1 Farma Nemšcak I I Zakaj so izklopili ventilatorje ■■V 1“ '1%' str. 9 Murska Sabota, 22. aprila 1993 • Leto XLV • Št. 16 • Cena 80 SIT, •*®ijsiti S '•"•hiiislii “Miatni : Ki f „ . postajo Ptspcio devet >nov Tr" - - Ld' "* ea s , "a žel, 'czniSki s*"' na IKfciCiljt vsak ea s tovor- voziti v ope- ,!i niso bili ■ Vse 4 ^'■‘vilk, i- si' -M' ope-vod- je ne- Zemljani in Zemljanke smo danes opozorjeni in pozvani, da se zazremo na Zertiljo, kot je pred časom dejal kolega, na ta ekološko krhki planet. Madeži, ki jih puščata človek in civilizacija, dobivajo vedno širše razsežnosti, so globalni problem, ki pa ima vselej korenine ali začetek na lokalni ravni. Tudi v naši pokrajini, našem okolju, če začnemo samo z odpadki, pripeljanimi iz Avstrije, in micelijem, nakopičenim v dolgovaški opekarni, je tako. Toda vedno takrat, ko začnemo govoriti o onesnaževanju in medežih, ki jih človek pušča za sabo, najsi bo na lokalni ali širši ravni, trčimo bo tisti drugi del našega življenjskega okolja, družbeni prostor z medsebojnimi odnosi in razmerji. V razsežnosti današnjega dneva zemlje in onesnaževanja je namreč razpoznaven po »premikanju« ekoloških madežev od bogatejših k revnim, pri čemer gre seveda za kupčijo, plačilo in denar. Če vzamemo tudi naš primer pripeljanih odpadkov iz Avstrije, spoznamo, da tudi tu ne gre za nič drugega kot kupčijo, pa še kako nizkotno pod ceno smo s tem hoteli prodati svoj življenjski prostor. Menda samo za štiristo šilingov za tono. In če bomo v tem primeru rekli ne mi, ne pa pristojne in odgovorne službe v centrih odločanja, ko sami sebe in svojega prostora ne bomo prodajali za drobiž, četudi imamo gospodarske probleme, potem smo sami s sabo lahko zadovoljni. S tem bomo pokazali, da vemo, da smo tu samo mi, zato imamo prvi pravico odločati, kaj se bo tu dogajalo. To pa je že tudi prvo razpoznavno dejanje samozavedanja, ki se lahko nadaljuje v smeri zavračanja čedalje močnejšega centralizma v državi, koncentracije moči odločanja in kapitala. Naši gospodarstveniki so začeli opozarjati, da postaja pokrajina z vsakim dnem siromašnejŠa, da se denar čedalje bolj steka v center, v nešteto blagajn, od proračunske do Za barvo pokrajine gre Številnih skladov, tam pa se deli po merilih, ki Se zdaleč niso naklonjena naSi pokrajini. Pokrajina - nekdaj rezervat delovne sile, od nekvalificirane do strokovnjakov, ki se po končanem Šolanju niso več vračali, ampak so ostajali vjten-trih - je danes za državo Čedalje bolj brezbarvna ali po svoji dejavnosti vse manj strateško pomembna. Pa Če najprej pogledamo kmetijstvo. Vlada s svojim obnašanjem do kmetijstva samo potrjuje izjave tistih iz vodilne garniture, ki so prepričani, da bi država tudi brez njega »preživela«, saj je vendar tu tujina s svojo ponudbo cenene hrane. To da je vlada pripravljena za regresiranje obresti za setev pšenice primakniti le 140 tolarjev za hektar, je smešno, za ta denar se še papirjev za pridobitev tega regresa ne splača pripravljati, je povedal poznavalec. Pa naj bi potem v kmetijstvu iskali svojo regijsko razpoznavnost ali barvo, ki mu s svojim ravnanjem vlada obrača hrbet, s tem pa tudi pokrajini in ljudem, ki živijo od tega? Vlada pa je obrnila hrbet tudi rafineriji v Nafti. Na poslansko vprašanje, kakšna bo usoda refinerije v Lendavi, so s pristojnega ministrstva jasno odgovorili. Rafinerija za državo ni strateškega pomena in vlada se z ničemer ne obvezuje in ne ho zaščitniško delovala. Nobenih jamstev ne bo dala tudi ob nakupu sodobnejše rafinerije. Če bo Nafta oziroma rafinerija sama sposobna preživeti s ceno, ki bo konkurenčna tuji, bo pač Živela. S čim ali s katero dejavnostjo smo torej kot pokrajina sploh še nacionalno in strateško pomembni za državo? In kaj smo sami naredili, da ne bi »bledeli« po svoji pomembnosti? Pa saj ne gre samo za to, da bi nam država odrejala našo potrebnost. Sami si je namreč ne znamo postaviti in se Mtupaj ^^vriel leic-Cestnika, O 1 kii jc bir vse preveč ..J »ilpad- 5.S.*S” 1”’ L^ftTISpLliz H pa preko »a Jti in S "j"- y p<=- “»me« Kepati ‘"'‘tniki r J nam < niče- ‘^‘^^ - a,-1 svetovalca slovenskega zunanjega ministrstvu, t II 1 J Robert Krempl je eden najuspešnejših podjetnikov v občini Gornja Radgona; v zadnjih letih je močno razširil proizvodnjo in odprl kar nekaj novih prodajaln (na posnetku prodajni prostori na grajskem hribu), eno tudi v sosednji avstrijski Radgoni. Krempl (v avstrijski Radgoni ima prodajalno ReBek) in Tomaž Dresler, ki je v Avstriji cenjen kot dober mizarski mojster. Vsi pa lahko zatrdijo isto: konkurcoca je tam dvakrat večja, delati morajo zares kakovostno, dobavljati ob dogovorjenem roku in, kar je tudi pomembno, poceni. Avstrijska obrtna zbornica je dosti bolj zaprta kot naša, smo še slišali na gornjeradgon-ski obrtni zbornici, saj želijo pomaga,ti svojim obrtnikom in ne konkurenci. Naši podjetniki rani, pripravljeni izdelati zemljevide in informativne table z mednarodnimi oznakami..,tu pa se je zataknilo, kajti te oznake se ne ujemajo s slovenskimi predpisi o obcestnih znakih. S projektom kolesarskih poti, ki bi jih območji Cmureka in Gosdorfa vključili v svoj širši projekt osmih kolesarskih poti z imenom Murradweg (kolesarska pot ob Muri), se Pesnica in Gornja Radgona ukvarjata že od začetka leta 1991 - pobudniki so na avstrijski strani, Dunaju. Gospod Smolle je naši politični l‘t'''^^\-fliliv^ , Časov Demosa in njegove podpore prvim dčPt v .Sloveniji. Takrat še poslanec Zelenih v avslt^^^^ takoj prevzel, sicer od slovenske vlade, človeka slovenskega urada, ki je na Dunaju Še v svetu nepriznane Slovenije. To I nastopa Dimitrija Rupla kot slovenskega | kladje v pogledih takratnega predsednika Sloveniji. Takrat še poslanec Zelenih v in zunanjega ministra v njegovi vladi se nepotrebnost storitev gospoda Smodeja ZO priznano slovensko državo koroških Vendar pa smo iz medijev ___________________ seveda zgolj implicitno tudi iz intervjuja s to av.strijskih Korošcev, objavljenega v ttsredaj^p^^ie '^ niku, lahko zvedeli, da Slovenija zopet Smolleja. Avstrijski državljan, sicer resda ked^ tl ¥ D pa celo ie je nenakšno vzporedno zastopšt^ njega ministrstva s sedežem na Dunaju. Katja Boh, tudi s sedežem na Dunaju, sicef - ..^ bita po mnenju slovenske krščanske deniokf^J^ K h ZG razpad Demosa, bo tako pošiljala o, movino in mogoče celo dajala uradne fis zunanjega ministrstva. Poleg b štev v Celovcu m na Dunaju ser ambasade slovenski davkoplačevalec še četrto strOškrT*" <1, S * Ji nja njegovih interesov v Avstriji. Se bo mar velikopoteznost slovenskega Ji(P|(il v prihodnje kazala predvsem v razdeljcvtthj*' stavništev na tiste, ki jim lahko zaupam^, ff J nekakšen »eksterni nadzorr? Oh vseh mlada slovenska diplomacija doživlja ter adolescentnih spodrsljajih v tujini, fC za svetovalca zunanjega ministrstva doslej ■' jj ' na naša diplomatska predstavništva v smešni postajamo. I v id aprila 1993 stran 3 I« aktualno doma sumljivih odpadkov v lendavski opekami — neposlovni posli S‘ strbada - strokovna ocena in ministrsko dovoljenje neveljavna? I Avstrijski odpadki t h lendavski opekami ^^PmvBiijtvse H iH i [tj* dl* rt it odpadlo ^^'e^arne s po->ariborsked® Si™' STRC je * Videz stn'^' lahko v teh se ip , '■^alizirano to, Ivtn i9gi;^■"apletalo skozi vse predlagamo tudi iskanje ustreznega načina ravnanja z muljem (transport, vmesno skladiščenje, kontrola identitete) in način vodenja evidence.« Tako je zapisal mag. Emil Žerjal v uradni oceni, ki je bila osr nova za izdajo uradnega dovoljenja za uvoz 350 ton odpada kataloških številk 35101, 35102 in 35103 po ONORM S 2100 firme E.Nigrin in T. Rese h Plaschsiedlung iz Leutschacha v fit* * ■nit z, varstvo oko- m ;Waza.,H ’------- 31^J?^"'J^>4v,-r^va”r-'WtfniT-w. iCO____; .... ,■ '“''knik l e"' '"-'""'■'tl 1'4-ij Ac Elisabeth Avstriji. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno V 55 ™ (Graz) za izde- J***!« ■''pekava-brušenja fiflkTri-'**'*- Ma« E'"'! h “‘"”'0^0 A izde- I— I ! mu po- 81 ""^1 i resov«,... je med drugim zapisano v uradnem ministrskem dovoljenju, izdanem 4. avgusta 1992, Vendar pa strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane verjetno niso nikoli videli peči in dimnika dolgovaške opekarne. Zastarela tehnologija in dimnik brez ustreznih filtrov povzročajo veliko škode v okolju že ob normalnem obratovanju, za sežiganje odpadkov (najsi bo organskih ali anorganskih) pa sploh niso primerni. Zdravo okolje prodali za - nekaj šilingov! Ker so avstrijski predpisi o ravnanju s posebnimi in nevarnimi odpadki zelo strogi, nas čudi, kako da so dovolili izvoz brez dodatnih pregledov in dovoljenj - morebiti je bito to na papirjih prikrito oziroma za mejne delavce nerazum- I ■ ll ■ JI i lih_' ‘^''"ChDLi hrno- ma- Ijivo. Posebna avstrijska ua- "■j^. v katerem ma- JdJVfl- 1 s-?- vreU^i;em na os- J ftii ^'enaln.. f {Spl K IQV M' 'Mogoče skle-P^^^kusnevo vpe- ___J rezultatov 4 >>ei Iz to vrši ni h dokumentov na vagonih resda ni razvidno, kakšen tovor je v njih, Kaj vse prihaja po železnici in cestah v Slovenijo? varstvo in podpisana glavna republiška sanitarna inšpektorica prim.dr, Metka Macarol - Hiti pa je pri tem spregledala, da so bili rezultati, ki so bili uporabljeni pri strokovni oceni, nedosledni, ter da je 350 ton odpadakov za nekakšno poskusno sežiganje zares prevelika količina. »Pogoj za dovoljenje je zagotovljena moinost varnega ravnanja z ostanki po predelavi posebnih odpadkov in da je zagotovljeno varstvo javnih inie- vladna komisija bi morala namreč predhodno pregledati sežigal no napravo in čistilno napravo in šele nato bi dovolili izvoz odpadkov. V nasprotnem morajo (tako kot drugi) posebne odpadke sežgati v centralni sežigal ni napravi (EBS) na Dunaju. V tem primeru je potrebno za tono odpadkov odšteti 5 tisoč šilingov. Direktor dol go vaške opekarne mag. Franjo Strbad, (najbolj odgovorna oseba, kije 30. julija lani podpisala pogodbo s firmo N igri n in STRC) trdi, da bodo osmi dan po uni- čenju odpadkov dobili fe 400 šilingov po toni. Svoje ravnanje opravičuje z velikimi finančnimi težavami, s katerimi se je ubadala opekarna, ker so dobili ugodno rešeno strokovno oceno in dovoljenje ministrstva, so se odločili in sprejeli ponudbo avstrijskih izvoznikov odpadkov. Na vprašanje, da je 350 ton nekoliko velika količina za poskusno sežiganje, je Strbad odgovoril; »To je relativna stvar. Mi vsak dan predelamo 200 Ion gline. Zdaj imamo dve možnosti: lahko bi to sežigali v posebnih kesonih v peči, ali pa bi to mešali z glino. Do sedaj so to sežigali v Mariboru. Če je to bilo dobro tam, bo tudi tukaj! Sklad posebnega sklepa o tem ni sprejemali, jaz sem le omenil Humaiju, ko sem bil lani oktobra pri njem na razgovoru. Normalno, da Jerebic ni vedel. Mi imamo sto pogodb na leto. Ne vem za takšno prakso, kjer bi morali o tem poročati. Sicer pa zdaj mislimo to vrniti; poslal sem že telefax, da jim zavračamo pošiljko in da naj nam sporočijo, kam naj jim to pošljemo.« V ponedeljek zjutraj so seži- ganju odpadkov uradno na- sprotovali krajani, nekoliko kasneje pa je v Dolgo vas prispel tudi sam mag. Emil Žer- ZADRUGA PANONKA ^■<>-0., PROSENJAKOVCI 98 htesto . I I - T * V a ■P* ' v J r 1 j» ■fl I Ljudski glas in dva scenarija Ta afera s podjetjem Hit ni slaba, če... Če se ne uresniči ljudski ud treh možnih scenarijev njenega spletanja in razpletanja. Po tem scenariju namreč razpleta ne bo. Ljudje pravijo, da spet enkrat ne bo odkrit krivec in da se ne na koncu koncev spet ne bo vedelo, kako se je začelo, zakaj se je o vsem skupaj pisalu, govorilo in politiziralo. Poglejmo si zato najprej ostala dva scenarija. Prvega imenujemo »scenarij lastninjenja«. Ce stvari tečejo po tem scenariju, je direktor Hita Danilo Kovačič naredil eno samo napako. V predvolilni kampanji je plačeval propagandne usluge samo nekaterim strankam in samo nekaterim kandidatom. Prav neumna napaka, če se tako vzame. Mož je čisto preprosto bil preveč ozkosrčen, ravnal je tipično po slovensko, zdaj pa se mu neširoko-grudnost maščuje. Preganjajo ga tisti politični krogi, ki jim v predvolilni kampanji ni finančno pomagal. Kovačičeva zgodba je pravzaprav tragikomična. Podjetje, ki ga vodi, je uspešno, on je lansko leto celo dobil nagrado za najboljšega menežerja. Potem pa se ena od političnih strani, ki že težko čaka na volitve in iz dneva v dan spoznava, kako jalova je pravzaprav opozicija, spomni, da bi bilo dobro malo prebrskati, kako Hit plačuje davke. Davkarija ugotovi, da davki niso vsi poravnani. Kar je še najmanj Kovačičeva krivda, saj je on vendar tisti, ki se, kot vsak podjetnik in sploh vsak državljan, mora truditi, da bi plačal Čim manj davkov, Za izterjavo davkov ima država zaposlene svoje ljudi. V Kovačičevo podjetje bi moral poslati davčne eksekutorje, ki bi opravili delo, za katero so plačani. Namesto tega pa se začne govoriti, da gre za »divjo privatizacijo«! Država pa nič. kar mirno opazuje vse skupaj. Izraz »divja privatizacija« je skovanka demosovih ideologov in ima v slovenskih razmerah nasproten učinek od zaželjenega. Slovenci se sicer bojijo vsega divjega. Ideologi so v tem oziru izbrali pravo besedo, ker so hoteli vznemiriti javnost. Toda še bolj jih je po dolgoletni vzgoji za egalitarizen strah pred podjetniki, ki so v teh razmerah kar tako, počez in naravnost, samo drugo ime za bogataše, oderuhe in sploh kapitaliste. Pomislite, nihče od pomembnejših politikov doslej ni javno vprašal, če bo Hit davke plačal! To je edino, kar bi javnost, če gre za utajo davkov, moralo in smelo zanimati. Vse drugo je vprašanje prvotne akumulacije kapitala. Do te pa ne more priti drugače kot na »divji« način. Kdo vam bo pa, lepo vas prosim, rekel, na sedaj pa bodite vi gospod bogataš, imejte ves ta družbeni kapital in lepo z njim ravnajte! Zlepa nihče vam ne bo tega rekel. Zato se je vedno doslej tako zgodilo in se vedno bo, da bo lastnina tatvina. Ker, stvari so v resnici preproste. Kdor namreč poseduje veliko, bi rad še več, svoje srce pusti v imetju in vse njegovo življenje je posvečeno temu imetju. Skuša ga povečati, oplemenititi, mu dodati profit, kakor pač hočete to imenovati. Na ekonomski ravni, nekdaj bi se reklo razredni, imate sedaj lastnika kapitala. No in. Vedno se je reklo, da gospodarjenje ni pravo, če lastnina nima svojih odgovornih in zaskrbljenih lastnikov. Država, če stvari potekajo takole, tukaj ne bi smela imeti nobene druge skrbi, kot je pobiranje davkov. Paziti mora, če je količkaj modro vodena, da bogataši ne obogatijo preveč, puščati jim mora prav toliko, kolikor je potrebno, da se Se naprej ženejo. To »stimulativno področje« je med spodnjo mejo, ko se jim pušča dovolj, da imajo skozi posedovanje reči ie občutek večvrednosti, ko še lahko strežejo svoji nečimemosti, ter zgornjo mejo, ko se jim pušča preveč in lastniku kapitala nenadoma zazdi, da ima že dovolj, preneha se gnati in začne sanjati o politični moči. Kar lahko privede do plutokracije. Upajmo, da se bo afera, če poteka po tem scenariju, iztekla s plačilom davkov in da bo zadeva s tem ad acta. Drugi scenarij. Po tem naj bi za vsem skupaj stala udbomafija. Če je tako in če se bo afera razpletla do zadnjih pravnih in političnih konsekvenc, potem je prav tako zelo dobro, da je do nje prišlo. Šele na ta način se bo razkrilo, kot pravi tudi glavni teoretik udbomafijske prestreljenosti slovenskega gospodarstva Edo Ravnikar, kako deluje ropanje slovenskega gospodarstva in kdo vse mu botruje. V obeh primerih bo vse dobro, če bo konec dober, torej Še bo dosledno izpeljan, Bog pa nam pomagaj, Če bo obveljal ljudski scenarij. ŠTEFAN SMEJ !i c' i I i j j A Kandidati vložijo v 8 dneh od ^ Oju o ' kmetijska zadruga Panonka, Prosenjakovci 98, z oznako »za razpis«. Z.-ii na poslanska skupina Milko Horvat je prvi sosed dolgovaške opekarne - že nekaj Časa ne more veČ jesti zelenjave in sadja z vrta, kajti vse prekriva umazanija, ki prihaja iz opekarniškega dimnika. J^sprediu regionalni interes Ut, ’*u h_ *&”Wh . sla I na ob- ^'i « od^ drui- fel t’.’ Ptobi- M? Pbjek.^^^Jcni- če te pristojnosti dobijo, še naprej v neenakopravnem položaju. Pri pobudi kaže po Šiftarjevih besedah vztrajali tudi zaradi velikosti občin, ki bodo lahko le tako speljale zelo potrebne naložbe zlasti v infrastrukturi. !?N a. ne- , h _ na to vnia. ‘ŠVLri’ K®'' . po- ’^di ip ' iJSj* lU- tudi Toča Geza Džuban je podrobneje predstavil nasprotovanja zlasti primorskega dela poslancev obrambi proti toči. Kot je dejal, je v dosedanjem sistemu veliko pomanjkljivosti, vendar to Še ne pomeni, da ga je potrebno ukiniti, kajti sredstev za ponovno vzpostavitev verjetno ne so predlagali povečanje postavke za vzdrževanje sistema in odpravo pomanjkljivosti. Na področju šolstva, sociale in kulture so bili vloženi amandmaji za zagotovitev sredstev za obnovitvena dela v domu oskrbovancev v Lendavi. gradnjo kulturnega doma v Lendavi, prizidek šole na Kapeli in obnovo gradu v Lendavi. Poslanci so vložili tudi amandmaje za posodobitev regionalnih cest, ki so izpadle iz proračuna. Ciril Pucko pa se zavzema za povečanje sredstev za naftna raziskovanja. O tem, koliko so poslanci s svojimi pobudami uspeli, bomo še poročali, sicer pa poslanci napovedujejo obisk med volivci že naslednji te- den. jv jal, ki je vzel vzorce za natančnejšo analizo, da bi ugotovil istovetnost s Številkami na uradnih dokumentih. Ne- sporno dejstvo je, da gre za posebne odpadke, kako da je sploh dovoljen uvoz tovrstnih odpadkov in sežiganje v opekarni z neustrezno tehnologijo? Žerjal nam je povedal: »Preseneča me, da je tovor prispel v našo državo brez kontrole, Pregled vsebine v vagonih bi morale opraviti inšpekcijske službe na mejnem prehodu, na vstopu v državo, torej v Šentilju, težko verjamem, da se lahko zadovoljijo le z dokumenti, potem bi lahko vozili J državo vsemogoče.« Na vprašanje, kako da so kljub vsemu naredili strokovno oceno, čeprav so pri tem uporabljali podatke iz »neznanega laboratorija«, je Žerjav povedal; »Pri nas dobimo v analizo vsemogoče. razne čokolade in druge sladkarije, ki jih uvažajo.« Pri celotni zadevi je marsikaj sumljivega, tudi uradna dovoljenja, plačilo in način uničevanja odpadkov. Eno drži kol pribito: ti odpadki so sedaj Lendavi in ne več v Avstriji! BERNARDA B.PEČEK V FOTO: ANDREJA PIRRHER Zakon o privatizaciji Vrednost c^riifibita dolob starost jj,; zsdbm je KB Že pred izv^apjem pottebee ^rememb. Kot smo lahko ugotovil med razpravo v paria-mentu, so na spremembe v^ivsdl dogodki. Na eni struni je Ulo potrebno podal^iiiti roke na ^t^vo leHziiiddb posli^ kov pri lastniii^i^. Sp^nemAe je ^«fiagda s vlade skupina podmicev Iz koied«^ m lastile preoMI-kovae^e. Bistvene vsebinske spremembe naj bi doživet pa besedah enega od predlagateljev zakona Jožeta Protnerja 15. člen zakona o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju. ki se oanaU aa 31, ^en zakona, kjer je (warf3i>gj)rK> dan uveljavitve zakona pcnn^aie na 9. maj «»0, b >, da se dan uveljavitve zakona pcMa^me na 9, maj 1990, ko se je prvič sestal parlament prejgnjejga ^ca. ta spnt-memba je bila zavrnjena tako na zbotov^ih Mbcmib kot tudi $ trtrani vlade s pojo-snilom, rh na to datom m a^goCe ugotoviti vseh opravičencev dO lastmn^ih certifikatov zaradi neurejenega statusa cbžas^aB^va ne samo rilcev, ampak tudi slovenskih državljanov. S Wt v zvezi je pnedla-^na 3e ena vsebinska Bov<»t, Id t^aira, ckt podlaga za pridobitev lastninskih certifikatov ni več delovna dob«, ampak starc^t, to pa tudi bistveno poenostavi po^pek za izdajo lastnir^kib papirjev. ' Pomembna je Sc spremmba 51. Sena e^oječega zakona, ki izniiS vk spremembe in prenose sredstev nega premoženja na druga podjetja, razen krovnih (holdingi). Tu je att^r s pravnega vidika nekaj sporadi staliSč. Toda odbori so to potrdili prddvsem z. namenom, da bi lahko uspešno popravili, kar se pc^raviti da zaradi divjih privatizacij. stran 4 I vestnik, 22. aprila^ It' ■ -k Jutri v Radencih velika turistična prireditev Dan turizma Pomurska turistična zveza je ena redkih organizacij, ki še uporablja naziv Pomurje za označevanje pokrajine ob Muri, torej Prekmurja in Prlekije. Čeprav nekatere vnete »lokalne buditelje« to močno moti, pa je le prav, da ostane naziv Pomurje vsaj na turističnem in komercialnem področju pri skupnem nastopanju na čedalje zahtevenejšem trgu. Pomurska turistična zveza in večja živilsko- predelo-vaJna podjetja so bila prva v Sloveniji, ki so začela na sejmih s skupnimi predstavitvami s sloganom Pomurje - dežela zdravja. Danes jih Že nekaj regij posnema, pojavile so se celo ideje, da bi imeli osrednji slogan Slovenija - dežela zdravja. Za še večje poenotenje pomurskega turizma ter njegovo predstavitev so se vodilni v Pomurski turistični zvezi in Zdravilišču Radenci domislili nove prireditve, ki so jo poimenovali DAN POMURSKEGA TURIZMA. Prireditev bo v petek, 23. aprila, in je povezana s 30- letnico Srednje Sole za gostinstvo in turizem Radenci in s skupščino Pomurske turistične zveze (ob 10. uri v kongresni dvorani hotela Radin), v bližini zdraviliškega naselja in v hotelu Radin pa bodo ves dan razne poskušnje, nastopi, pogovori in predavanja. Ob 9. uri bo najprej zaigrala godba na pihala iz Gornje Radgone, nato pa se bodo predstavili člani AEROKLUBA (naleti avionov in padalci) in KONJENIŠKEGA KLUBA iz Rakičana, V avli hotela bodo nastopile kulturne skupine, ob 12. uri bo predavanje Vina v turistični ponudbi in nastop sommelierjev (vinskih svetovalcev) s poskušnjo kakovostnih vin iz bližnjih goric, ob 13.uri pa se bo začelo zanimivo predavanje Zdravljenje zemlje v turistični ponudbi. Za mlade bo prav gotovo najbolj zanimiv večerni koncert ene najboljših slovenskih skupin SOKOLI v Športni dvorani v Radencih, bbp gospodarstvo ilNPO ne bo več tudi občinski Iz podjetja za razvoj podjetništva INPO iz Ljutomera, občina, po sklepu poslancev skupščine, svoj skoraj 40-odstotni delež. Podjetje INPO so ustanovili Občina je ^red dobrima dvema letoma, ko so ustanavljali podjetje, vložila 20 tisoč mark. Tehnostroj, ki je v podjetje vložil pravico do dveletne uporabe 500 kvadratnih metrov prostorov, vendar je bil ta prostor kmalu dan v stečajno maso podjetja. Zadruga Prelc kija je vložila nekaj denarja ter pisarne z opremo, njen delež pa je bil tudi v računovodskem servisu za dve leti. Silvo Potočnik, direktor, je kot deležnik v INPO vložil pet tisoč mark. v podjetju INPO, ga je po besedah predsednika vlade obravnavala tako kot druga svetovalna podjetja, torej ni imelo prednosti pri pridobivanju poslov ali pripravi občinskih projektov. Občina pa tudi od podjetja ali svojega deleža v njem ni prejemala nobenega denarja, na primer dividende. J poravnal. Mi imamo ■ . vest, vendar je to moni dokazovati « - Čc ram fahhi od očitkov z ulice, a+) in ne INPO »r aj podjetji J I I-IN-a in TURRI-IN-a in če Ca denar na roko? If b M"*! ' nam zdi, da ste športu Potočnik, in ne Kdo si najprej upa postaviti na cesto invalida Kdo si upa i^aviti, da bo na cesto kot presežne delavce najprej postavil invalide, zaposlene v podjetju? Na zatožno klop z njim, če ne to, pa ga vsaj razglasiti za a nti humanist a, trdega liberalnega človeka, ki ga prijetno ogreje le dobiček, zato ne. priznava ovir za dosego,le-tega,,četudi »prek človeka«. Delavec sije vendar bolezen in invalidnost nakopal tndi zaradi dela v podjetju, sedaj pa, ko več ne more biti polno produktiven in ni več pri močeh, naj bi prvi šel na cesto? Vsi. ki se_yjtipiaie, da je nehumano, nemoralno, obsojanja vredno že samo razmišljanj e,""da' je iž-podjetja najprej treba spraviti tiste, ki so nemočni ali ne ustvarjaj® zadosti, kdo bo prvi dvignil kamen zoper tistega, ki bi ga zaradi antihumanizma postavili na zatožno klop? Kdo je poklican, da presoja, kaj je bolj nehumano od nehumanega ali bolj humano od humanega, po kakšnih merilih bi na primer to stori! ob razmerah na trgu delovne sile, ko vemo, da sezname nezaposlenih vse bolj polnijo mladi, iskalci prvega dela in z vedno višjo strokovno izobrazbo? Sploh pa je to vprašanje osebnega opredeljevanja in vrednotenja, kajti dejansko je še tako, da direktor invalida kar tako ne more postaviti na cesto. Postaviti ga na listo presežnih delavcev proti njegovi volji je namreč protizakonito in dokler podjetje obstaja, imajo v njem pravico biti zaposleni tudi invalidi. Na zavod za zaposlovanje jih torej lahko pošljejo le. Če se osebno s tem strinjajo ali če'.gre podjetje v stečaj. In prav to močno zakonsko zaščito zaposlenih invalidov naj bi na predlog nekaterih spremenili. (Svoj delež iz podjetja je umaknil Tehnostroj, Prlekija pa ie Šla v likvidacijo, njeno mesto pa je prevzela Slovenska investicijska banka.) Poslanci ljutomerske skupščine so torej predlagali in tudi sprejeli sklep, da se iz podjetja za spodbujanje podjetništva umakne občina kot deležnik. Kaj pravi o tem predsednik izvršnega sveta Ludvik Bratuša. — So se poslanci pri sprejemanju sklepa prenaglili ali pa so celo prehiteli občinsko vlado? »Izvršni svet je razmišljal o vlogi našega deleža v podjetju INPO že lani, ko je svoj delež odjtovedal Tehnostroj, Prlekija pa je šla v stečaj in se je podjetje na novo konstituiralo, Takrat smo tudi mi razmišljali, da bi naš delež odpovedali. Vendar smo menili, da je vendar podjetje INPO zanimivo, saj ima dobre povezave z vsemi podjetniškimi forumi v Sloveniji, inštitucijami, ki se ukvarjajo s podjetništvom, vključno z ministrstvom. Gre tudi za ekipo sposobnih mladih strokovnjakov, ki se spoznajo na razne oblike svetovanja. Pred očmi smo imeli Se naslednji vidik, podjetniki in obrtniki, ki so iskali kakršnokoli pomoč, so imeli osnovne informacije zaradi našega deleža zastonj. Podjetje je preraslo v pravo podjetje in je sposobno dobrega poslovanja in dobro posluje in menili smo. da bi morebiti umik našega deleža podjetju bolj koristil kot Škodoval, Še posebej ko smo opazili, da je v skupščini precejšnja nestrpnost, najbrž ne samo proti podjetju INPO, kaže, da gre bolj za nekatera nerazumevanja. To sicer težko komentiram, vendar opažam, daje naš delež prej moteč kot koristen.