Pokrajinska skupiiina UJU — Pov. Zagreb v Osfieku. Enodušnost naziranja slovenskega in hrvatskega učiteljstva v pogledu šolskega zakona. — Izvolitev pov. L. Jelenca častnim članom Pov. UJU — Zagreb. — Velik porast clanstva UJU na Hrvatskem. — Imponujoča discipliniranost hrvatskega učiteljstva. Na pokraiinski skupštfni Pov. UJU Zagreb v Osiieku. Na povabilo UJU, poverjeništvo Zagreb. ki je imelo svojo letno pokrajinsko skupščino v Osijeku dne 25. in 26. aivgusta. se ie udeležila spotoma v Subotico te skupščine s.overrska deputacija ljubljanskega poverjeništva: tov. L. Je1 e n c , A. Gnus, I v. D i m n i k , R. D o s t a 1 in M. F e g i c. Skupščinai hrvatskega ueiteljstva Je bila impozantna tako po številu udeležencev kakor tudi po stvarnih pred.ogih in razpravah ter disciplini. Navzoča slovenska denutacija ie bila viharno aklamirana že na predvečer glavneea zborovanja, ob svojem prihodu v Osijek. ko je došla na pozdravni večer v hotel »Rojal«. Proslava 30-letnice L. Jelenca in 40-letirice M. Stanojeviča in .1. P. Jovanoviča. Že pred prihodom slovenske delegacije na delegacijskem zborovanju se ie izvršila pros.ava 40-fetnice M i h. M. S t a n o j e v i č a . ki ga je imenovalo društvo »Edinstvo« v Zagrebu častnirn članom in mu je ob tei priliki izročilo častno diplomo ter proslava 40-letnice javnega de^a za učiteljstvo tov. J o v a P. Jovan. oviča. Na glavni skupšeinj je proslavilo hrvatsko učiteljstvo 30-letnico tov. L. J e 1 e n c a. Poverjenik prof. S k a v i č ie v vznešenih besedah slavil tridesetletnico predsedništva ljubljanskega poverjeništva Luke Jelenca, ki je bil izbran častnim čranom zagrebškega poverjeništva U.JU. Tov. L. J e 1 e n c se ie v toplih besedah zahvalil hrvatskemu učiteljstvu za odlikovanje. Stališče hrvatskega učiteljstva v zadevi šoJskega zakona. Poleg običajnih organizačnih zadev je bil na dnevnem redu tudi referat po•verjenika prof. Jos. Skaviča »Savremeni pokreti u pedagogiji prema narodnim potrebam a«. Že gladki govor predavatelja je vzbudil mnogo pozornosti, še bolj pa njegova izvajania glede predmeta samega. Drugi referent je bil tajnik zagrebškega poverjeništva g. Anton Tutrkl, o temi »Osvrt na projekt školskoga zakona«. Referent ie izbor- no izpeljal svoio nalogo. Dotaknil se ie najpreje psihološkega momenta. ki vlada v državi in predispozicije. ki vlada za šchski zakon v narodu. Očrtal je pomen osnovne šole za najširšo ljudsko vzgojo v državi in nien vnanji vpliv na vzgojo sploh. Kaj naj šola v tem pogledu ustvari? Kako je šolo opremiti. da bo ustrezala pravi vzgoji in novj dobi? Giavni problem, ki sa mora rešiti osnovna šola je vzgajanje dece za državne potrebe. V to svrho je bila potrebna reorganizacija prejšnie osno.vne šole V to svrho se ie pričel izdelovati tudi načrt zakona o osnovnih šolah. Ta zakon ie nujno potreben: da se uredi administracija. da se urede razmere g'ede pravnega položaja učiteljstva, da se uredi pouk. da se urede tudi odtiošaii šole do držaive. Nikakor pa sedanjega zakona ne bomo mogli zgraditi tako. da bodo v njem zastopane vse moderne ooteze res modernega šolskega zakona, ker bomo morali tolerirati marsikai zaradi tako razlicnih krajevnih prosvetnih razrfier in bo ta zakon služil v prvi vrsti za niveliranie teh razljčnih prcsvetnih razmer in Dosebno razlik; zato bomo morali ta prvi naš skupni šclski zakon smatrati le kot prehodnt zakon