je dal 2538 borcev, od teh je dalo svoje življenje za svobodo 342 najboljših sinov tržiškega ljudstva. V borbi se je skovalo sl ovensko-i talij ansko bratstvo, delavski razred Julijske krajine je zacementiral to bratstvo s svojo borbo proti fašizmu. Na tisoče padlih borcev, Slovencev in Italja-nov, je potrdilo s svojimi življenji visoke dlje, za katere se je borilo primorsko ljudstvo skupno z vsemi narodi Jugoslavije. V vojni in po vojni, v borbi in delu za obnovo so demokratične množice Tržiča dokazale svojo voljo in zahtevo po združitvi z narodi Jugoslavije v novi Titovi ljudski republiki!
Imperialistične stle zapadnih držav so poteptale načela, ki so jih obljubljale v času vojne. Pravica do samoodločbe se je umaknila imperialističnemu pohlepu po tuji zemlji.
Na. pariški mirovni konferenci je imperialistična »demokracija« s svojim glasovalnim strojem pahnila velik del Julijske krajine s Trstom v plen zapadnih imperialistov. Iz Trsta je napravila v osrčju Evrope kolonijo po vzorcu Indije im Južne Afrike, tržaško ljudstvo pa je izročila ita-
Ko so v naši vasi Dolsko, okraj Postojna, vladali še fašisti in pošiljali svoje "inženirje v našo vas, da bi uredili studenec, iz katerega zajemamo pitno vodo, jim to ni uspela Danes pa, ko imamo svojo ljudsko oblast, gre delo v tem pogledu vse drugače od rok. Studenec smo si sami uredili in popravili. Največ zaslug za to opravljeno delo ima 55 letni mojster vaščan, ki je sam brez strokovnjakov izdelal načrt in vodil vsa dela.
Sedaj imamo dobro pitno vodo. Ta studenec lahko uporabljajo tudi vaščani iz vasi Bukovje in Gorenje. Tem dvom vasem, ki so močno prizadete, smo vaščani iz Dol-
Na svojem predvotivoem zborovanju »o g*
prebivalci Most, kot požrtvovalnega in neumornega borca za pravice delovnega ljudstva, izbrali za namestnika svojega kandidata Edvarda Kardelja,
Stane Kavčič
se je rodil leta 1919 v Ljubljani. Zgodaj je spoznal' težko življenje delavca v državi, kjer so imeli v rokah oblast izkoriščevalci delovnega ljudstva, saj si je moral že s 16. leti sam služiti kruh kot tovarniški delavec. Ko je bil star 18 let, je izgubil službo v tovarni. Vključil se je v vrste borcev za pravice delovnega ljudstva in prebujal njegovo zavednost z ostalimi tovariši iz delavskega kulturnega društva »Vzajemnost«. Delal je zelo aktivno na kulturnem, političnem in sindikalnem polju.
Takoj po ustanovitvi OF je začel organizirati osvobodilno gibanje v Borovnici. Kot aktivist je opravljal važne politične funkcije v OF, Komunistični partiji Slovenije SKOJ-u. Leta 1943. je bil poklican na Hrvatsko im v Bosno, kjer je prevzel odgovorne funkcije v vodstvu
SKOJ-«- Decembra 1945 je postal organizacijski sekretar CK—FKS to bdi izvoljen v IOOF.
Peta volilna enota ljubljanskega okraja sl je izbrala pravega kandidata.
Greif Martin
se je rodil 6. novembra 1918 v Zg. Dupleku pri Mariboru. Njegov oče je delavec. Po dveh letih gimnazije v Mariboru &e je šel učit ključavničarske obrti. Delal je v raznih tovarnah kot kovinostrugar.
V predaprtilski Jugoslaviji je bil zaradi svojega naprednega mišljenja in delovanja med delavci, večkrat zaprt. 2e takrat se je kot dopisnik udejstvoval v listu »Mlada pota« in »Delavskem listu«, ter bil za oba lista kolporter. Agilno se je udejstvoval v strokovnih organizacij in delavskih kulturnih društvih.
Po razpadu stare Jugoslavije je avgusta 1941, odšel v partizane. Bil je do leta 1942 komandir pohorske čete. Potem je. prebijajoč se skozi težke boje, odšel na Primorsi.to,
lijanskemu fašizmu. S tem je presekala vse ekonomske vezi, ki družijo Tržič s Trstom v industrijsko ih gospodarsko enoto. S tem je Tržič in njegovo gospodarstvo obsodila na propast.
Jugoslovanska delegacija ni priznala sklepov dolarskih demokratov. Ni jih priznala zato, ker teh. sklepov ne prizna ljudstvo Jugoslavije, jih ne prizna ljudstvo Julijske krajine in demokratične množice Trsta in Tržiča.
Delovne množice Trsta nadaljujejo svojo borbo proti kolondjalnemu suženjstvu. Delovne množice Tržiča nadaljujejo svojo borbo proti nakanam imperialistov, ki hočejo Tržič odtrgati od naravnega gospodarskega središča Trsta im ga izročiti v jarem italijanskih imperialistov.
Tržiško ljudstvo z delavci na čelu protestira proti sklepom amglo-ameriškega stroja. Na mitingih in zborovanjih zahteva priključitev k svobodnemu ozemlju Trsta, da se reši gospodarske propasti. Združenim narodom so poslali resolucijo, kjer pravijo:
»Vsi tržiški delavci ponavljajo, da bo v primeru, če se naša pokrajina odtrga od njenega industrijskega im gospodarskega središča Trsta, brez dvoma padla v popolno bedo, da bo prišlo do izčrpanosti naše industrije in do razcepitve naših družin, ki bodo zaradi pomanjkanja morale romati po svetu. Tržiški delavci zato zahtevamo, da se naš okraj ne sme odtrgati od Trsta im izjavljamo, da se nočemo vrniti pod italijanski imperialistični jarem, pod katerim smo preveč trpeli v 25 letih. Tržiško ljudstvo ne more sprejeti pariških sklepov in se bo vedno borilo proti njim za dokončno združitev s Trstom.«
skega pomagali pri obnovi z delom, vožnjami in tesanjem. Naša vas je opravila do sedaj že 1645 prostovoljnih delovnih ur v efektivni vrednosti 49.350 lir. EfcRt dela v vapj Bukovje in Gorenje pa je preračunan na 48.240 lir.
Zavedamo se nujnosti sodelovanja v eto-dokazoti, da ni nikogar med nami, ki bi nasedal nazadnjaškim hujskačem. ^
Gradimo in utrjujemo našo resnično ljudsko 'oblast, in hočemo vsemu svetu dokazati, novj in hočemo vztrajno delati dalje ter da smo in bomo pripadali le Titovi Jugoslaviji.	Vovk Viktor
kjer je ostal do osvoboditve. Na Primorskem
je bil kcmian danit Goriške brigade, komandant SMOUB - Ivana Gra/dnika, operativni oficir IX. korpusa m zvezni oficir pri 1X1 korpusu v činu majorja Za svojo hrabrost je bil večkrat odlikovan. Bo osvoboditvi Tista je bil komandant mesta Trst.
Po demobilizaciji je bil izvoljen za člena Federalnega odbora ESZDNJ za Slovenijo, na I. kongresu Zveze del. iri nam. kemične industrije pa je bil izvpljen za tajn.ka Centralne uprave iste zveze.
Delovno ljudstvo okraja Maribor-mesrto, ga je izvolilo za I. kandidata tretje votivne enote.
Diacci Alojz
Rodil ec je 19. 6. 1908 w FTAefli pri Se.
Jederti nad Laškim. Kot sin rudarja in malega posestnika je že od mladih nog okušal težko življenje, trdo delo in trpljenje delavskega razreda v bivši Jugoslaviji, Po končani ljudski šoli je do svojega 18. leta delal kot dninar na kmetih, zato mu je tudi kmečko delo in trpljenje dobro poznano.
Leta 1921 je stopil v službo pri rudnika TRD v Laškem. Kot krščanski socialist ja bil član bivše jugoslovanske strokovne zveze, od leta 1926 do razsula stare čaršij:-ke Jugoslavije. Bil je ves čas oster nasprotnik fašizma in takratnega klerafašizma v obliki diktatorske JRZ. Sodeloval je s progresivnim delavskim gibanjem v vseh akcijah, katerih cilj je bil izboljšanje delavskega položaja. Kot delavska zaupnik II. ru!d. skupine od L 1931 do L 1941 je v sodelovanju z zaupniki drugih revirjev imel težke borbe za izboljšanje položaja in odpravo krivic, ki so se na splošno godile delavcem rudarjem pri TPD, izrazito pa n« rudniku Laško — Huda jama.
_ Od leta 1941 je bil vključen v osvobodilno gibanje ter delal kot aktivist OF, povezan s takratnim »Okrožjem Revirjev«, na terenu do leta 1944, nakar je odšel v partizane.
Po osvoboditvi je bil izvoljen za člana Glavnega odbora ESZDNS v sviojstvu referenta za socialno zaščito. Sedaj je v službi na Ministrstvu za delo LRS (not načelnik pravno-organizaci j skega oddelka, ter ga je druga volilna enota okraja Slovenske Konjice postavila za svojega kandidata. •
Vladajoči režim v Avstriji nadaljuje s preganjanjem koroških Slovencev
Na Koroškem se nadaljuje preganjanje Slovencev. Ves varnostni aparat je tako prepojen z nacističnimi element,; in sovražnica razpoloženjem do zavednih Slovencev, da se slovensko ljudstvo ne -počuti več varno.
Zapiranje Slovencev in hišne preiskave pri slovenskih antifašistih so postale vsakdanji pojav, tako da se slovensko ljudstvo vprašuje, če vidijo sedanje oblasti v preganjanju slovenskega ljudstva prav tako svojo glavno nalogo, kot njihovi predniki.
Pred kratkim so koroški orožnik; in okupacijske oblasti iznesle svoj srd nad okolico Železne Kaple. Naredil; so hišno preiskavo pri Noviku in St-ražiku v Obirati, aretirali dve partizanki z Nove Kruške, odpeljali partizana Pečnika Milana in Erika ter bivšega interniranca Golob Antena iz Bele, v Remšeniku pa je angleška policija aretirala partizanko Siporn Anico in njenega brata ter sestro.
Istočasno prihaja na Koroškem do izraza tudi sovražno razpo.oženje avstrijskih šovinistov do slovenskega jezika, ki jim je posebno na .peti. V drugi polovici, septembra je bilo v Velikovcu posvetovanje krajevnih zaupnfkov avstrijske ljudske stranke na Koroškem. Poročevalec, deželni poslanec Josip Glantschniigg je med drugim izjavil, da bo dvojezičnrpouk v šoli in slovenski jezik v cerkvi le tako dolgo v rabi, dokler bodo v deželi angleške zasedbene čete.
Tud; funkcionarji socialistične stranke zahtevajo odpravo slovenščine iz šole.
Koroški Slovenci se dobro zavedajo, da hočejo avstrijske in okupacijske oblasti s preiskavami, aretacijami in zapori antifašistov zavirati njihovo delo za osvoboditev in demokracijo. Slovensko ljudstvo na Koroškem je tudi spregledalo prikrite namere vladajočega režima, ki hoče z vsemi sredstvi pom em če vaji Koroške Slovence. Toda Koroški S-ovencj vedo, da je njihova junaška borba proti nacizmu pripomogla k zmagi in zato ne bodo nikoli dopustili, da bi jim odvzemal,- njihove pravice. Zavedajo pa se tudi, da ne bo prej konec nasilja, kr.kor tokrat, ko bo slovenska Koroška priključena k Jugoslaviji.
PRVA TOVARNA UR V APATINU. To je prva tovarna ur ne samo v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Podjetje se je začelo razvijati pred enim letom. Ustvarjeni so vsi potroji za povečanje obrata, tako, da se bo produkcija laJ*-ko zvišala na 800 komadov ur mesečno.
OBNOVLJENA TOVARNA ELEKTRIČNIH KABLOV. V Novem Sadu je bila nedavno v celoti obnovljena tovarna električnih kablov. V zadnjem mesecu je proizvodnja v tej tovarni prekoračila predvojno proizvodnjo že za 30%.
TEKMOVANJE MAKEDONSKIH TEKSTILCEV. Delavci tekstilne tovarne »Kuzman Josifovski — Pitu« v Skoplju so_p-ostaviti parolo za novembrsko tekmovanje: »čimveč platna v novembrskem tekmovanju!«
ELEKTRIFIKACIJA BANJALUŠKEOA OKROŽJA. Pričela so se pripravljalna dela za obnove hidro-električne centrale v Rastokah pri Ključ«. Pojačana bo tudi kapaciteta električne central* v delibašinskem okraju.
rT i »d
Naša volilna agitacija — to so naše dej« pridobitve, ne pa le zveneči programi!
Tržiški delavci nadaljujejo borbo proti imperializmu
Primorje obnavlja in tekmuje za priključitev k FLRJ

Z uspehi stopamo na volišče
Delo in uspehi ministrstva za industrijo
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS je prevzelo po osvoboditvi ogromne naloge. V drugi polovici leta 1945 je bilo pred vsem potrebno obnoviti industrijo. Okupator je zapustil porušene tovarne, poškodovan« industrijske zgradbe in zanemarjene stroje.
Velitii delovni polet vsega delovnega ljudstva, ki je iz začetnih težav v letu 1945 prešel v leto obnove .1946, je v svojih ogromnih naporih premagal te težave, tak0 da je v letu 1946 s tekmovanjem na vseh področjih že skoraj dosegel predvojno inUstrijsko proizvodnjo. V letošnjem leip je industrija prešla v načrtno izgradnjo gospodarstva. Opravljeno delo je dalo bogatih izkušenj. Odpirajo se nove sirčke perspektive, ki jih pokaže lahko le kolektivno delo vsega delovnega ljudstva.
2e v letu 1945 je uspelo končati obnovitvena dela v 10 več ali manj poškodovanih tovarnah. Od teh so bile najbolj poškodovane mariborske tovarne: Zlatorog, Mariborska tekstilna tvorni ca in tovarna letalskih delov. Obenem pa se je že v tem letu pričelo z novogradnjami. Predvsem je omembe vredna prva etapa izgradnje tovarne usnja na Vrhniki, s pospešenim delovnim elanom v tekmovanju se v letošnjem letu nadaljuje z obnovo in novogradnjami, pri čemer se zaenkrat posveča naj večjo skrb produkcijskim napravam in stavbam produkcijskega značaja. Pričelo pa se je tudi z izboljševanjem sanitarnih naprav. V kraiih, kjer je stanovanjsko vprašanje pereče, se gradijo tudi stanovanjske zgradbe.
Poleg neštetih obnovitvenih del in izboljšav, ki so še v teku, se je pričelo v letošnjem letu z gradnjo popolnoma novih tovarn. Bivše Strojne tovarne in livarne gradijo veliko tovarno in livarno »Litostroj«
v	Ljubljani. Tu se gradi tudi tovarna za > tekstilne utensilije, MIR pa finansira dovrši tev znanstvenega instituta. V Novem mestu se gradj tovarna za igrače in tekstilna tovarna, v Črnomlju nova tovarna za predelavo sadja »Belsad«, v Medvodah pa tovarna za izdelavo vseh vrst tesnil. Poleg tega pa sta v projektu še tovarna za sode v Celju in tovarni za izdelavo pohištva v Mariboru in Ztoelovcu.
Industrija pred aprilske Jugoslavije je temeljila zgolj na donosnosti, ne pa na osnovi
vi	potreb. To neskladnost z življenjskimi gospodarskimi pogoji dežele je naša industrija najbolj občutila po osvoboditvi v boju za obnovo dežele. Stala je pred najtežjimi nalogami, kako preskrbeti obratom najnujnejši obratni material. Z improvizacijami v obstoječh obratih in pripravo lastnih, doma zgrajenih strojev ter naprav se je posrečilo rešiti marsikatero pereče vprašanje v naši industriji. Na ta način ji je bila zagotovljena možnost obratovanja in je bil zasi-gur<n obstanek mnogm družinam.
Tako se je z iniciativnim delom rešilo vprašanje naše papirne industrije v pogledu ^ojujno, potrebne brezkončne klobučevine, Id
smo jo pred vojno izključno uvažali iz inozemstva. To tkanino sedaj izdelujemo doma in je popo.norna enakovredna inozemski. Prav tako je rešeno vprašanje tesnilnega materiala za parne napeljave. Uvažati smo ga preje pod imenom »Kiingerit«, sedaj pa ga izdelujemo dcma.
Tekstilna in usnjarska industrija ne moreta obratovati brez natrijevega sulfida in bi krema ta. Pred vojno se je tudj ta kemikalija izključno uvažala. Naša kemična industrija je sprejela težko nalogo, da reši tekstilno in usnjarsko industrijo pred katastrofo. Uspešno je rešila to nalogo in smo se v pogledu sulfida in bikroimla popolnoma osvobodili odvisnost; od inozemstva. Velika bodoča naloga kemične industrije pa so vsa anilinska barvila za tekstilno, usnjarsko in papirno industrijo. Tozadevni poskusi so že v teku in so doseženi tudi že nekateri uspehi.