« Denar od prodaje za gradnjo šole Obfina je v podjetje ob ustanavljanju vložila 20 tisoč mark, koliko bo dobila (nazaj), pa je težko povedati, gotovo pa je, da ga bodo na Proračun predlog poslancev porabili za gradnjo osnovne šole pri Mali Nedelji. »Menini pa, da prodaja občinskega deleža ne bo Sla tako zlahka, vprašanje je, ali bo ta delež zadosti zanimiv podjetju INPO ali drugim partnerjem, ki bi ga hoteli kupiti,« je povedal predsednik izvršnega sveta Ludvik Bratuša, Čeprav je imela' občina delež Podjetju v skupščini zbijajo ceno In kaj je na sklep skupščine rekel direktor podjetja INPO Silvo Potočnik? »Kako naj komentiram, to je pravica vsakega družabnika, ali od- Takrat, ko nekateri djetja INPO, dejansM n ■ /raj« m -.id) ('Ji »To Ete mi tako nepa^^^.,,|j » lo Sle Lili r i >1 ■ nesli vi, čeprav mislit”' ______1 i,.Thonir*^J pl precej resnice. Jaz bora .j™ g, izjavil: podjetje ti TURRl -IN nima noben" li « i Podjetje TORRl’tN so ustanovill Tutti, s.r.l AFFI (Verona) Italija s 60-odstot-nira deležem, Mizarstvo, p.o., Ljutomer, Deborah, d.o.o,, Ljutomer, slednja s po 20-ot&totnirn deležem. Ustanovitelji so svoje deleže plačah v denarju. Pogodbo o ustanovitvi podjetja TURRl -IN so podpisali; iMizamvo (obveznosti, odstopi v brezplačno uporabo stavbo velikosti 576 kva-' dratnih metrov, ža plačilo pa elektriko, vodo, ogrevanje, komunalno iaftastruk-Hiro In prehrano za delavce pot^etja TURRl), podje^e TURKI (zaposli 40 do Ni delavcev, od tega 40 odstotkov iz podjetja Mizarstvo, preuredi prostore in zagotovi tehnološko opremo ter tehnične in tehnološke podatke). izvrSni svet SG Ljutomer (inženiring ter izvedba in nadzor pgn ureditvi prostorov, v začasno uporabo dodeli del funkcionalnega zemljišča, zagotovi' potrebne listine za ustanovitev tri registracijo podjetja ter vodi finan&it inženiring, pridobiva sredstva ter garancije za podjetje v usta-' na^anju). »Ptj zadaj) skapŠČShi ima irvrSni svet določene tseb ugotoviti, ali so navedbe iz tistega ga j'e dtreletoT podjetja INPO objavil v Večeru, "-rflL sicer kar zajetno delo, saj bo treba veliko stvari P(*^ , "f d jKKem poročati.« (Ludvik Bratuš} J stopi ali proda svoj delež po pogodbi, ki smo jo sklenili ob ustanavljanju podjetja. Postopek pa je takšen, da svoj delež odstopnik mora najprej ponuditi drugim družabnikom. Ce ga ne sprejmejo, ga lahko proda komerkoli, s to klavzulo, da se družabniki do neke mere morajo strinjati z novim. Menim, da ne bomo oporekali nobenemu, če res ne bo prišlo do res čudnega kupoprodajnega odnosa.« Na vprašanje, ali bi kot družabnik prevzeli delež občine, je direktor podjetja INPO odgovoril: »Ponudbe še nisem videl, niti sklepa skupščine, in ne vem, kaj bi za to želeli imeti. Na vsak način pa je pri vsej zadevi zanimivo , da če kdo želi konja prodati, bo naredil vse, da mo 'ceno zviša. Odgovorni s skupščine pa so storili vse, da ceno podjetju zbijejo, tako da menim, da se v takem položaju lahko doseže ugodna cena za prodajo deleža. Vendar, kot pravim, govorim na pamet, saj nisem videl Se nobene ponudbe.« To, da občina umika svoj delež, direktorja podjetja INPO niti ne skrbi toliko kot samo govorjenje, kot pravi, polresnic ali neresnic ter natolcevanja, »To neposredno škoduje našemu postu, nikjer pa doslej nihče ni mogel ugotoviti, kaj smo storili nezakonito ali proti etničnim normam ali kako drugače. laz trdim, da Je ta škoda gospodarsko merljiva in upam, da jo bo kdo tudi ■ * iiih, kapitalskih in in Jih tudi nikoli ni n>*ift '| ni h sem ro podjetje vit!, bil sem tudi ustanavljanju in *t stanoviotelj in j tP (t DEBORAH, ki J« j' □ TLIRRl-IN-a Niti jaz niti RAH ni dobilo z nul za kakršno UllU 1. ruKaČe. »t?) 'tlo niti kako drugače bička, niti tolarja. prejel niti tolarj” tLh’' djetja MA Prtdit^fifl MA .,fli P t Podjetje MA * ^ijeiiij’ “Hj slovne odnose s ki je tudi upnik v podjetje v stečaju vse potrebne postoP*^^t,„. tev, zagotovili so P® "" ska sredstva, iii^ servis, Z tako zagotovili vendar so na prcP' nekaj svojega Podjetju so potem P posodili denar. N* ' pjr nega upravitelja J® vei te rjalo tudi sodis^b- in - Ste priprot^jf^ rektorsko mesto r n INPO, Če ugotovi^. Jim v vtise Ko bodo »i litt ItM «■ UliOlUr‘^, I še direkiars^', druJ^bii‘J,yk rfiE r^. da jaz zaviram življenje podjetja. klicali. m' [lO*' M h Kako? Mar na način, da bi od zdajšnje dobre zaščite invalidov prešli v drugo skrajnost, da bi dopustili, da bi podjetja »očistili« zaposlenih invalidov? Tega vendar ne moremo in ne smemo povsem sprejeti, toda ali jx)tem lahko upoštevamo interes delodajalca. Vemo, da ta sedaj zaradi določenega števila zaposlenih invalidov nima nobenih na primer davčnih olajšav {samo invalidske delavnice). In če se delavec s svojim prispevkom za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zavaruje za določene primere, denimo invalidnost, kaj ima od prispevka delodajalec? Zmanjšane produktivnosti zaposlenega invalida podjetju ali delodajalcu ne nadomesti nihče in prav zato lahko velja tista trditev, da Je v podjetjih preveč sociale. In v slednjem vidim bistvo problema, saj ni na primer »zavarovalniškega« sklada za delodajalce. V nekaterih naših podjetjih so se vodilni delavci odločili za stečaj jMjdjetJa, da so v starem podjetju pustili dolgove in presežke delovne sile, v prvi vrsti seveda invalide. Po tej poti so torej delovni invalidi prehajali med nezaposlene na zavod za zaposlovanje. Tu pa so jih uvrstili v skupino težje zaposljivih, vendar je njihov delež v tej skupini zelo majhen. Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazujejo denarno nadomestilo 127 invalidom, prijavljenim kot iskalcem dela. Povedati je treba, da za delavca, delovnega invalida ta pot sploh ni tako neugodna. Še posebej. Če Je bil prej zaposlen v slabo stoječem piodjeiju in je prejemal zajamčeno plačo. Po največ dveh letih, ko prejema denarno nadomestilo z zavoda za zaposlovanje, preide na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sjega naslova običajo prejme višjo denarno nadomestilo, kot ga Je ime! prej. Od aprila invalid s pokojninskega zavoda ne more prejeti denarnega nadomestila, ki bi bilo manjše od 22 tisoč tolarjev, ne glede na to, koliko delovne dobe ima. To jeuorej socialna varovalka pokojajnskega zakona za invalide, pdjavJJgn&jia ihvodu za zaposlovanje. Iz raziskav tudi lahko povzamemo, da so zaposleni delovni invalidi opravljali predvsem klasična dela za invalide ali so opravljali tako imenovana fiktivna dela, se pravi, da je delovno mesto posebej za določene invalide ali pa na njem dela več delavcev, kot bi bilo potrebno. Zasedajo tudi delovna mesta, ki niso normirana. In koliko delovnih invalidov Je zaposlenih v naSih podjetjih? Pomagamo si lahko s podatkom, koliko nakazil pošiljajo z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Denarno nadomestilo prejemata 702 invalida druge kategorije, to pomeni, da so zaposleni s polovičnim delovnim Časom, ter 1079 invalid iv tretje kategorije (v obeh skupinah skoraj ni kmetov, zato podatek okvirno lahko uporabimo). Podatka, koliko je Se zaposlenih delavcev s preostalo delovno zmožnostjo, ki pa sedaj pridobivajo status invalida tretje kategorije, nimamo. MAJDA HORVAT Skoraj polovico družbenega | * ■ zacijska čuna in vladh proizvoda Letošnji državni proračun znaša 291,725,228,M2 tolarjev, od tega bo država zbrala 270 milijard, skoraj 22 milijard pa je primanjkljaja, ki naj bi bil pokrit iz javnega dolga. Poleg luknje v proračunu se je le-ta povečal v primerjavi z lanskim letom za 6,7 odstotka. V primerjavi z letom 1991 prinaša letošnji proračun tudi bistveno večjo obremenitev družbenega bruto proizvoda. V letu 1991 je ta znašala 41,2 odstotka, proračun pa je imel za 2,7 milijarde tolarjev presežka, letošnji pa požira že 48,9 odstotka družbenega bruto proizvoda, z javnim dolgom seveda. Vzporedno $ tem je zanimiv tudi podatek, da se je za dobre 3 odstotke povečala javna poraba, čeprav so, mimogrede zapisano, pred dobrimi petimi meseci vse sedanje parlamentarne stranke obljubljale radikalno zmanjšanje le-te. Drži sicer, da v letu 1991 gospodarstvo še ni bito tako na psu in da država takrat še ni ugriznila v najbolj kritično točko našega gospodarstva - sanacijo bank. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje, ali bo predlagan! proračun vzdržal in ali so njegovi predlagatelji gradili na realnih predvidevanjih o pritoku tega denarja v proračun. Po ocenah, ki so bile izrečene v parlamentu, je vlada premalo upoštevala, da naše gospodarstvo še ni doseglo dna, kar pomeni, da lahko še pričakujemo padanje gospodarske rasti in s tem tudi napajanje proračuna. Hkrati s tem so opozarjali na gospodarsko recesijo na trgih, na katere naj bi se v prihodnje usmeril naš izvoz. Poleg proračuna ne kaže zanema- riti Se razprave o memorandumu vlade k zakonu o izvrševanju proračuna kot neke vrste rSžVojni strategiji, ki naj bi spremljala proračun. Že v tej in pa v razpravi o proračunu je bila nekajkrat izpostavljena kratkovidnost vlade na nekaterih strateških področjih. Se posebej pri razvoju infrastrukture. Skorajda vse poslanske skupine, pozicijske in opozicijske, so odločno zahtevale uvrstitev cestne povezave Gortca--Lendava in železniško povezavo z Madžarsko med prednostne strateške naloge in uvr- stitev le-teh v letošnji proračun. Po besedah naših dveh poslancev Ferija Horvata in Geze Džubana naj bi do tega tudi prišlo, Čeprav je pri železnici negotova trasa, po kateri naj bi potekala ta povezava, in to s strani Madžarov, ki se sedaj zavzemajo za povezavo M, So bo t a-M ar t i nj e-Mo nošle r, medtem ko naj bi bila za nas ugodnejša trasa M, Sobota--HodoS-Sombathely. -Ne nazadnje ne kaže prezreti, da so skorajda vse skupine predlagale dodatno zbiranje cestnega denarja s pomočjo višjih cen goriva. Za tovrstno zbiranje pa bi morala biti posebna postavka znotraj proračuna ali pa ustanovljen poseben sklad. Vračanje proračunskega de-naija Levji delež proračuna naj bi bil ponovno usmerjen v gospodarstvo. Tu je nekaj vprašanj povsem prestižnega pomena. Opozicija namreč zahteva odgovor na vprašanje, kakšne so obremenitve proračuna zaradi jamstev, ki jih je vlada izdala Elanu, in jih sedaj mora odplačevati. Kljub temu kaže opozoriti še na nekatere kritike tako memoranduma kot proračuna. 1>J I l sredno s tem transferji vi .. cialni transf^-’ ustaviti LhITJ v prvi vrsti r sti za (w*'’Sii<« Ne gre sicet irj, ■ hinOti-* sanaciji S re .L rif iji ■ bodo I Ir - 6* C kajti te booo ličinke vlada mora loviti aktivn^ipcjni danenjaz_^«^,Xp’ darjenja z Sterni, rt**// vito izvajanje v. alnih transiefl^j,f3'V < alnih privatizat^’! S plLvai..^- - tovljena tuo’ r in sanacijo c« pri Sl", ■k "" * L-lacijo fii«^ -JS: ivatiž^*^ \ vsenj.u Kij«” Liko preseneW metnorandJ^sJ,,,'^)^ kjer sta v ospredju Živil, to vlaganje v P sinjo. Jai računu kjer sta vlaganje vlaganje v zmi l|I| pu lOgljivos«- )- 1 3» i^k.22. 'rila 1993 stran 5 gospodarstvo J ^ciadj direktor SKB banke Ljubljana Gospodarstvo potrebuje -<1 •nočne banke a S L ima v Sloveniji pomemben v , • *—„ »Idi za t^>»ii s tremi sosednjimi državami, zaio ««. ^«tuuve, ki so začutile, da se b?0« ruumčHi tokovi. Zato ne preseneča, da le zdaj n "'•j* ima v Sloveniji pomemben geostrateški položaj, saj zato je zanimivo tudi za v nank in pričakovati je, da se bo J n “uTliiLi-i „------■■■ pij^anvTaij JV, un se iRJ il Se kakšna. Poslovna enota banke SKB iz vuuiH uaniL^ oikn iz že poldrugo leto in uspešno ■ ■ —-i« ” MUISkl „ J Načrtovanih 15 milijonov DEM bilančne vsote s« 4 krepko presegli in z banko sodelujejo že tri četrtine '13 lau (JjS® 89spodatstva. Resnici na ljub« je treba zapisati, da o? »atična banka pomurskih podjeBj, saj to funkego » banka, vendar je dejstvo, da zarsd. dispemie pomurskih podjetij sodeluje tudi ■ Podjetja se oa eni strani pojav^ajo kol deponenti bart *^’’®***> po drugi pa povprašiiieio mr hunenin lam- Po sledi zapisa iz Razkritja Kriv tisti, ki opozaija? Kot kaže, smo pred nedavnim na Rarikriqu ,dregnili’ tudi tja, kamor ne bi smeli. Zapisali smo namreč, da nekaj smrdi skoraj sredi vasi, in to se je nanašalo na smetišče krajevne skupnosti, kamor so ljudje doslej vozili ali prinašali še vse kaj drugega kot le gradbeni material za zasipavanje jame oziroma jarka pri Stojkovi Ant J ■» JL Afcjfcn jlŽ *.». 1.^... k ... *č K a, a._ . . 1*V* v* •• J stari domačiji (nenasetjena). I^«cej Mizu t^a smetišča pa nvijo Horvatovi. Gospodar Anton je dokaj nejevoljen, ker večkrat I ■ ’*iba'iA "‘'"^tev, p« drugi pa povprašujejo p« hunenih jam-JT*^pravlja zanje mednarodni plačBni promet, povpra-•tdi po bančnih posojilih. M. J ^■'Jieui "^»ISTib tudi matična pomurskih 5l n hrtnt.. T . . va Men L . "crau, . di- ■r r ** Betxj ^UDljarM, ^■i. 'tljodcna vsemi tj * UL Ustavili . ‘"'■v eil], Jtih ?’«hi cn : smo si cilj. Srn"’ ■ to pa je tudi “IJ za vso Slove-tudi našo -'^^njSe so veli! “is v in in večjih sloven- 4 dft I P"' oh tem tudi -J, da u »i i« SMaj povezav ..»lemu, saj je sedaj Povezovanje jtit , '"‘i’’* o*di zaradi po-l'^pcxlBtstva, sai velike itidi močne F— V rj banke, ki bodo sposobne razreševati njihove probleme. V naši banki letos načrtujemo realno povečanje obsega poslovanja za 40 odstotkov in prepričani smo, da bomo ta cilj uresničili.« Poslovna enota banke SKB v Murski Soboti pokriva vse Štiri pomurske občine, usmerjena pa je tako h gospodarstvu kot k občanom. Tudi v letošnjem prvem polletju dosegajo rast in tako se dogovarjajo z nekaterimi večjimi podjetji, ki kažejo pripravljenost, da bi sodelovala tudi z njihovo banko. Ivan Nerad ne pristaja na očitke banki SKB, da le-ta v Pomurju zgolj zbira sredstva in jih ne plasira na to območje, »Vse, kar smo tukaj zbrali, smo plasirali na to območje ali celo več. Naš cilj ni, da bi ta *V banki SKB sao si zastavili cilj, da v Shjveoiji pridobimo ZS-odstotni tržni delež v bančništvu. Zavedamo se, da gospodarstvo potrebuje močne banke, ki bodo sposobne reševati njihove probleme.« Foto: N. JUHNOV denar prelivati v Ljubljano ali drugam, pač pa obratno dajemo spodbude gospodarstvu, da bi se na tem območju Še hitreje razvijalo. Denar, ki ga zaposleni plačujejo za davke in ki se nato zbiraja v centru, je mogoče tudi s pomočjo naše banke dobiti nazaj na to območje.« SKB ni med tistimi slovenskimi bankami, ki jih bo sanirala država, zato pravijo, da so v podrejenem položaju. »Tudi mi imamo slabe naložbe iz preteklosti,« pravi direktor Ivan Nerad, »sami pa skušamo skupaj s temi podjetji narediti vse, da bi se njihov položaj izbolj- Šal. Ni naš cilj, da bi uničevali takšna podjetja. Osnova pri reševanju teh problematičnih podjetij mora biti njihova strategija, predvsem pa analiza njihovega tržnega položaja, Ce vidimo, da ima podjetje prihodnost, probleme rešujemo, ne glede na boniteto podjetja.« Ivan Nerad zavrača tudi očitke na račun stanovanjskih posojil, ki so se pred Časom pojavili v javnosti. »Ti očitki niso upravičeni. Mislim, da je bila prav naša banka v preteklem letu edina v Sloveniji,ki je v dogovoru s stanovanjskim skladom in društvom za zaščito potrošnikov dala popuste za stanovanjska posojila vsem kreditojemalcem do določenega datuma. Ta 25-odstotni popust smo morali preliti v breme naše bilance, kar predstavlja okrog okrog 10 milijonov DEM. Najemniki stanovanjskih posojil so lahko del dolga odplačali tudi z depoziti in so tako svoje breme zmanj- šali za dodatno milijardo tolar- ugotovi, da ljudje odvržejo tja tudi živalske kože ali crknjene Živali, in to seveda smrdi, ko je malo topleje; poleg tega pa psi ponoči večkrat raznosijo te mesne ,dobrote’. Ker se je voda v i^egovem zajetju zadnji čas zelo po^bšala, je sklepal, da je za to vssj delno kriv« tudi omenjeno smetišče. Zato je želel, da bi bil oproščen plačila posebnega prispevka za priključitev na vaški vodovod, toda izvršni svet mu je vlogo zavrnil. Medtem je plačal vse račune in ta problem rešil. Morda bi se čez čas nekoliko pomiril, če komisija za komunalne zadeve pri krajevni skupnosti Razkrižje ne bi pred kratkim razposlala vsem’ domačijam posebnega obvestila, ki ga k Horvatovim niso prinesli, Niso prejeli tudi programa za razpis referenduma o krajevnem samoprispevku, ki je bil to nedeljo, O njem, kot kaže, zaradi zamere, da sem napisal tudi nekaj takega, kar nekaterim ni po volji, niso obvestili tudi spodaj podpisanega avtorja. Kot smo zvedeli iz drugih virov, je referendum dokaj dobro uspel, V omenjenem obvestilu pa je najprej napisano, da bodo imeli tega in tega dne očiščevalno akcijo in da je na krajevno odlagališče smeti pri Stojkovi domačiji dovoljeno voziti smeti samo ob petkih od 15,00 do 17,00 in da ni dovoljeno “odlagati poginulih živali ter živalskih odpadkov in strupenih smeti, Nato pa je dodano nekaj, s Čimer naj bi .očrnili’ Antona Horvata, ki se je drznil pritožiti sanitarni inšpekciji in terjati, da se mu odpiše plačilo prispevka, vendar mu je izvršni svet prošnjo (Ali je torej prosil ali zahteval?) zavrnil kot neutemeljeno, češ da sanitarna inšpekcija ni ugotovila utemeljenosti njegovih trditev. Vsi ljudje naj torej vedo, da A. H. ni imel prav, čeprav je bilo zapisano, da Horvatovi sumijo, naj bi bilo smetišče vsaj delno (so)krivo za poslabšanje njihove vode. Analiza, ki jo je opravil prejšnji Zavod za medicino in higieno dela v Murski Soboti, je namreč pokazala, da je v vodi povečana vsebnost vseh vrst bakterij. jev. Ob tem pa ne ^e prežieti, i' Ker je Slo vse nekoliko dalje, kot sem predvidevat, mi je prišla da za ta posojila odslej velja ! odločba ali odgovor sanitarne inšpektorice v Ljuto- 9-odstotna "t^tu Marije Kozar, v kateri je tudi zapisano, da je izdal občinski obrestna mera, ki je pod ceno j »»pravni organ 15, 2, 1992 lokacijsko dovoljenje za smetišče na kapit^a, in tudi vse to je banka Razkrižju in da je bil prizadeti A. H, po izjavi predstavnika KS prevzela v svoje breme. Smo navzoč pri ogledu te lokacije. Slednji to trditev zanika, jaz osebno torej edina banka, ki se je na i sem se začudil, kako je bilo možno izdati lokacijsko dovoljenje pritisk javnosti odločila za t krajevno smetišče, saj vendar za kaj takega ni zakonske pod-takSno politiko, moram pa po- JERICA MLINARIC, ki vodi pristojni občinski organ, je vedali, da odslej ne mislimo • priznala, da so z izdajo lokacijskega dovoljenja storili preki^k, več popuščati, saj smo z naše ! vendar so bili k temu tako rekoč prisiljeni, ker druge rešitve ni strani naredi vse,« bilo, To pa je že tema, ki terja poseben pristop in nadaljnja nespremenljiva LUDVIK KOVAČ pojasnila. JOŽE GRAJ strojevodja^ sindikalist in član upravnega odbora Slovenskih železnic o nejasnem položaju železničarjev -e z - Kleznice kot izvirni greh države ^ndikati v okviru Slovenskih železnic nic, ločitev od države, pri nas pa si besedo bi moral reči državni zbor, vlade. Za zmanjšanje neto plat •>«»?' t**® in Svojo moč so pokazali na Juliia, v n« ut VkuVa ulAvrhla 4 -JI julija, v zadnjih mesecih pa je biki dovolj ^^ke, pa se je bila vlada pripravljena &''' Su- R BBBtnIu julija I“2 1_____1. _2_^_ tran^** strojevodij. Sindikata vlakovnih odprav-'Mtvcv dejavnosti in Neodvisnih svobodnih \M?ezniškem "*•*-** M«*. 1991 in združuje 1 promet«. V stavkovnem od-■ ~ sindikati, kajti poleg združenja obstaja še ■ lisuč zaposlenimi iz 15 družbe- '*'•.) ’^\fekame, zdravstveni domovi. Atomske "^onjsi sindikati z dva tisoč zaposlenimi. XiiJ , želeatice želijo varstva države. Boste sidniktui dirbell predvsem za delavce ali ohranitev železnic? »Absolutno. S tem, ko opozarjamo, da je potrebna reorganizacija in racionaalizacija, ne govorimo o odpuščanju, temveč o tem, da je potrebno za te ljudi v okviru sistema najti druga produktivna delovna mesta. Na mojo zahtevo je upravni odbor sprejel sklep, da se takoj ustanovi posebna delovna skupina, ki bo pripravila predlog Ji Slovenija socialna driava v tem smislu, da bo prav vsakemu državljanu omogočila prosto gibanje po celi državi za neko zmerno ceno? Država se mora odločiti, kaj bo Z mrežo pomižkih vlakov, in tu je zdaj glavni konflikt med sindikati in poslovodstvom, kajti mi vidimo re-iitev ,eisenbona’ v agresivnem pristopu do pridobivanja potnikov, to- t vimje. vlade. Za zmaitJSanje neto plač, javne porabe, aparata, ki živi na račun gospodarstva... za to grem takoj v generalni Strajk. Če bi bili to ciljrsindikata, ki jih ne bi mogli doseči preko parlamenta, sem takoj za to. Stavka je naša povsem samostojna odločitev, tu je relacija mini-strstvo-sindikati. Kako imajo pa oni .poSlihtano’ s poslovodstvom. vora in aktiviranju, ne pa zapiranju pa je problem ministrstva kot delo-postaj. Oni pa so v defenzivi, oni .......................- dajalca. Mnenje finančnega mini- di "iB izvo- še (p. za J' 5 ■Vi ■'M sin- T. 1 r>av p’ , ............ J"* * t n- z '■isokimi od- . rtrr-Bohu najbolj •^iujejo? '! *^hi|i UVe- POntip ba str, pfi nh it Kr Poveča- C ^-■<>"0,1 '. ki da veliko lovora izgubimo zaradi nesposobnosti, zastarelih predpisov in tarif - prevoznik porabi deset dni, da dobi tarifo, namesto da bi mi njemu to tarifo vsiljevati in bi on takoj vedel, kakšna je naša ponudba teh storitev. Rešitev je tudi, česar pa sindikat ne sprejema, strahovito zmanjšanje zaposlenih. Ta sistem organizacije je dejansko neracionalen in neproduktiven.« Zdi se, kakor da sl sindikati prizadevate za neko razvojno politiko železnic, nastopate kot sogovorniki vlade, vmes pa nekaj manjka - poslovodstva se sploh ne sliši? »Na žalost. Ogromno manjka, to pa je posledica tega prehodnega obdobja, neznanih lastnikov in osnovnega izvirnega greha v tej družbeni lastnini, ker še vedno ne vemo. Čigava Je železnica. Kajti država se Je otepa. Že pred dvema letoma bi lahko sprejeli zakon o železnicah, pa so sami ministri izjavili, da če bodo to sprejeli, bo železnica le v breme proračunu in ga bo osiromašila. Čigavi smo? Delavski svet je bil dejansko podaljšana roka poslovodstva; člani so dobili ogromno gradiva v Času, ko so bili na terenu, potem pa se naj kosajo z direktorji. Mi opozarjamo državo, naj bo lastnik, naj naredi ekipo, ki bo te stvari ,fnrala’. Tega do danes ni naredila. Šele pred enim mesecem smo objavili razpis za generalnega direktorja. Mi vidimo rešitev v sposobnem menežmentu in direktorju. ■ V Evropi je sedaj podjetniško--homercialna preusmeritev Želez- i J- Slavk« Kmetič : «Za vse, kar s« drugi .zafurali’, je kriv delavec. Na to mi ne prtstajanio.» odpiranja novih produktivnih delovnih mest; ko bodo lahko sami ustvarjali svoj dohodek, ne bodo več v breme javnega podjetja in države. Japonske železnice imele prej izgubo, danes so sebne in imajo strahoviti dobiček, saj so odprli ogromno storitvenih dejavnosti. Tudi mi imamo veliko zgradb in prostorov. Z nekim pametnim pristopom bi naš priden in pošten narod delal. Sedanji proračun predvideva poseben konto za infrastrukturo (v preteklosti sredstva za železnico niso bila razmejena), drugo pa je potem, kakšen je interes države do javnega potniškega prometa, To je zdaj politično vprašanje in zadnjo so za- vidijo rešitev v ukinjanju postaj in vlakov... Na koncu jim bo ostala dekretom po{»[noma suspendirati s^o uprava v Ljubljani. Om mi- samostojnost Železniškega sistema, shjo, da je tis^ tjud. v upravi še Naj naredijo to, ker naši ljudje de-kar potrebnih, čeprav bi Slo ne vem lajo, vozijo.« koliko strojevodij in delavcev na strsiva je. da je potrebno z vladnim cesto. V prvi fazi je za odstrel proizvodni delavec, režijski pa ostane. Katastrofa! Eita od zadev, ki se je zadaje čase pojavila v medijih, je izplačilo odpravnin za ljudi na Za vse, kar sodrugi .zafurali’, je VMlilnih mestiit v višini 12 kriv delavec. Na lo mi ne prista- pfač. Je bi! sindikat o tem ob- ■■ fadi zaradi teea v Sloveniji }:20 je zame knmmat. ‘vgo To stanje bo Slovenijo pripeljalo do revolucije ali do socialnih nemi- rov.« potem zmanjkalo denarja za plače železničarjev? »Katastrofa! Prav gotovo ^tevodja s ModcieScU> pKonmtse dejavoosti je laid dočtečb prej« v po^preč^ ^813,30 ^ače. Pomotoi sacjei^a z osnovno šolo m želea^ankitn temeni je prejo ia dk^patemiat delov- - uho staž^ je fdaticv,,. (7D,24.m8rec >993, Bojau Tomažžč; saojevoi^ peeebiia fcasra?) Prav vaši sindikati imajo v rokah veliko ,mo^, saj lahko z ustavitvijo vlakov marsikaj izsilile. Boste sodelovali tudi z drugimi sindikati in ustavili vlake, £e bodo postavili širše delavske zahteve, ki ne bodo direktno povezane z Železnicami? »Absolutno. Je pa nekaj: mi osebno smo za zamrznitev plač, ker je to, kar govorijo sedaj sindikalni liderji Tomšič in drugi, Čista demagogija. Oni ne mislijo na vse BeTavce, kajti 70 odstotkov delavcev je plačanih pod 80-odstotnim povprečjem. Tu sem jaz na strani tudi zato. Glejte: mi smo lani pridelali 9 milijard izgube in to so blazne .cifre’. Sindikat ni bil obveščen; jaz sem izvedel o tem od mojega informatorja (mene obveščajo po telefonu, javno pa ne upa nihče nič povedati). Prvič smo to preprečili ravno 15. januarja, ko je grozilo, da bomo dobili samo polovico plače. Potem smo 19. januarja plače dobili. Ko sem to sprožil na upravnem odboru, je Madon rekel, da bodo ljudem, ki odhajajo v penzijo, to izplačali, saj imajo za to osnovo v teh individualnih pogodbah, ki jih je podpisal minister Kranjc. Notri je tista konkurenčna klavzula, da ne govorim... Kljub temu, da je ministrstvo reklo, da ne smejo iz-plačatiin da smo to rekli tudi mi, je MikuŠ ugotovil, da je pravno to pokrito, da mi s tem nimamo nič in mimo so si izplačali. Ali dobijo tudi vsi delavci izplačane odpravnine? «To pa je zdaj druga zgodba. Zdaj imamo problem 106 delavcev, zo katere potrebujemo 220 milijonov, da jim dokupijo leta. Ti so zdaj v katastrofalni situaciji. Ko bi vsaj rešili problem 25 invalidov in 36 delavcev, ki so si sami dokupili leta. Problem je v tem, da je zmanjkalo denarja, ki je bil obljubljen Puharjevi, spremenila pa se je tudi zakonodaja. Zahtevek je bil, da naj ta denar nakažejo Slovenske železnice, mi pa tega denaija nismo hoteli dati, ampak smo sprejeli sklep, naj ta denar nakaiže Ministrstvo za delo. Mi, sindikati, opozarjamo, vendar ne vemo, na kakšen način bomo to rešili. Zame je bil to čisti avanturizem; izgovarjajo se tudi na to, da je SPIZ to izredno podražil, saj je bilo treba včasih plačati 20 tisoč, danes pa milijon tolarjev za eno leto.» Sc bo dalo z novim prometnim ministrom Vmekom bolje sodelovati? «Dejstvo je, da je to Človek, ki ima neke vizije, kaj se bo dalo z železnicami narediti, in tudi že nekaj konkretnih uspehov, ki jih Kranjc ni dosegel - zakon o preložitvi dajatev do junija. Skuša spraviti čim več tovornjakov na vlake, zdaj pa se dogovarjamo tudi z Madžari.« BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 22^ 1 sociala, šolstvo, zdravstvo I Tudi v pomurskih srednjih šolah i j Učbenik, da te kap • • • I Z razpadom Jugoslavije so se pojavile tudi potrebe po korenitih spremembah učnega gradiva za izobraževanje v mladi slovenski državi. Porušili so se namreč tudi skupni temelji tega gradiva, poleg tega pa je vse skupaj prineslo nekatere velike spremembe v pojmovanju, vrednotenju... Učenci in starši, učitelji, založniki in še kdo, ki je člen v verigi za izdajanje učbenikov, pa si želijo tudi boljšo organiziranost na tem podro^u. Upajmo, da bo to prinesi nov Pravilnik o učbenikih, ki ga je pred kratkim izdalo ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Tako naj bi vsako leto v začetku novembra objavili okvirni program potreb po novih učbenikih, ki jih bo pred izdajo (predložena besedila) presojal strokovni svet za vzgojo in izobraževanje. Zavod za šolstvo pa bo do konca marca objavil seznam potrjenih - rednih ali začasnih - učbenikov, To napoveduje tudi večji red in pravočasnost, ne pa da predvsem v srednjih Šolah dijaki še nekaj časa po začetku šolskega leta niso vedeli, katere učbenike si morajo priskrbeti. Če bi bilo že prej tako, potem bi morali spremeniti tudi I. poglavje in najbrž še katero v učbeniku Slovenski jezik I, ki ga je z letnico 1992 izdala Založba Obzorja Maribor. (Uporabljajo ga tudi srednješolci v Pomurju.). Tako, na primer, v 3. odstavku Se vedno dobesedno piše: »Slovenski jezik je eden od jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti; jezik vsakega naroda in narodnosti je uradni jezik in jezik javne rabe v socialistični republiki oziroma pokrajini, kjer narod ali narodnost živi. Za sožitje jugoslovanskih narodov in narodnosti je pomembno, da imajo vsi jugoslovanski jeziki enake pravice in da nobeden od njih ni nadrejen ali podrejen drugemu.