za prehodno prosvetno dobo. ki nas bo v prosvetnem oziru toliko izravnal. da bomo na podlagi novih prosvetnih razmer lahko mislili na povsera moderen šolski zakon. Referent se ie nadalje dotaknil vprašanja centralistične in decentraiistične šolske administraciie in ie izvaial, da se zaradi vnanjih razmer in vzgojnee;a značaja najširših ljudskih mas in državne enotnosti ki se mora kazati posebno na zunaj, mora šolstvo oentralistično urediti. Z velikim zadoščenfem moramo konštatirati. da se ide.ino popolnoma krue naziranje slovenskega in hrvatskega učSteljstva v temeljnih načelih šclske zakonodaje in da se ie tudi skupščina hrvatskeea učheListva izrekla za posebne prosvetne oblasti v državi, oziraje se pri tem na kultume celote. da se ie izrekb za načelo. naj šolo opravlia le šolnik in ne pa1'itični uradnik. torei za iočitev šolske uprave od poiitične. Nadalje se ie referent dotaknil po^ drobne kritike predloženega načrta. Tudi v tem pogledu se krijejo naziranja hrvatskega učiteljstva z našimi naziranji. Referent se je vsestransko dotaknil tudi vprašanja šolskega nadzorstva. ki za je popolnoma objektivno obde.al, ne samo iz enega. ampak iz vseh vidikov. Posebej je iznesel slabe strani sedanjega proiekta ter ie povdaril, da se iz vsega načrta vidi. da je ustvarjen na temelju vladajočih prosvetnih razmer. ki jih neče preskočiti in bagatelizirati, ker sicer je ves ustroj v nevarnosti. Za tem zakonom moramo šele pričakovati boljšega. kakor ga irnajo druge države. Ob sklepu se ie dotaknil g. Tunkl historijata šolske zakonodaje v naši državi. ki komentira marsikatero določbo v sedanjem projektu. Predlogi Ob povsem stvarni in disciplinirani debati ie bilo sprejetih s strani skupščine nebroi resolucij in predlogov. katerih nekateri so internega značaja zagrebškega Doverjeništva. drugi so se pa sprejeli za predložitev glavni skupščini v Subotici, ker so občega značaja. Posebno vzoren ie poslovnik za gospodarski in nadzorni odbor, ki ie bil sprejet na skupščini in s katerim se bo urejalo gospodarstvo Pov. UJU Zagreb. V katedrali biskupa Strossmayeria v Djakovu. Mestno prebivalstvo osiješko ie simpatično spremljalo delo učiteljstva in iz- kazalo mnogo pozornosti navzočim skupščinarjem. Vojaška uprava ie dala na razpolago dva avtomobila, ki sta odvedla zastopstvo učiteljstva v 40 km oddaljeno Djakovo. da se je poklonilo manom nesmrtnega Jugoslovena, pokojnega biskupa Josipa Juraja Strossmayerja. Na izrecno povabilo se ie udeležila tega poseta slovenska delegacija polnoštevilno. Ogled djakovske katedrale ie napravil na posetnike mogočen utis. Delegacija ie položila v kripti na grob velikega biskupai venec s trakovi v narodnih in državnih barvah. Veličastno katedralo. prvovrstno umetnino ne samo v državi sami nego tudi izven granic Je tolmačilo djakovsko učiteljstvo in en duhovnik kot zastopnik djakovske škofije Veličastna arhitektonika cerkvenega hrama v gotskem slogu in bogata slikariia nas je naravnost očaraJa. Po ogledu katedrale smo bili gosti domačega učiteijstva na prisrčnem go stoljubnem, uprav jugoslovenskem sestanku. Žal. smo se morali prehitro razstati. ker smo morali jti še isti večer nazaj v Osijek. Velik porast članstva UJU na Hrvatskem. Članstvo LJJU na Hrvatskem in v Siavoniji ie naraslo od 1960 na 2988, torej za> 1028 članov in od 43 na 55 okrajnih društev. torei za 12 novih okrajnih društev.