Poleg vseh neštetih začetnih težav in naporov je Ministrstvo industrije in rudarstva čakala velika naloga — ustvaritev temeljev za znanstveno organizacijo de'a, študij ekonomskih metod za pospeševanje dela, smotrna racionalizacija podjetij, mehanizacija produkcije, skrb za tipizacijo proizvodov, kontrola tehničnih proizvodov z ozirom na gospodarnost in kvaliteto, tehnična kontrola industrijskih instalacij, statistični posli, laboratorijska dele ih važna racionalizacija toplotnega gospodarstva.
V svrho boljše kontrole in poenostavitve oskrbovanja industrije s surovinami, so se osnovale glavne uprave podjetij določenih industrijskih panog in prav tako federalne uprave.
Uspelo je prebroditi najhuhjše težave, za kar pa nimajo zaslug le posamezniki, temveč vse naše delovno ljudstvo, ki je v delu pričelo tekmovati, uspešno zaključilo prvomajsko tekmovanje in pričeto z novim tekmovanjem, ter sprejelo nov delovni sistem — delo do normah. Veliko zaslugo za dvig delovnega elana in iniciativnosti pa Imajo sindikalne organizacje.
Naše Premogovnike je okupator pustil v obupnem stanju, strojne naprave so bile poškodovane, rovi več ali manj zaliti z vodo.
Produkcija maja 1945 je znašala kemaj 18 odstotkov predvojne produkcije. Od tedaj naprej se je vsak mesec načrtno dvigala in že marca 1946 za 16 odstotkov presegla predvojno produkcijo. Izvršena so bila obširna preiskovalna dela, tako geološka, kakor z vrtanjem v globino.
Vse strojne naprave so renovirane ali nadomeščene z novimi. Na rudnikih: Velenje, Zabukovca in Zagorje gradijo delavske kolonije. V Trbovljah je osnovan velik laboratorij za preizkušanje premogov z namenom, da se doseže oplemenitenje premoga. Od sedanje produkcije porabi Slovenija 75 odstotkov, ostalih 25 odstotkov pa se odda v ostale federalne edinice. Z domačo produkcijo se zadosti vsem potrebam železnic >n industrije ter potrebam ogrevanja. Produkcija lignita in rjavega premoga je tolikšna. da ga bo mogoče izvažati v inozemstvo.
Svinčeni rudnik v Mežici je že oktobra 1945 prešel v normalni obrat. Tam je v načrtu modernizacija obrata in priključitev tovarn za izdelovanje raznih svinčenih izdelkov.
Vzporedno s porastom produkcije naših premogovnikov se je smotrno dviga'a tudi produkcija vseh ostalih panog naše industrije. , _	i ............._
Takoj po osvoboditvi so bile potrebe po železu ogromne. 2e julija 1945 je v Kranjski industrijski družbi steklo prvo jeklo. Produkcija raste iz dneva v dan in je dosegla že povprečje predvojne produkcije.
Začetne težkoče v pogledu dobave surovin m pomožnega materiala so premagane. K tevnu so mnogo pripomogli prijateljski odnosa ji z demokratičnimi državam; in pogodbe, ki jih je zvezne vlada sklenila z raznimi prijateljskimi državami.
Uprava KID-a je sprejela iz vrst delavcev 191 predlogov za izboljšanje dela, od katerih jih je mnogo osvojila. Na ta način je prihranjeno podjetju 1 milijon dinarjev letno.
Kvaliteta železa, ki ga dobivamo iz jeseniških plavžev, je odlična. Največj; rezultat v martinami je peč »Titovka«, pri kateri so bila bistvena dela na reverzivnem k mulju izvršena v domačem konstrukcijskem biroju in delavnicah.
V	prejšnjem kapitalističnem sistemu smo rudo izvažali, uvažali pa smo 40 odstotkov gotovih železnih izdelkov. Naše oblasti pa so si zadale na'ogo, da mora produkcija naše težke industrije krit; prav vse domače potrebe.
Tudi v jeklarn; na Ravnah in v železarni Store so bili doseženi lepi uspehi. Jeklarna na Ravnah je v nekaterih mesecih presegla celo najvišjo predvojno produkcijo.
Vzporedno težki kovinski industriji se dviga tudi lahka kovinska industrija. Po osvoboditvi je dosegla začetna kapaciteta komaj 25 odstotkov svoje predvojne kapacitete, danes pa je dosegla predvojno produkcijo do 90 odstotkov.
V	letošnjem letu so biU doseženi vidni uspehi v pogledu znižanja cen naših indu-
strijskih proizvodov. Cene obstojajo iz: 1.
produkcijskih stroškov. 2. iz dobička tovarne, ki naj ga določa država, 3. prometnega davka, 4. dobička malega prodajalca, ki pa mora bit; določen in kontroliran m ni več »dobiček« v starem kapitalističnem smislu, temveč le stroški in zaslužek.
Da se usposobi bodoči strokovni kader je bilo organiziranih v letu 1945-46 127 strokovnih nadaljevalnih šol, ki so zajele 9175 obrtniških vajencev. Za splošen dvig strokovne izobrazbe delavstva pa je bilo prirejenih 92 strokovnih tečajev, ki jih je obiskovalo 2925 tečajnikov.
Število zaposlenega osebja v slovenski Industriji je v nekaterih panogah znatno preseglo število zaposlenega osebja pred vojno. Razmerje med porastem produkcije in porastem števila delavstva se navidezno dozdeva v svoji neskladnosti negospodarsko. Ta navidezna negospodarnost pa je posledica kadrovske politike, ki se zavestno vodi, kajti skrbeti je treba zn bodočnost z ustvarjanjem rezervnih strokovnih kadrov. Neskladno razmerje med porastom produkcije in številom zaposlenih pa je razumljivo tudi zaradi tega. ker se nahajamo v dobi obnove in niso vse sile usmerjene v produkcijo.
Če razdelimo naloge gospodarske politike -na področju industrijalizacije v dve fazi — v fazo obnove do predvojne višine in fazo tehnične izpopolnitve in 'razširitve, vidimo, da je naša industrija prvo fazo v letu 1943 skoraj zaključila in de se posveča novi fazi, ki je prinesla že znatne uspehe, ki so plod kolektivnega dela ljudske oblasti in industrijskega delavstva.
ŽELEZNINA
79P	Zmanjšanje dobička v 1 letu
I 7945
I I i n	n	t3
35%	maj 25%	nov. 15%	jan. 70%	marc8%	sept. 3%
7945
7946

Skrb za delavstvo -
naloga ministrstva za delo
Vprašanje dela in zaščite delavca je dobilo v naši ljudski državi poseben pomen in s« je zanj ustanovilo tudi posebno področje državne uprave — ministrstvo za delo, ki urejuje delovne odnose in pogoje dela ter skrbi, da se mobilizirajo vse delovne sile za hiter in kvaliteten dvig produkeje. Na tem področju je MD, ki dela v zvezi z Federalnim odbore m ESZDNJ za S-ovenijo glavna opora vsemu gospodarstvu.
Organizacijski oddelek pri MD je posvetil vso pozornost nalogam, ki so bile naložene organom delavskega razreda. Ko je bil izdan zakon o delavskih zaupnikih, je MD izdalo »Poslovnik«, ki pojasnjuje poslovanje delavskih . zaupnikov, ki zdaj dejansko svobodno opravljajo svoje naloge — skrbe za dvig proizvodnje, izboljšavo dela, pravilno razmestitev delovne sile, varnostne naprave itd. Z uredbo so urejene plače in delovni čas hihšnih pomočnic, hišnikov in poljskih delavcev, ki so bili v stari Jugoslaviji najbolj izkoriščani. MD je prav tako sodelovalo pri oblikovanju zakona o stanovanjskih in poslovnih prostorih, ter se trudi, da zgradi v industrij, kih krajih zdrava in higienska delavska stanovanja.
Na okrožjih in okrajih je MD postavilo referente za delovne odnose. To ie nova pridobitev delavstva, k; bo pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju delovnih odnosov in delovnih pogojev.
MD tudi budno zasleduje razvoj akordnega dela, ki je predpogoj za dvig proizvodnje. najpravičnejši način za plačevanje in najboljše vzpodbuda za tekmovanje.
Iz delokroga Ministrstva za socialno politiko je MD prevzelo tudi socialno zavarovanje, ki je bilo 26. jun. 1946. z zakonom podržavljeno, s čimer je država do popolnosti zaščitila vse interese delovnega ljudstva. Se pred podržavljenjem pa so Zvezna vlada in MD FLRJ izdal; več odredb glede vprašanja minimalnih rent, zaposlitve rent-nikov in upokojencev, pokojnin onemoglim delavcem, ki niso bilj zavarovani, pokoj, n inskih akontacij družinam pogrešanih ter glede vprašanja pravic delavcev do bolniških dopustov in inozemskih rent.
Če proizvodnja ne more razpolagati s pravilno in primerno delovno silo. se vsi napori v industriji končajo z neuspeom. Le z načrtnim razporejanjem delovne sile ter s pravilnim usmerjanjem mladih kadrov v prave poklice, se lahko izognemo tej nevar-
nosti. Temelj taki pravilni razpodelitvi pa je točen pregled nad zaposlenimi in nezaposlenimi delavci. Tak razvid kadrov vodi Zvezna načrtna komisija. Pri svojem dem- se opira na delavske knjižice ter enotne kartotečne in osebne liste, ki jih vodi MD, ki je v tesnih stikih z Federalnim odborom’ ESŽ-DNJ za Slovenijo, katero je prevzelo posredovanje dela od nekdanje borze dela. Načrtnost na tem polju omogoča tudi pravilno usmerjanje mladine v različne poklice. MD tudi zasleduje, kako se izvaja zakon o vajencih, ter pomaga z različnimi predigi. Tako so vajenci po zaslugi ministrstva oproščeni vseh taks pri polaganju izpitov za kvalificirane delavce, izvršena je reorganizacja strokovnega šolstva in ustanovljen »Vajeniški svet«, kot posvetovalo; organ za pravilno vzgojo kadrov. Zdaj ne bo mladina pri izbiri poklica za samostojno življenje več prepuščena naključju, kot je bila v stari Jugoslaviji.
_ Mnogo posla je imelo ministrstvo s statistiko dela, ki obsega evidenco norm,< delovni učinek, delovne odnose, poklicna obolenja, obratne nezgode, standard delovne sile in dr. Če pogledamo to statistiko, vidimo, da se zavarovalna mezda neprenehoma zvišuje, a stroški prehrane stalno padajo, kar dokazuje porast vrednosti dinarja.
Ker je bila v stari Jugoslaviji inšpekcija dela le organ v rokah kapitalistov, so ostale tovarne večinoma neurejene in nehigienske. Sedanja inšpekcija dela, ki resnično skrbi za dob bob it delavstva, mora ,vse te napake Odpravil Tu imajo najvažnejšo nalogo delavski zaupniki, ki prenašajo navodi a med delavstvo, urejajo nedostatke in vzdržujejo ozke stike z referenti inšpekcije dela pri okrajnih LO,'ki so imeli v avgustu učni tečaj. Sedaj organizira inšpekcija dela tudi delovne zaščitne aktive, ki j j bodo pomagali pr; izvrševanju njenih nalog.
Glede vprašanja naših izseljencev je pri MD ustanovljen izseljeniški Urad. ki ga sestavljajo člani množičnih organizacij in gospodarskih ustanov. Svet se bavi z repatriacijo in zaposlitvijo povratnikov.
Iz vsega zgoraj opisanega je razvidno, da so naloge MD izredno važne, težke in odgovorne. Rešilo jih bo v zvezi z našimi delovnimi množicami, kajti MD je kot organ ljudske oblasti v prvi vrsti izrazita ustanova delovnih množic in za delavski razred dragocena pridobitev narodno-osvobodilne borbe
Pri teh volitvah slavi slovenski narod dvojno zmago: Slavi zmago dokončnega nacionalnega osvobojenja večine slovenskega naroda, a slavi tudi veliko zmago delovnega ljudstva nad izkoriščevalci in tlačitelji, zmago nad vsemi tistimi, ki so hoteli živeti in ki so živeli od dela in trpljenja drugih ljudi.
Edvard Kardelj
ZA PO SLCMOST egt&VSTVA V Sl-SVEN $K.i;
IMlIslll
SOS	125 %
L-. -	tt
Skrb za življenjske pogoje delovnega človeka na naših stavbiščih
Po osvoboditvi je bilo vprašanje obnove jn izgradnje nujno povezano z vprašanjem delovne sile, njene razporeditve in preskrbe. Naše velike gradnje so zahtevale ogromno število delavcev, ki jih je bilo treba nastaniti, dobro prehraniti, nekatere celo obleči in skrbeti zanje v kulturnem ter političnem pogledu.
Velike težave so biile, preden so na naših stavb-išcih nastala takšna delavska taborišča, kakor j.ih Imamo danes. Organizacija primernih stanovanj bila posebno pereča, kajti ni lahko nastaniti nekaj sto ljudi, tako da ne bodo imeli daileč od dela in obenem ne bodo povečavah stanovanjske stiske. Iz tega razloga smo na posameznih stavbiščih začeli graditi začansa skupna delavska stanovanja. Okrog teh prvotnih barak so nastala pravcata taborišča, (ki pogosto nudijo prijetna bivališča delovnemu človeku na naših gradnjah.
Gradbena podjetja oziroma gospodarji stavbišč so s sodelovanjem sindikatov Skoraj povsod organizirali taka taborišča. Barake so prav za prav samo spalnice, opremljene s posteljami. Jedilnica, ki se spremeni od časa do časa v sejno dvorano ali prostor za kulturno prireditev, je prostorna. Za zabavo med jedjo skrbi radio. Po končanem delu prebirajo delavci tu časopise, igrajo različne igre in se razgovarjajo o vsakdanjih dogodkih. V nekaterih večjih taboriščih so posebej zgradili umivalnice in prhe ter posebne prostore za pregled bolnikov.
Obilna in tečna hrana je prvi predpogoj, da delavec lahko dela. Vsak človeški organizem nosi še danes sledove štiriletnega pomanjkanja, kljub temu, da morda niso vidni. Prav zato moramo posvečati pažnjo prehrani delovnega človeka, da čimprej pridobi vse one potrebne snovi, ki mu jih je manjkalo v vojnem času. Le ni ta način bo ostal naš delavec med delom zdrav in odporen. To so bili vidild, po katerih so začele delati prve skupne delavske kuhinje po taboriščih. Seveda v začetku ni šlo vse tako, kakor bi marsikdo pričakoval, zlasti ne na stavbiščih, kjer je bilo zaposlenih po več sto delavcev. Primanjkovalo je posoda, spočetka ie bila skrajno pomanjkljiva celo organizacija dovoza najnujnejših osnovnih živil za stavbišča, ki so bila oddaljena od mest. Včasih se je našel tudi kak kuhar ali intendant, ki je hotel obogateti na račun hrane za delavstvo. Jedilni list je bil enoličen, mnogokrat je površnost kuhinjskega osebja pokvarila še ono, kar je bilo dobro.
Vse te napake so se pojavljale večinoma na vseh večjih stavbiščih. Bile so grobe organizacijske, k temu so se pridružile še drobne napake, take, ki so imele * V
vzrok v značilnosti pokrajine, stavbišča in ljudi. Ponekod ni bilo pitne vode, napeljati so jo morali na kilometre daleč, preden jo je bilo dovolj za kuhinjo. Drugje je bila nacionalna sestava delavstva tako različna,, da se nikakor niso mogli zediniti za jedila; list: Medjimurd ne marajo polente, aočim Primorci ne morejo biti brez nje in podobno. Včasih se je pritoževalo kuhinjsko osebje, ker so zahtevali tisti, ki so začeli z delom ob 5. uri zjutraj, zajtrk že pred 5. uro.
Na cestnih stavbiščih, ki so zelo raztegnjena, je bilo pereče vprašanje, ali naj razvažajo hrano iz ene kuhinje na stav-bišču ali naj ustanove več kuhinjskih podružnic.
Vse te napake, splošne in take, ki so bile za vsako stavbišča posebne, so začeli odpravljati sistematično, takoj ko so se pokazale. Pri tem gre največja zasluga povezavi in sodelovanju podjetij ter sindikatov. Ti so se po večini brigali za dobre organizacijske stike z ljudsimt odbori, Naprozo in Nuno. Danes imamo kuhinje, ki s svojo tečno, zadostno in raznovrstno hrano prekosijo marsikatero menzd v Ljubljani.
Sindikalne podružnice imajo v splošnem velike zasluge pri ureditvi taborišč na posameznih stavbiščih. Danes vodijo in nadzorujejo življenje v teh taboriščih. Prirejajo kulturne prireditve, kjer nastopajo delavci sami, ali pa povabijo skupine od drugod. Delavcem so na razpolago časopisi, ponekod so uredili celo igrišča za nogomet, balincanje in podobno. Posebni sindikalni odbori nadzorujejo poslovanje kuhinje in sodelujejo pr; sestavi jedilnega lista. Delavcem, ki so iz drugih krajev, posreduje sindikat hitro nabavo obleke, perila in čevljev preko ljudskih odborov.