« Prav gotovo se, tako kot spodaj podpisani avtor, sprašujete, kako je to mogoče. Kajpak je ta učbenik nastal še v času .bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti’, zato bi ga bilo treba pred lanskim ponatisom pregledati in spremeniti, saj smo že imeli samostojno državo Slovenijo. Kako smo mogli prej sploh govoriti o jugoslovanskih jezikih in narodih? Prav gotovo bi se čudili, če bi podobno tej tezi rekli: Nemški jezik je eden od jezikov švicarskih narodov. V Švici namreč živi več narodov, tako kot je bilo to v primeru razpadle Socialistične federativne republike Jugoslavije. p.s.: Naj počiva v miru! JOŽE GRAJ j i »Prekratek« zakon O zaposlovanju tujcev Zakon o zaposlovanju tujcev, katerega namen je nadzorovati in omejevati zaposlovanje tujcev pri nas, smo doslej gledali sam z ene plati, in sicer koliko je zaščitniški za domačo delavno silo. Letos oktobra naj bi v celoti videli »njegovo pravo barvo«, in to koliko pri nas zaposlenih tujcev bo ostalo brez dela, koliko pa si jih bo ponovno pridobilo delavno dovoljenje. Res, imamo zakon o zaposlovanju tujcev, ki naj bi bil tudi zaščitniški do domače delovne sile, toda kako neučinkovit, ohlapen ali »prozoren« je lahko, spoznamo, ko ga postavimo v življenje. Delodajalec, ki ima interes zaposliti tujega delavca, bo pri pridobitvi delovnega dovoljenja lahko postavil takšne zahteve, za katere ve, da jih ne bo'izpolnjeval prav nobeden z liste nezaposlenih ali čakajočih na delo. Delovno dovoljenje za tega delavca praviloma potem lahko dobi. Upoštevati seveda moramo tudi, da so tujci pri 'nas pripravljeni delati pod ceno, so cenena delovna sila, - . , Zakon o zaposlovanju tujcev pa tudi nima nobene premoči, da bi v njegovem imenu lahko stopili na prste tistim tujcem, ki pri nas pridno delajo, saj je delodajalec iz sosednje države. Niti ni treba, da bi bil tudi sam tujec, lahko si pomaga tako, da ima dejavnost registrirano v drugi državi in nastopa samostojno ali pa pri nas sklene kooperantske pogodbe, To »vdiranje« tujih delavcev in obrtnikov še posebno poznajo na lendavskem koncu, kjer tudi opozarjajo, da so nepoštena konkurenca tamkajšnjim obrtnikom in podjetjem. Inšpekcijske službe jim ne morejo do živega, saj s tem ne kršijo zakona. Besedo o tem naj bi povedali tudi republiki ali celo spremenili zakon o zaposlovanju tujcev. v v MH Razvoj telefonije v zadnjem času se pri nas namenja posebna pozornost razvoju telefonije. Tako naj bi bilo ob koncu leta v Sloveniji 25 telefonskih priključkov tJa sto prebivalcev. S tem pa bomo Še vedno na repu tovrstne evropske razvitosti. Število pošt naj bi se letos celo nekoliko zmanjšalo. Pri PTT-podjetju pa imajo velike načrte pri Širjenju in posodabljanju javnih telefonskih govorilnic, zelo hitro pa se razvija tudi mobilna telefonija. Ob velikih razvegnib načrtih pa se ptt-dejavnost srečuje s pomanjkanjem denarja. Upajo, da bo slovenska vlada potrdila nov tarifni sistem, da bi lahko zbrali več svojih sredstev.'Tako v PTT-podjetju pričakujejo, da bodo dobili za svoje razvojne programe tudi tuja sredstva. 15. aprila pa je iz&e! nov telefonski imenik. Izvod stane 25(X) tolarjev, v trdi vezavi pa 3 tisoč tolarjev, V novem telefonskem imeniku je okrog 200 tisoč sprememb telefonskih številk. MJ Vsak četrtek Vestnik Hočejo in zmorejo Najbrž je zelo malo primerov tako tesnega sodelovanja med kakšno srednjo Šolo in delovno organizacijo oziroma podjetjem, kol je to v primeru Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Zdravilišče Radenska. Tako je seveda tudi prav, Če naj bo poklicno usposabljanje dovolj učinkovito, življenjsko in uspešno. Ali je to sploh primeren začetek zapisa ob proslavljanju 30, obletnice Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih? Morebiti je vprašanje umestno, ampak teh nekaj misli me je posebej .okupiralo’, ko sem bil minuli petek tamkaj na osrednji proslavi ob jubileju, oziroma že tudi prej, ko so začela prihajati razna sporočila o dogodkih, povezanih s tem praznovanjem - pošiljali so jih neposredno iz Radenske, kot da bi bila šola njihova. Ob jubileju pa je najprej spregovorila ravnateljica SILVA MARINKOVIČ, ki je uvodoma dejala, da sega začetek izobraževanja za potrebe gostinstva v Pomurju že v leto 1945, ko je delovala v Rakičanu enoletna kmetijsko-go-spodinjska Sola, naslednji pomemben korak pa je bil storjen leta 1958, ko je takratni okrajni ljudski odbor izdal odločbo, da se ustanovi strokovna šola za poklic domski kuhar in gospo- I t V 1 F/ /i 1» 1962 pa so se učenci in učiteljski zbor preselili v Radence v Prekmurski dom (Radenska jim ga je dala v najem), kjer so organizirali teoretični in prak- I t iV:ji JM • T * ■ i ' jB* I C *- L-^ Udeleženci proslave ob 30-letiiici Srednje šole za gostinstva in turizem Radenci so bili prijetno presenečeni tudi nad programom, ki so ga za to priložnost pripravili dijaki. Po proslavi pa so prikazali še kulinarično razstavo v novi večnamenski dvorani. (Fotografija: J. G.) dinja s sedežem v Ljutomeru, ki se je kasneje preimenoval tični pouk, obenem pa so ure- . . dili tudi prostore za bivanje di- v Gostinski šolski center. Leta jakov. Kmalu so začeli ugotav- Prisilni izgnanci druge svetovne vojne d hi!*l b^'| Ijati. da potrebujej^i predvsem pa večje čez 10 let se jim je uresničila - spet podpori Radenske. ob 13 pa so zgradili Se ne* dom. »Ah zmoremo Se G gotavljati kakov«^ nofzirVMi I fVU - I 1 P našemu gostinstvu, i*' j ■ lahko rečem, d" ™ JL, problem nadaljnja zmogljivosti, ni in Is blem pridobiti gostnv problem je in bo. ponuditi kakovosten . in pijač in ali, po dano, znamo W F mizo, da bo gost Prav zato so za gostinstvo bile Sre^i in Ib S' gosti"*'* 'Ši (J e n tl lil UIL15V o -i/3^5 tako izrednega .j cj 1____________J____ naflOVst- , denci in druge koncu svojega Koncu svojega "-K Silva Marinkovi«, pa so potrdili [u(h.^ rektor Radenske J ’ ŠEFER, svetovale^ J! stvu za Šolstvo in blike Slovenije L-vH ZGONC, direktor - ■ ‘- J J TurisF^I^ir!! rja tizJ Sole iz kdflacha predsednik Pomurja EDO dijak drugi, ki so kali Čestitke jo»fi — tf tl Kako do odškodnine? Vlada Republike Slovenije imenovala medresorsko komisijo za vprašanja vojne odškodnine - Denar ali smrt, to je zdaj vprašanje Janko Blas, Naselje heroja Maroka 15, 68290 Sevnica, ki pridno prebira naš list, nam je poslal opis svojega težkega življenja v vojnem izgnanstvu v Nemčiji in sliko, na kateri so ob njem sotrpini (morda tudi kdo iz Prlekije in Prekmuija), za bralce pa utegne biti zanimivo tudi pismo vlade Republike Slovenije. »Kot 7-letni otrok sem bil 24. novembra 1941 s tremi brati in starši izgnan s svojega doma v Starem Dobju. Odvedeni smo bili v zbirno taborišče v takratni Rajhenberg, kjer smo dobili (enako kot tisoče drugih izgnancev) elipsasto pločevinasto ,svetinco’ z udarjeno številko 10.031. Imela je luknjo, skozi njo pa napeljano vrvico, da smo si jo potem lahko obesili okoli vratu. Iz Rajhenberga so nas odpeljali v wurtenberško taborišče Sies-sen pri mestu Saulgau. Tam smo ostali do 6. decembra 1944 in doživeli vsemogoče trpljenje in ponižanje. Oče ima mati sta tam hudo zbolela in čutila po- sledice vse življenje. Tudi otroci smo dobili razne bolezni. .Lagerfirer’ in njegovi pomagači so nas nenehno priganjali k raznim delom, šolski pouk pa je bil le takrat, ko ni bilo drugega dela. Iz Siessna so nas odpeljali v taborišče Ehin-gen, kjer smo bili do 15. januarja 1945, potem pa še v taborišče Reute, kjer smo ostali do konca vojne, ko so nas osvobodili zavezniški vojaki, V domovino smo se vrnili 2. septembra 1945. Dolgo Časa smo živeli v pomanjkanju, saj je bil dom izropan.« Janko Blas nam je poslal sliko, ki jo je posnel taboriščnik Jože Žibert, na njej pa je naš dopisovalec v sredini (fant brez suknjiča 2 belo srajco z dolgimi rokavi). Posneta ja bila v taborišču Reute. Na sliki sta tudi njegova brata Stane in Jože. In kdo so (bili) drugi otroci? Odgovor na 10 vprašanje ne zanima samo Janka Blasa, ampak podpisanega novinarja in še koga, zato objavljamo ta članek, hkrati pa pozivamo vse, ki bi se prepoznali na sliki ali pa bi jih prepoznal kdo drug, da to sporoče na naslov, ki smo ga objavili v začetku tega pisanja, ali pa na uredništvo Vestnika. Med prvo svetovno vojno je bilo namreč izgnanih s svojih ognjišč 65.(XX) Slovencev, od katerih se mnogi niso vrnili, drugi pa so pomrli doma, zato je mogoče sklepati, da živi od izgnancev otrok le Se kakih 25.000 mož in žena (zdaj) srednjih let. Janko Blas si zelo prizadeva, da bi dobili vsi, ki so bili med vojno tako ali drugače oškodovani (skušajte si zamilsiti »mladost« v izgnanstvu), ustrezno odškodnino. V tej zvezi je poslal pismo na naslov predsednika vlade Republike Slovenije dr, Janeza Drnovška. Odgovor so pripravili v predsednikovem kabinetu. Objavljamo ga v celoti, saj bodo v njem tudi kak naš bralec našel odgovor na svoj žulj. »Združitev Nemčije in mednarodno priznanje samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije sta glede mednarodnega nastopanja Republike Slovenije pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov nova elementa. Tak položaj omogoča Republiki Sloveniji začetek dialoga z Zvezno republiko Nemčijo za postopno obravnavanje in reševanje vseh odprtih Janko Blas iz Sevnice si močno prizadeva, da bi izgnanci v Nemčijo (kolikor jih pač še živi) končno dubili ustrezno odškodnino. *ti i M H, S vprašanj, ki izvirajo iz 2. svetovne vojne. Gre za številna vprašanja, ki imajo podlago v povračilu vojne škode iz 2. svetovne vojne. Mednje prav gotovo sodijo odškodninski zahtevki vojnih ujetnikov, izgnancev, taboriščnikov, .ukra- z uveljavljanje'”^!' nine in dnjgi™ so med vojno n j argutnenman^^^ 1 dnosth ž 2 i za v odnosih z Nemčijo lesu se bodo J blematike. : ! ,1'. 11 P 41 11 / .’T Skupina izgnanih otrok iz Slovenije, pri mestu Waldsee. Je med njimi denih otrok’ in drugih upravičencev, ki se z zahtevki obračajo na vlado in pristojna ministrstva. Zato vlada Republike Slovenije, ki je problematiko vojne škode obravnavala na seji 1. 10. 1992, meni, da so možnosti za začetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine za vse oblike vojne Škode iz 2. svetovne vojne. Zaradi občutljivosti te problematike pa je razumljivo, da bo odločitev o času in načinu postavitve odškodninskih Zvezni republiki zahtevkov Nemčiji možno sprejeti ob upoštevanju vseh pomembnih zunanjepoli- ličnih in notranjepolitičnih okoliščin v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji. Vlada Republike Slovenije je imenovala medresorsko komisijo, sestavljeno iz pristojnih ministrstev ter zainteresiranih organizacij. Med njimi je tudi predstavnik društva medvojnih izgnancev. Naloga medresorske komisije je celostno obravnavanje vprašanj vojne škode in priprava strokovnih podlag ter dokumentacije za sprejem potrebnih odločitev v zvezi ft .-'J. uskladila vpraSanj^’ I' itr-;. |jb| --r stajajo. / kakršen naj I* I*« t^'.+ aktualna V hr; ('('tfo;,' K jVI" ^.ijjiir i 1 pri niiK in i''!,' med :■ “■'P«" Ji« I je da nec, četL^) formalnos^' nilK L-er te^ ,(d bo 5 ‘ j “i J iiftii ■ v \ sotrpinov' nje. , S- stran 7 isj pon tel #4 X. aktualno Nase vsakdanje stanje ^jnovejšem poročilu Worldwatch Institute, direktor te ustanove LesterR. Brown piše, da se kljub prizadevargem stanje na hgsi |rvriv^vuu r r (Z/At 'Ji Varstva okolja ni spremenilo. med tem stalno iC rastle, '' lemlje« je minilo 23 kt. Planet je v tem Času ji* hektaijev gozdov, kar je toliko kot je ”<) Missisipija. Puščave so se razširile za ?^iskeni u kar je več zemljine površine, kot je na jlt> I 9 ikai jc Tcv £iriu^tiiv puTrniiii;^ aui jv 4^ tastlirvx'’y“'’?/“ obdelovanje. Od kla 1970 je kigiDiki tl ti 5 za obdelovanje. -Ud lela 1970 je ugiDlEii' na u” **' vrst, v dveh deselletiili je število naraslo za 1,6 miii^nie, kar je več ljudi, 480 m j- skupaj živelo ua Zeiu^i. Kmetijstvo je 1 ***“ kar je približno tolik«, kot je je na površinah Indije. z manjšo prekinitvami, kot Je bila na primer tista leta 1987. Nasprotje med ekonomijo in ekologijo je v obraz bijoče. Vsi ekološki kazalci iz enakega obdobja so negativni. Potreba po se trije pokazatelji: dolžina življenja, izobrazba in dostop do naravnih virov, ki so potrebni za zadovoljitev zadovoljivega življenja. Glede dolžine življenja so vzeli za osnovo tisto naj-viSjo življenjsko starost, ki jo obdelovalnih površinah je sme posameznik pričakovati in s I '^^KLi v n dii sedaj izgubljamo ' koliko bitk?« tako ir-do zem- 1< ^ari. ■ ” Storim« J Šilih “skrhljcniL. JI Sah. ■ ^1’^'"'" "" - .^t^jajo na kon' ^u. tista lan- •'e zgodi pa se •'^‘matskega r. ■ P^^^ebno li*T?“darstva , ^nergets 1.pi^epre človel pre- energetskega preprečitev bi se Človekovo 1 tfj ^^alnn Rk i^lovekovo “mislil večje trtje siarem poro-Uster K* ikiiiA ie ih Ugodile '^c zace- Vl '^1, Ideološki k? Mi Z ®pre ' riMj ' .t ■ I*c bi klovni S-. odnos do spreletu op- !, "Otreh-. 'Otreh-, -'in ^traemb spremembah za neko prehodno obdobje puščajo brez kontrole celi sistemi, vojaški in jedrski? Ali ni to dokaz, da so nam stvari ušle iz rok? Ali je danes na svetu sploh še mogoče imeti istočasno demokratične sisteme in uspešno zaustavljati uničevanje okolja? Ta vprašanja bodo obstajala do njihove razrešitve. Takšne ali drugačne. Tukaj teorije in projekcije odpovejo. Ostajo samo še prerokbe. In teža števil. Neznosna teža dejstev, ki bodo - kako preprosto je pravzaprav to formulirati - zaradi svoje količinske neizmernosti morale izzvati spoznanje, da so najglobje spremembe v človeški duševnosti nujne. Morale bodo, po neki shematski logiki oziroma dialektiki. Ali pa so tudi možne? V tem svetu, ki je v takem in takem stanju? To je seveda drugo vprašanje. Negativen odgovor na to vprašanje daje grozeče obrise prerokbam o prihodnosti planeta. Bogatenje in siromašenje Vrednost vseh proizvedenih dobrin in storitev je v osemdesetih letih rastla letno za 3 odstotke in povečala svetovni bruto družbeni proizvod v letu 1990 na 4,4 bilijonov ameriških dolarjev. To pomeni, da je bila svetovna gospodarska rast Tom- Kži 1'“^ sistema . Irjire-^■Tižbenih 'f^^^Pridrih v osemdesetih letih našega stoletja večja kot v tisočletjih od začetka .civilizacije pa vse do leta 1950. Svetovna trgovina je rastla Se hitreje. V zadnjem desetletju se je število zaposlenih povečalo z 1,96 milijarde na 2, 36 milijarde. V deželah tretjega sveta se Število prostih delovnih mest seveda ni povečevalo skladno s številom iskalcev zaposlitev. Toda rastočih kazalcev napredka to ni skrenilo s smeri, akcije na njujorSki borzi so rastla, rastlo je povpraševanje po kurjavi, lesu in papirju - torej se je sekal gozd. Vsako leto je bilo po cenitvah za 1,7 milijonov hektarjev gozda manj. Dežele kot sta Mavretanija in Etiopija so skorjda ob vse gozdove. V pustino se vsako leto spremeni 6 milijonov hektariev obdelovalnih površin, zaradi izlu-ženja, 1990, je znašala količina ogljika, ki je prišel v ozračje z izgorevanjem fosilnih goriv 6 miljard ton. Merila so skrivenčena Kljub vsemu naj bi nam šlo na svetu Čedalje boljše. Tako pravijo meijenja zemeljske dobrote! Toda, to kar se meri, ni tisto, kar je potrebno meriti. Na srečo. Kajti statistika je še vedno ena od vladaric v kralj-stvu zmotnih obetov, Z njo je mogoče, po drugačnih metodah, dokazati tudi drugo plat takoimenoanega napredka. Je tudi to zgolj zmota? Odkar so pred petdesetimi leti uvedli državne preraCunje-valne metode, je veljalo, da pomeni večji dohodek na prebivalca že tudi višji življenjski standard. Izenačevalo se je napredek in gospodarsko rast. Naraščajoče nezadovoljstvo je pripeljalo do novih meril. Kako naj bi nam bilo čedalje bolje, ko pa se z žalostjo spominjamo prejšnjih časov? Ko je bilo ekološko mnogo stvari bolj na svojih mestih kot so danes. Združeni narodi so uvedli metodo HDI (Human Development Index - Indeks človeškega razvoja); Herman Daly in John Cobb merita človeško blagostanjsko napredovanje z metodo ISEW (Index of Sustainable Economic Wel-fare - Indeks trajnega gospodarskega blagostanja); merjenje, koliko žitaric se porabi na človeka, Človeški razvoj.. • Po metodi HDI se meri na skali od 0 do 1, upoštevajo pa ob rojstvu, izbobrazba se meri po številu ljudi, ki vedo pisati in brati. Dostop do naravnih virov se meri po bruto proizvodu države in kupni moči prebivalcev. Pokazalo se je, da so med klasičnimi merjenji, po metodi bruto družbenega produkta (BDP), in med HDI mejenjem velike razlike. Po tej slednji metodi so bile na primer ZDA, ki so s 17615 dolarji dohodka na prebivalca vodilne na svetu, po HDI metodi Šele na 19, mestu. ... ni tudi napredovanje blagostanja... Toda HDI metoda ne pove nič oziroma ne dovolj o slabšanju naravnega okolja. Za celovitejše merjenje je priraernjeSa 1SEW metoda, ki ne upošteva samo povprečne porabe, marve tudi porazdelitev blagostanja in škodljivih ekoloških posledic. Avtoqa metode sta vračunala tudi stroške uničenega okolja. Merjenje porabe žitaric na prebivalca, ki je zategadelj primernejše v deželah z nerazvito statistiko, kar seveda implicira tudi nižji dohodek na prebivalca, pokaže dve skrajnosti. Ena je tista, pod katero človek več ne more preživeti, to je spodnja meja, ki znaša 180 kg na leto na prebivalca. Zgornja skrajnost izraža, koliko je zaradi čezmerne uporabe žitaric, ki jih bogate države spremi- njajo v živalsko hrano, torej v mast, povečano število srčnih infarktov in določenih rakavih obolenj. Kaj pravzaprav povedo pokazatelji o količini hrane Ti pokazatelji ne govorijo samo o stradanju, marveč tudi o tem, da je po tradicionalnih merilih kmetijstvo uspešno. Dobršen del hrane se danes pridela na površinah, ki so tik pred izrabo. Svetovno kmetijstvo je na tem, da kmalu trči z naravnimi omejitvami. Dežele Bližnjega vzhoda se že prepirajo zaradi vode, tudi Nil je čedalje bolj vir naraščajočih napetosti. Amur-Darja v Rusiji in Kolorado v ZDA sta reki, ki zaradi izrabe za namakanje izgineta pred naravnim izlivom v moqe. Talnica upada povsod, tako v Indiji, na Kitajskem kot pri nas. Ameriški mesti De n ver in Phoenix sta v sporu s kmeti zaradi vode. Do velikanske rasti proizvodnje hrane med letom 1950 in 1984 je prišlo večji del po zaslugi devetkratnega povečanja porabe umetnih gnojil. Zaradi ekoloških posledic, zaradi izrabe tal in zmanjšanega razvoja poljedelskih tehnologij, se od takrat prirastek v proizvodnji zmanjšuje! Povečujemo ga lahko samo z vedno večjimi vlaganji. Rast svetovne kmetijske proizvodnje je v letih od 1984 do 1990 znašala 1 odstotek letno. Rast svetovega prebivalstva je bila v istem času 2 odstotka. Če ne bi bilo zalog žitaric, ki so sredi osemdesetih let narastle na rekordne količine, bi bilo stanje danes veliko hujše. Toda tudi zdaj ni dobro. 1987. so bile svetovne zaloge žitaric tolikšne, da bi bflo z njimi mogoče 102 dneva prehranjevati svetovno prebivalstvo. Do leta 1990 so padle na količino, ki je zadostna za 62 dnevno prehrano ljudi na Zemlji, Leto 1990 je bila rekordna žetev, pa se zaloge niso dvignile bistveno višje, zadostovale bi za 66^nevno preskrbljenost. Nazaj na kmete! Na osnovi podatkov, ki zadevajo pridelovanje žitaric, je mogoče izreči prerokbo, ki se bo morala uresničiti, če naj človeštvo upa, da bo lahko preživelo v nekem novem svetovnem redu. Obstoječi tega upanja ne daje. Harvardski antropolog Timothy Weiskel je izjavil: »Živimo v visoko industrializirani, mestni kulturi, toda pomembno je imeti pred očmi dejstvo, da nekaj takega kot «postkmetijska« družba ni mogoče,« Kaj to pomeni? Pomeni, da bo moralo v novem svetovnem redu biti bistveno več ljudi zaposlenih v kmetijstvu. Če bomo hoteli, da bodo količine hrane zadostne in da bo ta hrana pridelana na način, ki ne bo progresivno uničeval okolja. Pomislimo, kakšne spre- membe v mišljenju so potrebne, da se bo to uresničilo! Danes, ko niti kmetje več ne verjamejo v svoje naravovr-stveno poslanstvo, saj si Se vedno prizadevajo, da bi kmetovanje čim bolj industrializirali. »Kmetijstvo bo prvi sektor, na katerem se bo pokazalo, kako uničevanje okolja določa svetovne ekonomske trende,« pravi Lester R, Brown. ŠTEFAN SMEJ Spoznajte ponudbo dobre zavarovalnice. ^\c^rn 1? y C'' bolezen, ki pa mu pof/n °^š.ela načrtov. Toliko I ip žive/. J polno dejanj, razmi- ■■ I, uporništva in ob- i namenil uveljavit v industrijsko nerazvitem okolju tri projekte,- proizvodnjo spalnih srajc in bluz, Ženskih kril in hlač, moških oblačil. Ko so bili projekti novembra 1992 končani se je vrnil domov in se upokojil. Odgovorne naloge v Muri je prevzel z 28 leti, ko je Mura zaposlovala 1.200 ljudi in je šele začenjala s proizvodnjo moške konfekcije. Danes dela v Muri 6.200 ljudi in njene poslovne vezi segajo v mnoge dele sveta. Ta velik poslovni sistem je dosegel svojo rast in ugled predvsem zaradi sposobnosti in /loslovnega Adriaticove poslovne enote in agencije so Vam odslej še bliže. Iz zavarovalne družbe Adriatic Vas obveščamo, da lahko na področju Štajerske, Prekmurja in Prlekije vsa naša kakovostna zavarovanja (življenjsko, nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, avtomobilsko, transportno-kreditno, stanovanjsko, rentno, prostovoljno zdravstveno) sklepale v naslednjih poslovnih enotah in pooblaščenih agencijah: 'G. id,• «n- jo je soustvarjat večanju in utrjevanju j poguma svojih velikih vodij, ki so upali in ' znali gledati daleč naprej v prihodnost in biti l pojem sodobne ; Njegovo načelo je n <5i doseikom v stroki, so- /J sodobne J \ ■' ^^^tttčne m organiza- .! 1^''^ bogato pozna- k df ^‘^‘l^lavci, strokov- sposobni svoje vizije tudi udejanjiti. Imel je neizmeren pogum in to je bilo tisto, kar ga je poleg inteligence in diplomatskih sposobnosti vedno znova sililo k novim izzivom. Izvedel je številne nove organizacijske reSitve, vključevat moderno strojno opremo, snoval nove proizvodne linije m nove pro- ■li' roi iol, in fakultete, haierirn koli !u/irrj 5Zrt?- 1' stroke, zato ie tudi aiival izjemen i ^Sodt I L-’ orAj4'._ ■ zgodba se začenja ttdš’^'^’'' 'Sofcor/, 7 "ojfiPtp šolanje v tekstilno š. jr fib dfia hinfat '^‘iftbor.ski Tehniški fa- knj fUzr/ se je grame. To je zahtevalo mnogo naporov in povzročilo marsikatero zamero, vendar pa zagotavljalo nenehno rast in razvoj proizvodnih pragrarm/U, S tem pa omogočilo ljudem zfipteditve rn podjetju večje dohodke. /fjJ /c č/rn-rit mnogih protislovij, a vselej zvest selu in svojemu delu. Vedno je upal mislili s svojo glavo in zagovarjati ter uveljaviti svoje strokovno mnenje, ne glede na mnenje okolja in razpoloienje večine. Svojo strokovno kariero je gradil z lastnimi napori in poglabljanjem znanja in strokovnih izkušenj in se pri tem ni menil za politično obarvanost časa v ka~ terem je živel. Mnogo je zahteval od sodelavcev, enako '■‘fj' (t r 1 ' ll^nOBO /C ZUtlieVai Oti soueiui'Li:f, c,.un,L. * zahteven je bit do samega sebe. Sadovi njego- t 'b JL ,2^' ^^hnični direktor I ■ prevzel delovni utrip velikega vega dela so vtkani v . podjetja in mnogo ljudi v pokrajini ob Muri Živi od lega, kar je ort dolgoročno snoval. To, da je zapustil sledove, ki so tako globoki, da jih bo izmeril le čas pa je th mi boljše spoznanje. | /■ KLOPČIČ j S I I i I 1 1 r • ADRIATICPEMARIBOR, Partizanska 3 '5, Maribor, tel 062 26 062 in 24 689 (vsak dan od 7h do ]5h, ob sredah do 1710 • agencija, Partizanska 3-5 Maribor (vsak dan od 12h do 18h, ob sobotah od 8h do 13h) • agencija GRAL, Glavni trg 475, Maribor, tel 062 23 771 • agencija BOR!, Borci za severno mejo 34, Maribor, tel 062 306 824 • agencija ZAPIS, Jocova 74, Maribor, tel 062 104 431 • agencija MOŽIČ, Črešnjevec 15a, Selnica ob Dravi, tel 062 671 129 • agencija AA771ZA, Kraigherjeva 25, Kidričevo, tel 062 796 010 • agencija BONUS, Trg svobode 24, Slotetcska Bistrica, tel 062 811 948 • agencija ZAVA, Miklošičeva 12, Ptuj, tel 062 301 513 * agencija ZAAL, Kraigherjeva 19a, Lenart, tel 062 721 221 • ADRIATIC MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 28, Murska Sobota, tel 069 32 133 in 31 134 ’ • agencija PAZA, Lendavska 29a, Murska Sobota, te! 069 33 000 Dobrodošli. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica O stran 8 vestnik, 22. aj dlaj^i iz naših krajev ■ KOBILJE - Tečaja za izprašane gasilce, ki sta ga pripravila gasilsko društvo Kobilje in občinska gasilska zveza Lendava. se Je udeležilo 13 mladih gasilcev s Kobilja, Vsi so uspešno opravili izpite in tako dokazali, da so bili v teoretičnem in praktičnem delu usposabljanja zelo prizadevni, (K, Š,) ■ MELE - Ta vas, ki ima 45 hišnih številk. Je znala v preteklih letih narediti marsikaj, na primer v gasilstvu in kulturi. Tokrat pa so se izkazali z obnovo 250 let stare kapelice Marijinega vnebovzetja, v kateri bodo do slovesne blagoslovitve, ki bo maja, uredili Še stenske slikarije (freske). V maju, Marijinem mesecu, se vaščani redno udeležujejo verskih obredov (šmarnic). (F, KI.) ■ GENTEROVCI - V Genterovcih, Radmožancih in Kamov-cih naj bi dobilo do 30, junija 1993 135 gospodinjstev zdravo pitno vodo. Posamezne domačije bodo prispevale 1,500 iirark v tolarski protivrednosti, to pa ne bo pokrilo vseh stroškov gradnje, zato bo dobrodošla pomoč iz republiškega sklada za obmejna in demografsko ogrožena območja. Porabnike v omenjenih krajih bodo priključili na omrežje lendavskega vodovoda, zato pa bo treba napeljati 8 kilometrov osnovnega v6da, in sicer od Dolge vasi do Kamovec. Nosilec naložbe Je lendavska Komunala, dela pa izvaja Gidos Lendava, (J, Z.) ■ BELTINCI - V vseslovensko akcijo pomladanskega urejanja okolja se bo aktivno vključilo tudi turistično društvo iz Beltince in po svojih močeh prispevalo k čim lepšemu videzu tega krajevnega, kdaj v prihodnje pa morda spet občinskega središča. So pa dela, ki jih posamezniki ne bodo mogli opraviti, zato bo dobrodošla pomoč delavcev soboške Komunale, ki bodo v okviru tako imenovanih Javnih del očistili okolico in za silo uredili nekdanjo graščino v beltinskem parku. (G. G.) ■ GORNJA RADGONA - Gozdno gospodarstvo Radgona bo v letošnjem letu posadilo 12.500 gozdnih sadik, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so posadili po 110.000 sadik, skoraj desetkrat manj. Vzrok za manjša vlaganja naj bi bila (po izjavah strokovnih služb) neustrezna zakonodaja, to pa je širši pojem in ne pove konkretnega bistva, (F. KI.) ■ KAPELA - Osnovna šola Kapela Je pred kratkim gostila mlade zadružnike iz radgonske občine. Pripravili so namreč kviz, ki ga je vodit Jože Tkalec, kulturni program, ki so ga izvedli šolarji, pa je povezoval sošolec Gorazd Tompa, Na kvizu so se pomerile ekipe iz Apač, Negove, MurSčaka, Vidma ob Ščavnici, Spodnjih Ivanjec in Hrastja-Moie. Najbolje so se odrezali mladi zadružniki od Vidma ob Ščavnici, drugi so bili tekmovalci s Hrast-ja-Mote, tretja pa ekipa z MurSčaka. Prireditev Je zelo uspela in dobro bi bilo, da bi jih bilo še več. (B, M.) I I Spomini na prihodnost Kako naj človek ne bi bil radosten, ko gleda, kaj se dogaja ob Muri pri Gornji Bistrici? Na njenem levem bregu, nekaj sto metrov ob vodi navzgor od čolnarne bistriškega brodarskega društva, tam na predelu, ki se mu z ledinskim imenom pravi Piosišče, se čas vrača v dobre stare in obetavne nove čase. Ko so včasih regulirali reke, so to delali na sonaraven način. Spretno kot najboljši manipulatorji, so storili tako, da je narava delala za ljudi. Kako? »Volčine«, ostanimo za zdaj še pri starih izrazih, so ob zabitih pilotih potapljali v reko, in to na tistih mestih, kjer so jo želeli ustaviti, da se ne bi več zajedala v breg, Kaj pa so svežnji vejevja napolnjeni z rečnimi kroglami proti moči reke? Na dolgi čas niso nič, ker vejevje voda tako rekoč izmije. Toda pazite! Vrbovo vejevje, ki je samo na pol v vodi, požene mladje, ki se razraste v pas protja! Vanj se lovi rečni mulj in plavni drobir, vse to se :?K ' v -•5*3- 'č »•? / Pilote BO nekoč zabijali s »kozlom«, ponekod tudi imenovanim bumlin. Danes jih porine v vznoi^e retee brežine bager z žlico. v. zrašča in naredi čez čas žilavo in živo steno. Vse, kar smo rekli, ne velja za divje vode, Tam co potrebne skale. če jih ni. je potrebno Se in še »volčinov«. Se in Se pilotov, Se in Se moči človeSkih mišic. Pa je še vedno lahko vse skupaj zaman. Zato so Muro začeli regulirati tako, da so jo spreminjali v kanal. Kanal pa Je brez rokavov; tudi murske rokave so preprosto odrezali. I r«v* Tega ne bi bilo treba, - bi smeli in Kpi'”' opia«t> Na Prosi Sču mehke, naravi Pi^-I toka, pravke rečnega nem na Murinem toliko na glavni stn^ ‘ LULIKU lld um*IM ‘Z**- • . fi kpo pa je. v času, ko utijujejd J vadu, uLijvj-j p ISO odrezali oJ tc niso m ( ! t ■ I ' i ! ' Gornja Radgona že drugo leto namensko zbira denar za ureditev mejnega prehoda; »dišeča« Mura jim meša turistične načrte • • ! Podoba mesta na meji Zamisel, da bi izkoristili velik tovorni in potniški promet prek mejnega prehoda in od vsakega, ki mora urejati carinsko dokumentacijo, pobrali 5 mark v tolarski protivrednosti, ni zrasla na zeljniko GomjeradgonČanov. Na podoben način vzdržujejo red na meji tudi marsikje drugje. Problem je le v tem, da se je po besedah upravnika Carinarnice Janeza Seveija blagovni promet prek mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni v zadnjih dveh letih močno zmanjšal, v prihodnje pa tudi pri potniškem prometu ne bo nobenega dela za carinike, saj bodo lahko potniki vnašali blago v vrednosti 200 dolarjev. Zlobneži bi dejali, da je manjši promet tudi zaradi pobiranja petih mark in da se mejni delavci v prihodnje ne bodo več mogli postavljati pred avstrijskimi kolegi z rožami na mostni ograji. Ni povsem tako, čeprav tudi delno drži. Marca lani je takratrii gomjeradgonski izvršni svet sprejel sklep, da bodo na mejnem prehodu v Gornji Radgoni pobirali komunalno takso, zbrani denar pa bo namenjen za ureditev mejnega prehoda. Za uresničevanje tega sklepa skrbi koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki podjetij in organizacij na meji; Mejne policije (Stanko SakoviC je hkrati predsednik odbora), Kompasa, KS Gornja Radgona, Turističnega društva Gornja Radgona, Komunalnega podjetja Gornja Radgona, občinskega organa za varstvo okolja in urejanje prostora in predstavnik špedi-cijskih storitev. Sredstva (5 mark) pobirajo špediterji, za kar si pridržijo 10 odstotkov, preostali denar pa se zbira na skupnem računu v okviru Komunalnega podjetja Gornja Radgona, V lanskem letu so na ta način zbrali 2,941.505.00 tolaqev. Od tega je Šlo nekaj manj kot 300 tisočakov za špediterje, ki so takso pobirali, ter skoraj 340 tisoč komunalnemu podjetju za plačilo stroškov. Za ureditev mejnega prehoda Je ostalo 2,3 milijona tolarjev, ki so jih porabili za: čiščenje in vzdrževanje območja mejnega prehoda (od 24,4, do 30,6. Je Kompas računal nekaj čez 217 tisoč, od 1.7. do 31.12.1992 pa Omega čez 624 tisoč), ureditev javnih sanitarij (čez 90 tisoč), ureditev cvetličnih gred in korit (čez 84 tisoč tolarjev), okrasitev območja mejnega prehoda Gornja Radgona (okrog 900 tisoč tolarjev), kupili pa so tudi razen manjši inventar in opravili nujna dela, tako da je bil denar skoraj v celoti porabljen. Vsak, ki redno prestopa državno mejo v Gornji Radgoni, je prav gotovo opazil razliko, saj so sedaj potnikom na voljo čiste sanitarije s kabino in tučem, mejni prehod pa je lepile urejen in čist. K lepili podobi mejnega prehoda spada tudi urejanje grajskega hriba, saj je bil nekaj desetletij povsem zaraščen. Komisija se noče zadovoljiti le z lepšo podobo mesta, ampak želi, da bi bilo lepše celotno območje ob reki Muri in preostali del Gornje Radgone. Prav gotovo pa je še nekaj, kar je nujno urediti najprej: mejni prehod bodo morali obvarovati pred smrdečo gnojnico, ki teče po reki Muri. Ker je sredi reke gramozna sipina, se smrdeče odplake zadržujejo prav pod mostom in Šele nato tečejo navzdol ob desnem bregu. Poleg tega v načrte ne spadajo številni tovornjaki, ki so se zadnje leto navadili parkirati pred mejnim prehodom - z odstranitvijo dveh starih hiš so dobili za to primeren prostor. Bernarda B. Peček ?* ;s^?w ikc4\I; J t t 5* ■L <• Pilote »buraši« danes ne šilqo več s sekirami, marveč z motornimi žagami. ■ ., ■ —'ivet^ i voda, po končanih i _____ ,T . _ c-a,-, skozi betonske cevi posegih pa bodo večji pretok. I 1 t 1 Po sanaciji bo v rokav še naprej pritekal k^ 'de in nrav to ie v celi zadevi naiDomembneiŠe u) vode in prav to je v celi zadevi najpomembnejše m ^^gel vredno. Med gradnjo so postavljene cementne cevi, začasni mostovi. ol »To ni regulacija, to je sanacija poškodb levega "T.^ii r rokava na Srednji Bistrici«, pripoveduje gospod direktor soboške izpostave Direkcije za varstvo ok® p _ilfd - prostora, kije v sklopu slovenskega ministrstva nadzoruje dela, ki jih izvaja Vodnogospodarsko »Ta sanacija se izvaja, ker je v neposredni Ml" Mure, ki ob visoki vodi lahko ogroža J* nasip.« Ali ni le-ta na tistem mestu bolj »Nasipi ob Muri so bili grajeni kot začasni objektii zgradili elektarne na Muri. Do tega pa ni prišlo-* Fartek. niste takšnih revulacii in sanacii ODra'U . k h K ti 4 b« Ih »gtAttiiJ cicfvtaiii«: tka iTBUkkt tvga |ja ata jr*-- p—j( r,' Fartek, niste takšnih regulacij in sanacij opravlj^ smo delali že pred tridesetimi leti, ko sem podroqu, pa seveda tudi ze prej. To je jguif IraLKn^cifi cn lani na Riirnckih rlnpvih v IŽAKO^^ kakršnega so lani na BiiraŠkih dnevih v Ižafca' J 4 stri rali, letos pa se veščina že koristno upo^^^lj*‘*(giiii Seveda ne gre za neko romatično obnovit^ nb J veščin, ampak za spoznanje, ki je iz preleklP* y ______£■„ Ak.a:Lr.rv r-»r.dy namreč, da Leta in Ai njezaposvoJ^pjii^U,^ se mu bo J^j večji nesreči, Bosni in 1^, .rnlr. saj , o se mu rodu. več otrok, vsfli u eri hinn pa i« -■ gon vendarl dalje na krhka deklic", sebi je z Vcl.i7q"‘- -'^-4 ^3 A til 'j .ifL sc*'' Iran f zaprav desno strah stran se " pil celosten. Q z njeno nost pnžoir"; -u - J btl LfH del hcl' mi l™ — Ji .-J zarisal t’ prepozi^J ' , X I (P'*” I aprila 1993 stran 9 i' kmetijska panorama ' Povečati cene in proizvodnjo m* boj ruh* Knvedureji še nekaj časa Bemfijeth.-, l>mhj uničetti vhi In vejci dosegli v zadnjih letih in celo desetletjih. 1^ . ^CkciMltdh rlokifr __________ij at____________J____________i:__ v "iTJStD in UV9Vqr|| T r4«U»JJU IVIKI IH P" govedi lisaste pasme itiu nnmte: *“•* polstoletno tradicijo, saj začetki ten deh see ni t F 1*. '!1 ^^^i^**h**^ polstoletno tradicijo, saj začetki te^ deh segajo ''‘“"»djeni *’’**"? ''fjnama, ko s« bila v nekaterih obmurskih vaseh ^*P dela ^jska društva. Rezultati načrtnega rejskega in selelKij-Pktaen? * kakovostni plemenski čredi, zato ne preseBeči. ^^ostivii. in h Pomuija našle tržišče v repnUikah nekdanje ^''"kih fr,' iS' »“jlfb v najboljših letih pa so pomurski rejci nn juiin prodali tudi več kot 1300 plemenskih živali letno. . ^9iiEi h i , pušča P®’’*' g®™' potrjujejo nekateri 915 leti je bil na ^oj pa se ^5-W0 glav, to pa je ®Pustna meja. Če se hiJ^^^^^oj^evanju nada-^pomurska govedoreja M J P’ kažejo, da ■ “*• "P«!« ■ " po^ne: '7.1 - ■ —_ I T?-™'' vsnk T""'' je /t od- n 'e *.9 1 s’ J I -e s€ '=P«3 Pofasi. Zdaj je 77 tl , -I pri katerih sta-krav. Prav rejci z manjšim številom krav pa so tisti, ki v kriznih Časih najprej opuščajo rejo in je običajno tudi ne obnavljajo. Sedanja vladna politika ne ščiti domače živinoreje, prepoved izvoza mesa in mleka pa položaj še poslabšuje. Odkupna cena za mleko se je marca sicer nekoliko povečala, vendar rejci pravijo, da je sedanja cena Se vedno sramotna. To velja tudi za odkupne cene govedi in prašičev, saj primerjava stroškov z vrednostjo prireje kaže, da dohodek v govedoreji ne omogoča nikakršnega izplačila neto plač, nasprotno, izgubo morajo pokrivali iz drugih virov. V letu 1996 je odkupna cena mleka pokrila 93 odstotkov pridelovalnih stroškov, v lanskem letu le Se 74 odstotkov stroškov, zdaj pa je delež pokrivanja ie nižji. Podobno velja tudi za pitano govedo, pri katerem je v lanskem letu odkupna cena pokrivala le še 72 odstotkov stroškov pitanja. Zato ne preseneča, če se prireja zmanjšuje, saj je vedno manj takšnih rejcev, ki so Se pripravljeni delati z izgubo, V Pomurju se je lani v primerjavi z letom 1991 odkup mleka zmanjšal za 5,6 odstotka, odkup govedi pa je bil manjši celo za 19 odstotkov. Navkljub vsemu pa si organizatorji rejskega in selekcijskega dela prizadevajo, da bi obseg govedoreje ohranili, saj prav ta predstavlja v Pomurju še vedno največji delež dohodka posameznih kmetij. v ustvarjenem dohodku pomurskega kmetijstva ima govedoreja 70-odstotni delež, zaradi velikosti' kmetij pa tudi ni mogoče pričakovati. da bi prišlo do hitrejšega pre-ustroja. Seveda pa bo potrebno v prihodnje še bolj izkoristiti genetski potencial, ki ga ima lisasta pasma govedi, saj po količini mleka na kravo mnogi rejci močno zaostajajo za možnostmi, ki jih ta pasma omogoča. Po podatkih Živino- rejsko- veterinarskega zavoda za Pomurje je v kontrolo proizvodnosti vključenih 12.337 krav pomurskih rejcev, povprečna mlečnost pa je 3,672 litrov mleka s 3,82 odstotka mlečne masti. To je sicer za 70 litrov nad slovenskim povprečjem, vendar je po posameznih območjih povprečna mlečnost različna. Najboljša je na območju Kmetijske zadruge Križevci, kjer je znašala 4.055 litrov, najslabša pa v lendavski zadrugi, kjer je povprečna mlečnost po kravi le 3.391 litrov. Podobno je tudi z odkupom mleka, saj so najmanj mleka po kravi oddali rejci v lendavski občini (1.794 litrov), največ (3.348 litrov) pa rejci v gornje radgonski občini. Se večje so razlike med posameznimi rejci, saj je v Pomurju le 16 takih, ki letno oddajo čez 50 tisoč litrov mleka, pa tudi po povprečni mlečnosti so med rejci velike razlike. Organizatorji kontrole proizvodnosti zato pravijo, da bodo zaostrili kriterije in bodo v prihodnje vse kmetije, ki ne bodo dosegle povprečja 3.100 litrov mleka po kravi, izločili iz kontrole proizvodnosti . LUDVIK KOVAČ Vzgoja zelenjave Maksimalna izraba gredice Saditev jagod (18,8 x 1,0 metra) opravljamo spomladi le * takrat, če tega nismo opravili že poleti ali jeseni. Za saditev-uporabljamo sadike, ki smo jih preteklo leto shranili v za-sipnici, To saditev opravimo, Se predno nastane spomladi nevarnost pozebe. NajuspeSnejSa pa je poletna saditev, in to sredi julija, ker bodo jagode tedaj imele velik dopos. Jagode sadimo ročno (s pomočjo motike) na naslednji način: z motiko izkopamo luknjo, na sredi pa naredimo holmec na ravni gredice, postavimo sadiko na vrh holmca, koreninske žile pravilno razporedimo ob holmcu in nato zasipamo z zemljo. Nekaj dni po saditvi je treba jagodnjak dognojiti z dušičnim mineralnim gnojivom. Dva tedna kas- ' neje pa izpolnimo vsa prazna mesta. Jagode rabijo veliko vlage, še posebno v Času cvetenja. V času vegetacije je treba jagode večkrat zalivati. Priporočamo vam saditev zgodnje sorte »gorella« nizozemske selekcije. Meso te jagode je čvrsto in sočno, prijetnega okusa, sad je velik, rdeče barve in odličen za zamrzovanje. Jagode sadimo v razmaku 30 cm med sadikami, med vrstami pa 40 cm. Sadimo jih v dveh vrstah, zato potrebujemo 124 sadik za dolžino gredice 18,8 metra. Ob robu gredice z jagodami posadimo rano zelje ali.ohrovt, in sicer v razmaku 30 cm od jagod oziroma 40 cm razmaka med vrsticami. Za to potrebujemo 46 sadik. Ko zraste rano zelje ali ohrovt, prekopajte ta del gredice in vanjo zasadite pozno zelje ali ohrovt. Gredica št, 1 JEU SMO II I □i hOToLKMM o 2, itHUfl bo kAtiAt s Pthice I'' H IIII I , J SO izklopili ventilatorje? k-r X. , ■ ‘Rakičan sem bil zaposlen devet let kot diplomi- V Ze'^ ^^znSčak. Leta 1993 sem magistriral tz poskušam preprečiti posledice nestrokov-■ vedenja posameznikov v podjetju. O tem * 5 ‘*'tpar vje pristojne organe v podjetju ter občirtsko in tilzrn inšpekcijo. Nihče do i-edaj n: tonijTefrir^ ^i-Ti n, _ direktorja podjetja g. Hiirvjiia, ki je moj nž trjninefnr^ ■C^ poafeija g. narvaia, >:j f€ m db fii^AadrJ ! odpovedjo. javnost, da nestrokovno m tKodgovorno čJPraa- I /or»w ^hkičan ogroža tudi zdravje prebivalstva. I 4o fil morajo upoštevati vsi zaposleni. Veterinar-I Predo'^’ ^kthj j/i zdravje Živali in nadzoruje izvajanje : vzredi okrog HO. 000 prašičev letno. I ” ' ■•'‘‘ffr v prašičereji obstajajo tehnologija, proiz-zakonom predpisani veterinarsko-sanitarni ’ jih morajo upoštevati vsi zaposleni. Veterinar- 3 tl Podjetji . - ■■- t* T J fr r »»-» »' » r okfrMA.fr" »^fr. ■ wy kfr. Ptsov, katerim je končni namen zaSČita zdravja ‘tt zakonskih nontiaiivov s irenu/nimj' j?icz'.yitf- ja ( in posameznikov je posebej poudarjen Hoi *' primeru podjetja KC Rakifanr kjer glavni '’'^at, dipl, kmet, inž., direktor PC Prašičereja iftž., in ihag. Miroslav Nuskern, dr. I 'U -.L . -rari-J _ j i * . . _____r.- . _ " zakonske predpise, etiko in temeljna nestrokovnega in neodgovornega '■ Ir^ biin farmi Nemščak, zaradi katerih je bilo član izvršnega odbora sindikata podjetja o zgoraj naštetih nepravilnostih seznanil drug, člane 10 sindikata. V trenutku, ko je vsem zaposlenim postalo jasno, da gospodje direktorji vodijo vprašljivo poslovno politiko, v nasprotju z interesi podjetja, posebno v nasprotju z interesi prašičereje na farmi Nemščak, so iskoristili mojo ahivnost v sindikatu ter sprožili proti meni montirani disciplinski postopek. 25. 11. 92 sem bil suspendiran. Glavni direktor g. Horvat je predlagal uvedbo disciplinskega postopka zaradi utemeljenega suma, da sem; 1. 21. 10. 1992 v odsotnosti direktorja PC Prašičereja med delovnim časom nepooblaščeno sklical zbor delavcev PC Prašičereja, katerega se je udeležilo 87 delavcev; 2. istega dne kot zgoraj na zboru delavcev PC Prašičereja predlagal sprejem neutemeljenih in za podjetje škodljivih ter nezakonitih sklepov o začetku razprave o osamosvojitvi ali odcepitvi PC Prašičereja od KG Rakičan in o protestnem shodu zaposlenih pred prostori podjetja v Rakičanu; 3. na zboru delavcev iz prejšnje točke navajal netočne podatke o plači glavnega direktorja podjetja KG Rakičan in direktorja PC Prašičereja ter se o glavnem direktorju žaljivo izražal; 4. 20. 31. 1992 glede odredbe direktorja PC Prašičereja o uvedbi ukrepov v zvezi z izvajanjem delovne discipline med delovnim časom pred delavci odrekal legitimnost tem ukrepom ter delavce zavajal in jih vznemirjal s trditvami, da se s temi ukrepi kratijo pravice in svoboda delavcev in želi ustvariti koncentracijsko taborišče. Z opisanimi dejanji naj bi storil štiri hujše kršitve delovnih obveznosti. Po disciplinski obravnavi je s sklepom delavskega sveta 25. 2. 1993 potrjen sklep disciplinske komisije - prenehanje delovnega razmerja. I 1^- pr w.,, šClMtC IjpAULt ttMue Zgodnji paradižnik in jesenska solata, zatem pa por Jeseni s te gredice izpulimo radič, gredico pa pognojimo in prekopamo^ nato posadimo jesensko solato v petih vr- stah v naslednjih razmakih: v prvi vrsti so gredice na 20 cm od njenega roba, v drugi vrsti na 65 cm od roba, to je v razmaku 45 cm od prve vrste solate, v tretji vrsti na 20 cm od druge oziroma 85 cm od roba, s čimer bo ta vrsta • natančno sredi gredice. Enake razmake upoStevamo tudi pri sajenju na drugi strani gredice. Na ta način bomo dobili 5 vrst solate, za kar je potrebno 90 presajenk. Razmak med presadnicami v vrstah mora biti 20 cm. Spomladi solato okopamo, preuredimo in jo pokrijemo s folijo. Aprila med solato izpod folije posadimo zgodnji paradižnik -v dveh vrstah v medsebojnem razmaku 80 cm. Oddaljenost med I iLj “■■«■<11/ 4urav/e //uar uporabe te davno pretekel. .o « HI____■ _ e I J.rx-kfridwyi nviyeyijyfrit.4 I X.,r t ive /**■' j G/tzv7ie^nw direktorju KG Rakičan to ni bilo dovolj, ampak me 'j pokvarjene koruze (lastne pridelave) za . "^ILj l'* J7TltZr»yl «.^r»ZlCrjOz/M7T OZHTVZ»z7zr^<'i^Z( Še dodatno šikanira.- ni mi izplačana »14. plača« (oz. dodatek kK- f 1, ‘ j^i . Jf izzvana neposredna gospodarska L'K?*''3a Ptoizvodnimi rezultati in z neznanimi 15); ni mi omogočena sklenitev kolektivnega prostovoljnega zdrav, zavarovanja. Vse to je v nasprotju sklepom delavskega sveta po- ul :ni prod • “ ki sb neuporabni ali pogojno upo-(iivaii, ki so v takem stanju, da namesto na f^tn. ^1 1 pri : '“h. tn i J rt/ t Ufi ^‘C 7»*'^ transportu 352 prašičev od farme do , mesec november) poginilo 43 jrrašičev ,. kakšnem stanju so prispeli ostali prašiči rot-*'^ kakovost tega mesa? r^IJvrf Strtodii je poskušal pr/kriti bč i^hibulante farme Nemščak mag. Nuskern 1, .J spidh dj bilo Zarjimivo bi bilo 1 dj Zfln(t?rjvcj fij 6fJrj 'lih zdravje zaposlenih na ! IiteiZ. !f ii- zmenijo niti za zaravje zapostenin P^ec^ ttakup »brikeiirke«, čeprav bi J ' č'' farm- ^^'jjllttla koncentracija prahu v proizvt z t rtfv*) disivetto tiboljšale delov Ll '''(IMtL.- ^‘*zavie zannsljrnth Pn ™ny»rijij u/ se farm ■ koncentracija prahu v proizvod- I m ta gg J iufvfa-C' tiboljšak delovne f. (f" zaposlenih. Po mnenju gl direktorja bi krme zaradi zmanjšanega raztrosa in 'j nestrokovno vodenje vetiTmarvke 3 ga opravlja mag. Nuskern. takšen pristop k stroki, je g. J \^tT, mesto tehničnega vodje na farmi j dLj ČZJNJ rjv-ifl in .hc Ajtti/i? fld na nestrokovno vodenje i-etermarike ki ga opravlja mag. Nuskern. tj ij djetja. Ctlj je dosežen. Začasno so me odstranili iz podjetja! Zaščito svbjih pravic bom uveljavljal na sodišču. Prepričan sem, da so Časi verbalnih deliktov in montiranih procesov stvar preteklosti. Nisem edini, kije opozarjal na nepravilnosti. Tudi mag. Mladen Tomšič, vodja reprodukcije na farmi Nemščak, je v montiranem procesu izključen iz kolektiva. Pred kratkim so bili na farmi Nemščak štirje veterinarji. Danes je samo mag. Nuskern, katerega prispevek k zaščiti zdravja živali in ljudi ter st^ipodamosii ptoizi-odnje je znan tudi zunaj podjetja. Njegove »strokovne« poteze poznajo tudi izvedenci UNZ. Mag. Miroslav Nuskern, dr. vet. med., je »zaradi varčevanja energije« izklopil ventilacijo v devetih hlevih (v vsakem po 1000 pitancev). Pravočasna intervencija čuvajske službe je preprečita množični pogin prašičev.- Zaradi suma diverzije je poUcja opravila preiskavo. Odnos glavnega direktorja KG Rakičan do veterinarske stroke kaže tudi dejstvo, da je za presežnega delavca razglašen g. Evgen Horvat, dr. vet. med, dotedanji pomočnik glavnega direktorja in protikandidat g. M. Horvata za mesto glavnega direktorja podjetja presajenkami paradižnika mora biti 50 cm, vrste pa so od roba do roba gredice oddaljene 45 cm. Skupno posadimo 15 presajenk (2x7). Ko julija oberemo zgodnji paradižnik, gredico prekopamo in posadimo presajenke pora v petih vrstah. Razmak med vrstami je 30 cm, med presajenkami pa 15 cm. Za to potrebujemo 120 presajenk. Gredica Š(. 2 Kumiire in cvetača (solata) in pozno zelje Na gredici St. 2 je predvidena skupna saditev kumaric, cvetače (solate), pozneje pa Se poznega zelja. To gredico v zgodnji spomladi prekopamo in pognojimo, nato posejemo kumare na sredi gredice v eni vrsti, to je v 8 jamic v razmaku 40 cm. V dveh vrstah v oddaljenosti 30 cm od roba gredice posadimo presajenke cvetače v medsebojni oddaljenosti 70 cm. Potrebujemo 10 presajenk cvetače. Prazen prostor na gredici dopolnimo s poletno solato, ki ima kratko vegetacijsko obdobje. Poleti, ko zrastejo kumare in solata, gredico prekopamo in posadimo presajenke poznega ohrovta, zelja ali cvetače v razmaku 40x40 cm, za kar rabite 45 presajenk. Gredica št. 3 Pozni paradižnik, zatem spomladanska čebula Gredico St. 3 spomladi pognojimo s hlevskim gnojem in prekopamo. Nato posadimo pozni paradižnik v razmaku 80 cm med vrstami, v vrstah pa na 50 cm, za kar potrebujemo 14 presajenk, V prvi vrsti sadimo 45 cm od roba gredice in 30 cm od začetka gredice, v drugi vrsti pa na 80 cm v oddaljenosti do prve. Jeseni gredico prekopamo in posadimo navadno Česnovko za zeleno Čebulo, ki jo bomo obirali spomladi. Navadno česnovko sadimo v razmaku 10 cm v vrsti, med vrstami na 20 cm, za kar rabimo 288 kosov navadne česnovke. Gredica Št. 4 B KG Rakičan. JAficoe na farmi Nemščak pitajo zdrave in >o Jfl. Posebej poudarjam, da , . . kakovostne prašiče ter da je farma Netrtščak edina velika farma v Sloveniji, kjer ni kužnih bolezni. Trdim, da so zaposleni na farmi Nemščak prizadevni in vestni delavci ter da odgovorno opravljajo naložena dela in naloge. Žal, dokler so na vodilnih položajih v KG Rakičan kot tudi na farmi Nemščak ljudje s takšnimi pogledi na stroko in etiko, obstaja nevarnost, da se zaradi njihovega nestrokovnega in neodgovornega JA&OT>B Jfi n-—luicr jf*a ČANG-ŠLANG shujševalni čaj it GINGER čaj za moško li I :'5J. TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik NIKO-STOP čaj za kadilce I Er® '■t*. HI ti SJk •Ss M -'S •1 'h f c KING-KONG išt.-’ Pil Ji ’«li, KING-KONG, UUB1TE SE brez sf raziskave so pokazale, da kljub nevarnošK ' kondomov. Čeprav so ti še vedno najboljši varuh • ZAKAJ'^ Zato ker kupca prisilijo k obotavljanju Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG. ker klasičnem kuoovaniu v kioskih ali treovinah} * N' „ ■. kbsifnem kupovanju v kioskih ali trgovinah} * anonimnost * kondom jc vedno pri roki • pfi k/ Vlil J-- ■»MNU JJII lUn r , lahko veliko prihranite. Ne verjamete^ Poskusi KING KONG je komplet SO kondomov Irt * medenjaki!!' Komplet vam poStjemo po pošti na naslov, (e p" •*? ne želite, imamo rešitev: napilite svoje ime m pr' pa post restanie, poStnu Številko in mesto. S * ppCJi' KING-KONG vas bo čakal sedem dni na po*" Embalaža je nevtralna dSSSb ČANG-ŠLANG, oj z. vaSe geslo: ZDRAVJE. VITKOST, USPEH. ii' '1 ■I ■jS rr*b»,' i« ■ f r ' b It zmanjševanj' r 69’ K nžDPIn IN .! d.0A J N GINGER, ZA DOLGO IN sreCno ijubežen kupujejo Zenske - pijejo J m Mil a vije n po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga sioleija Že stari Kitajci so ga P”'' .. poznih let Pitje iaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. U J* j-' pCZCFlI*!« I’wt. ■ IVJU V. UJCI Jlj lld LVILUJirCM' uuii-v- r, ■ ■ ■ u ■ u ■ U1.U ■ ■ ■ c, ■, LUlkilj. J- J Navodilo: vrečko s čajem prclijic s pol Jiira v rek vode in pušiiie da se ohladi Vrečko jL šhdkajic. najbolje z medom. Pijte ga dva k rdi na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne f- pripravljene količine). pripravljene količine). Caj deluje postopno, zato ne boste občutili učinka ie po prvi skodelici. Po nekaj dneh p^ 5pli^tf‘ J| napetost popustila, da trdno spile in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma i,- bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosEi. Ko se bo to iH* j i jIm uživanje Čaja na dva- do trikrat na teden DEKLETA, POZOR! velika svetovna podjetja imajo svoja de k le ta-mode le, ki jih predstavljajo v medijih, ima malo Cindy Cravvford, NINA RICCl Iman YVES SAINT LAURENT Isabclo Rosellini Podjetje DŽIRLO iSče za sl"''" dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje • privlačnost • očarljivost pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pofiljcjodve fotografiji (obraz in telo) s Cim več podatki na naslov; Džirlo. d. o. o. .p.p 45. 61 '^y|jal& Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirio bomo izbrali 5c 5 deklet, ki bododanice skupine DEKLETA DZtRLO OP*^“ I manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji. Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah IZBOR VSEH DEKLET OPRAV! LASTNIK PODJETJA G. J. DŽIRLO OSEBNO S i aprila 1993 stran 11 <* st)' kulturna obzorja ^^spodarji lutk Edine »resnične« lutke is* 1,'fi :i'''i foAo kvt 'mamo za «gospo- 4 S ker c J* 'tremih ■ .. , pomočjo prehod ma(e-imisia v Mdaju v drugo. kL* i* ^oral hiti — [flif *•*< ustvar- i ..... vstF uiivar-hfei ko je paradi rozžarjcf^g'' Inu ustvaril IAni potrehno trdnosi-v: >n alke- 'i ikd je neke ItTRisi vrste ''»ste '..•■LPfifnerneijj otroci. Kaj je material za i'"«™?!-?'' .'»cdhn ■snwlt predstave ki bi jih 1’ imenovati 17''“ ''"ke«, je bila vSkii.' , '' soboški 1 Lainšček. ' Jovanovič. 'U '"moutiKnvno peč-i sre- Ul Novice iz kulture * Žižkovsko Kultumo društvo »F.S. je na iTiikonoCno nedeijo « do mažem vaSkeiii domu premierno < ' '7 na materializacijo prekmurskega pregovora, ki pravi, da nekdo nekoga gleda »kak vrak s pujtre« (paremiološki element) - čeprav Blatko seveda ni nikakSen vrag. Za pravo ljubico Ilojco se spodobi, da se odpravi za Blatkojem, kar tudi naredi. Zai.aia se sama in z Blatkojem, zdaj že v zametku zaročencem, preživljata lepe trenuke v ilovnati podstati vsega bivanja (genealoŠki oziroma geološki element oziroma genesijanski element). Stara dva se v skupni žalosti za uprizorilo Finžgar]^vo Sazsalino življei^. V njej igrajo StanlsG Tibaut, Minka Hozjan. Ivanka ferdtn. Slivo Ti- baut, Jože Horvat, Mirka 8ecek in Darinka Žalik; sceno je pripravil '1 ibos Frančič. Sžki w se S 'svo^effi gleda^knni mituziasri pokazali kot v osnovi triSto Baselje, ki je navajeno v produkciji kulturnih ' ' vasi. Pozna se. ife dodg^oir w^ari Cez feuhtime plotove pravilo ^^ksusai^l. da je t>il nek^ v ^žkib samr»itaa. Zdajšnje kultamiSfco delovanje je razumeti kot oživljanje izročila, ki ga v svoje okolje neizbrisno izro&jo samostani. Es preMa. 