Jasno je, da organizacija teh taborišč še ni tako popolna, da je ne bj bilo treba izpopolnjevati. Vsako taborišče je imelo svoj razvoj, ki gre dalje in bo napredoval v prihodnjih lotih/ Nimamo povsod umivalnic in prh, kakor jih ima taborišča na cesti Ljubljana—Vrhnika, na vsakem jedilnem listu od vsak dan solate, kakor jo ima kuhinja pri Litostroju, ta spet nima jedilnice kakor jo ima taborišče pri. HidrocentraM v Mostah itd.
Uspehi, ki smo jih dosegi; prav v preskrbi našega delovnega človeka, so ogromni. Toda. to še ni vse. Marsikje sindikalne podružnice še niso zalčele s svojim delom, kaj šele, da bi ga stalno izpopolnjevale. Samo z vztrajnim in vestnim sodelovanjem sindikalnih organizacij se bodo izboljševali življenjski pogoji delavcev, ki so zapustili svoje domove, da obnavljajo in gradijo tam, kjer je potreba največja.
Prš nas cene padajo
»... Naj v naslednjem navedemo samo kot primer povprečne procente znižanja cen v nekaterih panogah industrije od 1. januarja 1946 do 15. junija 1946, s čimer hočemo samo dokazati jasno vidno tendenco padanja cen, kajti s samo višino padca še ne smemo biti zadovoljni in jo bomo morali s sistematičnim delom še povečati.
V	tekstilni industriji smo od 1. I. 1946 do 15. VI. 1946 znižali cene bombažnih tkanin za 5%, pletenin za 10%, volnenih tkanin za 5% in konfekcije za 5%. Pri novoposlanih kalkulacijah pa je predviden približen procent znižanja od 5—10% pri bombažu in 18% pri volni.
V	čevljarski industriji so v istem razdobju padle cene za 14%, z uvajanjem delovnih norm je v najkrajšem času pričakovati znižanje cen za 10—15%. Pričakujemo tudi 10% znižanje cene usnja, kar bo imelo za posledico še nadaljnje 5—7 % znižanje cen za obutev.
Lesno predelovalna industrija je znižala cene kuhinj, spalnic, pisarniškega pohištva in sodov za 20.5%, v taninski industriji pa za 19%. S serijsko masovno uvedbo izdelave se bodo cene še znižale.
V	kovinski industriji so od začetka leta 1946 do 15. 6. 1946 znižali cene poljedelskega orodja za 15%, cene vlečene medenine in medeninastih izdelkov za 10% in cene komerčne litine za 25%.
V	industriji gradbenega materiala je v zadnjem pol letu padla cena keramičnih izdelkov za 12%, strešne lepenke za 13% in cementa za 17%.
živilska industrija zaznamuje padec cen za ca. 5%.
Iz množice artiklov kemične industrije naj navedemo le nekaj važnejših proiz-
vodov. Od začetka leta 1946 do srede junija 1946 je padla cena modre galice za 31%, žveplene kisline za 21%, lito-kona za 25%, mini ja za 48%, karbida za 14%, kisika za 50%, pralnega mila za 9%, pralnega praška za 23%, kreme zu čevlje za 18%, zobne kreme za 38%, sredstev za tekstilno in kožarsko industrijo za ca. 25%, cestnega katrana za 30% in cena karbolineja za 35%.
Naši napori na polju cen nam torej, kakor zgovorno dokazujejo zgornje številke, prjnašajo vidne in tako konkretne rezultate, da mora pred njimi utihniti še tako zagrizen reakcionar, ki mu danes ne bo več uspelo prepričati ljudstva, da bodo n. pr. cene naraščale, ko pa ljudstvo samo vidi, da cene padajo in da s tem narašča realna moč njegove mezde, oziroma njegove mesečne plače 'ter s tem njegovo blagostanje______«
Iz brošure: Poročilo o delu mini-strstra za industrijo in rudarstvo LRS 1946.
Prvj rezultati novoustanovljenega šahovskega društva.
Na okrajnem festivalu se je prvič odigrala šahovska simultanke, k; jo Je igral- tov, Sproc z najboljšimi- sedmim; igralci novoustanovljenega šahovskega društva.
Radovedni gledalci so se za potek igre živo zanimali, posebno naš j mladinci. Zg po 23. potezi je tovariš Sproc matiral prvega nasprotnika, po treh urah živahne b~rbe pa je dobil 4 igre. ena je ostala neodločena, 2 pa je izgubil.
Sedaj ima društvo v načrtu izvedbo šahovskega turnirja, katerega se bo udeležilo 15 do 20 igralcev. S tem prvim korakom pa smo vzbudili veliko zanimanje za šah, posebno pri naši mladini.
iti_____u, , .	KMS - Grosuplje.
%(Mad* je tudi na&e gia&ito!
TAKO DELAJO V SOVJETSKI ZVEZI
Delavci vsega sveta se obračajo na sovjetske sindikate
Napačno bj bilo, če bi smatrali Delavsko enotnost za glasilo, ki stoji pred Radom, organom Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije. Delavska enotnost je glasilo sindikatov Slovenije in vrši svojo nalogo le v okviru naše republike, v okviru sindikalnega gibanja Slovenije, medtem ko so naloge Rada seveda mnogo širše. Zaradi premajhnega upoštevanja vodilne vloge Rada v zveznem merilu sindikalnega gibanja, smo doslej tudj v Sloveniji v tem pogledu storili marsikatero napako. Treba je takoj povedati, da je Rad, kljub temu, da ni tiskan v slovenščini, važen po svoji vsebini tudi za sindikalno gibanje Slovenije. Obstoja sicer razlika med nami in južnimi tovariši, kjer mora biti list vse bolj razširjen, kar je stvar federalnih odborov v drugih republikah, vendar se je treba zavedati, da je čitanje Ruda zelo važno tudi za nas, posebno, to poudarjamo, za funkcionarje.
S tem, da je Rad vodilni organ Glavnega odbora Jugoslavije, je tudi povedano, da so v njem sproti priobčeni najvažnejši članki splošne načelne važnosti. Šele po Radu moremo pravilno črpati in usmerjati svoje delo na vseh področjih, šele po Radu moremo usmerjati tudi svoje pisanje v našem slovenskem sindikalnem glasilu. S tem seveda ne zmanjšamo važnost1 Delavske enotnosti, reci hočemo le to, da so naloge našega glasila okvirjene v delokrogu Federalnega odbora sindikatov Slovenije, ki stoji pod neposrednim vodstvom Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Iz tehničnih in tudi drugih razlogov je razumljvo, da Delavska enotnost ne more sproti ponatisniti vseh važnih člankov, ki jih priobčuje Rad. Ugotoviti sicer moremo, da prinaša najvažnejše, vendar je ostala vsebina Rada, ki ni ponatisnjena, še vedno toliko važna, da bi se morali z njo seznaniti predvsem sindikalni funkcionarji. Pri tem seveda niso niti najmanj izvzete podružnice, oziroma podružnični odbori.
Ne moremo trdti, da je Delavska enotnost na splošno slabo razširjena, saj je skoraj vsak tretji član njen naročnik. Opaziti pa smo mogli, da jo celo funkcionarji vse premalo upoštevajo. Mnogo je primerov, ko jo podružnični odbori nimajo shranjene, še manj, da bi poznali vsaj važnejšo vsebino, če sedaj priporočamo funkcionarjem, odnosno vsem sindikalnim odborom, da si naročijo Rad, se zavedamo, da ponekod ne bo potrebnega razumevanja za to priporočilo. To seveda ne bo izviralo iz prave zavesti, temveč iz pomanjkanja potrebe po stalnem zasledovanju člankov v sindikalnem glasilu Rad. Da to slednje odvrnemo in pripravimo funkcionarje ter odbore do tega, da si naročijo Rad in da uravnajo svoje delovanje po njegovih navodilih, želimo prikazati nekaj primerov, ki nam dovolj zgovorno pričajo o važnosti in potrebi po naročbi omenjenega glasila.
V oktobru letošnjega leta je Zvezna yla-da na predlog Ministrstva dela izdala Uredbo o odpovedi delavcev in nameščencev. To uredbo je prinesla Delavska enotnost v štev. 41 na 5. strani, Rad pa je v svoji štev. 83 z dne 16. oktobra 1946 prinesel članek k tej uredbi. Kdor je prečital uredbo, ta ve, da je razlika v odpovedi med delavci in nameščenci. Slednjim je po tej uredbi priznana tudi odpravnina. Zgodilo se bo, da bo ta ali oni podvomil nad pravičnostjo te uredbe, za odgovor nam služi članek v Radu, ki v celoti prikazuje ter objasnjuje razliko, pomen in tudi vrednost dela nameščencev in podobno. Iz tega primera vidimo, da nam Rad nudi pojasnila in to ne samo k uredbam in zakonom, ki so izšli, temveč o njih mnogokrat razpravlja še preden izidejo.
Razumljivo, da obravnava Rad tudi vsa najvažnejša organizacijska vprašanja bodisi na podlagj ugotovitev, napak in tudi uspešnega dela. Mnogo imamo primerov, ko na uvodnem mestu prikazuje n. pr. nepopolnosti novembrskega tekmovanja (štev. 79 z dne 2. oktobra 1946), glede nagrajevanja iznajditeljem in ostalim vzglednim delavcem (št. 83 z dne 16. oktobra 1946)._ Razumljivo, da posveča pažnjo tud; ideološki izgradnji naših sindikatov (uvodnik v štev. 87 z dne 27. septembra 1946), da opozarja na demokratičnost naše organizacije, pravilnega obnašanja funkcionarjev ter redno poročanje podružničnih odborov celotnemu članstvu o storjenem delu (uvodnik štev. 69 z dne 28. avgusta 1946).
Na plenumu Glavnega odbora sindikatov Jugoslavije, ki se bo vršil 16. novembra t. 1. v Beogradu, se bo med drugim obravnavalo tudi vprašanje reorganizacije sindikatov. V štev. 81 in 82 obravnava Rad to vprašanje
ne samo s tem namenom, da se z organizacijo seznanimo, temveč, da o tem tudi razpravljamo ter morebiti dostavimo k temu vprašanju tudi svoje pripombe, odnosno predloge.
Če smo bežno pregledali nekaj važnih sestavkov, tedaj moremo že ob tem pregledu priti do prepričanja, da daje Rad:
»sindikalnemu aktivu osnovne smernice, ki ga bodo vodile pr; reševanju vsakodnevnih vprašanj« kakor to pravi okrožnica Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije glede Rada v štev. 83 z dne 16. oktobra t. 1. Omenjena okrožnica je izšla ob priliki, ko začenja Rad izhajati trikrat tedensko in to ob ponedeljkih, sredah in petkih za mesečno naročnino 20 din. Kolikor se tiče nas, smo dolžni v tem pogledu storiti čim več. Nadzor nad razširjenjem Rada naj predvsem vršijo tajništva Zvez ter krajevni medstrokovnj sveti. Pri tem delu naj nas vodi geslo:
Vsak funkcionar naj se seznani z vsebino Rada, vsak sindikalni odbor naj ima naročeno vsaj eno številko, katero naj člani sproti obravnavajo in shranjujejo.
Razumljivo, da priporočamo tudi vsem ostalim članom, da si list po možnosti naročijo.
Že omenjeno okrožnico naj po navodilih Glavnega odbora sindikatov Jugoslavije obravnavajo vsi podružnični in ostali odbori na sejah in sestankih in to vse do 29. novembra 1.1.
Tudi dopisništvu za Rad je treba posvetiti pažnje. To je važno zaradi tega, da se člani in sindikalni forumi v drugih republikah seznanijo z našim delom, kakor je to obratno koristno tudi za nas. Saj nam n. pr. vsaka številka Rada prinaša mnogo koristnega in zanimivega s področja ostalih predelov Jugoslavije. Posebno zanimiv; so opisani primeri uspehov tekmovanja, udarnikov ter delovnih kolektivov. Kar se tiče dopisnikov in dopisovanja, so v močnejših središčih Slovenije že postavljeni dopisniki, to vprašanje pa obravnavajo zadnje številke Rada tudi dovolj konkretno.
S tem sestavkom nismo v celoti prikazali važnosti sindikalnega glasila Glavnega odbora sindikatov Jugoslavije, vendar smo prepričani, da bodo funkcionarji razumeli važnost razširjanja Rada, kar ni le želja uredništva Rada, Glavnega odbora sindikatov Jugoslvije, temveč tudi nujno priporočilo od strani Federalnega odbora sindikatov Slovenije.	J.
Pohod - predvolivna manifestacija fizkulturnikov
V soboto se bo nadaljevalo tekmovanje za ZREN in sicer iz prve, obvezne grupe. Tekmovali bodo v vztrajnostni hoji — pohodu. V tej panogi se bo pokazala praktična vrednost fizkultumi-ka, kako bo znal v telovadnici ali pa na športnem polju pridobljene sposobnosti in znanja praktično uporabiti. Prehoditi določeno pot v določenem času, ne da,bi dobil ožuljene noge, ni lahka stvar, za-1 to pa zahteva od tekmovalca precej vztrajnosti, močne volje, moči, torej lastnosti, ki jih človek potrebuje pri vsakodnevni delavnosti, pa naj bo to pri poklicnem delu, na športnem polju, pri reševanju vojno praktičnih nalog itd. Seveda pa se ne razvijajo pri tekmovar n ju za ZREN samo te psiho-fizične lastnosti. Raznovrstnost tekmovalnih panog zahteva od tekmovalca vsestranost. Doseči fizkultumo značko je velika čast. Naši borci so le za največ j e zasluge dobivali odlikovanja, udarniki jih dobivar jo z znojem in žulji, fizkultumiki pa v težkih tekmovanjih. Pohod je ena izmed preizkušenj fizkultumikovih sposobnosti, obenem pa dobra predpriprava za jesenski tek čez dm in stm.
Člani sindikatov — fizkulturniki, udeležite se tega tekmovanja, ki bo obenem predvolivna manifestacija našega novega fizkultumega pokreta! Norme in navodila zasledujte v dnevnih časopisih.
Pošiljka je bila skrbno omotana. Naslov na njej je bil napisan s kaligrafični-nd črkami. Glasil se je: »Moskva, Soljan-ka 12, Centralnemu komiteju sindikata železničarjev SSSR«.
Pošiljka je prišla na naslov, pa čeprav naslov ni bil točen. Prešlo je namreč že mnogo časa, odkar se je sindikat železničarjev preselil v nove prostore v ulico Ka-zakova 8.
V	pošiljki je bila debela knjiga, bogato in krasno vezana. Vsebovala je pozdrave švedskih železničarjev svojim sovjetskim tovarišem po poklicu. Pod posvetilom je bilo ea sto in tašče podpisov strojevodij, kurjačev, sprevodnikov in drugih članov sindikata železničarjev na švedskem.
V	priloženem pismu sindikata švedskih železničarjev je bilo med drugim rečeno, naj se pošiljka in posvetilo tolmači kot izraz simpatije švedskih železničarjev sovjetski državi in ljudstvu in kot izraz globoke želje in interesa, da navežejo s sovjetskim sindikatom ožje kulturne in v zvezi s tem tudi organizacijske zveze.
Čehi im Finci, Francozi in Angleži), Belgijci in Poljaki, Američani: in Bolgari pošiljajo v CK železničarjev v Moskvo pisma s predlogi, da bi upostavili stalno medsebojno zvezo, izmeno sindikalnega tiska, osebni kontakt med! voditelji sindikalnih organizacij.	v
Sindikat železničarjev Finske je prosil CK sindikata svajetsikih železničarjev, da pošljejo svojega predstavnika na jubilejni kongres. Predsednik zveze železniških strojevodij v Ameriki Frazer je sporočil, da je poslal v Sovjetsko zvezo časopis svojega sindikata in je prosil sovjetske tovariše, da bi oni prav tako pošiljali izdaje svojih časopisov v Ameriko, da bi se z njihovim delom spoznali strojevodje ameriških železnic. Madžarska zveza svobodnih železničarjev se zanima,za to, kakšni so predlogi in mere v SSSR za povišanje zaslužka železničarjev.
Generalni sekretar zveze transportnih podjetij Luari, Marsel Demonsi, je pisal v svojem dopisu o tem, da bi njihova sindikalna organizacija, katera pripravlja kongres delavcev transportnih podjetij v Luari, rada dobila od kompetentnih organizacij vse pridobljeno znanje v pogledu organizacije, železniških, rečnih ln vprežnih prevozništev v Sovjetski zveza pred, med in po svetovnem konfliktu, ki ga je izzvalo hitlerovsko barbarstvo. Te podatke potrebujejo za to, da bi pokazali delavcem francoskih transportnih podjetij gigantsko delo, ki so ga Izvršili sovjetski železničarji v svojem ustvrjalnem navdušenju.
Na Češkoslovaškem je postaja Moravska Ostrova. Komite te postaje se je obrnil na CK sindikata železničarjev s prošnjo, da bi se spoznali z njegovim delom, razložili strukturo o produktivnem,
kulturnem in organizacijskem delu sindikata. »Kaj more nuditi globlje poznanje življenja sovjetskih železničarjev, če ne neposredna zveza s sindikalno organizacijo, ki je naj večji člen v verigi sovjetskega transporta. Taka zveza vam da, najlepšo predstavo o dejavnosti našega sindikata,« — je predlagal Čehom predsednik CK sindikata železničarjev centra SSSR Vasilij Karjagln, ln mlislimo, da bo komitet postaje Moravska Ostrova sprejel njegov predlog.
Sekretar francosko-sovfletskegai komi-teta pri pariški podzemski železnici se je obrnili na delavce moskovske podzemske železnice s prošnjo, da bi moskovski delavci razložili, kako je izpeljana njihova sindikalna organizacija.
Predsednik .sindikata metropolitena Konstantinov je odgovoril, da je v sindikat vključenih več kot 8 tisoč delavcev, ki so v 18 krajevnih ikomitetih in 316 sindikalnih skupinah. Vsaka skupina šteje 15—36 oseb; velikost skupine zavisi od značaja, izmene, teritorialnega razmeščenja in od stroke članov zveze. Nato je odgovoril še na druga vprašanja, ki so zanimala Parižane.
Tajnik 3. oddelka narodne zveze železničarjev v Angliji v Gulil mister Ralf je pred kratkim telegrafiral v Moskvo, dia njihov oddelek, ki zastopa zedinjene železničarje v Gulil, pošilja pozdrave sovjetskim kolegom in Izraža navdušenje nad njihovo borbo proti sovražnikom delavskega razreda vsega sveta. Tajnik man-chesterskega oddelka No. 12 mister Grehm je končaj* svoje pismo z izrazom upanja, dia se bo njihovo medsebojno prijateljstvo, skovano v letih vojne, v letih miru še okrepilo.
Res je, da so postale prijateljske veži v ,letih miru vse močnejše. Preprosti ljudje vseh dežel Evrope in Amerike želijo enotnost v borbi s fašisti im profašistl vsega sveta. Pred kratkim se je nacionalni kongres belgijskih železničarjev obrnil k angleškim, francoskim in sovjetskim sindikatom s predlogom, maj se skliče konferenca, katere namen bi bal, da bi nudila dejianko pomoč španskemu ljudstvu v njegovi borbi za osvoboditev izpod Francovega fašističnega režima.
Zveza železniških strojevodij v USA, zveza železniških koodukterjev v USA, Združena zveza strojevodij Anglije, sindikat bolgarkiih železničarjev, transportni delavci češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Jugoslavije stremijo za tem, da okrepijo svoje mednarodne vezi1, da zgradijo iz sindikatov močne trdnjave proti vsem poskusom'reakcije, da z uspehom varujejo interese delavskega razreda. Odloki moskovskega zasedanja komiteta' svetovne sindikalne federacije govorijo llai kažejo, da so ta upanja utemeljena.
B. Novičk!
Drago Košmrlj
NOVA JUGOSLAVIJA
V novi Jugoslaviji, je delo osvobojeno izkoriščanja in gre ves njegov dclbičelki v korist Skupnosti. Tega se zaveda vsak dan večje število delavcev, ki v silovitem, doslej ne-slutenem delovnem poletu, v medsebojnem tekmovanju dajejo naši deželi vsak dan več izdelkov.
Visoki zavesti delavcev in njihovemu ustvarjalnemu poletu se moramo zahvaliti za vse uspehe v naši obnovi. Samo spoznanje, da delajo zase, ža svojo korist, je vodilo delavce, ko &o ob koncu vojne pristopili pod težkimi delovnimi pogoji k obnovi naših porušenih rudnikov in tovarn, k hitri vzpostavitvi našega prometa. Zavest, da dela za svojo lastno korist, je vodila delavski razred do velikih uspehov v prvem letu naše obnove, ko so vse naše industrijske panoge ne samo dvignile proizvodnjo na predvojno višino, temveč jo tudi prekoračile
Podatki tekmovanja v vseh naših podjetjih .‘kažejo velike napore, ki jih je vložilo delavstvo, da je doseglo tako vidne uspehe. Tako so trboveljski rudarji v tisti panogi industrije, ki daje kruh vsem ostalim panogam, s svojimi delovnimi napori dosegli, da je produkcija premoga, ki je znašala ipo osvoboditvi le .18 °/o predvojne produkcije, v maju letos presegla predvojno za 16 °/o. Od maja 1945 do letošnjega avgusta se je dvignila proizvodnja premoga za 542,47 °/o, produktivnost sama pa za 158,82 %>. Istočasno so se znižali produkcijski stroški za 13,42%. S prostovoljnim delom so trboveljski rudarji darovali za obnovo in socialno pomoč 2,786:000 dinarjev.
Prav tako kaže velike uspehe naše najvažnejše industrijsko podjetje, jeseniške tovarne, ki so v tekmovanju do sedaj zvišale produkcijo za 38,86 %, zboljšale kvaliteto produktov za 11,78%, zmanjšale od-
padke za 4,20 %, prištedile električne energije za 43,43 %, premoga za 14,65 %, surovega železa za 25,05 %, olja za- 32,50 % in znižale proizvajalne stroške za 6,31 %.
Delavci mariborskih žeL delavnic so do sedaj s prostovoljnim delom dali za državo 324.300 delovnih ur v vrednosti 4,864.500 dinarjev, oddelek lokomotiv, potniških in tovornih voz je prekoračil v osmih mesecih program za 13,65 %.
Tekstilci so v šestih mesecih dvignili produkcijo v predilnicah za 42 %, produktivnost pa za 18 %. Produkcija tkanin se je zvišala za 28 %, sukanca za 92 %, pletenin za 56 %. Produkcijski stroški so se znižali za 20%, a norme prekoračle za 8 %. Za prostovoljno delo za obnovo in v korist socialne pomoči so dali tekstilni delavci 307.000 delovnih ur v vrednosti 3,462.739 dinarjev-
V kemični industriji se je v času tekmovanja dvignila produkcija za 34,91 %, kemične tovarne so prekoračile proizvajalni načrt za 23,39 %, proizvajalni stroški so se znižali za 14,26 %, slednja materiala je porasla za 6 %, norme so bile prekoračene za 7,30 %.
Ti podatki o uspehih naše industrije zgovorno kažejo, da delavstvo osvaja nov odnos do dela. V težnji, da da državi in s tem vsemu ljudstvu čim več izdelkov, v iskanju novih boljših metod dela. se poraja nov tip delavca — udarnik, ki je možen samo v pogojih ljudskih oblasti, ko gre dobiček dela v korist skupnosti. Delavski razred Slovenije je dal v prvem' letu svobodne države 642 udarnikov, kjer so na prvem mestu zastopani kovinarji (284), rudarji (125), tekstilci (95). Da bi povečal produkcijo, teži delavec za izboljšanjem dela. Tako so delavci in nameščenci jeseniške tovarne od osvoboditve do 1. septembra 1946 poslali upravi podjetja 198 predlogov za izboljšanje dete, od katerih je 129 že
izvedenih, Te izboljšave so omogočile prihranek na času in materialu, olajšanje dela in tudi osamosvojitev od inozemstva.
Ta izboljšanja so prihranila državi od osvoboditve do sedaj nad 1,200.-000 dinarjev.
ENOTNOST OF — baza vseh uspehov
Sistem nešteviinih strank v stari Jugoslaviji je bil tisti instrument, s katerim je stara izkoriščevalska klika držala ljudstvo Jugcslavje v svoji oblasti. Vse stranke, s katerim koli programom, so služile le vladajočemu razredu. Dočim so te stranke spodaj v množicah vodile ostro borbo druga proti drugi, so bile v vrhovih tesno povezane in podrejene vladajoči kliki Ta povezanost se je popolnoma- razkrila za časa narodno osvobodilne borbe, ko so se predstavniki vseh protiljudskih sil znašli v skupnem - sodelovanju z okupatorjem. V borbi za svojo svobodo pa so najširše ljudske množice našle skupno pot. Osvobodilna fronta je postala tako izraz skupnih teženj vsega slovenskega ljudstva in vodnica vsega ljudstva v borbi proti okupatorju. Pot do zmage je vodila samo preko osvobodilne fronte. Enotnonst slovenskega ljudstva v osvobodilni fronti po osvoboditvi pa je potrjena v družbeni stvarnosti naše dežele, ko je bivša vladajoča plast izgubila oblast in ji je nova ljudska oblast spodbUa materialne temelje s tem, da jo je razlastila. Za to je vsak poskus razbijanja enotnosti delovnega ljudstva poskus bivših oblastnikov, da se ponovno dokopljejo do oblasti.
Brez enotne, močne OF ni mogoča izgradnja naše ljudske države, ni mogoča obnova in ni mogoče izboljšanje življenja delovnega ljudstva.
Samo preko OF vodi pot v boljše, lepše življenje vsega delovnega ljudstva.
Borba slovenskega naroda ni bila mogoča brez tesne — usodne povezanosti z borbo vseh narodov Jugoslavije. Z-a-to se je osvobodilna fronta že od vsega začetka vključila v celotno narodno osvobdilno gibanje vsega jugoslovanskega ljudstva. Sa-
mo skupna borba vseh narodov Jugoslavije je prinesla svobodo vsem narodom in. tudi slovenskemu. V okifarj nove federativne Jugoslavije, bratsdd skupnonstj. enakopravnih narodov je mogel slovenski narod zgraditi svojo državnost, kj bo dobila svojo dokončno dograditev v ljudski skupščini, katero bo slovensko ljudstvo volilo 27. dkto-Era.
Cede bila .enotnostim skupna borba vseh jugoslovanskih narodov .pogoj zmage, je danes v spremenjenih družbenih odnosih, ko je ljudstvo_ vse Jugoslavije zrušilo vladajočo plast izkoriščevalcev, podana tudi sociološka baza za enotnost vseh jugoslovanskih _ narodov. Vsak poskus razbijanja enotnosti ima svoj izvor v ostankih starega izkoriščevalskega razreda, ki bi želel ponovno sesti na vrat delovnega ljudstva Jugoslavije. Brez skupnega napora vsega ljudstva Jugoslavije v enotni Ljudski fronti ni mogoča izgradnja naše ljudske države na novih gospodarskih temeljih, nj mogoča obnova in ustvaritev boljšega, lepšega- življenja vsega ljudstva Jugoslavije in vsakega naroda posebej.
Delavski razred Jugoslavije stoji danes skupno z vsem delovnim ljudstvom pred Veliko nalogo, da s še pojačanim delovnim poletom, z neprestanim odvajanjem novih metod dela, z nenehnim dviganjem produkcije, z ječanjem ljudske oblasti čim prej ustvari vse pogoje za socialistično izgradnjo svoje ljudske države. Zato morajo pomeniti volitve v Ustavodajno skupščino federalne Slovenije mobilizacijo, vsega slovenskega delovnega ljudstva in še večjo utrditev OF in še večji delovni polet pri usvarjanju gospodarskih temeljev nove ljudske države.
V stari Jugoslaviji je bil z zakonom reguliran delovni čas, toda oblastniki so teptali vse uredbe. Ni se uresničila uredba o prepovedi nočnega dela žena in mladoletnih. Kršila se je uredba o osem-urniku. Uredba o plačevanju nadurnega dela ja bila demagogija; leta 1933 je bilo
Pogled po domovini
ENODNEVNO PREDVOLILNO TEKMOVANJE RUDARJEV. V počastitev zgodovinskega dne, ko se bodo vršile prve svobodne volitve v slovenski parlament, so trboveljski rudarji napovedan vsem rudarjem Slovenije enodnevno predvolilno tekmovanje za zvišanje proizvodnje nad noi-malo.	e
NA BLOŠKI PLANOTI SVETI ELEKTRIČNA LUČ. Kljub pomanjkanju orodja, tehničnih strokovnjakov in materiala je slovenska mladina izpolnila obvezo, katero je sprejela na II. plenarnem sestanku LMS. Po bloških vaseh danes že sveti luč, za katero so se prebivalci Bloške planote v stari Jugoslaviji dvajset let zaman borili.
V SAVINJSKI DOLINI OBNAVLJAJO MOSTOVE. V Savinjski dolini gradijo celo vrsto novih mostov, s katerimi se bo cestno omrežje v Sloveniji zopet izpopolnilo, ker bodo odpadli številni ozki zasilni mostovi, ki sedaj, posebno na cesti Ljubljana—Celje nekoliko ovirajo promet.
NA PROGI PRESERJE—BOROVNICA JE DOKONČAN 80 m DOLG PREDOR. Visok je 8 m, ker je prirejen že za bodočo elektrifikacijo te železnice, širina pa bo zadostovala za dvotirno progo. Predor je po profilu največji v Jugoslaviji.
RUDARSKA IN KOVINARSKA ŠOLA V ZAGORJU. šola, ki vzgaja mladi rudarski kader, bo odpravila napačno mnenje, da rudar ne potrebuje strokovne predizobrazbe. V šoli se bodo učencj seznanili s temelji tehnike, z zgodovino in sestavo premoga, poleg ostalih predmetov, ki so potrebni za splošno izobrazbo.
TOVARNA SVINČNIKOV V ZAGREBU ZOPET OBRATUJE. Pred kratkim je bila obnovljena tovarna svinčnikov »Koch in Nor« v Zagrebu. Obnova tovarne je zahtevala od delavcev in nameščencev velike vztrajnosti, kajti ob osvoboditvi je ostalo od tovarne samo še nekaj zidov razbiti pa so bili tudi vsi stroji.
MORJE OBNOVLJENO LADJO. Ladja »Hrvatska«, ki je bila v času vojne v lošinjskem pristanišču bombardirana in do 80% poškodovana, je sedaj spet usposobljena za plovbo.
DALMATINSKA PRISTANIŠČA SE OBNAVLJAJO. Pomorsko-gradbena sekcija v Šibeniku obnavlja pristanišča in objekte za plovbo v Zadru ter ostalih pristaniščih severne Dalmacije.
MOSTOVI MED SUšAKOM IN REKO IZROČENI. PROMETU. Pred kratkim sta bila izročena prometu dva mostova, ki vežeta Sušak in Reko. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti in vojske poleg 60.000 prebivalcev Sušaka Reke ter okolice.
DELOVNI KOLEKTIV RAKOVICA JE IZDELAL PRVI AVTOMOBIL V DRŽAVI. Lanskega leta se je delovni kolektiv Rakovica obvezal, da bo do druge obletnice osvoboditve Beograda izdelal prvi avtomobil. Obveza je bila častno izvršena. Ta uspeh pomeni postavitev temelja naše avtomobilske industrije ,ki bo začela sedaj Izdelovati avtomobile v serijah.
NAJBOLJŠA VOJVODINSKA SIROJNO-TRAIS-TORSKA POSTAJA. Okrožna stroj notri k torskb postaja v Sombcru je dosegla v pretekli žetveni kampanji zelo dobre uspehe. p0 zaslugi dobro organiziranega dela ln požrtvovalnih brigad je s 365 traktorji obdelala 90.365 oralov zemlje v 176.623 delovnih urah. 36. traktorska brigada te postaje je prejela prehodno zastavo Vojvodine.
v. PREMOGOVNIKU RT ANJ SO BILA IZVRŠENA OBNOVITVENA DELA. Ta rudnik spada med naivec je premogovnike v Srbiji. Med vojno so bile vse naprave uničene, tako da okupafor n) mislil na obnovo proizvodnje. Navzlic temu so takoj po osvoboditvi pričeli z dielom v rudniku. Letos so že obnovili najvažnejše rudniške zgradbe in stanovanjska poslopja.
nje, zdravljenje in pobijanje raznih bolezni, ld se pojavljajo na ozemlju LR Bosne in.Hercegovine. Za ustanovitev in oskrbo fakultete so nudile veliko podporo medicinske fakultete v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
-------—lo.onaujd, rasa a. Lega predela Je
bilo nujno potrebno začeti z obnovitvenimi deli te proge, ki je sedaj že v gradnji in preostaja samo še postavitev 17 večjih in manjših mostov NA CETINJU GRADE POMOŽNI VODOVOd! Vlada LR črne gore je odobrila kredit 1,500.000 dinarjev za gradnjo pomožnega vodovoda v Cetinju, ki bo dolg 5 km. Veliki rezervoar bo lahko sprejel okoli 200.000 litrov vode.
NOVA TISKARNA v SKOPUH. V začetku septembra so pričeli graditi poslopje za novo tiskarno v ;Skoplju, ki bo končana do konca letošnjega leta. Nova tiskarna bo doprinesla k okrepitvi kultumo-prosvetnega dela v LR Makedoniji.
V SKOPLJU JE USTANOVLJENA UNIVERZA Za tekoče leto se predvideva otvoritev dveh fakultet na novi univerzi: historijsko-faozofske ter pri rodno-mate matične. Otvoritev prve makedonske univerze predstavlja važen datum v zgodovini makedonskega naroda.