6S s© v tako imenovanem kulruf-' nem mnvilu i^ratrili gJedalisčniki. se zai^jajo prebijali tudi drugi produceJ^ ^hure iz iižkovsice tradi- Na primer tambun^. • VLAIK) KRESLIN la »ELTJVSKA BANDA roč^o. d» nimajo nič opratriti s sicer svojimi kasetami Sponimčice. ki jih po pn&Čiraigi? ®CDi razpošilja po domovih gospod Igor Dekleva. G« a rBaaipulaeijo, Opravičujejo se. ker take pozno pojasnile o zadevi, ki že preprosta, morebiti preveč izgubljenima otrokoma (ele-preprosts. Iz nastavkov, ki so ment, ki spominja na modro samodejno priplavali z veliko Salomonovo razsodbo) pobo- v kateri so lutke porojene v življenje s celostno aluzijo na krščanski zgodbo o stvarjenju. Animiranju lutk bi se lahko reklo tudi vdihovanje duše. Ko je Bog ustvaril prvega Človeka, iz rdeče ilovice oziroma rdeče zemlje, mu je vdihnil dušo. Postopek, ki na htonični ravni spominja na početje lončarja. Tudi lončar v peči na skrajšan in mističen način posnema naravni proces zorenja in rojevanja. Na artistični, v našem primeru lutkarski ravni pa je animacija (lat. anima -duša) lutk prav tako posnemanje stvariteljskega dejanja. Poduševljene lutke v zgodbici Bara Bara govorijo prekmursko in milo lončeno potrkavajo. Govorica in glasba se iz korenin ujemata. Zgodba je nekatj žm razbtn^s da|i^ igo^nilo o zadevi, ki že i ki |im poštarji na dom prisojo sesaipsSese feSSelB eesi. Kot »o v prosti ■121. jebiJo na razstava Sa»SI|a CAarvelta, Čeki- '-V'« » KV.««. KUtMHlfe tata in najokata za cel obsežen lonec solza, to pa je formula za odčaranje (kemijski element). Sledi seveda veselo gostuvanje (foklorni element). Lutke in sceno je odlično zasnovala Dttka Petkovič. Pri postavitvi oderske lončarske peči je odlično zapopadla La-inščkovo avtorsko in Jovanovičevo režisersko intencijo. Željko Marušič je prometejsko. aikemičarsko in tako rekoč lončarsko delal z lučjo. Umetni ogenj v lončarski peči je migotal kot pravi ogenj in čarovniška noč se je spuščala srhljivo kot se spodobi. Prej omenjeno potrkavanje lončenih duš edinih pravih lutk na svetu, ki jih je sicer nekoliko težko dovolj neposredno animirati, se pa dajo elementarno uglasbiti, je delo Tomaža Ra-ucha, ki je napisal glasbo. Temeljno lončarsko dejanje, to je izdelavo lutk in scenskih elementov, je opravil lončarski mojster Bojnec starejši iz Filo-vec. V smislu, ki smo ga tukaj nakazali, je mojster Bojnec največji lutkar med vsemi. Lutkovno gledališče Guliver je uprizorilo izvorno izvirno idejo, bi se nemara dalo narediti več. Lončar Janči, ki ga igra Miki Roš, in njegov sin Blatko, igra ga Borut Siherle, podnevi gneteta ilovico, ponoči pa Blatko gnete- tudi Ilojco, igrajo jo Ester Sulič, hčer čarovnice Bare Bare, ki jo na odru predstavlja Suzana Diez Rupnik. Stari sina kara, ker mu kinka za lončarskim kolesom, sicer pa se zdi, da nima nič proti (mo.ško- šovnistiCni element nov g^|e &o cnlprta do aprila. Severovzhodna premiera postopki Olx.iji pil-Pa naj je se I Bisi,'^prnic. fe’' PNiir ■ pred- ..'•^hieninii lut- J v zgodbi), stara pa potrebuje v« Ko zaprem oči - je 7*'^ ® prvimi iSluC' -Te predstava. Jj^^ališka predstava ^rski Soboti Ljubljana, Herbert Achtern-isS Eduard Miler; igrajo: Nataša Barbara Grac-tiij?; ?'8a Kacjan, Marinka Štern, Ivan K“|t«ik »dr! Tomaž ToooriSif. Predstava je bila I.h J krajski dvorani. ani. ®"0. pot se 4ki defi- .^sec|]|Q T- J-T^kinjc Skuša a, hi Poto- la *tiri fissov: Siisn ■na ob- Od ; P&tfnaicm- delavke, hot tun, Doirdn; .'“tl] Pt.nrdiii . -«oij »AolštiiO ve-norm . - kakti^ne spoz-A. do fft rtte-K ■ tincnidtvr« *f' v^OBL v- • T* • Ve- l1 d Sf iic^j -k:;- J/'n ........tl do IZpil- ki kot na ■ > “Cso . ®žlra ""'M i b »It naš - litjde k D, svet. Istav- *''1erEini . pre- več in reakcija je pač duševni zlom. Na drugi postaji je Susn (Olga Grad) podnajemnica stanovanja. ki v svoji bolni in ra-zrvani duši natančno opazuje dogajanje v svoji okolici, vedenje svoje gospodinje in njen odnos do otrok, ki ga povezuje z njenimi spolnimi nagnjenji. Slednjič spet doživi zlom. Susn (Olga Kacjan) jc na tretji postaji svoje življenjske poti poročena s pisateljem, za katerega se ob koncu izkaže, da je tudi avtor te drame (igra ga Ivan Rupnik). Skuša ga pripraviti do besede, on pa ves čas. tako kot že med vso igro, ostane nem in nepremičen in včasih ni jasno, ali je lutka ali pa živ Človek. Susn skuša doseči njegovo pozornost z najbolj grobimi sredstvi - od loputanja z vrati do razlivanja piva. Pisatelj pa ostaja nem, popolnoma nezainteresiran človek, ki pa ob koncu vendarle zapiše in tudi glasno prebere vse besede Susn iz tega prizora. Nato pa spet postane nemi opazovalec... Vso tragičnost in brezizhodnost položaja nakazujeta že scena, na kateri je malo rekvizitov, ter glasba, katere posamezni prodorni glasovi spominjajo na oglašanje sove. Za igralce je bila to zelo naporna igra. Vsak od njih pa je svojo vlogo kljub temu suvereno obvladal. Več kot uro trajajoča predstava pred polno dvorano je požela buren aplavz občinstva. Julijana VdrdS 1J 'Ufe, ;— ---------------- - — pojasnilo !^C’’»r^,T*r4n'i* “'j > NU... najboljši, k? jc bil . prejšnji številki, jc pomotoma izpadel L-*® Stil' * Napako popravljamo: v *^Jili kar doslej ni bilo rečeno, izzveni kul začela 1. seplem- ih Upravni iidlmr, zanj predsednik Milan Žilavec žboruvudkinja Alenka Brnle-ŠipBč nov Čarovniški lonec za juho, v kateri bi skopala hčer, da se ne bi več ljubimkala (element ženske neprivoščljivsti oziroma na glavo postavljen Elektrin kompleks). Lonca nima, kakšna čarovnica je vendar to? Ne, nima ga, ker ji ga je Ilojca nalašč spustila na tla, da se je raztreščil. Bara Bara zdaj Blatkoja začara v vrč. Kar bi lahko Slo v prid tezi, da pravzaprav ni tako zelo hudobna, saj to naredi Sele v skrajni sili, ker pač nima lonca za smrdljivo juho, da bi vanj pomočila hčer, ki potem za Blatkoja vel ne bi bila privlačna (feministični element). Ko se Blatko oglaSa iz vrče-vega trebuha, prizor spominja predstavo. ŠTEFAN SMEJ Foto: NJ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademska slikarka Marta Jako-pič-Kunaver. Razstava bo odprta do 24. aprila. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA; V prostorih galerije v lendavskem gradu je odprta razstava del grafika Štefana Galiča in kiparja Viktorja Gojkoviča. Razstava bo odprta do 17. maja. RADENCI: V prenovljeni galeriji muzeja Radenske je razstava likovnih del društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. MURSKA SOBOTA: V galeriji je odprta razstava slik akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera, ki bo na ogled do 17. maja. Zgodovinsko društvu za Pomurje vabi na predavanje mag, Andreja Hozjana, ki bo v petek, 23. aprila, ob 17. uri v predprostoru grajske gledališke dvorane v Murski Soboti. Predavanje ima naslov Novi vidiki raziskovanja starejše prek- murske zgodovine. MURSKA SOBOTA: PRIREDITEV MURSKA SOBOTA: 22. aprila ob 19.30 bo v grajski dvorani koncert, na katerem v grajski knjižnici bodo 23. aprila odprli razstavo zbirke Sinji Galeb, ki jo je pripravil pionirski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice. Odprta bo do 28. maja. 23. aprila hudo odprli razstavo pesnika Janka Glazerja (ob lOO-letnici rojstva). Pripravil JO je študijski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice. Razstava bo odprta do 21. maja. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8 do 18- ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek, od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. V ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8 do 18, ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. J bosta nastopila violinistka Maja Cerar in pianist Hinko Haas, Koncert je iz cikla GM ODER 92-93, soboški prireditelj je ZKO. KINO NEOPROŠČENO v soboškem kinu! 23. aprila ob 18.00, 24. in 25. aprila bo 20.00 in 22.00 USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, Mohor- jeva družba. Kako rastejo psiček in mucek. Mladinska mucek. knjiga. Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne. Založba Mavrica konec slovenskega filma če pozabiš na splošno kakovost slovenskega filma in če ti nasproti ne sedi režiser enega zadnjih slovenskih filmov Franci Slak, potem ti je laže. Ker pa si kot gledalec slovenskega Tima navajen, da se scenski in fabulativni nastavki ne izpeljujo, da se nekaj čudno namiguje in da se potem ta nerodnost skuša prikazati kot metafora in celo alegorija, postaneš do še enega takega filma preprosto prizanesljiv. Če ti pa povrhu takrat, ko bi moral reči, ker te pač vpraš^o, da tudi ta Slakov film tli nič drugačen, sedi nasproti Slak sam, začneš raje pripovedovati o mnogostranosti filmskih metafor. Tako se je zgodilo piscu teh vrstic na tako imenovani severovzhodni premieri novega slovenskega filma Ko zaprem oči. Premiero je organizirala radgonska ZKO, bila je v četrtek. 15. aprila, v radgonski kinodvorani. Po končani premieri je imela Norma Bale pogovor z nekaterimi ustvarjalci filma. Režiser Slak je film označil za komorno dramo. Igralec Mario Selih, ki v filmu igra morilca, je rekel, da naj bo glavno opravilo tistega, ki hoče postati filmski igralec, ukvarjanje s samim seboj. Pavie Ravnohrib, ki je v filmu policijski inšpektor, je v zasebnem življenju, v nefilmski sezoni kmet. Gospa Hanna Projs, režiserka zvoka, je po rodu Poljakinja. V filmu je bila po lastnih besedah »odgovorna za tisto, kat se ne sprejema z intelektom, vodim in izzivam emocije; če je v filmu zid ali okno, potem mora nekaj biti tudi za tem, moja naloga je, da z zvokom izovem asociacije na prostor za zidom in oknom«. Če bi bila ozvočitev v dvorani dobro nastavljena, bi bile te po zvoku povzročene emocije po njenih besedah še avtentičnejše. S slovenskimi filmskimi metaforami, z nekakšnimi cineastičnimi citati, kamor bi lahko Steli tudi naslov filma sam, ker spominja na naslov filma Ko jagenjčki umolknejo, česar Slak ne zanika, je pa tako, da jih nič ne veže v noben kontekst. To naposled razkriva, da v resnici tie gre za metafore, ampak za slabo obvladano obrt. Slak je na primer sceno, v kateri deklica obuva čevelj obešenemu ali na drevo pribitemu očetu - tudi to ni v filmu jasno razlagal kot apel za vstop na temno, še nepojasnjeno stran zgodovine. No da, kaj pa če bi se komu zahotelo v tem videti hčerin občutek za pregreho nad svetostjo očetove intime? Ali za razgaljeno ničevost slovenskega filma. ŠTEFAN SMEJ NEKOČ V VESTNIKU,---- SEDAJ V KNJIGI Zlata ura Saga iz Sv. ‘Trojice AVTORJA FRANCKA ŠTEFANECA Knjiga izide 20. maja 1993. Natisnjena bo v trdi vezavi z barvnim ščit n im ovitkom, opremljena pa z dokumentarnimi fotografijami. V prednaročilu, ki velja do izida, jo lahko naročite po veliko nižji ceni, kot jo boste sicer dobili v prosti prodaji. Naročite jo z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: Franc-Franc, Štefana Kovača 30, p.p. 27, 69000 Murska Sobota. Takoj ob izidu vam jo bomo poslali po pošti in takrat jo boste tudi plačali s priloženo položnico. S s O oc Po prednaročnlškl ceni 1200 SIT, v katero je všteta tudi poštnina in prometni davek, naročam knjigo Frančka Štetaneca ZLATA URA. Knjigo bom plačal po povzetju. Pošljito mi jo na naslov: Naročam . . . izvodov knjige. Naročilo potrjujem s svojim podpisom ...... stran 12 vestnik, 22. aj & j - - Lac K':- ne zgodi se vsak dan _it:_J!_.a________ Prava ljubezen I J lil r I I II I I (] I I ' 1 I ' brtleznšk’ ic za zAtli sti mn oh ec- Najdba, ki bo spremenila teorijo Arheolog Michael Kunz, uslužbenec ameriškega urada za upravljanje zemljišč, je našel na Aljaski 11,700 let staro lovsko taborišče, ki priča o tem, da so ljudje na zahodni zemeljski polobli živeli že nekaj sto let prej, preden so predniki današnjih Indijancev prišli tja iz Sibirije prek Beringove ožine. Konice kopij in oglje na ognjiščih tega tabora 570 kilometrov severno od Fairbanksa dajejo slutiti, da so bili tako imenovani Praindijanci. ki so se tukaj naselili, skupina z drugačno kulturo. Njihovo orožje je podobno tistemu, ki so ga našli v mlajših arheoloških najdiščih na ameriškem jugozahodu, prav nič pa ni bilo podobno opremi in orožju, ki soju našli v Sibiriji. Kunz je našel taborišče po naključju že leta 1978, ko je na Aljaski opazoval vpliv pridobivanja zemeljskega plina in nafte na okolje. Najdbo pa je skrival 15 let, ker se je hotel poprej prepričati o veljavnosti svojih domnev, pa tudi zato, ker je bilo preučevanje arheoloških najdb pri njegovem delu le obrobnega pomena. Lovsko taborišče je dostopno samo iz zraka. Metoda radioaktivnega ogljika za določanje starosti je pokazala, da j'e najdišče staro 11,700 let, torej' je nastalo približno 700 let pred sibirsko selitvijo. To pa ne govori v prid doslej veljavnim teorijam o prihodu prvih ljudi na zahodno poloblo. Ogrožene gorile Pred kratkim -so za nedoločen čas zaprli center za primate Karisoke. V njegovi j gorskih goril, ki so ogrožena živalska vrsta, ustanovila proučevalka primatov Diane Fassey, ki ----- - pripadniki oplenili. Karisoke dov med seboj iwj5'i^ 1985 umorili. Februarja letos fronte Ruande center zasedli in leta 1990 neprestano tarča napadov med seboj , se strani v ruandski državljanski vojni. Zdaj so rscKf zapustili tudi domačini. Vodja raziskovalne postaje, ški antropolog H. Dieter Steklis. pravi, da se zdajt^ gorskim gorilam na svetu slabo piše. Če sovražnosti-bo kmalu konec, bodo živali v zelo kratkem Času iz** Nekoristnost razisk^ I iiruZlJir^ r nŠ ineEh ?iidn DofciTE David tr.i! je duš IfdJjhH! (Ivokolesni pud-^lurvk zrl zadnji nogi in jdyj !ihko svojega etn 'J li prijaleij^ spe; ^odi Tbii sprehod. ?Si Medvedja zgodba Itne mu je Herknl,' i Mini humoreska ■ Sestanek Obožujem sestanke. Zakaj? Na sestankih vedno postrežejo kavo. Na sestankih vedno znova najdemo potrditev, da smo pametnejši od večine drugth udeležencev. Na sestankih vedno najdemo potrditev, da smo bolj pošteni od večine navzočih. Na sestankih vedno najdem novo snov za nove humoreske. Večina ljudi hodi na sestanke, kakšen Čudež, da vsi je pa Anglež, No, že dolgo živi na Angleškem. Velikanski 17-letni grizli je filmska zvezda in svojim lastnikom je že priigral milijarde, Maggi Robin ga je za drag denar posodila za vlogo v filmu Otcopussy, v katerem je nastopal z agentom 007, veliko pa je igra! tudi na televiziji. Her-kul živi z lastniki v an- gleSkem mestecu J j 1 4 ljudje ne pišejo humoresk? BORiVOJ REPE Drugačno Glendevon. Od jutra do večera zganja z do- mačimi norčije. neznanske pese DugoJ esi 1 ime za domorodce Dblak turoben Dolgo cela vas je polna "i I vas pokriva, es-o-d'/d" , šleperjev nebroj fnegl^ zakriva, brez vsake zvezde je obok neba, v megli slišati je hrup motorjev, kdo brnenja več ofl kot, da tekma je svetovnih bojev, tako s megle grozno ropota. Dolgovdškčk kmečka je idila, že več let okrog obrnjena. 1E Da ■ Die Fantastischen Vier I SVi'EE'rTOXlL LOVE - Jesus Loves You 5 RESTLESS HEART - Peier Cetera 4 W®e r*-*--- 4 7. mrs. --------- -PeierCetera R'OBINSON - Letnonheads JLud7. ' L«'noi J’JMP(UVE)--Vaii Hakn *• A Mrkawson ^LtJc\^^lJ'*-^**'L ^ ABAk NF GLASBE NA MURSKEM VALU ' naj vidimo LJUDI - Daqa Švajger L SPOMINČICE - Vlado Kreslin ibando ' Santa LUCUa - Helena Blagne THREZa -Marela International j- ''ZEMl ME ŠE ENKRAT ’ nekdo IGRA KLAVIR-T. NC-"— • $Tl ME NOCOJ — Agropop J' Mentuni band Lola A'®'M'SI-IL-Avtum«hili Ohmtej^u kr ®ZABAVNE GLASBE J OM, CEKRON PA Z MARELOF treh tlolin : ’'‘’l T^i ’ Ans. Nika Zajca ? ^Al ftk ° Zasavci i ^^ARjetv A '4''* ljubezni - Mak ■ Objem ’ RPi Maš je VFn v r LAhAi^ GOOD - Ans. Vlada SredenSka A - Ans. bratov Avsenik ''te' ' Jožeta Burnika ^IpU IB njegovi muzikanti KEKA — A ..o __I K._._s ' Ans. Juieta Iturnika Kt.KA An:;. Tonya Vcrdcrhvijo '•Jt “Prlls 1993, nunasluv Munki val, I ''Km Murska Sobuin, za glasbene IcsOice. **^oponst 16------------------- • ttik tuja I * ^tKiiača, _ I iftii tiurodi '5 in ‘nozabavna_________________________ priimek ter naslov ;is SESTAVU MARKO NAPAST NEMŠKI PISATELJ, NOBELOVEC 19». RADIO MV - MURSKI VAl 94.6 MHz (dopoldne tudi SV 648 hHz UKV /ww Pcttk - 5.JO Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemSCini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10,00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12-00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo “13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Do|X)ldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo ž umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Pojtoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan -8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlejaše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.3(7 informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo “ 8 00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Pojaoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Potočila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek -5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Dru^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSSni, nemščini in madžarščini-7.45 Ljubljansko zvočno pisni o - 8,00 Poročila<9-8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gost dneva -9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvaijatno i umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlejaše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.-10 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročita - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11,15 Borzni utrip - f2.00 Potočila BBC - 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Pofioldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali o^asi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrivk - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -8.30 Kostfgost dneva -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestilkatni in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija V NAGRADNA KRIŽANKA AZUSKA DRŽAVA PISATELJ FILIP KUHBATO-VIČ PROTEST .rf.? gMOSIVO 'PUKIRA- ME I d 4 i ( 'I 1 T MESTO OB VZNOŽJU FflUŠKE llGDRE IpotoStto MOČNATA J JEDJ(|W 33 37 SLOVENSKI ZGODOVINAR (METODI , PRANCOSHI FIZIK M ASTRONOM (17e6-1S$S OTOK 1 čarovnice! >IBKE I I inASADS 31 9; I I I t M I 1 1 I UMSKO rtEVILO 'SRN- INOBEUJ ffETDES^i !■ r i POVBTNIHOl l 3 4a l’~SoK NIK I J .i i VISOKE AMAgemiil SOLE "OD VSOEll i 35 MLOAPok' FRANCOSKO VEZ ARABSKI ŽREBEC FRANCOSKI KOVANEC ZAPET CENTIMOV HRIB S POMORSKIM MUZEJEM NAOMKO TROPSKO DREVO S ČRNIM LESOM CELOVŠKI ŠPORTNI KLUB 18 12i VNETJE SLUZNICE ANTON MANUT 8 26 4 Ladranski KTOK TREBVŠA- TOST .STEBRA I I ____28] I I 36^ ‘;j^,FILM. hGRALEC UALklAN-SKO MOŠKO IME »lil iS 7 OPLEMENITENJE IKAMHE ELEMENT ZEHANJA I I 41i 25 tACtO lA RAČUN. iREDUJEM Pranje steklenic Za pomivanje steklenic ni priporoi;ij'ivo uporabljati detergentov, ker jih boste težko sprali. Pranje bo učinkovitejše, če boste v steklenico, v katero ste nalili malo vode, nasuli zdrobljene jajčne lupine. Tako boste lako očistili vsa mesta v steklenici, ki jih ne morete doseči, Učinkovito si boste lahko pomagali tudi z naribanim surovim krompirjem, pomešanim s kisom, s koščki svinca, peskom ali gorčičnim semenom. Steklenico očistite tako, da jo , potem, ko ste jo sprali, do roba napolnite z mrzlo vodo. Nato jo na hitro obrnite, da se začne prazniti, medtem pa naj čez dno teče močan curek mrzle vode. Odtekla tro vsa voda, kapljice, ki bodo ostale, pa bodo izhlapele. je v{»ja eao odsltanjevanje made- žev. šo Dam marstkšhiji v nadtogo prav vodni mžRleži. Vodnib madežev na stnebiie. če jib odrgnete s s Mfeie okencih pohč , pa, če jih zdrgnete s s<^o in oljem. Madeže i JaktraoSt jnedmedh ptirolejm, z nclakirai površin, pa 2 čkgpjenm 2 bencinom, lanmtim c4jem s pern^^em. s : in Osirjev od vode na inib ali rumeflini S pts^štva jth odstcamte tako, da jih »fi^nete r vreiSeo poropljeno v dje. Vedms na svili ati voteienm IMagu prelikajte na narobni strani z ^^no krpo, z talia jih zrr^rajte z rathko. ki ga je d^, pa jwed sušet^em zdrsite z alkoholom. I , I ' -.,1 1 . To je večletna rastlina, ki lepo uspeva na oknih in balkonih in se poveša tudi do dva metra pod svoje rastišče. Rastlino prezimimo v hladnem in svetlem nekuijenem prostoru, kjer ne zmrzuje, Čeprav sicer prenese mraz tudi do minus 8 stopinj. Za rast potrebuje nekoliko težjo ilovnato zemljo, humanizirano prst in svež zrak. Ker ne prenese daljšega deževnega vremena, jo gojimo raje pod napušči. Če to upoštevamo, jo obvarujemo pred poglavitnima sovražnikoma: rjo in nageljnovo črnino. Preventivno jo škropimo z dithanom, atrocidom in zinebom. Mačke in strupene rastline Mačke zelo rdbe grizljajo rastline in nam pri tem povzročajo škodo. Toda ta njihov naravni nagon ni samo skrajno neprijeten, ampak je lahko tudi nevaren, saj so nekatere sobne rastline strupene. Ljubitelji mačk naj se za vsak primer raje odpovedo strupenim lončnicam, kot so klivije, difenbahije, divje vrtnice, amarilis ali kroion. Ljubki in uporabni, a žal strupeni so tudi umetno obarvani Šopki in okrasno zelenje. REKVIZIT ZA ŠPORTNE IGRE ŽENSKA h>AVNO DENARNA VREDNOST OSEBA V VisoSki KRONIKI MESTO, DOMOVINA ABRAHAMA pristaS SNOBIZMA ART1LE-HIST KURT UUHGEKS 4 I I 22 IZ USTNICE SVETI BIK STARIH EGIPČANOV nRšKieodč IVAN 10 FAJSKO JSZEM-JIŠČA 43 — "4.... ,1 19: NEMŠKI NACISTIČNI POLITIK (BUOOLF) IPCPEVKAft iNI iTOtt-A. i« I L 21 I i MORSKIH VALOV ČARGO ŠPANSKI 30 DEL STAVBE. ZID POSAMEZNI mKA 13 38 MOMUNUA 1^ DRŽAVNA BLAGAJNA 45 PRISTANI- VlZRAaU r SLOVENSKI UM.ZGODO- riNAR FRANCE) 11 Predmestje SPLITA (NAGRADNAI KRIŽANKA ZOLAJEV ROMAN O PROSTI-TITO HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA (WCE) NEMŠKA POPEVKARICA u. 6 29 Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, do 27. aprila. NAGRADNI KUPON št. 7 HRVAŠKI SKLADA-TEU [KRSTO) BSENOVA BOaALNA DRAMA 32 7 34 Pravilne rešitve bomo nagradili. 1. NAGRADA, blago v vrednosti 25.000,00 SIT 2. NAGRADA, blago v vrednosti 10,000,00 SIT 3. NAGRADA, blago v vrednosti 5.000,00 SIT Pokrovitelj je podjetje KOVAČ iz MORAVSKIH TOPLIC. stran 14 vestnik, 22. aprila 1_^ podlistki /z župnijskih kronik: Videm ob Ščavnici (22) Glas zvona do Beograda? Tudi Videm ob Ščavnici je dolgo časa spadal k pražupniji v Gornji Radgoni, v kraju pa je deloval vikar oziroma namestnik radgonskega župnika. Kot prvi (?) videmski župnik se omenja v 1329. letu »her , Cesarius pharr datz sand Georgeu«. Zgodovinarji po tem logično sklepajo, Ja je prva cerkev stala že prej. Od prvotne cerkve naj bi ostalo le še sfttR^e oziroma prezbiterij, vse drugo pa so sezidali pozneje, morda prvi . prizidek 1336. leta, preostalo pa v poznejših letih, tudi v tem stoletju. Samostojno župnijo so ustanovili 1546. leta. Skupaj z malonedeljskim okoliŠemje štela 31 vasi oziroma 330 hiš. Zdaj spadajo v župnijo sv, Jurija te-le vast: Videni ob Ščavnici, Stara Gora, kjer je podružnična baročna cerkev sv. Duha (sezidana v letih 1674-1697) in v njej vsako nedeljo boga služba: Biseijane, Brezje, Berkovci, Bolehnečici, Zihlava, Jamna, Grab-šind, Terbegovci, Gaberc, Kutind, Kupetind, Zemk, So v ja k, Kraljevo, Kocki Vrh, Grabonoš, Okoslavci, Dragotine), Čakova, Slaptind, SelišČe, Murščak, Stanetind, Rožički Vrh, Blaguš, Kokolanjščak in Galušak. V teh 29 krajih živi približno 3.300 katoličanov. Jurijevsid župniki "Zgodovinar in duhovnik Fran Kovačič je 1926. leta v knjigi zgodovine Ljutomera nanizal imena jurijevskih dušnih pastirjev. Za že omenjenim Cezarjem je prišel neki Joanenes (1492), temu pa je sledil Janez Wolleber (1501), Potem (1502) je prišel Jurij Škrlj, za njim pa Leopold Filip (1528), Gregor (1524), Adam Sašo (1600-1613), Matija Bajasarič (1615-1620), Gregor (1628), Jakob Simončič (1634), Ivan Žagar (1636-1640), Jernej Kobath (1666), Janez Bumblič (1668), Ivan Wandt (1683- 1690), Jurij Janežič (1690-1692), Ivan Jurij Grašič (1692-1701), Matija Tav- ter je bil 17. februarja 1842 promoviran za doktorja sv. Pisma. Dne 12. maja 1843 je odšel v Ptuj za vikarja. Že v naslednjem letu so mu ponujali profesuro pastirstva v Gradcu, a kakor sam pravi, je odklonil Častno ponudbo, Z ozi- rožnivensko kapelo na južni strani, - Za razvoj in postanek cerkve je važen naslednji podatek dr, Vogrina iz časa njegovega župni kovanja. Jurjevška cerkev je bila zelo globoka; po štirih stopnicah se je šlo navzdol v cerkev. Sosedi so Jur-jevčane zbadali, da imajo klet namesto cerkve, To je znamenje zelo visoke starosti; prvotno pač niso delali cerkve tako globoko v zemljo, temveč tekom stoletij se je zunaj vsled nalivov in pokapanja mrličev površina tako dvignila, da je cerkveni tlak v cerkvi prišel pod njo. Dr. Vogrin je tedaj dal zemljo zunaj odvoziti in znotraj tlak nekoliko dvigniti. Pri odvažanju zemlje leta 1856 so našli sledeče: Globoko v zemlji so zadeli na zid s strelskimi linami, torej je bilo tu nekdaj okoli cerkve branišče, gotovo .turški ta- bor. Pri popravljanju tlaka rom na osebno prijateljstvo s Krempljem se je oglasil po njegovi smrti na malonedeljsko župnijo, katero je tudi dobil. Kot župnik pri Sv. Jurju na Ščavnici je bil 20. novembra 1853 imenovan za duhovnega svetovalca. De 1. maja 1861 je postal korar lavantinski (član stolnega kapitlja, op. Š. S.) in v glavni ladji so našli vse polno kosti, torej se je tu pokapalo, preden je bila ladija prizidana. Celo pod stopnicami, ki so vodile v cerkev, so našli cel okostjak. Ravno tako so našli kosti pri odvažanju zemlje in tlakanju stranske leve la-dije,.. Končno imamo nekaj starih napisov, o katerih pravita dr. Vogrin in Janisch, da so prava uganka. Pri zadnjih vratih stoji got- zgradili s svojim trudom in velikimi osebnimi žrtvami lepe bogoslužne prostore. Zato smo poprijeli tudi mi. Začeli smo 11. maja 1971. Najprej: podiranje kapele in odstranjevanje ruševin. Stavba je prišla pod streho tik pred novim letom 1972. Delo je ob pomoči domačih delavcev in mojstrov izvajalo podjetje Konstruktor. Verniki so prispevali 1.300 prostovoljnih delovnih dni ter 80 dni prevozov z vprego in motornimi vozili. Opeko smo delali doma v lastni režiji. Ljudje so pomagali z delom, lesom, hrano... Lezemo naprej. Potrebujemo denarja za nadaljnje delo. Zaupam, da bodo moji verniki storili vse, kar zmorejo. Težava je v tem, da surova gradnja zaradi svoje moderne razporeditve ne pokaže tistega, kar bo, ko bo popolnoma opremljena. Zelo bodo dragoceni tudi prostori pod cerkvijo, kjer bodo veroučna soba, zimska kapela. shrambe za opremo, sanitarije in centralna kurjava...« »Komu posebej dolgujete zahvalo za začeto delo?« »Mnogim ljudem, domačim in tujim. Mislim pa. da brez pomoči našega rojaka g. pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča ne bi prišlo do začetka gradnje.« V naslednjih letih so povsem dogradili nov del župnijske cerkve. Sama blagoslovitev je bila 1989. leta, opravil pa jo je mariborski škof dr, Franc Kramberger, Pa še nekaj drugih župnijskih dogodkov’ 1979, leta so postavili nov daritveni oltar, nove klopi in montirali strelovod. Leta 1980 je Alojzija Špindler iz Berkovec praznovala 100-letnico. 1982. leta je bil v jurijevski fari misijon. 