V BEOGRADU BO USTANOVLJENA MODERNA PEKARNA. Izvršni ljudski odbor Beograda Je odobril 50,000.000 dinarjev kredita za gradnjo nove modierne pekarne. Mestno podjetje »Gra« nap« mora proučiti najbolj ekonomične pogonske sile in ugotoviti, ali bo pekarna delala s Paro, električno energijo ali z lignitom.
CESTARJI GRADE MOST PRI LITIJI. V bližini železniške postaje Sava pri Litiji je Uprava cest pričela z gradit jo porušenega mostu. Grade ga okoliški cestarji sami. Most bo 90 m dolg ln na sredini 15 m visok. Cestarji prispevajo poleg svojega vnetega ln vztrajnega dela še po 50% od nadurnega dela za obnovo mostu.
REGULACIJA REKE RALJE. Okrožni odbor Ljudske mladine se je v imenu mladine beograjskega okrožja obvezal, da bo izvršil regulacijo reke Ralje. S tem bo zavarovano pred stalnimi poplavami 3000 ha plodne zemlje.
POSPEŠENA OBNOVA ŠOL V ZENIŠKEM OKRAJU. Kotarski narodni odbor je s pomočjo ljudstva pospešil obnovitvena dela pri šolskih zgradbah. V to svrho j« bil odobren kredit 515.000 dinarjev.
MOST PREKO DRAVE FBI OSIJEKU GOTOV, Most preko Drave pri Osijeku, ki je bil miži vojno porušen je zdaj obnovljen. 18. X. m. je preko mostu že zapeljal prvi vlak.
izplačanih komaj 10o/0 vseh nadur. V novi Jugoslaviji se kljub ogromnim potrebam produkcije spoštuje po zakonu določen delovni čas, dočim delavski razred, v zavesti, da je gospodar svoje države, a prostovoljnim delom obnavlja svojo državo.
Letni dopusti. V predaprilski Jugoslaviji delavec o nečem takem ni smel niti sanjata. V bivši Jugoslaviji so uživale dopust množice brezposelnih in pa borct za delavske pravice v zaporih, glavnja-čah, taboriščih ... Po dolgih borbah so delavci v nekaterih strokah dosegli pravico do letnega dopusta:	grafičarji 14
dni po desetih letih neprekinjenega dela, delavci KID-e dni po 25 letih neprekinjenega dela. V Titovi Jugoslaviji je ljudska oblast že v prvem letu nudila delavcem možnost plačanega letnega dopusta, kljub velikim potrebam' produkcije. Da so delavci mogli že v prvem letu svoje države uživati to pravico, ki jim jo daje ustava, je zasluga njihovega velikega elana, ki so ga vložili v delo. V prvi vrsti so bili deležni teh ugodnosti udarniki, t. j. tisti, ki so dali tudi največ napora za dvig našega gospodarstva. Ljudska oblast in sindikalna organizacija sta poskrbeli za odmor in oddih delavcev v domovih, letoviščih, v najlepših predelih naše domovine, kamor je imel nekdaj dostop samo bogataš. Pravico do plačanega letnega dopusta 14—30 dni ima vsak delavec, tudi vajenec, po enajstih mesecih nepretrgane zaposlitve. Plačani letni dopusti delavcem so dokaz uspehov naše gospodarske obnove in ljudskosti naše oblasti.
Nadzor delovnih pogojev. Izkoriščevalska oblast stare Jugoslavije je postavila razne ustanove, ki naj bi služile koristim delavcev. Ustanovila je Delavsko zbornico, ki je bila v rokah delavske gospode, ki je služila buržuaziji g tem, da je cepila enotnost delavskega razreda in g» odvračala od borbenega hotenja. (CSdljSl
Delatci Delavnice državnih železnic
w Mariboru - le tako naprei!
I*l*d vrati veiike strugam® se je vtiralo nekaj ndanrikov, k* so s svojimi novimi načini dela visoko dvignili proizvodnjo.
Na sestanku v delavnici! državnih železnic v Mariboru je živahno. Predsednik sindikata, tajnik, delavski zaupniki in delavci iz raznih obratov živo razpravljajo o delovnem načrtu, prostovoljnem delu in drugih problemih. »8 ur se delal Talcrat ne sme biti sestankov, da hi se moralo zaradi njih redno delo kasneje opraviti. Delavstvu moramo prikazati pomen, m korist sestankov, da se jih bodo z veseljem tn polnoštevilno udeleževali izven delovnih ur. Na ta način bo delo v delovnem času bolje opravljeno im več časa bo ostalo za sestanke, kulturne prireditve, odmor tn prostovoljno delo.« — Ta predlog vsi odobravajo.
Vestno delo med delovnim časom, tn organizirano prostovoljno delo! Si lahko predstavljate, kako veliki s® uspehi takega delai!
Na stotine bomb je padlo mia prostor železniške delavnice in vso škodo, ki so jo prizadejale bombe, je bilo treba hitro Popraviti. Delavci, ki so se zbrali na ruševinah svoje tovarne, niso čakali koml-®y, ki bi — kot je bila pred vojno navada — delala načrte vsaj pol leta, ampak so takoj pristopili k delu in izvršili prvo nalogo, ki jo je postavil novi čas pred nje. — Obnovili tn popravili so najprej le toliko, da so lahko pognali stroje. V rekordnem času so izginjali sledovi bomb in delavnica je pričela sprejemati prva popravila tovornih in osebnih voz ter lokomotiv. Da je vsak promet brez vlakov nemogoč, to so delavci ob strojih v še na pol podrtih delavnicah dobro vedeli.
Z istim elanom in požrtvovalnostjo so .etos pristopili delavci k izvršitvi druge naloge. Ta -naloga se glasi: popraviti lokomotive in vozove čim prej, čim bolje in v čim večriem številu. V mesecu marcu so .pričeli’ tekmovati s sličnimi podjetji v Jugoslaviji in če niso hoteli postajati, so I hiGi.alj drugače zagrabiti delo kot pa v stati Jugoslaviji.
ha dvorišču je tov. poslovodja razgrnil načrte, ki jih je sam izdelek »25 raznih obrti je bilo nametanih v oddelku za popravilo osebnih voz. Ključavničarji poleg Jermenarjev, tapetniki poleg pleskarjev, krojači poleg mizarjev — vse je bilo brez reda pomešano med seboj. Skozi ista vrata so prinašal; material in odvažali izgotovljene dele. Delavci so izgubljali ure dragocenega časa, ko so Čakali 'na prost prehod, da so po vseh mogočih in nemogočih ovinkih pripeljali material na pravo mesto.« Tako opisuje poslovodja dajo v velikem oddelku za popravilo in opremo osebnih voz. čez mesec dni bo delavnica
obnovljena, a v njej bo zdaj vse drugače; V dveh nadstropjih in po oddelkih bodo ločene panoge dela. Rešeno bo vprašanje dovoza in odvoza, kot na tekočem traku se bodo izvrševala dela! Zbombardiran objekt ne bo samo obnovljen -—- postavljen bo na mnogo bolj praktičen način.
A drugače se dela tudi v vseh ostalih oddelkih, v kovačnici, strugamah, kotlarni, lesni jn mizarski delavnici in v drugih oddelkih, čeprav je del delavstva stalno zaposlen na obnovi ter mu ostalo delavstvo pomaga le v prostem času, napreduje obnova in se dviga proizvodnja z neverjetno naglico. V času tekmovanja je manjše število delavcev kot pred Vojno dvignilo proizvodnjo v vseh oddelkih za povprečno 10%. Delovni kolektiv delavnice državnih železnic je dosegel v tekmovanju s 6 železniškimi delavnicami, ki so pod upravo Zveznega ministrstva — prvo mesto in je predlagan za nagrado.
še večji uspehi pa bodo seveda doseženi, ko bo obnova popolnoma končana in bodo k proizvodnji pritegnjeni vsi' delavci in ko bo do kraja izvedena načrtna reorganizacija Sn namestitev obratov. Takrat bodo hitro popravljeni tudi tisti vozovi, ki sedaj če čakajo na Teznem in jih zaenkrat še ni mogoče popraviti, ker so nia vrsti nujnejša naročila.
Delavstvo se na vse načine trudi, da izboljša in pospeši delo. Mapa pri tov. Černe j ku, k{ zbira razne nove predloge, je do vrha napolnjena. Kako se lahko prihrani material, kako nadomesti pomanjkanje tega ali onega dela, kako se dvigne proizvodnja pri posameznih strojih — predlogi za vse to so v tej mapi.
Tovariš černejka Zmagoslav je Izpopolnil kovaške peči tako, da sedaj tri peči porabijo prav toliko plina kot prej ena sama. Ker ni bilo specialnega jekla, kakršno je potrebno za izdelavo orodja, ga je pričel tov. Jermene Franc izdelovati iz železa, ki ga je kalil potom cementaclje.
Tov. Vohl Ivan, ki je iznašel univerzalno svetilko, uporabljivo ha elektriko, plin, petrolej ali karbid, je povedal še vrsto drobnih iznajdb, zaradi katerih je pospešena proizvodnja za več desetin procentov, a jih ni niti prijavil. »Saj mi ne izboljšujemo dela zaradi hvale, ampak zato, da je vsaka stvar Mtro izvršena. Kdor stopi v našo delavnico, takoj vidi, kako se pri nas dela. Marsikatere dele imamo že izgotovljene in jih n ji pokvarjenem vozu ali’ na lokomotivi samo zamenjamo. Ce je to nemogoče, potem skušamo vsako popravilo takoj izvršiti, da se vlaki vrnejo spet na projje. No, in če gre kako delo
Poslednja popravilna dela pn, lokomotivi so končana. Kakor nova čuka, da zapusti Delavnice državnih železnic in zopet popelje vrsto vozov, osebnih ali tovornih, iz kraja y kraj.
D^ig proizvodnje v tovarni Krisper


bilo 2o odstotkov delav
stva

°Pustu
Bajt Gregor, Benedičič Stane Vrhovnik Mteks, Bizjan Ivan
Hasern® Križ^per je nova tovarna.
Toda ne nova po času, očtcar obratuje, Hrti po poslopju aii po strojih. Vse to je ekipo že mnoga desetletja. Stroji so izrabljeni, prostori, ki so nekdaj služil* najprej kot kleti graščaku Galletu in veleposestniku, jndustrijalcu in veletrgovcu Krisperju Za poljske pridelke in šeile kasneje za industrijski obrat, pa so še prav posebno stari, prenatr.pcnj in celo nezdravi ter kričijo po opustitvi ali po temeljiti prezidavi, ker onemogočajo nadaljnji razvoj tovarne.
Tovarna Krisper je nova po Ljudeh in Po delu.
V tej tovarni so ljudje, kakršne je lahko Izklesala samo uporna in žilava, stoletna borba delavskega razreda za svoje pravice, ki je v Jugoslaviji dosegla svoj vrhunec in svojo zmago v krvavi štiriletni narodno osvobodilni vojni. V tej tovarni Vlada nov. način dela, način, kr kršen je mogoč m mo tam, kjer vlada zavest, da se dela za skupnost, to se pravi, za sebe, način, kakršen Je mogoč le v .Sovjetski zvezi im v novi ljudski Jugoslaviji. O taki tovarni — sedela z drugačnimi prostori in stroji — so bekoč, ko je pri nas še vladajo kapitalistično suženjstvo, sanjali ie nekateri, o pridobitvah delovnega ljudstva v Sovjetski tvezi že tedaj informiranj delavci in borci " i -ngtvn To ’> bil takrat pri-teten, toda skoraj nedosegljiv sen nekje v •tegjčna daljavi_
Kakor hitro vstopiš v tovarno, opaziš v veži stenčas, kjer živo dopisuje zlasti mladina. Dalje po od de kih vise po zidovih vodne parole. Podružnični odbor je v poslednjem času organiziraj več predvolilnih sestankov, vsled česar je delavstvo temeljito poučeno o pomenu sedanjih 'volitev in si je na jasnem, kako velike (-aoristi bo imel slovenski narod od svoje Lastne, slovenske ustavodajne skupščine, kakršno si bo izvolil sedaj prvič v svoji zgodovini. Sindikalna sob« je še posebej okrašena. Na mizi, oviti v. zastavo, stojita dve, z zelenjem in zastavicami okrašenj volilni skrinjici. Sredi med njena stoji vaza s cvetjem in slika maršala Tita, preko sten pa se razprostirata veliki volilni paroli »Volili bemo od najboljših najboljše« in »Uspešne volitve — naša bo-. diočn-ost!« Tu so oni dan volil,i mladinci iz tovarne svoj tovarniški mladinski odbor in svoje delegate v četrtni mladinski plenum, v okviru splošnih mladinskih volitev, ki so se v poslednjem času vršile po vsej Sloveniji. Po oceni četrtnega mladinskega odbora so bile v tej tovarni najboljše izvedene mladinske volitve v četrti Šiška.
Mladina v tej tovarni aktivno sodeluje pri vsem sindikalnem delu. V okviri novembrskega tekmovanja je sprejela sklep, da bo napravila 2000 prostovoljnih ur za obnovo, kar je mnogo, če pomislimo, da je v tovarni vsega 23 mladincev. Vsi so organiziran; v LJVtS. Poleg njihovih rednih 14-
dnevnih sestankov študirajo skupno s kovi-narji v Šiški tudi igre za dramatike nastope v sindikalni dvorani nekdanjega Vodnikovega dem a..
Tako mladinci kot vsi ostati delavci 00 100 'odstotno organizirani v sindikalni orga-oizaciji. 47, odstotkov dBlavstvia je naročo-nega na »Delavsko enotnost« . in prav. toliko tudii na časopis »Tekmujemo«. V novembrskem tekmovanju so si zadali nalogo, da bodo dvignili število naročnikov obeh listov najmanj na 55 odstotkov. Redno na 14 dni imajo sindikalne -sestanke s 70 do 90 odstotkov udeležbe.. Poleg tega so uved.i tudi redne tedenske študijske in bralne sestanke, na katerih študirajo maiksistieno ideologijo in čitajo.ter prediskutrajo vse aktualne članke iz dnevnega časopisja, posebno govore naših vodilnih osebnosti, gospodarske in politične članke ter zakone in uredbe. V tem krožku je bilo droži vse poletje okrog 20 Ljudi V tovarni imajo tudi šahovski krožek.
O tem, kako zelo važni so vsi ti sestanki. nam govori vse ostalo delo v tovarni, iz katerega se zrcali močna politična zavest, brez katere bi delavstvo nikakor ne moglo doseči tega, kar je doseglo. Poleg tega pa je v tovarni še ena gonilna sila, ki delavstvu ne dovoli počitka. Ta stvar, ki je posebno karakteristična za zavest delavstva te tovarne, se imenuje prehodni prapor zmagovalca usnjarske industrije v Jugoslaviji, ki ga ima sedaj usnjarna v Konjicah. Misel, osvojiti si to prehodno zastavo, je globoko zasidrana v slehernem delavca v tovarni in vsekakor od svojega cilja niso daleč, če le ne bo preostre konkurence iz kake druge tovarne.
Oglejmo si sedaj njihovo tekmovanje v produkciji!
V prvomajskem tekmovanju so uspeti izvesti svoje sprejete produkcijske obveze le 90 odstotno. Le individualno so nekateri delavci presegli svoje norme. Na štetin.ji je bil dosežen 1 odstotek od —orabljene količine usnja. Za’ izdelavo enega para čevljev so tedaj rabili povprečno 2 uri 15 minut ali 3.8 parov na osebo v enem dnevu.
Toda uri teh uspehih se niso zaustaviti. V novembrskem tekmovanju Ro si zadali obvezo, da bodo dvignili produkcijo za najmanj 15 odstotkov in sicer, da bi nadoknadili onih 10 odstotkov iz prvomajskega tekmovanja in s tem izpolnili svojo palogo v prvomajskem tekmovanju ter da bi dvignili produkcijo v novembrskem tekmovanju z« 5 odstotkov.