23. februarja 1982 je škof Franc Kramberger posvetil 3 nove zvonove. »Velika množica ljudi se je zbrala, da po 40 letih zopet doživi blagoslovitev novih zvonov. V imenu župnije je škofa pozdravil domačin Anton Korošak. Sledile so deklamacije in pevci so z vso množico zapeli: , Zvonovi zvonite in pozdravno pesem novim zvonovom. "« (Stopinje 1983). Na spominskih podobicah, ki so jih izdali ob tem dogodku, je pisalo: »Vojni vzeli sta nam lepe zvonove, ostal je le glasnik z napisom sv. .Marija - Sv. Jurij, 450-lelna priča veselih in ialastnih dni. Odslej treh novih glasnikov se pesem čar (1701-1705), (1705-1707), Jožef Matej Kos Janežič ■ ji 707-1729), Pavel Kronabethvo-gel (1729-1733), Anton Fran Pe-račnik (1733-1749), Fran Ksaver Herič (1750-1765), Matija Zemljič (1765-1767), (1767-1778), (1778-1789), (789-1816), Ivan Hietl Jernej Martinčič Andrej Mihael (1816-1820), Simon Kramberger (1820-1821), Jožef Pušenjak (1822-1853), dr. Lovro Vogrin (1853-1861), (1861-1864), (1864—1872), (1873-1887), (1887-1914), Matej Jurij Jožef Ivan Franc Korošak Kocbek Simonič Kunce Štuhec Welzl Galič ski Škropilnik, ki ga ljudje imenu- »M »MUpiaJlA., A.1 ga Iiiicjiu- jejo .kamen’ in je bil nekdaj krstni kamen. Na tem kamenu je po kroniki napis, ki je Žal sedaj nedostopen, ker je vzidan. Če je prav kopiran, sta prvi Črki I, S. najbrž začetnici imena dotičnega župnika, ostala znamenja pa pomenijo letnico, pri kateri je tisočica izpuS- Čena, kakor je bila v srednjem veku navada. Več ali manj je to letnica ! 1336, torej leto, v katero Krempl stavi začetek cerkve. Iz te letnice ' sledi, da je takrat bil napravljen krstni kamen, mogoče pa je bil ta- ' . krat postavljen sedanji prezbite- . ( ■i. »^”'1 t 1 S' f razliva: Angeli varuhi, čuvajten otroke, mladino; sv. detiedikl-_ nas moliti in delati, sv. Cirili”: tod pa naj pričata svetu, da vsemogočni Slovane podpira-t juTijevske Drugo iz jurijevske , 1985. leta je živelo 15 duho’-n^, in 16 redovnic, en redovi brat n bogoslovec, ki so se naro»> seh te župnije, 26, Julija 1^^ župnik Rado Junež obhajal - .j ■k c- ■ nico mašniSkega pos^čenp- ■ s tem letu so Keea pusvt'-,-,.,- ■ i potekala večja tvena dela na podružnični sv. Duha na Stari Gori. 1990 je imel novo J) Pelc z Rožičkega Vrha-drugi duhovniki iz te fare kov o vseh ni) pa so še: dr. „ slav Grmič, dr. Valter 0«^“. dr. Ciril Kurap. Jakob |^' Alofonz KSela. Feliks An«’)^ nez Mernik. Martin Štuhee. Lasbaher, Franc Šiško. Franc Markovič, Ant ger, Stanko Domanjko, J® muda.. per- ■tl-- inko DomanjKo, J" . Pomembni rojaki^f^j,g tudi: dr. Franc Ilešič, dr-Kreft, Davorin Trstenjak- V" Kocbek in Se kdo. ŠTEFAN JANEZ Hjnliainus (1914-1947), Rado Junež pa je bil župnik od 1947. leta do 10. marca 1993. koje umrl. Potem je postal župnik Štefan Grabar doma iz Kroga, ki je bil dotlej jurijevski kaplan. Iz župnijske kronike in drugih virov je razvidno, da so se župniki trudili za pobožnost svojih faranov, posamezniki pa so bili delavni tudi na drugih področjih. O vsem tem (dobrem in slabem) je zapisano črno na belem v kronikah. Kaj je od tega dobro in kaj slabo, naj presodi bralec. Župnik Jožef Janežič je ustanovil pri Sv. Juriju bratovščino rožnega venca, ki je imela glavni praznik na svečnico. Člani so tečaj skupinsko pristopali k sv. obhajilu in bili deležni popolnega Cerkev sv. Juija pri Vidmu ob Ščavnici v letu 1W3. Na desni strani je nov prizidek. Posnetek; S. S. konzistorijalni svetovalec v Mariboru, 23. julija 1867 pa stolni prošt. Dr. Lovro Vogrin je objavil večji sestavek Narodnost in vera, kjer je dokazal, da narodnost veri nikakor ne nasprotuje.« Iz župnijske kronike je tudi razvidna smrt nekaterih duhovnikov. Župnik Matija Zemljič je »na Mihaelovo, 29. septembra 1767, šel v procesiji s svojimi župijani v Veržej, a nazaj grede je pri seliških njivah tako nesrečno padel s konja, daje Se isti večer umrl,« odpustka. Na ta dan je prihajalo i k Vidmu ob Ščavnici veliko ljudi in . Junjevska Stara cerkev polagoma je nastal sejem. BratovS- . čina si je ščasoma pridobila lepo ■ imetje, vendar jo je cesar Jožef II zatrl Znova so jo oživili 1845. leta. Duhovnik Matija Tavčar, ki je bil do 1701. leta vikar pri Sv. Lovrencu, je bil dober slovenski pridigar. pobožen, goreč in zgleden dušni pastir, vendar je storil javno pohujšanje, zato so ga premestili k Sv. Juriju; Fran Anton PeraČnik naj bi bil zelo skop, bavil pa naj bi se bolj z gospodarstvom in kopičenjem denarja, kot knjigami, kljub temu pa se je dokopal do magistra modroslovja... Obširno kroniko župnije sv. Jurja je napisal ugledni videmski župnik dr. Lovro 'Vogrin, rojen v župniji sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Zgodovinar Fran Kovačič je o njem med drugim zapisal: »Po dovršenih bogoslovskih Študijah je prišel 15. avgusta 1835 za kapelana v Maribor, od koder so ga 19. novembra 1838 poklicali v Gradec ter mu v taraošnji bogoslovnici izročili službo adjunkia (pomožni »uradnik«). Ondi je nadaljeval študije . »Prvotna cerkev sv, Jurija je bila ■romanska. V 14. stoletju soji prizidali zvonik, okoli leta 1475 pa so dvignili ladjo in zvonik, 1540. leta so ladjo obokali in prizidali prebi-terij. V 17. stoletju so zgradili severno stransko ladjo, tako imenovano novo cerkev. V času turških vpadov so cerkev obdali s taborskim obzidjem, ki je imelo do začetka tega stoletja še ohranjene line. Oprema cerkve je iz 18. stoletja,« piše o jurijevski cerkvi v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1980. No, mi pa se zanašamo na Se starejše vire, Fran Kovačič v letu 1926 piše: »Misli se. da sedanje duhovniSče (prebite rij) predstavlja prvotno cerkev. Ker pa je bila premajhna, so leta 1446 prizidali sedanjo ladjo in zvonik. Ker je Sčasoma zopet bila premajhna, so ji v 17, stoletju pristavili levo stransko ladjo, ki se je potem imenovala ,nova cerkev’. Staro steno srednje ladje so predrti in tako stransko ladjo zvezali z glavno. V istem stoletju je bratovščina rožnega venca postavila rij.,. Tri stare napise ima tudi zvonik zgoraj pri strehi na severni, zapadni in južni strani. Na severni strani utegne biti letnica 1446, samo da je (najbrž nepismen) delavec narobe postavi! zadnji dve številki. Na zapadni strani bi utegnilo biti 1416, na južni 1427. Vazen je tudi napis na starem zvonu iz leta 1509: Sanete Georgi, o ra pro no- 1 bis! Sancta Maria, ora pro nobis! MCCCCCVIIII, To je bil nekdaj največji zvon v okolici. Pravljica pripoveduje, da se je njegov mogočni glas slišal celo do Beograda, kar je Turke jezilo. Hoteli so zvedeti, kje ta zvon .brni’. Privihrali . so na Mursko polje do Sv, Jurija in ' zvon z iglo predrli, potem pa ni imel več tako mogočnega glasu... Kot starina se lahko omeni tudi nepojašnjega glava, vzidana v zunanjo steno pri zakristijskih vratih. Dr. Vogrin (nekdanji jurjevski župnik) domneva, da je to glava kakega malika, ki je tu kdaj imel svoj tempelj... Leta 1733 je vdarila strela v zvonik in je pogorel, pokrili so ga potem šele leta 1738. Staro cerkev so temeljiteje obnovili 1916. leta.« Gradnja nove cerkve Zapis IZ jurijevske župnije sem načrtoval za kmalu po novem letu, potem pa sem zvedel, da Je moral dolgoletni župnik Rado Junež v bolnico. Čakal sem na njegovo ozdravitev, žal pa te ni dočaka! in je nedavno umrl. Pa vendarle bo v nadaljevanju spregovoril oni Leta 1973 je bil v Stopinjah objavljen pogovor, v uvodu katerega je avtor P. B. zapisal: »Kadarkoli Klic V sili - Klic V sili ~ Kličemo za zemljo na dan zemlje! Pridite na prireditev ob dnevu zemlje, ki bo v Četrtek, 22, aprila 1993, ob 16, uri pred soboškim spomenikom zmage. Vabilo velja za vsa zemeljska bitja! J Bo muzika, bodo recitali in bo občutek za skupno usodo vsega živega in mr- J tvega na planetu! 1 * sem prišel pomagat ob priliki ČeS-čenja ali pri obnovah, sem vedno čutil težavo domačih dušnih pastirjev: stara cerkev je res stara in Častitljiva, toda ne moreš najti stika z verniki, ki so po koto vi h in stranskih prostorih. Mnogo pričakovanj in ugibanj je bilo, kako se bo to vprašnaje, v sedanjem pokoncilskem času tako važno, rešilo. Končno se rešuje.« In sedaj besede Rada Juneža: »Moj predhodnik župnik Ivan Kunce je v letih 1906 do 1912 dal narediti načrte, zbral mnogo materiala in denarja. Pomagal bi tudi patron - graški škof. Prva svetovna vojna je delo preprečila. Prve načrte je izdelal prof. Jože Plečnik. Bili so preveč razkošno zamišljeni. Sedanji načrt je izdelal dipl. inž. arh. Ciril Zazuda, Načrt je moderen. Rešuje dve vprašanji: vsi verniki morajo duhovnika pri maši videti in slišati. V umetniškem oziru nova cerkev ne sme zakrili ali prev-piti stare umetnine.« »In kako ste se lotili dela?« »Veliko poguma so nam dali verniki v Kuzmi, Odrancih, Pertoči ter pri Gradu. Oni so si v tem času' k..' 31 jArjuil Nekoliko presenetljivo je, da v delavnici Janeza Akvile zasledimo pobude, ki kažejo na tedaj aktualno umetnostno ustvarjalnost tako močnih centrov, kot sta bila Praga in Dunaj, V prvi vrsti gre za več kot očiten vpliv miniaturistov, ki so delali za češkega kralja Venclja IV, Prek del iluminatorjev oz. s prenosom konkretnih predlog so nove stilne značilnosti oplemenitile tudi slogovno govorico Akvilove delavnice. Nasploh se kaže, da se je Akvi-lova slikarska delavnica pri delu naslanjala na predloge, govorili pa bi lahko celo o C. i. »interni«, torej delavntčni zbirki predlog. Namreč tudi v Radgoni se kaže, da je bil primarni likovni obrazec za motiv t ■ ;. i '* Z'??'!* z levom pri murvi ne m drevesu uporabljen tudi v Martjancih, v prizoru na notranji slavoločni steni, kjer je upodobljen lev pri vodi, izvira pa iz Vencljeve biblije, natančneje iz iluminacije, ki upodablja sceno pogreba,' Tu je seveda problem interpretacije vpliva! Vprašanja ni mogoče preprosto razrešiti in ga je nujno postaviti v smislu stalnih zvez delavnice Janeza Akvile z dunajskimi in prek teh s Češkimi delavnicami. Da je to sodelovanje obstajalo, ni nobenega dvoma, zanimivo je le, da srečamo sveže pobude v spomenikih Akvilove delavnice sočasno. Nove pobude pa se ne kažejo zgolj v neposrednem prenašanju in uporabi predlog, marveč tudi v stilističnih referencah. Nove slogovne poteze počasi izrivajo značilne prostorsko- plastične prvine, lastne Janezu Akvili osebno. Kompozicije so dinamičnejše. izraziteje pa zaradi tega izstopa narativnost poslikave. Pri tem kajpada prevladuje risba, ki ni več v funkciji opisa notranje, plastično modelirane površine, temveč učinkuje ekspresiv-neje, vendar nikakor ne zgolj ilustrativno, V Radgoni imamo opravka z »okusom« zadnjega desetletja 14. Stoletja, ki se že staplja v premise internacionalnega gotskega sloga. Slikarski profil mojstra, ki zagotovo ni istoveten s slogom Janeza Akvile, bi zato lahko približali težnjam, ki jih je v iluminacijah za Vencljevo biblijo zastopal mojster Frana.’ Poslikava v Radgoni kaže, da gre za delo vsaj dveh slikarjev. Prvi je bil vsekakor mojster in mu pripisujemo dve plasti, zasnovani na severni steni, in prizore na nasprotni južni steni Legendo o Piramu in '3’. ■ I ( 1 ! 1 1 t 1 j I j-f' 1*, v. »•V £: ' . ■ ■ - ' ""4, 1 .t L ' •Uf liiSe, t! b h k tt A Radgona (Radkersburg), kletni prostor Pistoijeve hiše nem drevesu, mojster marijanskih apostolov, po 1390 Tizbe je upodobil mlajši Akvilov sodelavec, ki je že prej naslikal Katarinino legendo v Turnišču, tamkaj pa tudi nekatere druge in je po Radgoni dejavno slikal tudi v Martjancih in Furstenfeldu. Glede na to, da mu lahko pripi- Šemo apostole v Martjancih, ga imenujemo in prepoznavamo z začasnim imenom kot mojstra marijanskih apostolov. Poseben problem, ki zadeva vprašanje poslikave v kleti Pistor-jeve hiše, je datacija. Glede na ugotovitev, da gre za različne plasti, bi tudi datacija temu mogla ustrezati. Tako prvi »AkvIlovi plasti« lahko nastanek postavimo v Čas okoli leta 1390, z nekaj »zamude« pa so nastale slikarije, ki so delo mojstra marijanskih apostolov. Delo tega slikarja je nemara lahko nastalo celo nekaj let pozneje, vsekakor pa ne po letu 1400. Prizori iz legende o Piramu in Tizbe namreč po omenjenih likovnih obrazcih iz 'Vencljeve biblije ne dopuščajo, da bi to plast mogli postaviti v isti čas kot Akvilove prizore. Slikarije v kletnem prostoru nekdanje Pistorjeve hiše so bile gotovo tudi datirane in signirane. Šele v zadnjem času nam je ob natančnem pregledu poslikave uspelo nad vhodom v prostor odkriti del napisa. Tega, žal. ni mo- 1 n goče - zaradi izjem'’‘’^stP* njenosti - ustrezno ' .,.-ati njenosti - ustrezno t je pa po še vidnem '’’"^vi]91‘? ((1' liti nekaj črk, ki se s* jtulfv pis, ki izvira Se i^ C.C.C. ..,). tit'^ Radgonske slikai>j®^^if(i!^ delavničinega opi^^f.gbifl^- radi svoje kajpada poznamo p*? (14 * / slikavah, ki so oa^ta -(^ii' l/ cija sakralnih s ihlBnjnini v ^ .(5; -------- polfdiK): uje ..............-- slikar poleg cetkva ' j. o interierjev slikal 1 tabel? Odgovor na to J« potetičen. Praksa s h karjev dokazuje-kali tudi prenos^ ustrezno skupaj s poifditS: »meščanske« vomnno dviguje nost mojstra. še eno zanimivo doslej Se m iJip^ dokaza, ki bi Morda bo po nadaljnjih razisa» , komu uspelo tud’ ’ Gertiardt men ,~,Malstei. 176. J f^l ■f >! k t I Die , "JoMf Krasa: L , Wen2els IV., D*** repr 109-120, 22 aprila 1993 stran 15 I nasveti dogajanja na Ljubljanski borzi Tokratno "l" vrednostnih ®torkom® 13- torej ^7"Wom,takokotježevna! D tedensko poročanje na trgu vrednostnih sem zapisala. 1 I I I L 1 '“''"'I' Con^ ‘ ■''■''J'""' tjtsž in L' Terme ' 6etner ip j . “'"S® Optimizem, Oitienien, odločala, htsecu rini J® dobrem "'Sk ra 1,^ zavrnila zah-°l’‘‘aizem delnice Lt, d. d. iz Po- “htevek tega zaradi formalnih J J' statutu le tega '’!*'itviin biti pred za sprejem vred- li u j J uuuicui »■ diugii zavrnila zah- ‘^flotna ‘Hala n emisija delnic, rahlo padel na 88,6 (680 lotov prometa), v petek pa ostal nespremenjen, ko je bilo za 552 lotov prometa. Tečaj te obveznice je ostal nespremenjen tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za 533 lotov. Uvrščena kotacija II - obveznice Obveznica Mesto Ljubljana je 13. 4. zabeležila skok enotnega tečaja za kar 1,4 odstotne točke (87,4), prometa pa je bilo za 93 lotov. Naslednjega dne je bilo s to obveznico za 1187 lotov prometa (drugi največji promet v letošnjem letu), njen enotni tečaj pa je nekoliko zdrsnil na 87.1. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel na 87.0. ko je bilo za 200 lotov prometa s to obveznico. V petek je bil ■' blrr»/ 'bilijonov nemških [ t 1 i I 1 I f / ( I t r prijavljen aplikacijski posel le T''’nQ holdingu vplačila dela del-S'"«« * skladu s 95. kf, , ^kona - - — L “''»teh *P‘a«la delnic da deK'^ gotovim da , *’'”^ki družbi omogo-prosto in trajno knjta iphovega vpisa v del-, ’’’ "aj bil del ^plečati fik-T ri PHoldinga o podjetjih, ki do- delniški družbi 1 l".»javlja, da Slejko so ravnali Na raz- tako po- . počakali. "itliiijl., ["lena, I - ' Uh n, n' J ^obila pozitiv-b^dtLiic* ■ L kotacijo njene Kon,Bij\ia papirjev na d. d. sicer dru^b; vendar pa tudi ta "’bt' Cd z 2 lotoma te obveznice po tečaju 87,1. prometu 143 lotov, V ponedeljek je tečaj te obveznice porasel na 75,7 in se tako ponovno znašel na istem nivoju kot konec preteklega tedna, prometa pa je bilo za 151 lotov. Z obveznico PTT Celje je bil 16. 4. prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 101,0, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je 13. 4. rahlo padel iz 87,2 na 87,1, prometa s to obveznico pa je bilo za 80 lotov, Naslednjega dne je njen tečaj ostal nespremenjen pri prometu 60 lotov, v četrtek nekoliko porasel na 87,3, ko je bilo za 124 lotov prometa in ostal na istem nivoju tudi v ponedeljek, ko je bilo za 37 lotov prometa. Enotni tečaj obveznice PTT »Ljubljana je 13. 4, padel za 0,5 odstotne točke (101,5) pri 122 lotih prometa. Po enakem tečaju so bili sklenjeni posli tudi v petek, ko je bilo za 13 lotov prometa. 13. 4. je za 0,7 odstotne točke porasel tečaj obveznice Rogaška 1 in se izoblikoval na 86,7, ko je bilo za 102 lota prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 86,3 pri prometu 192 lotov, v ponedeljek pa na 86,1, ko je bilo za 165 lotov prometa s to obveznico. Z ostalima dvema Rogaškima obveznicama se v tem tednu ni trgovalo. Prosti trg - delnice V tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas nekoliko nihal, Tako je 13. 4. porasel iz 23800 na 24413, ko je 9 lotov te delnice zamenjalo lastnika. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 12 loti te delnice po tečaju 24333. V Četrtek je njen tečaj poskočil na 25300 (52 lotov prometa), v petek je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te delnice po tečaju 23780, v ponedeljek pa je njen tečaj ponovno porasel, tokrat na 25471, ko je bilo za 20 lotov prometa. Z delnico Grad je bil 14. 4. prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma po tečaju 2200, kar predstavlja približno 6 odstotni porast tečaja te delnice. V aprilu pa je povsem zastal promet z delnico MK Založba, zadnji posel s to delnico je bil namreč sklenjen 26, 3, po tečaju 28(X). Enotni tečaj delnice NIKA tudi v tem tednu občutno niha. Tako je 13. 4. padel iz 35213 na 35025 pri 40 lotih prometa, da bi naslednjega dne poskočil na 38497, ko je bilo za 1001 lot aplikacijskih poslov. V Četrtek je njen tečaj padel na 35422 (2419 lotov prometa), v petek pa ponovno poskoči! na 38479, ko je bilo za 24 lotov aplikacijskih poslov 5 to delnico. Tudi v ponedeljek so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli z 2694 loti, enotni tečaj pa je tokrat padel na 36777. Tudi v tem tednu je delnica Pro-banke v glavnem rahlo naraščala. Tako je 13. 4, porasla iz 15431 na 15516. ko je bilo za 675 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 15733 pri prometu 1389 lotov, v četrtek pa na 16049 (4740 lotov prometa), V petek je tečaj te delnice neznatno padel 16005, ko je bilo za 1112 lotov prometa, v ponedeljek pa porasel na 16077 pri 338 lotih prometa, 14, 4, so bili sklenjeni aplikacijski posli z redno delnico SKB po nespremenjenem tečaju 11000, v Četrtek pa je tečaj te delnice porasel na 11500, ko je bilo za 40 lotov prometa z njo. Enotni tečaj prednostne defnice SKB pa je v tem tednu nihal. Tako je 13. 4. porasel iz 11692 na 12129, prometa pa je bilo za 156 lotov, naslednjega ilr*e padel ni 11 MSI. ko je bilo ti ■.' lotov aplikacijskih poslov. V četrtek je njen tečaj ponovno porasel, tokrat na 12260 (300 lotov pro- \ Črtana starost za zavarovanje otrok, študentov Sredi marca je izšel v Uradnih objavah zakon Odhod k Zdravniku zagotovljene vse zdravstvene storitve. Družinski člani zdomcev zavarovani kot doslej Zakon o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša tudi spremembo pri zavarovanju ožjih družinskih Članov naših delavcev, ki živijo v drugi državi. Ker do roka, ki ga je določil zakon, niso bile sklenjene ustrezne meddržavne konvencije, ki bi urejale to vprašanje, je bil rok za zavarovanje teh družinskih članov podaljšan do konca letošnjega leta, Karenčna doba tudi za osnovni paket prostovoljnega zavarovanja osnovni paket prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ali za popolno zdravstveno zavarovanje. Karenčna doba ali to, da zavarovanci nekaj časa niso mogli koristiti pravic iz prostovoljnega zavarovanja, je že veljalo za preostale pakete, na primer za paket nadstandard- tri mesece, in po novem bo tudi za osnovni paket zdravstvenega zavarovanje. Prvega marca je torej začela veljati karenčna doba, in sicer mesec dni, tudi za osnovni paket prostovoljnega zavarovanja. To' pomeni, da bodo tisti zavaro- o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novost je pri določanju statusa zavarovanega družinskega Člana ter pri pravici do odsotnosti z dela zaradi nege otroka. Do sedaj je veljalo, da je bil otrok lahko zdravstveno Uvrščena kotacija II ~ delnice V tem tednu se je ponovno pojavilo povpraševanje po delnici Salus po maksimalno možnem tečaju 5170, kar predstavlja 10 odstotno povišanje od sklenitve zadnjega posla s to delnico, ki je bil 39. 12, po tečaju 4700. vendar tudi tokrat ni bilo prodajalca, ki bi bil pripravljen to delnico prodati. Morda bo vodstvo borze tudi v primeru te delnice moralo razmisliti vsaj o začasni sprostitvi tečaja te delnice, tako kot je pred časom naredilo z obveznico Lesnine. Po več kot dveh mesecih nenehnega padanja tečaja delnice Lek, je le ta v tem tednu zabeležila preobrat, Tako je 13. 4. njen enotni tečaj porasel iz 10500 na 10692, ko je bilo za 34 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 11500 pri 30 lotih prometa, v četrtek pa na 12000 (30 lotov prometa). zavarovan po starših do konca rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26 leta starosti. Zakon je tudi določal izjeme. Po novem pa je starostna meja črtana, to pomeni, da je otrok lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član v Času, ko ima vanci, ki se bodo šele sedaj odločili za prostovoljno zavarovanje, za zdravstveno status rednega Študenta, glede na starost. Študentu ne so Do prvega marca tako torej med rednim študijem imenovana karenčna doba ni veljala pri vplačilu premije za morali mesec dni po plahta premije zdravstvene storitve doplačevati, kot da ne bi bili dodatno zavarovani. To seveda velja samo za tiste zavarovance, ki se na novo odločajo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Vestnik je zanimiv MATERINSKI B0BI te delniške predložitev do- „2 * P^edlož ■Jako txr o Itn ponovno *tf “ I _ '^jt* I - obvez- 'i -L ’ je Tako j. sitdn^ 2^20 u"’"" 115,9, ko je v ^'enieta' zdrsnil $ J' bilo za 7,_ na enotni ne, ^^513 lotov), * ponPidpliAl/- '^koriSčeno 111^*^! poenot- vpo- jni.; je 6^4'Otov. iz'8t) obveznice "šsle^jP^^^eta s to ob-» ‘""hi JeJ? Tudi v če- ■■‘J te obveznice l r I I ( ( 1 ( r 1 I ) I I je prometa. Na- na za 7761 ■ ’ ponedeljek "^^natno padel na ' posli pa je se-esa »•PlbOP Prosti trg - obveznice Kar 1,3 odstotni padec enotnega tečaja je 13. 4 zabeležila obveznica Gorenje, katere tečaj je tega dne padel iz 98,0 na 96,7 pri 211 lotih prometa, za nadaljnjih 0,5 odstotne točke na 96,2 pa je njen tečaj padel naslednjega dne, ko' je bilo za 151 lotov prometa z njo. Tudi v Četrtek je njen enotni tečaj nekoliko padel in sicer na 96,0, ko je bilo za 1011 lotov prometa s to obveznico. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 187 loti, enotni tečaj pa je tokrat ostal nespremenjen. Tudi v ponedeljek je enotni tečaj te obveznice ostal na 96,0, ko je bilo s to obveznico za 388 lotov prometa. Po stabilnem enotnem tečaju 98,0 so tudi tokrat bili sklenjeni aplikacijski posli z obveznico LEK 2, skupni promet tega tedna pa znaša 9 lotov. 13. 4. je enotni tečaj obveznice Metalna porasel iz 75,8 na 77,0, prometa s to obveznico pa je bilo za 20 lotov. Naslednjega dne je ostal njen tečaj nespremenjen, lastnika pa je zamenjalo 40 lotov te obveznice, V tem tednu se je z obveznico Občina Laško trgovalo Sele v četrtek, njen enotni tečaj pa je padel iz 83,0 na 82,0, prometa pa je bilo za 74 lotov. V ponedeljek je enotni tečaj te obveznice ostal na istem nivoju, lastnika pa je zamenjalo Se 10 lotov te obveznice. Tudi obveznica Občina Zagorje je zabeležila padec tečaja. Tako je njen enotni tečaj 13. 4. pade) za kar 1,3 odstotne točke in pristal na 74,4, ko je bilo za 770 lotov prometa s to obveznico. Naslednjega dne je ostal tečaj na istem nivoju, prometa pa je bilo za 501 lot. V Četrtek je enotni tečaj te obveznice porasel za 1 odstotno točko (75,4), to ie bilo za 549 lotov prometa s to obveznico, v petek pa na 75,5 pri meta), v petek rahlo padel na L PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel.: 42151 Črenšovci, stara Šola • kavbojke 1.850 SIT • pajkovke 1.350 SIT • bombažne majice 290 SIT KOZMETIKA L’OREAL UGODNO SPOROČAMO IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA - SUPER SPOMLADANSKO PRESENEČENJE, KI JE BILO V SOBOTO, 17. 4. 1993, PRI BLAGOVNICI V LENDAVI: NAGRADE; St. KUPONA NAGRADE: Št. KUPONA banka d.d. ^^4a,^OSLOVANJA ' PffuJ * podjetja opravljamo nasled- "B ozemlje Republike Hrvaške. d.d omogoča prometa za dejavnosti, enoto na Lendavski 11 v M. o nail ponudbi. 12135 pri 134 lotih prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti te delnice po tečaju 12100. Kratkoročni vrednostni papirji Z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije se je tokrat trgovalo šele 19. 4., lastnika pa je zamenjalo 32 lotov iZO-dnevnih zapisov po te- čaju 68,12 (10,75). , S kompleti malih dvojčkov je tol 14. 4. prijavljen aplikacijski posel z 10 loti po tečaju 126,9 (-rO.4 odstotne točke), v petek pa z 2 lotoma po tečaju 127.5. S kompleti velikih dvojčkov se je trgovalo le 19. 4. po tečaju 138,8, prometa pa je bilo za 48 lotov. 14. 4. je zamenjalo lastnika 14 lotov tolarskih delov malih dvojčkov po tečaju 125,5 ( + 1,7 odst, t.), v petek pa je bilo za 266 lotov aplikacijskih fioslov s temi deli dvojčkov po tečaju (124,2 (-1,3 odst t ). Tončka Božinovič NIKA d. d-Poslovalnica Maribor - sanitarna keramika - mopedi TOMOS na 6 obrokov brez obresti - elektromaterial - barve, laki Metalka Trgovina Tamar Čranšovel d. o. o., tel.: 069/70-7e? @ metalka Tf/G Tfgcvinfi z* //ud'/ s msrtH 1. nagrada 031006 2. nagrada 030502 3, nagrada 007720 4. nagrada 014414 5. nagrada 027077 6. nagrada 010365 7. nagrada 031402 8. nagrada 008798 9. nagrada 014346 10. nagrada 031154 11. nagrada 027614 12. nagrada 013463 13, nagrada 011102 14. nagrada 027710 15. nagrada 030902 16. nagrada 005955 17 nagrada 022587 18. nagrada 018800 19. nagrada 025229 20, nagrada 026342 21. nagrada 021626 22. nagrada 015127 23, nagrada 003662 24. nagrada 015438 25. nagrada 035045 26. nagrada 009000 27. nagrada 003316 28. nagrada 017065 29. nagrada 038156 30. nagrada 031891 31. nagrada 011734 32. nagrada 016205 33. nagrada 021752 34. nagrada 003019 35. nagrada 031562 36, nagrada 018155 37. nagrada 029997 38. nagrada 002656 39. nagrada 037997 40. nagrada 022957 41. nagrada 016727 42. nagrada 031226 43. nagrada 001651 44, nagrada 019481 45. nagrada 033528 ■ 46. nagrada 005669 ‘47. nagrada 000934 48. nagrada 012901 49. nagrada 029503 50. nagrada 006258 51. nagrada 031817 52. nagrada 019933 53. nagrada 031819 54. nagrada 000617 55. nagrada 037786 56 nagrada 032305 57. nagrada 023087 58. nagrada 009989 59. nagrada 018419 60- nagrada 012660 61, nagrada 029942 62. nagrada 010326 63 nagrada 012933 64. nagrada 024038 65. nagrada 017297 66. nagrada 023115 67. nagrada 010424 68. nagrada 010798 69. nagrada 010940 70. nagrada 038412 71. nagrada 024251 72. nagrada 010716 73. nagrada 002395 74. nagrada 021853 75. nagrada 025040 76. nagrada 000597 77. nagrada 003006 78. nagrada 032655 79. nagrada 025212 80. nagrada 025900 81. nagrada 018418 82. nagrada 013027 83. nagrada 010555 84. nagrada 011962 85. nagrada 027150 86. nagrada 004046 07. nagrada 015993 88. nagrada 027021 89. nagrada 010597 90. nagrada 027022 91. nagrada 015234 92. nagrada 011347 93. nagrada 013050 94. nagrada 010590 95. nagrada 010554 96. nagrada 033915 97, nagrada 020759 98. nagrada 014925 99, nagrada 011490 100, nagrada 018134 101. nagrada 008484 102. nagrada 030144 103. nagrada 038950 104. rtagrada 029842 105. nagrada 006528 106. nagrada 012908 107, nagrada 011976 108. nagrada 011072 109. nagrada 028569 110. nagrada 038043 111. nagrada 012500 112. nagrada 014696 113. nagrada 005762 114 nagrada 037950 115. nagrada 032112 116. nagrada 030209 117. nagrada 022204 118 nagrada 037037 119. nagrada 017099 120. nagrada 013110 121. nagrada 025930 122. nagrada 023400 123. nagrada 037882 124. nagrada 005702 125. nagrada 008572 126. nagrada 010582 127. nagrada 006084 128. nagrada 012262 129. nagrada 036966 130. nagrada 002452 131. nagrada 000600 132. nagrada 031142 133. nagrada 013872 134. nagrada 026397 Vse nagrade nagrajenci lahko dvignejo v BLAGOVNICI Lendava do 30. 