Že v mesecu avgustu go dosegli zvišanje
produkcije za ŽL3 odstotka- v primeri z x&-
Konferenca tilništea Zveze
rudarjev v Trbovljah
prepočasi, je treba način dela pač spremeniti. Tudi v stari Jugoslaviji sem izvršil nekaj izboljšav, pa sem hitro uvidel, da se to ne izplača. Delavci nismo imeli prav nobene koristi od tega. Zdaj je. drugače, ko delamo za svojo državo. Blagostanje, ki ga bo prinesla dvignjena proizvodnja, bomo uživali delavci v potiti meri.«
Tudi tov. Stepni kar Martin ni mogel v svojem kotlu ^očistiti več kot 60 cevi v 8 urah. Pa so delavci vedno stati pri njem ta ga priganjali in mu dopovedovali, kar je sam prav dobro vedel — da je 60 cevi premalo, da je premalo tudi, če se dela v dveh izmenah. Tov. Stopni.kar je premišljeval in poskušaj na vse načine in na kraju je z obteži lino pripravo tako izboljšal stroj, da v 8 urah pripravi 300 cevi! »Kaj sem ho-tel, cevi ni bilo in moral sem najti rešitev!«
»Saj, tako je,« pripomni kovrno-tiskar, udarnik Filipič Jože. »Tudi meni so bili tovariši vedno za petami- — hitro, hitro, kdaj bo gotovo, pri nas je delo kot na tekočem traku, če gre eno prepočasi, ne gre hitro tudi ostalo! — Način dela nisem mogel spremeniti, a precej spreten sem. Sam sem bil jn jezilo me je, da me morajo tovariši čakati in da delo zaostaja. Tako me je jezilo, da delam zdaj 40% nad normo in tovariši morajo hiteti, da me dohajajo- Vesel sem, da se delo ne ustavi več niti za mim-uto!«
Tovariš Urankar Anton stoji -pri svojem stroju za rezanje batnih obročev. Temeljito ga je popravil. Zdaj prereže naenkrat devet obročev — natančno in brez napake, še nedavno pa- je prerezal le tri, a niti1 enkrat brez napake. »Vem, zakaj sem izboljšal svoj stroj,« pravi, »Le naj vsak delavec premisli, kako je pri nas in kako je z delavci v kapitalističnih državah: Avstrj-ii, Amerild,- Angliji in drugod. A čim več bomo napravili in dvignili proizvodnjo, tem večja bo razlika med temi državami in našo!«
Tov. Doles Ivan je poenostavil jn fcimlj-šal varnostno zaklopko, Tov. FMipesfč pa izdeluje brez težkoč zračne zavore, saj je sam izdelal' nože zanje, ko jih ni balo mogoče nikjer nabaviti.
A tu so še tovariši Tumpej Viktor, Vršič Matija, Mlaka, Alojz, Fras in še mnogo drugih, ki so prinesli svoje izoblj-ševalne predloge v pretres In preizkušnjo. Sindikat podpira na vsej} črti iniciativnost delavcev, skrbi, diai se praktični predlogi preizkusijo in Izkoristijo, saj se zaveda, da je naloga sindikata, da pomaga izpolniti in prekoračiti delovni načrt in da sleherna izboljšava pripomore, da popravljene lokomotive in vozovi hitro zapuščajo delavnico državnih železnic im odhajajo na proge, ki vežejo vse kraje naše države, še tako oddaljene med seboj.
V začetku tega meseca se je v Trbovljah vršila širša konferenca tajništva Zveze rudarjev, katere so se udeležili zastopniki skoraj vseh podružnic ZDNRL Najvažnejši točki te konference sta biti volitve v Ustavodajno skupščino LRS in tekmovanje.
Volitve nalagajo rudarjem, članom delavskega razreda, tega najbolj naprednega in najbolj revolucionarnega elementa še posebno velike dolžnosti. Stati moramo v prvih vrstah v predvolivni kampanji, ker se v polni men zavedamo, da bo program OF v celoti in dosledno izveden le ob aktivnem sodelovanju vseh delovnih množic; pri tem je nad vse pomembna aktivnost delavskega razreda kot nosilca in najdoslednejšega izvrševalca vseh nalog v zvezi s progresivnim razvojem naše družbe. Predvsem je važno, da > gremo kot delavci, kot člani delavskega razreda, med svoje najprirodnejše zaveznike, med kmečke množice. v Tu se pojavljajo kot najvažnejši problemi nabava industrijskih proizvodov, prodaja agrarnih produktov pa tudi vprašanja svobode veroizpovedi, kjer poskušajo agenti klerofašistične reakcije zasejati seme zmede, nezaupanja in razdora. Prav zaradi tega pa smo rudarji dolžni pokazati, da smo tista udarna pest, pod katere neizprosnostjo in doslednostjo se bodo razbil; podli poizkusi reakcije in utrdili pogoji, potrebni za dosego materialnega m kulturnega blagostanja vseh delovnih množic, torej tudi kmečkih, ,ki morejo doseči uresničenje svojih stremfljenj samo v najtesnejši povezavi z delavskim razredoma.
Po teh načelnih razjasnStvali ee *n» prediskutirana vprašanja konkretnih organizacijskih prijemov za čim uspešnejšo votivno kampanjo, ki naj mobilizira m akti vizi ra vse množice.
Nadaljnja velika naloga Ktadticateth podružnic (rudarske zveze je pažfcvGter in poglobitev tekmovanja. Pri tem je zlasti važno, da se že sedaj, pripravi vse, da bo novo prvomajsko tekmovanje izpopolnjeno na osnovi vseh Izkušenj dosedanjega tekmovanja. V ta namen je treba poživiti obratne konference, odnosno jih takoj uvesti!, kjer jih še ni. Pristopiti je treba k rednemu, stvarnemu pregledovanju in ocenjevanju dela, uspehov in napak, ter napraviti konkretne sklepe in. obveze. Uvesti je treba tekmovanje med posameznimi obrati, pa tudi med posameznimi številkami. Posebnost v naše tekmovanje je vnesel poziv labinskih rudarjev, kateremu se moramo vsestransko odzvati in ki nam mora biti glede na to, da prihaja iz vrst naših istrskih rudarjev, nova navdušujoča pobuda za dosego ciljev, ki so tudi cilji’ labinskih rudarjev.
Velika napaka, ki v znatni meri ovira, tajništvo pri izvrševanju svojih obvez pa je netočnost potočil. Zato se je sklenilo, da se bo odslej ocenjevalo tudi točno poročanje.
Naslednja važna naloga sindikalnih podružnic je preskrba rudarskega delavstva z vsem potrebnim za žimo. V ta namen naj' vsaka podružnica organizira prehranjevalni odbor z nalogo, da bodo rudarji za zimo preskrbljeni. Podružnice naj takoj stopijo v stik z zadrugami, odnosno upravnimi odbori NAPROZ, da bodo te povsod takoj pristopile k nabavljanju takih potrebščin, v kolikor še niso. Da bo to delo uspešno in stvarno, morajo podružnice sam« v svojem okviru sestaviti pregled potreb. O vsem tem delu, kakor tudi o prehrambenem stanju, morajo podružnice obveščati tajništvo.
V diskusiji o tem vprašanju se je izkazalo, da ponekod sindikalne podružnice sploh nimajo nikakršnega stika z zadrugami svojega kraja. Ta oddvojenost je
nojno imela slabe posledica. Temo pa so krive detno tudi sindikalne podružnice, ker očfrvddne vprašanju zadružništva ta tudi vprašanju preskrbe svojih članov niso posvečale dovolj potrebne pažnje. To napako je mogoče v korist uspešnega»raz-voja zadružništva odpravit) predvsem na ta način, da Imajo podružnice delegate v upravnih odborih zadrug. Le tako bo možna uspešna in učinkovita kontrola nad pravilnim razdeljevanjem potrebščin in nad delovanjem zadruge saime v resnično korist potreb delavstva in vsega ljudstva tistega, kraja. Prav s konkretno nalogo preskrbe delavstva za zimo je treba pristopiti tudi k ustvaritvi potrebne aktivne povezanosti sindikalnih podružnic z upravnimi odbori zadrug.
Skoraj vsi naši rudarski revirji občutno trpe na pomnajkanju stanovanj pa tudi na obilici takih stanovanj, ki ne zaslužijo imena človeškega bivališča. Ugotavlja se pa, da večina naših podružnic ne posveča v potrebni meri pozornosti stanovanjskemu vprašanju kot zelo važnemu socialnemu vprašanju. Uspešna rešitev tega vprašanja pa je mogoča samo z gradnjo stanovanjskih hiš. V ta namen je treba pristopiti k ustanavljanju stanovanjskih zadrug, za katere so dani že vsi ■ potrebni pogoji. Tudi prt tem je potrebna največja aktivnost sindikalnih podružnic, da se čim preje ustanove iniciativni odbori, kjer morajo prav sindikati odigrati najpomembnejšo in najodgovornejšo vlogo.
Pri razpravljanju t* opažanj na terenu sta se ugotovila zlasti dva pojava, katerim morajo sindikalne podružnice posvetiti potrebno pažnjo, t. j. najprej pijančevanje, kateremu je treba napovedati neizprosen boj na vseh področjih ter pritegniti k temu tudi ljudske oblasti. Ne le da je pijančevanje nevredno današnjega rudarja In da je v odločilni meri žalostna dediščina težkih socialnih razmer preteklosti, temveč je to smatrati kot bolezen, ki nevarno ogroža delovno silo našega rudarja. Zato bodo vse sindikalne podružnice, povsed kjer se pojavlja pijančevanje, pristopile z vsem; sredstvi k temu, da se omeji. Ugotovilo se je, da bo zlasti dvig kulturne in Ideološke Izobrazbe rudarja najučinkovitejši jez proti temu pojavu skupno z uspešnim reševanjem vseh ostalih vprašanj.
V dokaj tesni povezanosti s tem pojavom je pojav »plavih« kot posledica pomanjkljive delovne discipline in Izraz nezadostne politične zavestj takih nedisciplin Irancev. Nesporno je, da je delovna disciplina v tesni povezavi s politično aktivnostjo in kulturnim delom sindikata. Toda proti zakrknjencem, ki hočejo Izkoriščati dobrote ljudske oblasti’, katerim ne zaleže poštena in odkrita beseda, se bo z enako brezobzirnostjo, s kakršno oni kršijo delovno disciplino, uporabljal začasni službeni red. Večina razume, da more le v diciplinirani skupnosti In discipliniranem skupnem delu zadovoljevati tudi svoje osebne potrebe. Kdor pa tega noče razumeti tn kdor v skupnosti noče delati, se ga bo pač iz skupnosti izločilo kot saboterja. Po teh vidikih se bo odslej postopalo z zakrknjenimi kršilci delovne discipline, med katere spadajo v prvi vrsti taki, ki smatrajo »plave« za nekako »pravico«.
Ob zaključku se je še ugotovila potreba, da morajo sindikalne podružnice pristopiti’ k proučevanju vprašanja rudar-skega naraščaja. Tu se je nakazalo vprašanje rudarskih vajencev in zanje potrebnih strokovnih šol. Temu vprašanju bo tajništvo posvetilo posebno skrb in se bo o njem razpravljalo tudi na eni prihodnjih konferenc.	m. li.
zultati prvomajskega tekmovanja ali 10.6 odstotkov z rezultati v meseci juliju. y tem mesecu so potrebovali za izdelavo enega para čevljev le še 1 uro 58 minul ali 4.25 parov na osebo v enem dnevu. V tem mesecu so pričeli z uvajanjem akorda. V mesecu septembru, ko je bi;l akord v teku že ves mesec, se je produkcija v primeri s prvomajskim tekmovanjem dvignila za 14 odstotkov; za dosego njihove obveze jim manjka samo še 1 odstotek. Cas, ki so ga porabili g poslednjem meseci za izdelavo 1 para čevljev, se je znižal na 1 uro 41 minut ali 4.75 parov na osebo v enetn dne-vu. Tud; odstotek štednje pri. porabljeni količini usnja se je dvignil m sicer na 1.5 odstotkov do 2 odstotka. Vse te uspehe so dosegli kljub oviram zaradi pomanjkanja strojnih nadomestnih .delov in kljub zastarelosti in obrabljenosti strojev, katerih del se nahaja v rednih defektih in popravilih. Najvažnejše in najkarakterističnejše za delovni elan v tej tovarni pa je dejstvo, da so te uspehe dosegli v času, 'ko je bilo do 20 odstotkov ljudi na rednem dopustu. Dopust; v tej tovarni niso niti najmanj vplivali na produkcijo v negativnem smislu, temveč nasprotno — produkcija se je dvignila kljub dopustom.
V kolikor je neprestani dvig produkcije v tej tovarni posledica požrtvovalnosti in upornosti delavstva, toliko je tud; posledica izboljšane organizacije dele. V drugi polovici meseca avgusta so uvedij akord, ki se je dotočil na podlagi norm in ume mezde. vzete po kvalifikacij; in kategorizaciji delavstva. Uprava podjetja je skupno s tarifno komisijo postavila norme in akordne postavke posameznih faz dela in jih še nadalje regulira in izpopolnjuje. Odkar je bil uveden akord, se je produkcija dvignil® za eca 10 odstotkov.
Bilo je nekaj delavcev, k; sprva niso razumeli, da je bistvo in pomen akorda v ljudski državi, ko gredo Vsi -plodovi deda v korist skupnosti; popolnoma drugačen kot pa je bil v stari izkoriščevalski Jugoslaviji. Akord jim sprva ni bil všeč iz razloga, ker tudi preje še niso imeli pravega odnese do dela. Nergali so, češ, da bodo prikrajšani pri zaslužku. Ko pa so uvideli, kako so ostali delavci z elanom prijel; za delio in dokazali, da se dajo norme še 'dvigniti, s čimer se dviga produkcija na eni strani, na drogi strani pa rastejo tudi zaslužki, tedaj eo sledili še ti in dosegli in presegli svoje prejšnje prejemke.
Pri vseh. teh uspehih igrajo važno Vlogo tudi odnosi med sindikatom in upravo, ki so f tej tovarni dokaj zanimivi, toda povsem
pravilni. Med upravo in sindikatom vlad: najtesnejše sode.ovanje, kar pa ne enači, d: bi bil sindikat lutka v rokah uprave. Preč nedavnim se je dogodilo, de so delavci ne koliko posumili v pravilnost poslovanji uprave. Takoj so o tem obvestili kontrolne iccrnisijo. Rezultat temeljite revizije vseg< poslovanja, ki jo je izvedla kontrolna ko misija, pa je dokazal baš nasprotno. Paslo vanje uprave je bilo v naj lepšem redu. Vs; sumničenja so na mah prenehala, mesto n j it pa je nastopilo še večje zaupanje kot pre, in še tesnejše sodelovanje.
De.avci v tej tovarni so pokazali svoj* požrtvovalnost tudi s prostovoljnim delom Od meseca maja do vključno septembra sc napravili 1915 prostovoljn; ur, kar znašs din 24.900. Od tega so nakazali skupno dir 12.800 za svoj patronat nad »Domom onemoglih v Marjaniščn«, estali znesek pa sc porabili za stavkujoče v Trstu, za popravilo cest v Šiški, za sindikalni dem, za vajeniški dom, za sindikalni prapor, za krasitev tovarne ob raznih prilikah 'itd. Poleg tega so napravili tudi delovni iziet 'v Golc m Skrilje, kjer so njihov; čevljarji poora-vili 50 parov čevljev, os tuli delavci pa so popravljal; cesto,
Kljub vsem uspehom, ki so bili v tej to-- doseženi z vztrajnim delom, pa bi bite zgrešeno misliti, da je bilo to delo povsem brez napak. Tako je bila n. pr. velika napaka v tem, ker v novembrskem tekmovanju svojemu tajništvu Zveze niso sprati pošiljali poročil o svojem delu. Za nameček naj nam bo še kratek opis dela nekaterih najboljših iz te tovarne, ki so bili te dni proglašeni za Udarnike eli pohvaljeni:
Bajt Gregor, strojni sekalec usnja — udarnik, izseče v 8 urah 800—-1000 parov podplatov, s čimer je prekoračil normo za 100 odstotkov, kar je izreden primer. Do-sedaj je pri tem delu najboljši v vsej Jugoslaviji. Poleg tega je za 3 odstotke presegel določeni odstotek štednje pr; usnju in je dosegel 85 odstotkov čistega izseka pri spodnjem usnju krUpon-j ter 83% čistega izseka pri notranjkah in vratovih. Tov, Bajt je po delu na j starejši delavec v tovarni. Rodi! se je v Wesffaliji. Vse svoje življenje je posvetil borb; za pravice delavskega razreda. Zato je bil v stari Jugoslaviji 'neprenehoma preganjan. Eno leto je presedel v Sremski Mitroviči. Osvobodilni front; se je priključil 1. 1941, bil od Italijanov obsojen na 3 in pol leta ječe, pod Neme; pa je bil sekretar odbora OF na Rakovniku. Tov. Bajt je član KP. delavski zaupnik, član tekmovalne in tarifne k emisije ter podružnični funkcionar, ljudski tožilec, sodnik prL
Stanovanjske zaoruge in sindikati
Najožje sodelovanje med sindikati in zadrugami je nujno potrebno. Drugače tudi ne more biti. Kakor je sindikat ena izmed množičnih organizacij OF, tako je nova, ljudska zadruga tudi samo ena izmed oblik gospodarskega in političnega izživljanja v okviru OF. Po splošnem zakonu o zadrugah se ustanavlja zadruga zato, da pomaga državi j)ri dviganju blaginje delovnega ljudstva in zato, da vključi v gospodarski na-
delež bo seveda različen za člane tistih stanovanjskih družin,' ki bodo zidale enodružinske hiše in za člane, ki se bodo odločili za zadružni dom oz. za lastnino na posameznem stanovanju. Gradnja zadružnih domov s številnimi stanovanji bo vsekakor mnogo cenejša kot pa gradnja enodružinskih hišic, ne glede na to, da bo gotovo gradnja zadružnih domov uživala naj večjo podporo oblasti, ker je to gotovo napred-
črt tudi tisto pestro drobno gospodarstvo, ki nejša lastninska oblika, ga državni sektor ne bi mogel uspešno zajeti. Sindikalna orgaiizacija ima v svoji ljudski državi prav tako nalogo, da pomaga pri dviganju splošne ljudske blaginje s tem, da stopnjuje iped svojimi člani sterilnost in veselje do dela. Obe organizaciji sta v novi državi bistveno spremenili svoj značaj. Obe sta vključeni v splošno ljudsko voljo zboljšati čimpreje življenjske pogoje širokih ljudskih množic, obe sta se strnili z ljudsko državo v eno samo mogočno silo.