4. 1993, razen nagrad štev. 3. 50 62, 63, 64 in 65, ki jih dobite v Gradbenem materialu Lendava. VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO' MERCATOR-UNiVERZAL LENDAVA stran 16 vestnik, 22. april^ Odbojka Za konec poraz v zadnjem kolu 2, državne odbojkarske lige so Ljutomerčani nepričakovano klonili pred drugo ekipo Salonita v Kanalu z 0:3. Kljub temu pa so prepričljivo zasedli 1, mesto in se uvrstili v 1. državno odbojkarsko ligo, kjer že nastopajo odbojkarji Vigrosa iz Murske Sobote. Sicer pa je bila večina tekem preloženih zaradi mladinskih reprezentančnih priprav in poUinalaih mladinskih turnirjev. Pomulje ni uspelo Na polfinalnem mladinskem turnirju v odbojki, ki je bilo v Murski Soboti, je Pomurje izgubilo s Šempetrom z 2:^ in premagalo drugo ekipo Vilede iz Maribora in Fužinama s 3:0. Vrstni red: I. Vileda, 2. Šempeter, 3. Pomurje. Dve prvouvrščeni moštvi bosta nastopili v republiškem finalu. Uspešna sezona ljutomerskih kasačev Preteklo leto je bilo zelo uspešno za najboljši konjeniški klub v Sloveniji - KK Ljutomer. Tekmovali so s 56 konji, Startali so 396-ktat In v 55 vožnjah zmagali, Duras je z največjim številom točk konj leta, njegov lastnik Jože Sagaj pa voznik leta. Med dveletniki je najboljša slovenska kobila Leona iz Ljutomera, Letc^jega januarja so ponovno ustanovili zadrugo za vzrejo ihebet, kije v prleški prestolnici delovala že od leta 1906 in jo je režim nekdanje Jugoslavije ukinil leta 1958. Zadruga ima že 29 članov. Posebno pozornost so namenili tudi izdelavi novega pravilnika za tekmovanje kasačev in opozorili, da namenja kmetijsko ministrstvo premalo pozornosti reji konj kasačev. Lastniki konj so namreč nezadovoljni z nizkimi nagradami na dirkah, ki so v primeijavi z nagradami na avstrijskih derbijih neprimerljive. Povrhu pa jim nagrade, ki ne krijejo niti stroškov reje, treningov in tekmovanj, država šteje v dohodnino. Država zavira tudi stave na dirkah. Prav s tem denaijem pa bi organizatorji lahko pokrili velike stroške dirk. Ljutomerski rejci tudi O[mzaijajo, da bi tekmovanje z uvoženimi konji v dveh vožnjah na eni dirki favoriziralo drage uvožene konje in s tem zaviralo razvoj domače reje. Da bi se približali Evropi, bi morali imeti v kasaškem športu pri nas poklicne treneije in delavec. Sicer pa nameravajo Ljutomerčani Se letos ra^iriti stezo na hipodromu v Ljutomeru in zgraditi nov sodniški stolp s tribuno, obnovili pa bodo tudi klubske hleve. Načrtujejo organizacijo 3 dirk, v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pa bo 22. avgusta mednarodna kasaška dirka. Boris Hegeduš OrŽavno prvenstvo invalidov Najboljši Sobočani in Magdičeva V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in v namiznem tenisu za paraplegike in tetraplegike, ki se ga je udeležilo rekordno število 47 tekmovalcev iz Slovenije. V streljanju je zmagala prva ekipa Murske Sobote, za katero so nastopili Slavko Dunaj, Franc Borov-njak, Jože Magdič in Jože Franc. Skupno so zadeli 1143 kro^v. 2, mesto je pripadlo drugi ekipi Sobočanov, 3. pa so bili Mariborčani, Med posamezniki je pri moških zmagal Pinter (MB) pred Gorencem (NM) in Sobočanom Botovnjakom, pri ženskah pa Marija Magdič iz Murske gala ekipa Murske SoOote, za Šport sv Judo______________ Drugi pokal Sobote 23. maja bo v večnamenski dvorani tretje osemletke v Murski Soboti tekmovanje v judu za 2. pokal Murske Sobote. Nastopili bodo mladi tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Ker gre za vrhunsko tekmovanje, so se lotili temeljitih organizacijskih priprav. Nov uspeh Sobočanov Hokej na travi Triglav Predanovci - Lipovci 0:3 Vodilno moštvo Lipovec je zasluženo premagalo igralce Triglava iz Predanovec s 3:0 (0:0). Gole za Lipovčane so dali: Maučec v 37. minuti, Štefan Mesarič v 57. in Fistrič v 68. minuti po odlični samostojni akciji. Slednji ni izkoristil tudi kazenskega strela. Tako so igralci Lipovec že državni prvaki, saj so Še drugič premagali edina tekmeca za najvišji naslov, pred katerim imajo 2 točki prednosti in tekmo manj. Ob koncu tedna bodo igrali Lipovci - Pomurje, Triglav pa bo prost. ■ r- Na pokalnem tekmovanju Zvonka Runka v judu v Ljubljani je med starejšimi pionirji sodelovalo 80 tekmovalcev iz 14 klubov. Sobočani so znova dosegli odmeven uspeh. Rezultati: do 38 kg: 1. Žilavec; do 42 kg: 5. Bobič; do 46 kg: 1. Hašaj; do 50 kg: 2. Horvat; do 65 kg: 2. Lazar; plus 71 kg: 3. Kovač. T K. Za pokal Šiške Kar 96 tekmovalcev je sodelovalo na pionirskem tekmovanju v judu, ki je bilo v Ljubljani. Med mladimi Lendavčani sta se s 3. me- »i-' w im 1^ d stom izkazala Gal (55 kg) in Trojak (plus 55 kg), 5. sta bila Denša (50 kg) in Sabo (plus 55 kg), 7. pa Vogrinec (42 kg) in Recek (plus 55 kg). Drugi dan tekmovanja pa je bil Horvat 2. med starejšimi dečki Rokotttet do 42 kg, Skalič pa 5. v kategoriji do 65 kg. J J, Namizni tenis Sprejem za igralce Arconta Predsednik izviSnega sveta N 'X. ¥ < s is. .U i£i; a. DERBI PRVENSTVA - Na igrišfii pri prvi osemletki v Murski Soboti je bika odločilna tekma za naslov državnega prvaka v hokeju na travi med Lipovci in Triglavom. Foto: Nataša Juhnov Pomulje - Maribor 0:1 Pomurje je na zadnjem mestu le z 1 točko, Maribor pa jih ima 3. Krog v finalu Tudi v povratni tekmi končnice državnega prvenstva drugoligašev je Krog v Murski Soboti premagal Krško. Rezultat je bil 24:21 (12:10). Za Krog sta dala po 7 zadetkov Meolic in Aleš Kolmanko, Varga jih je dal 5, Dušan Kolmanko 3 in Lukač 2. Tako so se rokometaši Kroga uvrstili v finale končnice, v katerem se bodo pomerili z boljšim iz srečanja Velika Nedelja - TKI Hrastnik, zmagovalec pa se bo uvrstil v 1. državno rokometno ligo. Skupščine občine Gornja Radgona »-.nT v ■ Miha Vodenik je v hotelu Glrozd 2, ORL — Zettske pripravil slovesen sprejem za na- _ <11 * /ijk Š“Srke“T^ Brežice - Bakovci 20:23 ložnosti je igralcem in vodjem ekipe iztoiSI spominske knjige in jim zaželel veliko us^ha v evrop- skem tekmovanju in naslednjem igriSču. državnem prvenstvu. Pogovor je Rokometašice Bakovec so s to zmago na 3. mestu prvenstvene lestvice -s 14 točkami, vodijo pa igralke Lisce iz Sevnice, 16, pred Dravo, 15, s katero se bodo Bakovčanke pomerile v soboto ob 19,00 na domačem 1. MNL Minska Sobota =— Presenečenje na Tišini čarda - Rakičan - Bratonci l;0, 1* lovci 1:0, Gančani - Tigop Lipa - Remet 0-*' _ j, - Cankova 1:3, Ljuto®' kovci 0:0. Bakovci Tišina Ljutomer Elokležovie Čarda Rakičan Cankova Remet Gančani Tigop Lipa Šalovci 18 115 2^^* j 18 8 7 ISJ, 18 8 5 18 6 S 18 8 7 18 8 3 18 8 & 18 5 8 18 t potekal v prijetnem ozračju. Šah------------------------ Hari tretji v Brezovcih se je 78 Sahistov iz Sobote. Tudi v namiznem tenisu je zmagala ekipa Murske Solmte, za katero so nastopili: Bojan Ciman, Andrej Klemenčič in Slavko Dunaj, Drugi so bili LjubljančMi, tretji pa Kranjčani, Med paraplegiki je bil 1, Kilibara iz Ljubljane, 2, pa Sobočan Ciman, pri tetraplegikih pa je slavil , NovomeSčan Mikac pred Dunajem (MS), Pri ženskah je bila Magdičeva Slovenije in Hrvaške ^merilo na (MS) tretja. Zmagala je TomaŽinova pred Dolinarjevo (obe Kranj). Kadetinje Bakovec tre^e Na Ptuju je bilo slovensko prvenstvo za kadetinje, na katerem so nastopile 4 ekipe. Vrstni red: 1. Belinka Olimpija, 2. Velenje, 3. Bakovci, 4. Drava. konectedenskem tumiiju. Vrstni r MJ red: 1. Novačan (MB) 8,5,2, Zupe (MB) 7, i. Danilo Hari (MS) 7, 4, 1 Fodor (Čakovec) 7, 5. Bogdan Hari (MS) 7. .1^ Premočno I De Han Aprilskega hitropoteznega turnirja ŠD Radenska-Pomgrad v Murski Soboti se je udeležilo 16 MotokrOS 3. ORL _________________________________________ Pomurka Bakovci - Radgona 29:30, Mladinec - MoSkanjci 18:18 Prvi so radgonski pionigi V Radencih je bilo območno prvenstvo ŠŠD za pionirje, ki so se ga udeležile 3 ekipe. Rezultati: OŠ Turnišče - OŠ 3 M. Sobota.18; 12, OŠ G. Radgona - OS Tmnišče 19:13, OŠ 3 M. Sobota - OŠ G. Radgona 11:20. Vrstni red: L OŠ Gornja Radgona, 2. OŠ Turnišče, 3. OŠ 3 Murska Sobota. Radgonski pionirji so se uvrstili v republiški polfinale. «• J I_______________Jik PRILJUBLJENOST NAMIZNEGA TENISA - Veliko tekmovalcev v tej dšscipluii kaže na prečenje zaninupje invalidov za ta Šport, Fotografija: Nataša Juhnov Sedeča odbojka_____________________________ Sobočani tre^ v Ravnah na Koroškem je bilo državno prvenstvo v sedeči odbojki. Vrstni red: 1. Ravne, 2, Kamnik, 3. Murska Sobota. Strelstvo Načrtno delo rojeva sadove šahistov. Vrstni red; 1. Danilo Hari 14,5, 2. Boris Kovač 12,5, 3.-4. Igor Kos in Aleksander Kele-men 10, 5.-7. Štefan Režonja, Bogdan Hari in Robi Radosavljevič 9. Štčvančeva najboljša Na mladinskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska-Pomgrad je Rogan in Kampuš Mednarodna dirka v motokrosu na Janževem Vrhu, ki jo je organiziral Mototuring klub iz Radenec, je pritegnila okrog tisoč gledalcev. Nastopilo je 33 dirkačev iz Slovenije in Nemčije. Izkazala sta se domača tekmovalca Rogan in Kampuš, ki sta zmagala v kategorijah do 80 ccm oziroma do 125 ccm in 250 ccm. ki so vozili skupaj. Zanimivo je, da je Kampuš s 125 ccm motorjem premagal Juhanta z motorjem 250 ccm. sodelovalo 11 tekmovalcev. Zmagala je Lea Števanec z 9 točkami pred Jožetom Sedonjo, 8,5, in Katko Marič, 8. Kajakaštvo--------------- Simon Kuzmič med izbranci član BD Mura iz Kroga Simon Kuzmič se je v 3. izbirni tekmi v kategoriji K-1 v spustu uvrstil v državno reprezentanco, to pa je velik uspeh tega mladega kajakaša. V članski konkurenci je zasedel 5. tk v ■•> * Hi ! i J ?i ( I Kljub današnjim razmeram ima strelski šport v lendavski občini čedalje _______________ večji pomen. Pri tem izstopata SD Štefana Kovača Turnišče in njen Horvat (Mura) 3. tekmovalec Robi Markoja. Dolgoletno načrtno delo v posameznih strel- „ , 'Stun skih družinah je že obrodilo sadove, ob sodelovanju vseh odgovornih R-OnjeniStVO dejavnikov pa si lahko obetajo Se boljše rezultate. To med drugim poudarjajo člani občinske strelske zveze v Lendavi, ki dajejo priznanje za dolgoletno aktivno delo dosedanjemu predsedniku Francu Balantiču. Na čelu strelske organizacije je zdaj inž. Rudi Leiner, ki računa na pomoč predstavnikov strelskih družin iz vse lendavske občine. mesto. Med niJadinci C-1 pa je biJ Pokal za Sagaja ____isti,,,___“•-e.-*__1 MNOŽIČNA UDELEŽBA - Gledalci na Janževem vrhu so tokrat spremljali zanimive dirke, v katerih so se izkazali tudi domačini. Foto: Nataša Juhnov Rokoborba Skupščina Konjeniške zveze Slo- . O venije je znova potrdila prizadeva- rrvo mesto Sobočanov nja, da naj bodo v prihodnje kasači Tekmovanje ob 20-letnici Društvo bolnikov z multiplo sklerozo Slovenije, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, je sprejelo sklep, da se v jubilejnem letu več pozornosti nameni športnim aktivnostim članstva. Tako je bilo na zračnem strelišču OSZ v Murski Soboti tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Najboljši so bili: Milan Koren (Pomurje) 214 krogov, Vinko Kotnik -ii-j CPninnrip'! 154 krOEOV. in jahalne discipline avtonomne, vendar pod skupno streho Konjeniške zveze Slovenije, Le-ta pa bo v Lenartu je bil 2. turnir v rokoborbi grSko-rimskega sloga za pionirje, na katerem je nastopilo okrog 70 tekmovalcev iz 6 slovenskih klubov. Sobočani so ekipno zasedli 1. mesto. Rezultati mlajših pionirjev: do 30 kg: _____ ___J..___ Miholič, 3. Časar; do 33 kg: 2. Kuhar, 3. Davidovski; do 45 kg: 2. Zato bo novo začasno predsedstvo Cvetko; do 66 kg: 2. Gjerek. Starejši pionirji: do 41 kg: 1. Horvat, 3. ■ - ■ ■ - Novak; do 45 kg: L Gomboc; do 50 kg; 1. Petrovič; do 55 kg; 1. Fišer; do 60 kg; 1. Kuzma; do 85 kg: 1. Horvat. imela le dogovorjene pristojnosti. zaenkrat Se delovalo po starem statutu. Pokal za najboljši dosežek v preteklem letu je dobil tudi Jože Sagaj iz KljuČarovec kot najuspeš- V nedeljo bo ob 11. v TVD Partizanu v Murski Soboti turnir za mla dince, na katerem bodo sodelovali tudi tekmovalci avstrijskih klubov. EDI VOGRINEC 5 5 8 '■ V naalcdnjeffl 8*^ merili: Ljutomer -- Tišina, Cankova -Remet - Gančani, Bratonci Serdica Puconci 13 18 1 18 23 kležovje, Salovci -tonCi - Rakičan, 2, MNL Murska Sobota Kljub poraz** Bogojina Apače - Bogojin^^'^: -frf >vci - Filovci 1:0. ^rr^rfU', kovci - Filovci 1:0. ..ib I.T Vri-»PVa - nik 1:2, Križevd -Romah - HodoS 2.0. Bogojina Tromej nik Grad HodoS Filovci 16 ® 1 t6 t 5 16 v r .jS: ■J 3?SH ruvvvj Romah Tešanovci 3- 5,7^; Prosenjakovci li \ 4.^1 llplavih 15 I Apače 16 J { ]j lJ’ Križevci 15 3 1 V naslednjem k^u Apače-Romah.H^^,^ dihb"] ** .1 '*Tw<7 - n Tešanovd - ■■ -ml^ - Prosenjakovci, N® jina, prost bo Grad- /. ONL Lettd^'^ Polana presenetila ja V IS. - Mladost 2; 3:2, Odranci lica - Polana 1.3» 2:2,6 ČrenSovd ■■ ■*” « i' Odranci Dobrovnik Nedelica Bistrica Renkovci Kobilje ČrenSovci Mladost Mostje Polana Hotiza Kapca 15 11 14 -tl] 14 . i : 'ii' 15 15 1^4 14 5^ jj-i: 15 5if< 4 lj 1 s - c s '54 v 16. kolu se \:zj tjc^ Mladost - „ - Hotiza, lana-Odranci, b nik, Mostje-Kal* 2,ONL Panonija povečala naskok Panonija ' B - Olimpije J pijt Ul Nafta I - Nafta B. Graničar -Žitkovci. Atletika Mauko d« Na bilf/J v duatlouu, 1^ zegu na Tekaške Zdravko ImnlrnrenCI- v duatlonU; konkurenc«- slovenskciu tJil ► J r. nastop na zasedel H-* ič v svoji kategorij' I I S aprila 1993 stran 17 Mura pet točk za Olimpijo i® ljubljanska SCT Olimpija pobegnila zasledo-i-iHU L. J^raniku. Ici ie tnkrat iTtnihil in Kohndri Muri ra riAt «1 it kw i^' t”i“ . ki je tokrat izgubil, in soboški Muri že za pet ^»rajev2] koncem prvenstva skorajda nedosegljiva prednost. '■ "■ ” ■■ domačem igrišču premagala Ilirijo iz Ljubljane z 2:0 ... M »n KtančiCa. Vrstni red; SCT Olimpija 35, Maribor - ■ uta 30, Mavrica 26. Jelen Triglav in Gorica 25 itd. in .Mura Vi k4 Šport t.SMb 1. HSf X uvanK a. HHlborSiMtft 8. BuRiIMlta 8 Koit^ HtritdiF* 7^ IKndtoiO 8. 8. as 14 9^ » M IS 8 « M ss ai IS 88 » 88 II 88 II 8 8 8 « I « m SE It « as (J li U !i S* j; J GIDOS TURNIŠČE - Primoije hi(i ^bit ^.^služena zmaga nogometašev iz Turnišča. Strelca: b, j"’*’"**' enajstmetrovke in Rous v 80. minuti. Pred 600 dosegli vodilni zadetek po prekršku nad Temarjem -4 1- IK 11. * 12, 88IMW« bsflli i8.a«iift 18, 17. 18. I8IOI 38 IH 25 15 B i s 8 I « SBilT Si 8 8ll«l 81 8 88 SE sao 18 r 81113 88 8 88 8 13^ 88 8 13 8 XI K « SS 2B£» ai s s II SB s IS s 2S^ as « S 8 f 18 SHtan IS 8 18 18 8 18 38^ 11 1 18 as?« 15 Si;^wni ;?,■ v---- bUUbt^A |.rv ^IVIhJOlhU JMU > C-l liai J^EJI t-inn^n. l^jub prizadevanjem gostov, da bi rezultat izena- zaradi zanesljive domače obrambe. Deset minut pred Da ie Rr..« _______„ ,..-i____________i___L... pa je Rous pobelil gostom in s strelom pod vratnico tiAM 1* J Gidos je trenutno na 7. mestu z 20 točkami. i' J^pa Gidos je trenutno na 1. mestu z 20 točkami, j '■! ^iHx) Jadran s 33 pred Primotjem 31 in Avto Bumom 29. V 22. if po 91* gostoval pri Tabor Jadranu, ki ima prav tako 20 točk. ®®LTRANS - Pobrege 8:1 veržejski nogometaši »pregazili* goste kar 2 8:1. kolu KTnii Osterc 2 ter Modlic in Kutoš po enega '' O^ltrans costovjil v 5klrkv^ni Gra/lrii ■ans gostoval v Slovenj Gradcu. . v nasled- ■I ,ii t i-J' J s H' il I^pol - IŽAKOVCI 1:0 ^“^^Ptotnik drugouvrščenemu moStvu lige. Nasled- bo Aluminij, s katerim se bodo pomerili na domačem ■loznost za izboljSanje uvrstitve. Cjl! '?'XU Aluminij - ROGAŠOVCI 6:1 go) nepričakovano visoko izgubili v Kidričevem. ' I Horvat. Naslednji nasprotnik bodo Rače na domačem ^^Somet _ ■»d slavili ^^'j’‘tenci 0<'y* regijsko prvenstvo v malem nogometu, kjer )(.L^’lVert r;s Z .''fJevci Pri Liutomeru s .5 točkami in razliko v zadi SO I '4|TiQ^^1KI if ■Tki>lJa(Tkz T Jliai^lgl HvgVIIlVkU f KJPt JV y i^ib I l^tdni ; .''"ievei pri Ljutomeru s 5 točkami in razliko v zadeti I OS rili ■ Sobote, prav tako 5 točk (11:7), OŠ Turnišče •i Tt. . '■^Id l^lur.n4 AA n d^n- "» KJC j^č-r*_ p' d! K :lfi f k J l »0 “ S I XX XX v »-v t I* ■ M v »u&v X* y * + + , J y v a HI LJ ItfVv pa o OŠ 2 MS - OŠ Turnišče Križevci 3:6, OŠ 2 MS - Križevci 3:3, Turnišče - Turnišče 3:2. Na republiško prvenstvo '^lili jpi “lllli ^^i 2S L .. ™~ tumisce j:2. nan 'Sošolci iz Križevec pri Ljutomeru. H b Hi > Hipmlra .||rih I I POTROŠNIK - SCT Olimpija 1:1 »Zmajček!« so imeli začetno pobudo in v 17. minuti je vratnica ustavila strel Ubaviča. V nasprotnem napadu je domači levokrilni napadalec Skaper pobegnil ljubljanski obrambi in premagal Simeunoviča. Gostje so izenačiti v 37. minuti, ko je Benedejčičev dolg predložek z desne strani z glavo prestregel Protega in zadel levi spodnji kot vrataija Stankoviča. Minuto pred koncem polčasa je Topič zadel v polno, toda nekdo od ljubljanskih napadalcev je bil v nedovoljenem položaju. Nadaljevanje je bilo zanimivejše. V 55. minuti se je Ubavič sam zn^el pred vratarjem Stankovičem, vendar je bil nenatančen. Minuto kasneje je Topič nepotrebno preigraval in domači vratar je rešil zanesljiv zadetek. V 61. minuti so samostojni prodor Škaperja ustavili obrambni igralci Olimpije in za mnoge bi se sodnik Raufcovič iz Velenja lahko odločil za najstrožjo kazen. Pozneje se je trikrat izkazal gostujoči vratar Simeunovič. Šest minut pred koncem je Topič preigral tudi domačega vrataija in streljal proti praznim vratom, kjer pa je žogo z golove črte odbil Gaševič. NIKO ŠOŠTARIČ 5, REMI PROTI VODILNEMU Domači napadalec Prekazi (levo) v boju z Ijub^ansko obrambo. Foto; Aadr^ Pirher MURA - NAFTA 4:1 Nogometni komentar Mura trdno pri vrhu Minuli teden sta bili na sporedu kar dve koli v prvoligaški konkurenci. Soboški čmo-beli so v 24. kolu dosegli najvišjo zmago, .»Steklarje«, ki si krčevito prizadevajo obstati v ligi, so namreč popolnoma nadigrali in ti so lahko zadovoljni, da niso prejeli Se več zadetkov, Mura je že od prvih minut potisnila gostujoče moštvo v obrambo, zato je zadetek nenehno »visel v zraku«. Ko so po dobre pol ure nenehnih napadov vendarle premagati gostujo&ga vratarja, je bilo konec njihovega odpora. Gledalci so bili nenehno na nogah, saj so se priložnosti pred vrati Steklarje vrstile iz minute v minuto. Plod dobre igre nogometašev Mure so bili Se trije zadetki v mreži nasprotnika, ne pretiravamo ' pa, če rečemo, da bi se ob večji resnosti domačih napadalcev lahko mreža gostov zatresla vsaj desetkrat, če ne Se večkrat. Pri tem je bilo zelo nespreten Omerovič, ki je vstopil v igro šele v 2, pt^času. Pohvaliti pa velja zelo razploženega Emeršiča in agilnega Baranjo, ki sta s krilnih pozicij nenehno pošiljala uporabne prcdlol^e v kazenski prostor. NiČ čudnega, da so se po tej tekmi povečali apetiti Murinih navijačev, ki si Želijo uvrstitve v pokal UEFA, To se je potrdilo tudi v domačem derbiju z lendavsko Nafto, ko je Mura v 1, polčasu prikazala odlično igro in povsem zasenčila nasprotnika. Z dobro igro in sestavo ekipe so soboški nogometaši še naprej v konkurenci za vrh prvenstvene lestvice. Skrbi le poškodba prepone Baranje, ki je bil igralec nedeljske tekme, poškodbe pa so staknili tudi Ilič, Belec in Cifer, vendar je upanje, da bodo lahko zaigrali že na naslednjih tekmah. Pomembnost srečanja za obe ekipi, Potrošnik hoče ostati v ligi, Olimpija se bori za prvo 1. mesto, je privabilo v beltinski grajski park veliko gledalcev, ki so videli privlačno igro, čeprav so nogometaši Potrošnika igrali brez Štirih standardnih igralcev: Jančiča, Miloševiča, Godine in Črnka, so se izkazali s požrtovalno igro, ki jim je prinesla zasluženo točko. Kljub navidezni terenski premoči gostov, njihovi napadi so bili nevarnejši, je njihove akcije uspešno ustavljala zanesljiva obramba Beltinčanov. Da izkušeni strateg Džalina Markovič obvlada svoj posel, je pokazal tudi v tej tekmi, saj seje nasprotniku postavil po robu z »elastično« taktiko, ki se je tokraz pokazala za uspešno, kkazal pa se je tudi napadalec Škaper. Po prikazani igri je neodločen rezultat najpraviCnejši. Potrc^nik pa je po daljšem č^ vendarle izgubil v gosteh, Čeprav je igral proti Kompasu Holidaysu odprto, v igri pa igralci niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Nedeljska tekma proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi Belvedurju Izoli pa bo pokazala pravo vrednost beltinskega prvoligaša. Slabi rezultati in sploh brezizhodnost položaja Nafte, sredin delovni dan in kar tri prvoligaška srečanja v Pomuijn so bili zadosten razlog za doslej najslabši obisk gledalcev v Lendavi. Pa tudi tistih 300 najbolj zvestih pristašev Nafte ni moglo biti zadovoljnih s prikazanim nogometom, predvsem pa ne s končnim rezultatom, ki je morda dokončno zapečati) usodo Lendavčanov. Še več! V zadnjim minutah je prav m^o manjkalo, da Lendavčani niso prejeli kazni za dve neizkoriščeni enajstmetrovki, a je bil vselej na mestu zanesljivi vratar Limani, V tekmi proti Muri pa so nastopili brez Štirih standardnih igralcev, kar se je moralo poznati v igri. Tako so se morali sprijazniti s porazom proti boljšemu tekmecu, svojo priložnost pa bodo iskali, kot nam je povedal tehnični vodja Marjan Dominko, že v naslednjih tekmi na domačem igrišču, čeprav bo nasprotnik prvouvrSčena Obmpija, MILAN JERŠE MURA - Steklar 4:0 Sobočani so tokrat upravičili vlogo velikega favorita in povsem nadigrali nogometaše Steklarja iz Rogaške Slatine. Samo štirje goli v mreži gostov so premalo, kajti gostitelji so imeli vrsto izrednih priložnosti, kijih niso izkoristili. Tako je Ilič že v 6. minuti iz bližine streljal čez vrata gostujoče ekipe, v 14. minuti Belec ni dobro zadel žoge s kakih 10 metrov Sobočani so prikazali zares lefio igro, ki je navdušila rekordno število blizu 4 tisoč gledalcev. Priložnosti gostiteljev so se kar vrstile (Ilič, Baranja, Cener), dokler ni v 14. minuti Belec prvič premagal Naftinega vratarja Limanija. Po odlični podaji Ceneija se je sam znašel pred gostujočim vratarjem, ki ga je preigral in žogo poslal v prazno mrežo. Na 2, zadetek je bilo treba čakati do 32. minute, ko je po podaji Outalja z desne strani Emeišič zadel v polno. Minuto pred koncem polčasa pa je imela , . . . , _ , najzrelejšo priložnost Nafta, ko je Šavel sam prodrl pred vrata Mure in je . [ je žogo nekako izbil v kot. Mura je povedla Sele v 32. minuli, ko je po vratar Irgolič z odličnim posredovanjem rešil zanesljiv zadetek. Na 3:0 je —"//‘•'i i-i; n-’-'- -—i-i - ’—---v;--------- =-------<:== - Mura povišala v 60. minuti, ko je po predložku Jančarja z desne strani Ilič z neubranljivim udarcem z glavo poslal žogo v mrežo. Nafta je znižala na 1:3 v 70. minuti. Po strelu Hercega je Irgolič odbil ž^o do prostega r trt - I^u^ar (V.) 1:1, ISS Železničar Mati«* ^'®''ifoelement Zagoije - AM Cosmos Ljubljana Ižola ” l^l>per 2:2, Publikum - Maribor Branik 1:1, Kompas Holidavs - POTROŠNIK 1:0. studio D 6:1. n, ZaHev <4inAk n J - tokrj'i' « bralci? Prejeli smo 53 lističev, vendar noben ni h ■■44+.. Jk ' ir^ ■ * tolrrj.-|| f rrejeii smo jJ lističev, vendar n« ®Pi^n;ni napovedi sodeluje sekretar Športni -r*"4ii iiapuveui souejuje sckt Klun* OdloCil se je takole: le zveze I po lepi podaji Baranje, v 25. minuti je Emeršič natančno streljal v kazen- 1 skem prostoru, vendar je vratar gostov odlično ubranil. Isti igralec je v 27. minuti s prostim strelom s 25 metrov skorajda premagal vratarja Surača, ki odlični podaji Belca, ki je prodrl v kazenski prostor, Emeršič s kakih Pari L NAFTA : SCT Olimpija 2. Studio D: Kompas Holidays 3. POTROŠNIK : Belvedur Izola 4. Gorica: Publikum 5. Maribor Branik : Živila Naklo 6. Koper; ETI ElektroelementZag. 7, AM Cosmos Lj,: ISS Železničar 8. Mavrica: Steklar 1 1 1 o 1 1 I l 1 9. Rudar (V.); MURA . 10. Tabor Jadran :G1DOSTURN1ŠČE 0 H, IŽAKOVCI: Caissa Aluminij 12, ROGAŠOVCI; Rače 1 1 ■ °"“'i ’ («■ Bel« 8 “ Dm« 6 (Sl S.I u ‘ ’ (S. Sawl «7). stran 18 vestiiik, 22^ aprila 1^ pisma, mnenja, stališča O zlorabi medija in sestopu z oblasti V nadaljevanki o birokratu, ki naj bi stopil na prste, sem nehala nastopati, tudi zato, ker (ie pregovorno) pametnejši popusti. Podtaknjenega zvišanega političnega tona, pa tako ne morem jemati resno, saj se nisem podpisala s funkcijo. Zato me je toliko bolj zbodel v oči Pripis urednika (Vesfnikova mnenjska stran, dne S. aprila) saj sem vedno bolj prepričana, da gre J, Votek predaleč v zlorabi tednika, katerem je odgovorni urednik. Neodgovorno namreč očita vzgojiteljici, ki se ni podpisala s svojim imenom in priimkom, da (tima trdne hrbtenice, sam pa svojo drii tesnemu sodelavcu, ki se pod uvodnik v prvoaprilski številki Vestnika, tudi ni podpisal s svojim imenom in priimkom. V iptt? primeru gre seveda za psevdonim in to Človeka, ki ima Ze tako neomejeno možnost objavljanja v domačem tedniku, ko pa hoče še posebej s kom poobračunati pa postane K kj ^a (preverjeno) ni na plačilnem seznamu Vesmikovih zunanjih sodelavcev. Bil pa je medijsko zelo prisoten v času predvolilnih bojev in bo gotovo Še kdaj, če ne prej predvsem v obdobju lokalnih volitev. Vzgojiteljica, ki ni napisala svojega, nenazadnje pa tudi mojega imena ne, pa je morala za svojo drznost dobdi*javno lekcijo, ob tisti, ki bi je bila gotovo deležna v vrtcu, če bi se zvedelo kdo je. To, da ji J. Votek (izpostavljeno p polkrepkem risku.t) pojMftjuje, kako naj bere njegove umorvore in. prepri^ či^e, da »je bilo težišče njegovih zapisov usmerjeno na poli-dl^o odločanje in delovanje oblasti ob analizi omejenega primera,« /m je dokaz.