Taka povezanost in vzajemna pomoč mora priti do izraza na terenu pri vseh vrstah zadrug. Povsod mora biti vedno tesno sodelovanje med zadrugo in sindikatom.
še prav posebej pa se mora čutiti ta povezava pri naši najnevejši vrsti zadrug, pri stanovanjski zadrugi.
Dokazovati pomen in važnost stanovanjske zadruge danes gotovo ni potrebno. Stanovanjska kriza, ki gospodari po vseh naših mestih in ki jo trdo občutita delavec m nameščenec, prepričevalno govori o potrebi novih, zdravih stanovanj. Da pa bomo mogli odstraniti to stanovanjsko bedo edinole s skupnimi napori, v močni povezanosti v zadrugi, tudi drži.
Ker se bodo stanovanjske zadruge ustanavljale le v mestih, industrijskih središčih in rudarskih bazenih in ker so namenjene v prvi vrsti članom sindikatov, je sindikalna organizacija prvenstveno zainteresirana na teh zadrugah. To upoštevajo tudi vzorna pravila za stanovanjske zadruge, ki določajo, da imajo prvenstvo za sprejem v članstvo delavci in nameščenci ter da sklepa o njihovem sprejemu že upravni odbor, dočim sprejema druge fizične osebe zbor zadružnikov. Pravila določajo dalje, da morejo postati člani zadruge med drugim tudi sindikalne organizacije, katere sprejema tudi upravni odbor. Sindikalne organizacije naj bj se včlanile v stanovanjsko zadrugo zaradi tega, da bi se omogočila čim hitrejša, tim obsežnejša in čim cenejša gradnja stanovanjskih zgradb.
Stanovanjska zadruga ima torej prav poseben značaj. To je tipično delavsko-name-ščenska zadruga, ki se ustanavlja zaradi delavca in nameščenca in jim preskrbi cenena in zdrava stanovanja, tako da aktivi-zira materialna sredstva in delovno silo posameznega člana in celotnih sindikalnih organizacij.
Lastninski odnosi ta stanovanjske družine
Vsak član stanovanjske zadruge si bo lahko izbral eno izmed treh oblik lastninskih odnosov, ki jih predvidevajo pravila. Lahko bo imel stanovanje v zadružnem domu, katerega lastnik bo stanovanjska zadruga, lahko bo postal lastnik stanovanja v stanovanjskem bloku, lahko se bo pa odločil tudi za enodružinsko stanovanjsko hišo. člani, ki se bedo odločili za zadružni dom, bodo tvorili posebno skupino, oziroma stanovanjsko družino. Tisti, ki se bodo odločili za stanovanje v stanovanjskem bloku, torej tisti, ki bodo postali lastniki posameznega stanovanja, bodo tvorili drugo stanovanjsko družino, tisti pa, ki se bodo odločili za enodružinske hiše, bodo tvorili zopet svojo stanovanjsko družino. Lahko bo seveda v posamezni zadrugi več istovrstnih stanbvanj-skih družin. Kolikor stanovanj bo imel namreč zadružni dom oz. en stanovanjski blok, ki se bo naenkrat zidal, toliko članov bo Imela ta stanovanjska družina. Kolikor takih domov oz. blokov bo, toliko bo tudi stanovanjskih družin, katerih člani bodo hoteli imeti stanovanja v zadružnem domu oz. bodo hoteli postati lastniki stanovanj. Isto velja za enodružinske hiše.
Višina gradbenega deleža
Stanovanjska zadruga bo dobila za gradnjo stanovanjskih zgradb 3% kredit na 30 leit pri Drž. investicijski banki. Ta kredit bo omogočal takojšnjo gradnjo. Posamezni člani bodo pa odplačevali pravico do stanovanja ali svoje stanovanje ali enodružinsko hišo s tkzv. gradbenim deležem. Ta gradbeni
Gradbeni delež se bo določil na podlagi gradbenega načrta za posamezno stavbo in na osnovi proračuna, ki bo izdelan po tem gradbenem načrtu. Koliko bo znašal gradben! delež, je težko reči. Odvisen bo ne samo od tega, v kakšno stanovanjsko družino se bo član vključil in od velikosti stanovanja, ki si ga bo član izbral, temveč tudi od dotacij -ljudskih odborov, državnih in zadružnih podjetij ter sindikalnih organizacij. Predvideva se namreč, da bodo postali člani zadrug tudi ljudski odbori ter drž. in zadružna ' podjetja. Zlasti ljudski odbori bodo gotovo v okviru svojih proračunov prispevali h gradbenim stroškom v eni ali drugi obliki, bodisi z zemljišči ali z gradbenim materialom ali pa morda tudi z denarjem tako, da bodo prevzeli plačilo obresti za kredit, ki ga bo zadruga najela, itd. Prav gotovo bo tudi industrija prispevala svoj delež.
Plačevanje gradbenega deleža
Prvenstveno bo pa plačevanje gradbenega deleža odvisno cd članov sindikatov in sindikalnih organizacij. Tu je nešteto možnosti. Posamezen član bo imel morda parcelo, ki bo padla v gradbeni okoliš, morda gradbeni material itd., vse to se mu bo vštelo v gradbeni delež. Ves poudarek pa leži na delu, na aktivizaciji delovne sile. Tu bo prišla do izraza sindikalna organizacija,
■ ki bo dovolj iznajdljiva, da bo poiskala vse mogoče načine, kako zmanjšati gradbeni delež in čim hitreje in čim več članom omogočiti lepa in moderna stanovanja. Posamezne stanovanjske družine bodo organizirale prostovoljno delo za težaška dela. Mizarji, ključavničarji, inštalaterji itd. bodo v sporazumu z upravami podjetja v nadurnem delu v tovarnah izdelovali tehnične predmete in s tem olajšali in pospešili gradnjo, sebi pa zmanjšali plačilo gradbenega deleža.
Stanovanjska družina bo morala imeti poseben tehničen odbor, ki bo pravilno in pošteno ocenil gradbeni material, predvsem pa delo, ki ga bodo člani v tej ali oni obliki vložili v zadrugo. Vsak član bo imel svoj račun, na katerem bo obremenjen za gradbeni delež, v dobro se mu bo vpisal vsak prispevek v materialu ali delu, ki ga bo vložil v zadrugo. Tehnični odbor bo moral tudi pravilno- porazdeliti delo, ki ga bodo izvršile sindikalne organizacije skupno, ga oceniti in vpisati posameznim članom v dobro. Prepričani smo lahko, da bo delež, ki ga bo moral član plačati v gotovini, majhen, če bodo znali člani in sindikati smotrno in iznajdljivo organizirati prostovoljno uelo. Pri tem bodo skušnje pri eni zadrugi obogatile drugo zadrugo.
Preselitev člana stanovanjske zadruge
Pravila jamčijo članu zadruge njegove pravice za primer preselitve, član, ki se preseli iz okoliša zadruge, se lahko odloči, da ostane še v naprej član zadruge in obdrži svoje pridobljene pravice ali pa iz nje izstopi in vstopi v novo stanovanjsko zadrugo, če obstoja v kraju, kamor se je član preselil. (V vseh mestih, industrijskih središčih in rudarskih bazenih bodo te zadruge obstojale). Na zahtevo člana se bo prenesel njegov že vplačani gradbeni delež na novo zadrugo, če pa v novem kraju ne bi obstojala stanovanjska zadruga, oziroma če bi hotel član kljub-- preselitvi obdržati svoje pravice v stari zadrugi, bo prepustil stanovanje za določen ali nedoločen čas zadrugi ali pa kakemu članu zadruge in bo sklenil z zadrugo poseben dogovor zaradi najemnine. Če pa do takega dogovora ne bi prišlo in če se član tudi ne bi sporazumel s kakim drugim članom zadruge glede prepustitve svojega stanovanja v uporabo, ima zadruga pravico z njegovim stanovanjem po preselitvi svobodno razpolagati Ln mu v tem primeru obrestuje vloženi gradbeni delež po uradni obrestni meri, ki velja za hranilne vloge proti odpovedi. Ob kasnejšem povratku člana pa je zadruga dolžna izro-
eednik in član mestne lju&tsie skupščine v Ljubljani. Sedaj je bili že drugič proglašen za udarnika.
Vrhovnik Maks, čevljarski strojni pomočnik - udarnik obvlada 5 različnih strojev. na katerih je prekoračil norme za 20 do 30 odstotkov. Kjer zastane delo, tja pokličejo njega, ker reši takorekoč vsak prdb.em. Svoje znanje prenaša tudi na druge. Tovariš Vrhovnik je bil partizan.
Bizjan Ivan, čevljarski prirezovaiec -'udarnik je prekoračil normo za 23 odsot-fcov. Povprečno izreže 55 parov gornjih delov na dan in to delavskih čevljev iz kra-vdne. Od skupne, za uporabo določene količine usnja prihrani mesečno do 10 kg.
Peternel Anton, poslovodja, je' najagii-nejši nameščenec v tovarni. Posebne zasluge ima pri organizaciji dela. Odgovoren je za usnje. Tov. Peternel je član KP in predsednik Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko predelovalne stroke v Sloveniji. Za časa okupacije je bil aktivist OF od leta 1941. Vršil je posebno važno delo pri dobavljanju usnja in dragega materiala. Od začetka 1944 je bil interniran. v Dachau-u. Dolinar Franc, je po letih naj starejši delavec v tovarni in invalid. Kljub svojim 54 tetam pa je najboljši na tolkalnem stroju, kjer je delo posebno naporno. Na dan obdela do 300 parov čevljev. Marjan Štrumbelj je pri delu najboljši mladinec. Zaposlen je šele 8 mesecev kot vajenec, a odleže za odraslega tie avca. S svojo bistroumnostjo za popade takoj vsako delo. Dela z veseljem in se zanima za vse stroje. Udejstvuje se povsod, pri prostovoljnem delu pa je vedno prvi. — Ivan Kavečič, čevljarski pomočnik, delov ec na ščipeJnem stroju je v poslednjem času prekoračil normo za 30 odstotkov. kljub temu, da 19 let ni delal v svoji stroki. Ves ta čas je bil mitničar. Po osvoboditvi pa je zapustil svojo službo pri trošarini jn šel rajši nazaj v tovarno. Gregorič Franc, čevljarski pr.mečr. I:. delavec pri čistilnem stroju, izvrši končno čiščenje pri 360 parih dnevno. Tov. Gregorič je
glavni -delavski zaupnik v tovarni in član KP. Bil je partizan. Lenič Jože, čevljarski pomočnik, delavec pri šči.palnem stroju, se je priučil stroja šele pred kratkim in je že prekoračil norme. Keršič Milka se je izkazala posebno pri kovanju ter pri finem čiščenju Izredno pridna delavka je tudi Angela Špindler, Zaposlena je pri tanjšanju spodnjega usnja ter pri prebiranju odpadkov. Če kdo zboli, tedaj seče usnje.
Zaradi izrednih organizacijskih sposobnosti, podjetnosti in uspehov pri premagovanju vsakovrstnih zaprek, je sindikalna podružnica predložila za udarnika tudi upravnika podjetja in delegata ministrstva industrije in rudarstva, tov. Benedetiča Staneta. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo je predlog sprejelo in odobrilo. V 14 mesecih, odkar cn upravlja podjetje, se je dvignila .produkcija za 150 odstotkov, prav toliko pa se je kljub zaprekam tudi povečal obrat. Njegovi predlogi so izdatno pripomogli v racionalizaciji ter pri uspehih podjetja, s posebnim ozirom na š-tednjo materiala in padec režije,_ kar je povod za 5 odstotno znižroje cen izdelkov. Na njegovo pobudo oddaja podjetje kruponove ščitnike iz 18 odst okrov odpadkov, ki se na ta način 50 odstotno izkoristijo. Za časa okupacije je bil povezan v OF od leta 1941.
Tovarna Krisper je med najboljšimi tovarnami usnjene strelke v Jugoslaviji, med tovarnami obutve v Sloveniji pa je nedvomno najboljša. Njeno delo lahko služi kot vsestranski primer, česa je zmožno zavedno delavstvo, k; ima nov odnos do dela in do delovne discipline. Prav posebno pa lahko služi kot primer, kakšno naj bo politično in izobraževalno delo v tovarni, kakšni naj bodo odnesi med sintdikatcm in upravo, kako je treba izvajati uredbo o dopustih, kakšne koristi prinaša uvedba norm in akordov in krito se do mnogo prištediti na materialu, če je pri delu prva misel korist naše nove, ljudske države.	MS
čiti članu na njegovo zahtevo stanovanje v istem stanju kot ga je prevzela ob njegovi izselitvi in to čim je podana možnost, da se stanovanje izprazni.
Določitev dediča in izstop iz zadruge
Član stanovanjske zadruge ima tudi pravico, da si določi dediča, ki naj njegove pravice v zadrugi podeduje. Vendar mora pa dedič v tem primeru postati tudi član zadruge, če pa ne bi hotel postati član zadruge ali če ne bi bil sprejet v zadrugo, se mu izplača ves kapital,' ki ga je zapustnik v obliki gradbenega deleža vložil v zadrugo. če pa je stanovanje že dogotovljeno, ga pa lahko proda, vendar ima zadruga prvenstveno pravico do nakupa. Le če zadruga ne bi reflektirala na stanovanje, ga proda lahko poljubnemu članu zadruge.
član seveda lahko tudi vsak čas iz star novanjske zadruge izstopi kot pri vseh drugih zadrugah. V tem primeru se mu tudi gradbeni delež vrne. Če je pa stanovanje že izgotovljeno, ima pa zadruga prvenstveno pravico do nakupa stanovanja. Če ga zadruga ne bi kupila, ga lahko proda vsakemu članu zadruge.
Družbeni pomen stanovanjske zadruge
Poseben pomen ima stanovanjska zadruga za sindikate ne samo zato, ker bo nudila prvenstveno delavcem in nameščencem vse pogoje, da pridejo že enkrat do človeka vrednih stanovanj, temveč tudi za-
to, ker bo omogočila našemu delavcu, da bo pbstal res delavec. Mnogi delavci so dar neg pri nas dvoživke. Niso ne kmetje ne delavci, p-clovico srca imajo na svoji njivici, polovico pa v tovarni. V tovarno imajo daleč, na delo prihajajo že utrujeni. Prav tako se jim mudi domov, kjer se zopet mučijo s kmečkim delom. Ne samo, da se pri tem sami izčrpavajo, trpi pri tem tudi sindikalna organizacija. Delavec nima ne časa ne volje, da bi se strokovno izpopolnjeval, prav tako pa seveda tudi ni časa za politično sindikalno vzgojo, ki je tako silno važna. Stanovanjska zadruga bo z gradnjo modernih stanovanj v bližini delovnega mesta olajšala življenjske pogoje, posegla bo pa tudi v duševnost našega delavca ter ga usposobila za velike naloge industrializacije naše dežele.
Pri tem naj omenim že važno razliko nove stanovanjske zadruge v primeri ‘s starimi zadrugami te vrste. Nova zadruga bo v nasprotju s staro zadrugo trajnega zna-čaja. Tudi še potem, ko bo stanovanjski objekt že dograjen, bo zadruga še naprej obstojala in združevala svoje člane v skupnosti in povezavi. Uprava in vzdrževanje stanovanj bo skupna zadeva vseh članov zadruge. Vedno pa bodo nastajale še nove in nove naloge. Ko bo poskrbljeno za star novanja, bo treba dvigati življenjsko raven z gradnjo skupnih zgradb za kulturne, socialne in fizkulturne potrebe zadružnikov. Graditi bo treba kulturne domove, otroška zavetišča, športna igrišča, prometne naprave itd. Nastajala bodo tako v industrijskih središčih nova mesta z vsemi udobnostmi za delovnega človeka. Tudi v tem leži globok družbeni značaj stanovanjske zadruge, ki predstavlja novo področje tesnega sodelovanja med sindikati in zadrugami.
Dr. č. EL
Da bomo vsi imeli dovoli mleka
Mleko je ena najdragocenejših ljudskih pijač, v njej, pravijo, je zdravje in odpor naroda. Kako smo s to dobrino gospodarili pred vojno ? Po strokovnjakovih besedah je bila vsa naša predvojna trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki branjarija najslabše vrste. Kako pa je bilo sicer z mlekarstvom, nam povedo naslednja dejstva:
V letu 1936. je imela Slovenija 371.023 glav goveje živine, to se pravi 23,4 na 1 kv. m ali na vsakih 100 prebivalcev 31,1. Goveja živina je bila pri nas zastopana v najmanj petih različnih pasmah.
Od letnega pridelka 215,170.000 litrov mileka smo ga vnovčili komaj nekaj čez 52 milijonov litrov, vso ostalo količino je moral kmet porabiti v domačem gospodinjstvu, deloma za hrano ljudem, deloma živini. Tako je pred vojno izkazovalo mleko le 5°/o delež v našem narodnem premoženju, kljub temu, da smo tako izrazito agrarna dežela. Predelava mleka v sir je bila še dosti urejena na Vrhniki in v Škofji Loki, dočim smo masla Izdelovali preko tisoč vrst. Presno maslo smo uporabljali skoraj izključno le v zdravilne svrhe.
Po vsej Sloveniji je prevladoval mali mlekarski obrat. Raizen teh je prodajalo mleko 53 zadružnih in 44 privatnih mlekarn. Prve so prodale nekaj čez 8 milijonov litrov mleka letno, diruge pa ravno polovico manj. Mleko je bilo večinoma brez prave cene, zato ga je kmet rajši pokrmil živini, Ikakor da bi ga prodajal. Tako je ostala ogromna večiina otrok tovarniških in poljedelskih delavcev brez zadostne količine mleka. V mnogih delavskih gospodinjstvih skoraj nikoli niso imeli mlečne hrane, če bi imelo mleko primemo ceno, tedaj mnogo Prekmurcev ne bi moralo na sezonsko delo v Nemčijo, ker bi lahko svoje dolgove odplačevali z izkopičkom od mleka.
Proizvodnja mleka je znašala v Sloveniji, ki ima vse pogoje za dobro .živinorejo, na 100 hektarjev komaj 69 litrov in na vsakih 1000 prebivalcev 519 litrov.
Dočim je v Belgiji porabil vsak človek v enem letu 11 kg masla, na Angleškem 10,7 kg, na Danskem 9 kg itd., smo v Sloveniji porabili komaj 0,75 kg masla na osebo in leto.
Povprečna, motenost naših krav je mnogo nižja, Ikakor bi smela biti. Celo pri najboljših plemenskih kravah znaša povprečna motenost 2000 1 v letu. če pomislimo, da lahko da dobro oskrbovana, pravilno krmljena molznica do 10.000 1 mleka v letu in da imajo v Rusiji krave, ki dajejo po 40 in 50 1' mleka dnevno, tedaj nam je jasno, kakšno škodo ima naše' narodno gospodarstvo na področju mlekarstva.
Naše mlekarstvo je bilo torej ob osvoboditvi potrebno popolne obnove. Spet so skozi vasi, tudi tiste, ki so daleč od pro * I. * * IV. V. VI. VII. * IX. X.
metnih cest, zabmeB tovorni avtomobili in kmetje so z veseljem prinašali sveže namolzeno mleko. Po vsej Sloveniji so nastajale zbiralnice mlaka. Ustanovljeno ja bilo državno podjetje »Mlekopramet« z nalogo, dia čim prej fin činu bolje organizira razdeljevanje mleka, vodi predelavo mleka, nabavlja jajca in perutnino itd. Danes je po vsej Sloveniji že 874 zbiralnic mleka. Odkupna in prodajna cena je povsod enaka. Letos so mlekarski kamioni prevozili že 800.000 km. Po vsej Sloveniji se vedno gosteje razpreda mreža njihovih poti. Ta mreža je pogosto jako zapletena, saj jie treba dovažati mleko od daleč, po ovinkih. Pred vojno je ležala najbolj oddaljena vaš, iz katere je prihajalo mleko v Ljubljano, 30 km daleč, danes pa dobiva Ljubljana del mleka celo iz Ljutomera. Iz Gornje Radgone prihaja mleko deloma z avtomobilom, deloma z vlakom do črne, da lahko tamkajšnji rudarji,- ki delajo s svincem, dobijo mleko, ki jiim je neobhod-no potrebno. Trboveljski in hrastniškt rudarji dobivajo mleko iz Maribora aiii iz Ptuja.
Pred vojno je prinašalo 763 prodajalcev mleko v Ljubljano. Prinašali ©o ga peš, Cia vozičkih ali kolesih, na triciklih, nekaj pa tudi z vlakom. Toliko ljudi je takrat izgubljalo čas, da je ponujalo Ljubljančanom nekaj svojih litrov mleka. V 99 ljubljanskih mlekarndicah pa je prodajalo mlako 1350 -prodajalcev.
Pred vojno je Ljubljana porabila okrog 9 milijonov 1 mleka na leto, torej 27.000 litrov dnevno. Danes ga pride vsak dan 18 do 20.000 litrov.
Letos je bila v Kranju urejena moderna mlekarna z dvoletno mlekarsko šolo, ki jo obiskujejo učenci fiz vseh zveznih republik. Mlekarna lahko sprejme dnevno do 40.000 1 mleka. Tam je urejena tudi sirarna in maslama. Od tam se še vedno oskrbujejo z maslom vse ljubljanske bolnišnice-, dečji domovi in otroška zavetišča.
Rednim oddajalcem mleka je »Mleko-prom-et« razdelil 200 vagonov močnih krmil, v večja mesta je dobavil preko 9 milijonov jajc, dočim jih je 1 milijon vložil za zimo. Valilnica, ki jo ima »Mleko-promet« v Ptuju, je dala 80.000 piščancev.
Vse to pa je le začetek tistega dela, ki ga bo naša oblast skupno z vsakim posameznim živinorejcem vložila za obnovo naše živinoreje in našega mlekarstva. Boljši pašniki jn travniki, Mgiensko urejeni hlevi, boljša in pravilnejša vzreja odgovarjajočih pasem — vse to so temeljne opeke, na katerih bo naš živinorejec ob vsestranski pomoči države postavil nove temelje naši živinoreji fini našemu mlekarstvu. Tedaj bosta imela dovolj mleka ne le kmečki, ampak tudi delavčev otrok.
INVALIDNINA VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV IN SVOJCEV
Vojaškim vojnim invalidom (pripada glasom Zakona o vojaških vojnih Invalidih (Ur. lisi FLRJ št. 44/46) in Uredbe o Invalidskih prejemkih (Ur. list FLRJ štev. 57/46) mesečna invalidnina -po sledečem ključu:
I. invalidi z nad 100% no nesposobnostjo, ki jim je potrebna še tuja pomoč din 2.000.—
n. s 100% no nesposobnostjo „	2.000._
ni. z	90%	„	„	„	1.800,—
IV.	z	80%	„	„	„	1.600.—
V.	s	70%	„	„	„	1.300,—
VI.	s	60%	„	„	„	1.100.—
VII.	s	50%	„	„	„	900.—
vin. s	40%	„	„	„	600,—
IX. s	30%	„	„	„	500.—
X. z	20%	„	,.	„	400,—
Vdovam oseb padlih, umrlih ali pogrešanih pri opravljanju svojih vojaških dolžnosti ali drugih dolžnosti za vojaške cilje ali cilje državne varnosti, kakor tudi vdovam umrlih vojaških invalidov, ki so bili uvrščeni od I. do vključno VII. skupine prejšnjega odstavka pripada invalidnina v mesečnem znesku din 1.200.— če so nad 40 let stare, če so pridobitno nesposobne ali Imajo otroke pod 17 let oziroma pod 23 let če se šolajo ali če so otroci pridobitno popolnoma nesposobni.
Poleg invalidnine pripada vojaškim vojnim invalidom in vdovam doklada za otroke do 17. leta. oz. 23. če se šolajo, v znesku din 175.—.
Invalidnina pripada tudi otrokom oseb padlih, umrlih ali pogrešanih pri opravljanju svojih vojaških dolžnosti in otrokom umrlih vojaških vojnih invalidov od I. do vključno Vil. skupine, ki so mlajši od 17 let, oziroma do dopolnjenega 23 leta če se šolajo, če so pridobitno popolnoma, nesposobni, pa dotlej, dokler traja a nesposobnost.
Ta invalidnina znaša za prvega otroka mesečno din 1.000.— in za vsakega nadaljnega otroka po din 200.—.
Invalidnino prejemajo otroci le tedaj, če je " prejema vdova,	-
Polovico gornje invalidnine prejmejo Invalidi ali vdove, ki so v službi ali otroci, ki so v domovih, zavodih itd.
S tem smo hoteli samo opozoriti na bistvene točke zakona o vojaških vojnih invalidih ter s tem opozoriti vse naše člane, ki imajo pravico do invalidnine, da prijavijo svoje zahtevke invalidski sekciji pri načelstvu pristojnega vojnega okruga.
Od naše strani bomo dajali našim članom vse potrebne informacije.
Federalni odbor ESZDN Slovenije
KOMISIJA ZA TEHNIČNO IN HIGIENSKO ZAŠČITO DELAVSTVA
Glavni odbor ESZDNJ v Beogradu, Je izdal navodila, za ustanovitev komisij za tehnično ln higiensko zaščito delavstva po podjetjih. Ta navodila so bila objavljena v »Delavski enotnosti«« št. 41. dne 11. oktobra 1946. Vse naše sindikalne podružnice in pododbori so dolžni da tekom 20 dni osnujejo te komisije. Naslednja številka »Delavske enotnosti« pa prinaša načelni članek, ki opisuje, zakaj so te komisije potrebne in čemu naj služij-o.
Federalni odbor ESZDNJ v Ljubljani, poziv* vse sindikalne' podružnice in odbore, da v določenem roku osnujejo tozadevne komisije. Federalni odbor ESZDNJ je določil svojega refe--enta, ki bo sodeloval z vsemi komisijami in Jim z nasveti pomagal pri delu. Zaradi tega te potrebno:
a)	da vse podružnice in pododbori ki bodo osnovali komisije, pošljejo tarifni komisiji pri Federalnem odboru ESZDNJ v Ljubljani Imenski seznam članov komisij;
b)	število zaposlenih delavcev v obratu, kjer bo komisija delovala;
c)	navesti nedosta-tke podjetja in kakšne mere se bodo podvzele v smislu navodil.
Podatke je poslati do 10. novembra 1946.
Federalni odbor ESZDNJ Ljubljana
Naročnina za DE znaša:
trimesečno polletno celoletno .
din
26.—
52,—
104,—
SOVJETSKA ZVEZA. — 80 milijonov iona proti reakd ji. Na. zaključnem zasedanju Izvršnega komiteja Mednarodne federacije demokratičnih žen, ki se je vršilo v Moskvi, so predstavnice 18 držav izjavile, da se 80 milijonov žena, združenih v tej federaciji, Vztrajno bori proti manevrom reakcije in fašizma.
Državni proračun za L 1946. Državni proračun ZSSR zia 1946. leto je sestavljen v skladu z zakonom o petletnem načrtu za obnovo in .razvoj narodnega gospodarstva ZSSR v času od 1946. do 1950. leta, ki ga je sprejel Vrhovni sovjet ZSSR. Dohodki proračuna za L 1946. znašajo 333.4 milijarde rubljev, izdatki pa 319.3 milijarde rubljev.
Svet za kolhoz na vprašanja. Tass poroča, da se je pri Ministrskem svetu ZSSR ustanovil poseben svet za kolhozna vprašar nja, ki bo pomagal pri nadaljni okrepitvi kolhozov in povečanju blagostanja kolhoa-nikov.
POLJSKA. — Trgovinski sporazum z Italijo. Podpisan je poljsko-italijanski trgovinski sporazum, na podlagi katerega bo Poljska dobavila Italiji 750.000 ton premoga, v zameno pa bo dobila italijanske industrijske proizvode.
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Dveletni gospodarski načrt. Na plenarni seji Ustavodajna skupščine češkoslovaške je predsednik vlade Gottvvald poudaril, da je predlog zakona o dveletnem gospodarskem načrtu otrok nacionalizacije m predstavlja eno najvažnejših del, ki so bila podvzeta po osvoboditvi republike. Nadzorstvo nad izvajanjem nar črta bo vodil poseben skupščinski odbor.
Poglabljanje trgovinskih odnosov z ostalimi državami. Minister za zunanjo trgovino češkoslovaške Hubert Rypka je imel pred trgovinskim odborom v Ustavodajni skupščini govor o zunanji trgovini češkoslovaške. Izjavil je, da je bil dosežen od osvoboditve do danes velik napredek na področju zunanje trgovine ter obstoja raa-log, da se bo tudi še nadalje povečat
RUMUNIJA--------Mamiuova stranka razpa-
da. Časopis »Romania Li berač piše o vedno večjem razpadu Maniu-ove nacional-cara-nistične stranke. Velika skupina študentov temišvarske univerze, ki je zapustila to stranko, izjavlja, da noče sodelovati pri ponarejanju volilnih spiskov ter pri drugih volilnih mahinacijah, ki jih prakticira Ma-niu-ova stranka.
ALBANIJA. — Albanski narod zahteva sprejem Albanije v ZN. Predsednik vlado LR Albanije Enver Hodža je poslal brzojavko generalnemu sekretarju organizacije ZN, v kateri sporoča zahtevo albanskega naroda, da se stavi vprašanje sprejema Albanije na dnevni red Generalne skupščine organizacije ZN, ker si je albanski narod priboril to pravico z borbo proti fašizmu.
GRČIJA. — Angleški milijoni za grško vojsko. Vel. Britanija kaže zaskrbljenost zaradi milijonov funtov šterlingov, ki jih je izdala za opremo in reorganizacijo grške vojske, ki jo v veliki meri uporabi jajo°proti demokratičnim ljudskim silam. Na eni zadnjih razprav pred voj-aškim sodiščem se je namreč zagovarjalo kakih 100 oficirjev in vojakov te vojske, ker so podpirali ljudske sile, s čimer so zanikali vero, kj ja polagajo vanje monarhofašistL
Britanske vojne ladja v grških pristaniščih. Posebni dopisnik Reuterja poroča, da je priplulo v grška pristanišča- več britanskih vojnih ladij. Angleške vojaške oblasti proučujejo tudi vprašanje prestavitve angleškega vojaškega oporišča iz Aleksandrije na Kreto, ter predpostavljajo, da to ne bo naletelo na odpor grške vlade.
Vedno večja nevarnost državljanske vojne. Plebiscit, ki je vsilil kralja Jurija, ja izzval nov val fašističnega nasilja proti demokratičnim silam v Grčiji. Prebivalstvo je prisiljeno zatekati se k ukrepom samoobrambe. Kakšna diktatura vlada v Grčiji, je razvidno tudi iz preganjanja ljudstvu zvestega škofa Joahima, ki ga- je sinod tid-stranil s položaja zaradi podpore, ki jo je nudil odporniškemu gibanju.
ITALIJA. — Jugoslovanski vojni zločinci v Rimu. Šef rimske pol-icije je izjavil, da je izmed 20.000 tujcev, kolikor jih sedaj živi v Rimu, največ jugoslovanskih in poljskih vojnih zločincev. Ti elementi delujejo neovirano in uživajo podporo ter zaščito zavezniških oblasti.
AVSTRIJA. — Demonstracije v Celovca.
Pretekli teden je demonstrirala po celovški ulicah velika množica Celovčank, ki so zahtevale izboljšanje prehrane, znižanje cen živilom ter odstranitev domačih in tujih fašistov.
Socialistična, in avstrijska ljudska stranka zagovarjata ponemčevanje Koroške. Na posvetovanju krajevnih zaupnikov avstrijske ljudske stranke za Korcško je bilo izjavljeno, da bo dvojezični pouk v šoli in slovenski jezik v cerkvi le tako dolgo v rabi, dokler bodo v deželi ostale okupacijske oblasti. Potem bo uvedeno spet stanje, ki je bilo pred priključitvijo Avstrije k nemškemu rajhu. Zaradi tega vidijo koroški Slovenci edino rešitev v čim prejšnji priključitvi Koroške k Jugoslaviji.
FRANCIJA. — Objava kandidatnih list. Agencija France Presse poroča, da so bile objavljene kandidatne liste za volilna okrožja v notranjosti.
Francoska demokracija pred težkimi nalogami. Francoska demokracija je pred težko borbo, zaradi katere se morajo združiti vse demokratične sile. Notranja politična borba v Franciji ni ponehala, temveč nar sprotno — postala je še bolj ostra.
Namdno-republikansko gibanje upa na ponovno zbližan je z De Gauile-om. Analiza ponovnega glasovanja ob priliki referenduma kaže, da je med tistimi, ki so se vzdržali .glasovanja, največje število članov narodno-republikanskega gibanja, ki je bilo v preteklosti tesno povezaio z De Gaul-le-om in katerih prvaki očividno še vedno upajo na ponovno zbližanje z njim.
ŠPANIJA. — Aretacije republikance«. Reuter poroča, da je barcelonska policija priprla 23 članov nacionalnega odbora iz skupine tajne republikanske organizacije.
ANGLIJA. — Poljski vojaki delajo namesto nemških ujetnikov. Poljski vojaki, M so se prijavili za povratek v domovino,’ so izpostavljeni šikanam oficirjev, ki jih silijo k različnim fizičnim delom namesto nemških vojnih ujetnikov.
Izdaja Federalni odbor ESZDNJ za Slovenijo — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-11., teL št. 45-38 — Odgovorna urednica: Bašin Boža — Oftsfa Tiskarne »Slovenskega ^^<.,-,1,.«,