« da slabo analizira ali pa ima premalo argumentov. Glavnega - da senzacionalizem vse bolj preplavlja novinarstvo tudi v čomiAriA, /d niso takoimenovani bulvarski tisk - pa mi je uredništvo v afijat^yewOT odmev« izločilo in tako preseglo svoja pooblastila. Jaz svojih ne bom, čeprav me mnogokrat mika, da bi tudi za in/ormiranje v občini odgovorna, bolj pogosto nekatere stanovske kolege, kako je z njihovo etiko. Pa raje ostajam pri svoji in javni zahtevek po odstopu s funkcije, jemljem kot spo^sljaj posameznikaf ki sem mu nekoč celo pomagala, da je prišel do kruha. Če je ca res razlog podjetniške predrznosti, potem je bilo nekdanje ustanoviteljstvo (in s tem zagotovljene plače kot drugod v družbenih dejavnosti, čeprav so tam mnogo nižje) primernejši način financiranja. Pa kaj, ko smo iz enoumja prešli v smmkoumje, 4ema4raa/a pa se manifestira kot način »da pač lahko vsakdo vsakomur pove, kaj mu gren, Če pa pri tem Še kaj doda ali odvzame in spotoma popljuva ni tudi tako. Kar se mene tiče, bom z veseljem sestopila z oblasti (takrat, ko bom končala svoje delo in se bo iztekel moj mandat) ker se niti nisem posebej ^vzpenjala. Da pa bo z mojo vrnitvijo na Vestnik zamajan tudi kak uredniški stolček, pa upam da tudi ni skrivnost. Kajn' ni minljiv le moj, ampak tudi kak drug mandat in upam, da je zdaj priložnost, da bodo ljudje izvolili in imenovali boljše: pa najsi bo to v politiki ali novinarstvu. BRIGITA BAVČAR rali podjetje, potem pa oblastniško posegli- Ker so očitno premalo vedeli o medijskem trgu, scenarij ni uspel in jim je zdaj žal za nekdanjimi časi. Sofinanciranje Vestnika s strani pomurskih občin je doseglo najvišjo raven z 22 odstotki deleža v celotnem prihodku Vestnika, in to v letu l^N. V glavnem pa se je gibalo okrog 10 odstotkov. Ugasnilo je v letu 1991. ko so občinski proračuni še zagotovili 5,2-odsiotni delež sredstev. Pomembno je dodali, da so nam ustanovitelji s sofinanciranjem zagotavljati pokrivanje razlike v ceni, saj so nam na drugi strani določati cenovno politiko, zlasti višino ruiročnine časopisa. Gotovo to ni bil primernejši način financiranja, kor je zdaj, ko ceno časopisa in časopisnega prostora oblikuje trg, na njem pa je ob vsem drugem vseeno najodtocitne/še merilo kakovost. Ob znani oblastni neučinkovitosti na občinskih ravneh bi gotovo tudi mi umirali na obroke in konkurenca bi mimogrede opravila Z nami. Programska avtonomija, ki je zdaj naša osnovna usmeritev, pa bi bila samo še iluzija. Očitno pa je eno in drugo nekomu še vedno cilj! Kar se tiče plač, pa avtorici pisma samo toliko, da je Z odhodom na ^Ulično funkcijo njena plača poskočila vsaj za dvakrat. Tudi primerjava z družbenimi dejavnostmi ne vzdrži, saj je bil naš delež proračunskega financiranja minimalen in nam Še zdaleč ni zagotavljal očitanega lagodja in velikih plač. Najbolj pa me v vsem tem pisanju preseneča vsebina zadnjega odkovka, ko se Brigita Bavčar s politične funkcije postavlja kar na uradniški stolček. Najprej bo v podjetju morala skleniti delovno razmerje ali pa se prijaviti na morebitni razpis za katerega od uredniških mest. Zdaj namreč vsa zasedajo ljudje, ki jih je v zadnjem letu in pol na to mesto pristojni organ imenoval na osnovi javnega razpisa. Drugih poli do uredniškega stolčka pa nil O tem, kar se tiče ocenjevanj, kdo je boljši, pa naj zapišem samo, da so veliko večino tisah, ki so odslej iz podjetja nadomestili boljši novinarji in uspešnejši tržniki, zalo tačas res ne potrebujemo -rešiteljev« Smo kar uspešno podjetje, oceno kakovosti našega dela pa prepuščamo javnosti in trgu. Irma Benko Hvala vam za obljube Sem ena izmed učiteljic na osnovni loli Mala Nedelja, prej Bučfc^vd. Od fcar «ffi ^opcf/^na, vjaiko fefo poslufam: na« dela, saj imajo po večini zelo dobre delovne navade. Kot vsi orraci bnajo oz« bi naj imeli radi telovadbo (udi naši otroci-Kje naj drugje pokažejo svojega Športnega, igra/nega duba? Kje se naj razživijo in razigrajo? Verjetno pri telovadbi v telovadnici- Ampak v naši bi moral čarovnik, da bi ft to uspelo. Velika je 6x9 metrov, visoka pa štiri metre. Ja, to je res telovadnica. Pa veste, kako v Dvajset in več učencev se razdeli v pare in v parih igrajo odbojko, košarko in J,___ ur v • ’ . ------v.,-,.«-. ... druge družabne igre. Vsak par gleda drugemu na uro, saj si vsak želi, da bi čim prej dobil svojih pel minut. Naša ura telovadbe traja torej nekajkrat po pet minut, tričetri ure pa učenci čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto. Žoge ne smeš preveč nabijati, ker je strop zelo rahel in ti lahko kaj prileti na glavo. Ja, na drugih Šolah je telovadba priljubljen predmet, pri nas po.... Jedilnice nimamo. Skupnega prostora, kjer bi imeli proslave in druge prireditve nimamo. Ob takih priložnostih smo * enem izmed razredov, kjer čepimo, sedimo in stojimo eden na drugem. Spravile rt v en razred 209 učencev in Še 13 učiteljev, zraven pa naj bo Se prostor za nastopajoče. Gospodinjske učilnice nimamo saj je Še naša kuhinja velika komaj tako, kot kuhinja za štiričlansko družino Po venitarL, smo vsi vsak dan siti. Eden izmed čarodejev na naši šoli je tudi kuharica. Posebnega prostora za knjižnico ali za računalništvo ni-mamo. Računalniki so v matematični učilnici, knjižnica pa je v slovenski, Sobka zgradba je stara 299 let, toliko so stare tudi vse stopnice. Po njih je najbolje hoditi počasi, ker drugače si lahko še v smrtni nevarnosti. En hodniki in razredi so zaradi cvetenja sten oblečeni v ladijski pod. Tudi ta že nekaj lel pošteno izstopa. Centralno kurjavo na srečo imamo, ampak v mrzlem vremenu se vsi vlečemo vstran od oken, ker skozi nje pošteno piha. Ob močnem vetru se okna in vrata kar samodejno odpirajo. Kdo ve zakaj? Sanitarije so dotrajane in zastarele. Marsikdaj si lahko nehote pošteno moker. Tekoče vode in umivalnikov p razredih ni. Ob spremembah vremena so ubogi tudi varovanci vrtca, ki -J" dolski zgradbi. Takrat morajo vonjali neprijetne vonjave iz greznične jame, ki je v isti edini kot vrtec, samo na ;e rudi v Ko birokrat... Spoštovana g. Bavčarjeva, očitno Eoj preveč boli moje zlorabljanj medija, roda iz Vašega pisanja je razvidno, da ste tej zlorabi naklonjeni prej Ej kot jaz, ko pravite, da -vzgojiteljica, ki ni napisala svojega, navsezadnje pa tudi mojega imena ne (-RESNIČNO, O ČEVLJIH SODI NAJ KOPITAR, O NAS PA STROKA«), pa je morala za svojo drznost dobiti javno lekcijo, ob tisti, ki bi je bila gotovo deležna p vrtcu, če bi se izvedelo, kdo je.« Če ste pozorno prebrali uvod k pismu neobstoječe Majde Ficko, je jasno zapisano, da želi, da je pbmo objavljeno, brez repliciranja seveda. To pomeni, da je avtorica z nepravim imenom in priimkom želela zlorabiti . medij, če bi na njeno igro seveda prbtal. Zato naj Vas ne skrbi moje zlorabljanje medija, toliko bolj, ker sem pismo objavit p celoti, če je bila neobstoječa gospa sposobna napisati pismo. Z namenom, da bo objavljeno, se je pač morala zavedali odgovornosti, ki je s tem povezana. Ob tem naj Eai ponovno i spomnim rus primer Srednješolskega centra pred leti, ko so ravno anonimna pisma in anemičnost politike pripeljale do afere v lem centru. Kar se mojega kruha tiče, 'je res, da so Eai p moji prejšnji službi vprašali za mnenje o mojem delu. Toda to še ni bito dovolj za slepo sprejetje p delovno razmerje za nedoločen Čas, ampak sem se moral dokazovati s svojim delom osem mesecev, saj sem bil najprej sprejet za določen čas, Čeprav sem edini izpolnjeval razpisne pogoje. Sele po osmih mesecih sem-bil ____ sprejo zajiadoločen Čas Da pa moie delo. Ie ni bilo profeu- i ___ analno sako- defomurarto, kol mi očitate, dokazuje tudi to, da sem imel pri menjavi službe po takratni zakonodaji maksi- malni odpovedni rok. Z VorrA Boi proti neumnosli (uttft, ki imajo oblast, je edini človeški boj, ki nikoli ne uspe, ki pa ga ni mogoče nikoli opustiti (češki slednje leto boste dobili novo šolo. Na tisto -naslednje leto« še vedno čakamo. V zadnjih letih pa se je upanje, da bomo nekega dne vendarle prišli na vrsto tudi mi, spet vrnilo v srca nas učiteljev, staršev in učencev. Vzrok za to so bile občinske volitve pred tremi leti, ko res nobena stranka ni pozabila dati p svoj program ureditve Sobkega prostora pri Mali Nedelji, nekatere pa so nam obljubljale celo novogradnjo. Volitve so minile, tri leta tudi, novogradnje pa še vedno ni. Vendar pa je upanje še vedno ostalo. Upali smo, da nas stranke, za katere smo volili, ne bodo pozabile. A nas res niso?! Delegati v občinski skupščini so dosegli, to je podprl tudi izvršni svet, in gradnja osnovne šole pri Mali Nedelji je prišla v referendumski program in v prioritetne naloge občine Ljutomer. Ja. Potem je bil referendum. Ker je p vseh drugih pomurskih občinah pogoret, je Liberaina-demokratska stranka (LDS) iz Ljutomera predlagala drugačno obliko zbiranja sredstev. Ampak predlog LDS v skupščini ni bit sprejel, saj so pametnejši ugotovili, do kar ni uspelo drugje, bo gotovo pri nas. Ja, referendum ni uspel, kot so Že prej napovedovati delegati LDS. Za Malo Nedeljo spet upanje manj, ampak Še vedno je p nai tlelo. Občinski organi so s pomočjo raznoraznih svojih in republiških komisij, pa obiskov tega in onega ministra iz občinske in republiške vlade ugotovili, da je nova šola pri Mali Nedelji nujno potrebna. Kot da jim lega nismo povedati že krajani, starši in učitelji. V lanskem letu smo našo novo šolo prvič videli tudi na papirju. Sprejeli so biti načrti za novogradnjo, dotočila se je lokacija, postavili so se datumi, kdaj bodo začeti graditi. Ese je Sto lepo in prav. Upanje nas vseh se je povečalo. Obljubiti nam so, da je vse pripravljeno, da res vse drži in da se prva dela pričnejo aprila 1993, Leto 1993je tu. Naše upanje se je spet zmanjšalo. Zakaj? Po takih in drugačnih linijah smo izvedeti, da republika letos nima p planih nobene novogradnje na področju šobiva. Zakaj so nam potem vlivati upanje? Zakaj so nam ponujati prazne obljube? Zakaj si naši otroci ne zaslužijo šobke . zgradbe vredne lega imena?.Zakaj, zakaj, zakaj,...? Vsaj trideset bi jih lahko postavila, ampak kdo mi bo odgovoril nanje? Kdo bo našim otrokom povedal, da še morajo malo počakati, da še ni prišla vrsta na nas. Ali sploh kdaj bo? Ati smo res tako potrebni nove š* Nista vedela - kakor nihče ne ve -. kako sta prišla, Franček in Ferek, pred tron, kar je vse kaj drugega kot državnozborska komisija za izpraševanje ministrov, se pravi bodo6h ministrov. Nič ni šlo mimo običajnega proto- kola... Ni bilo protekcije kot včasih pri paketih Unre. začelo pa se je tam, ko sta morala drug za drugim pihniti v Gabrieiovo tehtnico. Ta se je malce nevarno nagnila v nepravo smer, pa ni bilo nič problematičnega, ker je tisti čas delil vstopne papirje nekdo, ki nekoč tam spodaj ni bil Slovenec, Imela sta pač Srečo, Ferek in Franček.,, Zaenkrat res srečo.,. Potem se jima je zazdelo, da v daljavi vidita nekakšna poplesujoča bitja... In nič več, kajti pred njima se je zaprlo. Kot tančica, ki pa se je rahlo razmaknila. V napol dremotni svetlobi sta odprla usta in poskušala pogoltniti suha jezika; »Ah, ti tukaj?« Oni izza tančice je stegnil roko proti prišlekoma. Rdeče polakirani nohti so se zasvetili. Čisto ženska roka... Frančku je v hipu glavo pre-elektrila vednost, da se tu zgoraj še niso sporazumeli glede tega, kakšnega spola so angeli, zato si najbrže lahko to ali ono, kot pač želiš in dokler tega ne bodo demokratično razrešili na referendumu, Cecili je poplesujočim še naprej sladostrastno brenkala po rajskih valovih. Ker je roka Frančku in Fe-reku prijazno pomignila s prstom, sta ji oba, sicer malce obotavljajoče, sledila. Šla sta čez nekakšno dvorišče, ki je bilo tlakovano z zlatimi trsnimi listi in viticami. Vsepovsod SO klečali ali čepeli neki... kdo ve, kdo, namakali krpe v tekočino, zdaj divje, zdaj leno drgnili tisti zlati tlak, Fereku se je zdelo, da postajajo listi za čistilci spet nekam zamolkloijavo umazani. Usta z bleščečimi prsti so pregnala radovednost obeh novincev: »To so gostilničarji!« Ferek si je oddahnil, saj si je v mladih letih tako Želel imeti svojo gostilno. Frančku se je zdelo, da so mu ti obrazi nekam znani... Najbolj si je zapomnil tistega iz ČrmeSljavec ali kako se že tam reče, in ki Čisto drugače govori kot Ferek. Le kako neki si nebesa služijo trgovci, je vttalo v Frančku, vprašati pa ni upal. Čez dvorišče so prišli v prostor, ki ni imel ne stropa in ne tal in zrak je bil poln svetlobe, kateri nihče ne bi mogel določiti barve; prej vonj, ta pa je bil Še najbolj podoben tistemu po golažu, pomešanemu z vonjem po čistilu za parket, sekretnem deodo-ransu.,. Kot v nebesih, bi rekla pokojna Aga... Kot v dobrih starih časih okoli soboškega Centrala... Iz spreminjajoče sc svetlobe se je pred Frančkom in Ferekom pojavilo bitjece, lepo kot angel, ah, kaj angel, kot tajnica glavnega direk-toqa. Franček ni upal pomisliti, katerega, pa tudi Ferek bi se naredil neumnega, če bi ga vprašali. Tako Se vedela nista, kdaj in kako je zginil njun prejšnji spremljevalec. Bi se mu rada zahvalila. Se rajši pa povprašala, ali ga tukaj zgoraj niso nič vrteli zaradi njegovega partijskega se-kretaijevanja tam spodaj. Morda bi jima bilo to v veliko uteho. Ferek bi še povprašal, če kaj vidi njegovega nekdanjega delovodjo. Tista lepota je potem prijela naša potnika pod roko in vsi trije so zaplavali v neugotovljivo smer; ne v levo in ne v desno, nekako tja kot naše stranke.., Proti koncu, ta pa ni bil takšen, kot sta si konec predstavljala strankarska liderja Štorman in Ferk, je stala majčkena, kroglasta stavba. Veliki kamniti levi so varovali vhod na dvorišče. Tu so stali palčki in srnice pa še vse drugo, kar dela ljutomerski Karlek. Na gredicah so žarela dreveščka, skoraj takšna, kot so jih Ferekovi sosedi kupovali v deželi vzhajajočega sonca, »To je domovanje Petrovega pomočnika,* je bilo bitjece sladko »sami žulji, sami krvavi žulji.« Ferek je skoraj podvomil, Franček pa se je spomnil, koliko let sta z Micko zidala hišico, V tem premišljevanju sta se nenadoma znašla pred nečim, čemur nista znala imena. Ni bilo ne polno. Se manj popolnoma votlo, podobno kar najbolj skupščinskim razpravam o proračunu. V trenutku poslanskega sočustvovanja bi ju oblile solze, če ne bi zavel nekakšen piS in če ne bi pred seboj zagledala nove postave, sedeče na petnožniku, na vrvici držeč tri pse. Najmanjši je bil rjavkast, oun.l' j#P' tisti, ki včasih bezlja čanskem letališču* ____dino ' « biti In kje so (lanski) vzroki za mestu je V preteklem letu so posvečali veliko skrb izobraževanju častnikov, strojnikov, izprašanim gasilcem; imeli so ve- — gasilske zveze Len- drugih cestah na območju so- liko vaj operativnih enot, izpovedali, da mo- boške občine. T^ko opremo vedli so sektorska tekmova-naj bi. imeli vsaj v večjih kra- nja, se udeležili tekmovanj jevnih središčih, vsekakor pa v drugih krajih, tudi v tujini. mo- 9 gasilci pripravljeni ukrepanje na cestah. ..u občino se vinih »nebnih in tovor-''i J''’®fljive S"’’ ‘=0 '^rn nevarne oziroma snovi. Tako kot SO poskrbeli pred-Izobraževanje gasil-listov, bodo tudi lete ^Ijevali s to nalogo, to - da bodo zane- «v tos hiarSi v klasična usposabljanja. soboški gasilci. Lani je bito na območju občine Murska Sobota 59 požarov. Najpogosteje (13) so gorele smeti v zabojnikih, nato (11) posušena trava, zaradi česar bi lahko nastal večji požar; tretji po številu (9) so bili gozdni požari, nato (7) so gorela žitna polja, po 5-krat so goreli uskladiščen več društev je praznovalo visoke jubileje; gasilci v Brezovcih in Petrovcih so prevzeli gasilska vozila, v KoSa-rovcih so dobili motorno brizgalno, na PertoCi so prevzeli cisterno, gasilsko druStvo Križevci je imelo otvoritev dvorane, gasilci pri Sv. Juiju pa so zgradili gasilski dom. Program dela za leto 1993 ^^občn c - premog in električne inštala- je zelo obsežen, vendar ga ^skt 7»^"^ občinske cije, po 3-krat pa so gorela še bodo zagotovo uresničili, saj ™'^ka Sobota gospodarska poslopja in sta- sta v vodstvu občinske gasil-nrim -T' P9^t’ej pouda- novanjske hiSe. Nekoč so ve- ske zveze Sc naprej stara »ga-^^''^^^nje denarja za . _ _ 'P on' ” likokrat (za)gorele kopice silska mačka« Ernest Edry, —Ti^eme za reševanje slame, tani pa so posredovali predsednik, in Jože Pintarič, razlitju ali celo le pri 2 takih požarih. Gasilci poveljnik. Imata pa tudi do-armh snovi, ki jih z območja soboške občine so bre sodelavce. " J. D., Š. S. J J f Behtt^l] WbrovniC IJ-- ‘ ii Zasegli več nabojev a: L* MARIBORA - Na pomurskih ce-naleti na vse mogoče, tudi na polomljene ^'iel in kažipote. V Renkovcih pa sem se ^^^ipotu prebral razdali^ daribora: ^uak seveda ljudi zavaja a. ; do omenje-1?*^' eikin^ prevoziti 75 kilom-":’tov. Morda pa so . Ja razdaljo? Ce j 'tem priča- uo kupili Se helikopterje. jctek: J. Ž. d.o.o. rial 87, Tel.: (069) 42101 OPRAVLJAMO mat. V .. ''Material zidarska dela elektroinstalacijc vodovodne instalacije montaža centr. kurjave djetia Radgonske gorice v Crešnjevcih in si prisvojil razno vinogradniško škropivo, vredno 400.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Prejšnji č smo poročali o kraji dVeh avtov v Ljutomeru, Nobenega o njiju doslej Še niso našli. Ati to pomeni, da so naši jekleni konjički v nevarnosti? Najbrž, kajti 14. aprila je neznanec odpeljal (ukradel) avto VW Passat, ki je bil parki- ran pred hotelom Diana v Murski* Soboti. Za avtom z registrsko številko M- E-5847 se je, podobno kot za prej ukradenima avtoma, izgubila vsakršna sled. Je na delu organizirana skupina? V noči s 14, na 15. april je nekdo vlomil v prostore nogometnega kluba Ižakovci, Verjetno je iskal pijačo in še kaj drugega uporabnega. Našel je le dokumentacijo o športni dejavnosti kluba. Na mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi je v sredo, 14. marca, ob 23,30 pripeljal najnovejši Audi 80 kovinsko srebrne barve, ki je imel nemško registracijo, vozil pa ga je Zdravko G,, 38 let, državljan Slovenije, ki pa ima stalno prebivališče v Zagrebu, Policisti so med postopkom ugotovili, da ima Audi registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtu. Vse kaže, da je bil avto ukraden, zato so ga zasegli, domnevnega storilca pa predali preiskovalnemu sodniku. Ugrabitev in pretep Stanislav Š. iz Žižkov in Jože L. iz Odranec sta osumljena, da sta 3. aprila protipravno odvzela prostost M. L., kajti zvlekla naj bi ga v avto enega Na mednarodnem mejnem od osumljencev, se z njim od-prehodu v Gornji Radgoni so peljala v neznano, ga med policisti odkrili v osebnem avtu potjo pretepla, nato pa sta ga hrvaškega državljana 175 na- odpeljala na poSkodovančev bojev. Sodnik za prekrške ga je dom. To utegne biti olajSe-med tem že kaznoval po hitrem val na okoliščina, sicer pa bo postopku, naboje pa so seveda končno besedo povedalo so-jasggji diSče, Policisti so namreč zoper Ljutomerski policisti so na < "'lilo X, -OKNA-BALKONSKA VRATA -VHODNAVRATA -GARAŽNA VRATA IZDELOVALCA: MIZAR, VOLČJA DRAGA Ntraii ■ ‘''^P^etiiorr-“ "■ 12obrok«v po 15% JI vi obrestni meri v tolarjih. vabi k sodelovanju komunikativne in ambiciozne sodelavce za prodajo svojega programa. Za delo sta potrebna srednješolska izobrazba in lastno vozilo. Interesenti naj se oglasijo osebno ali po telefonu. Telefonska St. je 069 32420, interna 208 Št. telefaksa je 069 31086 Pomurska založba. Lendavska 1,69000 MURSKA SOBOTA i ( 1 l V občini Murska Sobota so se poročili: Zvonko VLAJ, kmetovalec, Bodonci, in Cvetka KOLOŠA, tekstilna konfekcionarka. Andrejci; Joief FICKO, delavec, ČikeSka vas, in Nataša ZADRAVEC, delavka, Selo; Marjan TERPLAN, delavec, Vaneča, in Silvija KRANJEC, delavka, Lončarovci; Rudolf SVETEC, kuhar, Salovd. in Breda KERČMAR, absolventka pedagoške fakultete. DomanjSevei; Daniel NOVAK, medicinski tehnik, Murska Sobota, in Darinka FUKS, višja fizioterapevtka, Cankova; Miran MESARIČ, kmetijski tehnik, Rakičan, in Manuela DONOŠA, trgovka, Ocinje: Rudolf VUKELIČ, strugar, Murska Sobota, in Alenka HOZJAN, tekstilna konfekcionarka. Murska Sobota; Deziderij KUZMA, ktneto-alec, Beznovci, in Olga DERVARIČ, pleti- I ja s Križevci. ČESTITAMO! Komisija Skupščine občine Lendava za odlikovanja in občinska priznanja objavlja, razpis za podelitev PRIZNANJ OBČINE LENDA VA ZA LETO 1993 i/t sicer: 3 PLAKETE IN 5 PISMENIH PRIZNANJ. ki se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam, skupnostim in društvom za dosevke pri razvoju gospodarstva, družbenih dejavnostih, društvenem delovanju, obrambi in zaščiti ter drugih druibeno pomembnih dejavnostih. Predlog za podelitev priznanja mora poleg podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev. Predloge sprejema komisija za odlikovanja in občinska priznanja pri Skupščini oj^čine Lendava vključno do 20, S, .KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA— ' IN OBČINSKA PRIZNANJA ™ SGP POM-GRAD, d.o.o., MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev: I. Stanovanje - garsonjera v ulici Štefana Kovača 29 v Murski Soboti, 32,08m‘. Izklicna cena je 1,696.704,00 SIT. II. Računalnik MICROVAK II z devetimi zasloni šeststovrstičnim izpisovalcem in opremo. Izklicna osna je 200.000,00 SIT. III. Razna gradbena mehanizacija in oprema (gradbeni žerjavi, dvigala, vibracijski valjar, kompresor, varilni aparati, nakladalnik - viličar, stroji za rezanje in obdelavo betonskega železa in armaturnih mrež, prekladalai silosi za beton, vodne črpalke, električne omarice - razdelilci, garderobne omarice, pisalne mize, razni stoli in drugo). Kompleten seznam osnovnih sredstev z izklicnimi cenami je na ogled v Bakovski 33. kjer so na ogled tudi osnovna sredstva za prodajo (razen nakladalnika-viličarja ter strojev za rezanje in obdelavo betonskega železa in armaturnih mrež, ki so na ogled v obratih ABI v Lipovcih). Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec plača na prodajno ceno še prometni davek in je dolžan poravnati kupnino najpozneje v osmih dneh po dražbi. Za informacije in ogled prodajanega pot točkama I in II se obrnite na vodstvo podjetja v Murski Soboti, Štefana Kovača 10. JAVNA DRAŽBA bo v soboto, 24. aprila 1993, ob 9. uri v Murski Soboti na Bakovski 33, Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR LJUBLJANA ..... OBJAVLJA POZIV INVESTITORJEV NEIX)VOLJENfH POSEGOV V PROSTOR' {ČRNIH GRADENJ) 7^ » V Uradhom listu Republike Slovenije, št. 18/93, dne 9.4. 1993 je bil objavljen zakon o šprem^bah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor. Zakon v svojem n. čUenu omogoča investilorjsm nedo-vodnih posegov v prostor (črnih gradenj), pa v 90-ih dneh od dneva uveljavitve zakorla pri pristojna (praviloma občinskem) organu za i^^ejafije prostora zahtevo za ' odlog morebitne pri^e izvrS&e (n^tve črne gradnje oziroma odstrsrdtve diugega posega v prostor). Vloga mora vsebovati organa, l^er^u se pošilja zadava, katere se tiče, >^^ino zahtevka, kdo je morebitni zs^topntk ali poc^laščensc, kne in {^mek ter naslov vložnika oziroma njegovega zastt^ika ali pitot^aš-čenca, ter mc^a blB lastooročno podpi^ma. mora • vsebovati todi podt^e o namenu, iegl, veffkosS, jmogl^o-' komunednih prtIdjuČJdh in fur^ji nettot^jane^ PO" sega, ŠteviHco parcele zemljišča, kopijo kiaia^rskaga na-fkta zemljišč in skico. Vlogi |e Reba pritok dokazilo o vpta^lu depo^ta v višini 2500,00 SIT za kvadratni meter bruto etažne povrne stanovanjskega, počitoi^te^, gospodarečega aH poslovnega objelda, vendar skupaj ne manj kot 150,000,00 SIT oziroma 150,000,00 SIT za nedovoljene posege v prostor, in steer na žiroračun vanjskega skUtoa Reftet^e Stovw^je številka: 50102-627-900-7407 - z navedbo namena naka:^; l depoirit za odlog prisilna izviibe. ' Vištoa depozBa se na podlag tmitto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omsji^^o zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s števHom uporabnih atož (vključno s klekni in ttooi^bnlmi pedstrešji) ter z zneskom 2.5(W,00 SIT/m*. Višina d^ozita se revalorizira skladno z mesei^o stopnjo rasli drobnoprodajnlh cen. Ministrstvo za okolje in prostor poziva investitorje nedo-volj^iih posegov v prostor in vse državljane, da se seznanijo s tem zakonom in se ravnajo po njegovih dnicčhah Ministric za okolje In prostor bo v najkrajšem moJtoaii času objavilo podrobnejša pojasnila. - MINISTRSTVO 2A OKOLJE IN PROSTOR I Služba za stike z javnos^o I j stran 20 vestnik. 22. aprilajj^ I I ® REGULACIJSKA ROTOTEHNIKA OPREMA HIŠNIH OGREVALNIH SISTEMOV Na sejmu POMLAD 93, hala A/132 razstavijanio in prodajamo: INDUSTRIJA DEŽNKOV INDIP LENDAVA, d. o. o. vabi k sodelovanju - več strojnih šivilj in - krojiljo. Priporočljiva je poklicna Šola za konlekcionarje ali ustrezne izkušnje s strojnim šivanjem. Opravljen bo preskus znanja strojnega šivanja. Prijave pošljite do 30. 4. 1993 na naslov: Industr^a dežnikov -Indip- Lendava. 69220 Lendava Volkswagen koncern SEAT = NEMŠKA NATANČNOST + ŠPANSKI TEMPERAMENT -H ITALIJANSKI DESIGN________ MARBELLA-zamladeposrcu(9O3ccm) TERRA - varčen dostavni avto (1400 ccm, dleset) IBIZA - živahen družinski avto (1200 ccm, 72 KS) - TOLEDO - udobna limuzina (1,61; 1,81,1,6/16 V, 2,0l, 1,9 I ZELO UGODNI KREDITI!! - avtomatske regulacije hišnega ogrevanja in termostate - regulacijske motorja za mešalne ventile - motorne ventile s časovnim programiranjem zalivanja vrtov, rastlinjakov, vinogradov,,. - .elektromotorne krogelne ventile - medeninaste krogelne pipe za sode Sklad stavbnih zemljišč občine M. Sobota na podlagi sklepa upravnega odbora, sprejetega na seji dne 09/04/93, razpisuje - zbira ponudnike oziroma investitorje za gradnjo poštovfio-stanovanjskih objektov v M. Soboti: PRODAJA; COMTACT COMMERCE Ljutomer, Jurčičeva 15 TELEFON; 069/82-882 SEJEMSKI POPUST DO 30% IZKORISTITE IZREDNE UGODNOSTI NAKUPA! arSt. rotothhnika Radegunda 54, 63330 MOZIRJE, tel. 063/832 222 M* RAZSTAVNO PRODAJNI SALON IST INTERIER SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI Miitvo, Mb t«blw CANDX vziMtaln^ svetla h ostala , VEDNO UGODNIH jmoJBi 'Mit« v ROVMi razstavoa pro i Si ■ - Sas^: NOVO NA slovenskem ^TRZISCU "fttkc" Mursko Soboto k.d. Lendavska 29c SERVIS CESTNO MOTORNIH VOZIL Šfeuančec Franc, Mart/anci 9 69221 Martjanci, (cl. 069 48-667 8700 OElVI V ceni Je vštet® registracija! tLJ<^ I V TRGOVINI ABL NE NAJDETE VSEGA, NAJDETE PA NAJNIZJE CENE. juice Sonnhh 1 I /^"50 - motor 1299 ccm - antena - 5 prestav - poraba 7-8 I pri 120 km/h - kovinska barva - zvočniki Vsi 1-letno roma j avtoinooJlLo 10.000 Obiščite trgovino ABL prvič, zagotovo |o boste še drugič. 41 »“5, I IV.UUU J Avtomobile [T - ■ - In z ogledate skusite. ■x. Informacije pri firmi PERIČ IN V Bi mu, telefonske št- M- ,, k iniormacije pri rirnii rcniv im v duhu, a*- 32504 in 32500, ter na servisu ŠTEVANČEC, telefoO®'* 48667. 101 ,00 SIT 22. aprila 1993 stran 21 J televizijski spored od 23. do 29. aprila < z UJ > o (0 s K u S 18 =«“§5 17:5^77 fs iftai 4« iisOfi la* o 21 « it i § Š " > H ".is 3 " S-9 I.* i 1 § I Hiffi!»! 3r?H s •f? A S5 = -t 2 * 1C> S i IV M .,... iffliBiaSB SSihlffiBiB šHiHiffl ISOiMtjpiffiSStaifi! Ifflil!i|e la-iiifiH IfeaPiiiaR liBaaBHeiMiSHjišis I i";' if 2 "J3O J " »-?■ •s7H« čgS^C o m < SW:!J«a< BiBflj. 2 ;š ' E , S s! •HšBiMOsBfifii' W«i »H SASS-cS s Jig Si e “tl!! 0 š. (S^ Vi < z UJ o (0 "J ii!HH ® SMSijfSjM 001 !BSa: iiOpB ilfiS! I KiSHi« 'I' s i Hn. #8 ipPi7l.i! 0’51 ji 5sh'-=“«8Š ..5ti .SS hsiinši gffiffl 1-2 > I I 2 X s a s 2 X Vi > < > IPHOK I 3 »Si '5 vr 8 hniiiKi« ■I IsiHaifiS s n < Vi X < >N O < S > s° S2 tSi "c “g3-27;-|^-ŠS° 225<22gSl'^ iisShiii nfiii! llSlUi® (C MBHm ilBišB Irfeipiliii 8:: o-š;^ ="==8 .0^0^ s a = -i »S«;®".;« s ■8 h 1 s £2Sg^ aiS-Hl KilfliBS 8W«H KHI-KM«’! i!|fi&!!! ii-fflii lisiSiji! H«. Biisafisi boaafl ■i!u?3i lifflifflaSi s? Sl -rsfS < > < > Itiiiffl Isi}] I|h| 2 Si lil 01 ffliil} Bi! I lisiasifi BiSiii gl HiBasija isJiBiSSi I f I sSiKlKiSis ! IhiCHii « iifliifiii Hinsjssiis ’==«! S > .BlilHlI« IliSHlH! KHHH ...... -siH piifillftM B5;s72;?l7l H MištfiS < s > t. •g s 00 7ir^7l Jt|77šj^’jd5 i3as>7788Ss^57 IS tfi X •N < s > »a sJ, ll II E S«!}®, i-3Jyz ^35 7^8--? 'JS BiBl WS ,?8!i7p|:2S5 n H tsSif i'si7g^y^7^i MiafliaiKMiHifi s Oh I HB«!!IL H05BS '"-•Biift nsis, --“^SSgNgžl ii S-24^2SASS ■J c ti X -b ■*■« — iiBS-lIHaBgJ gisHi' s I ■ lil flihSh ifiiiiiia < žilfsdl i Osir®' «t 2 iHh ^“■■^'^77i i2| _”^-=sa(2£- O=li^iiwi HiSsi« 2 > F-X 3 S 2 ?. iBeSi SBI SsVs:!. a.jftSaiai 2® I ‘ II iSBi SfS s? s I Vi <0 § S ju :2k o <0 BS BBS SSt I^Hin M=^v22 }■ 3iiHi I s S I (2s as 8 ia» OSidSilisiBii o M 8 s Si- (Sižtt > a. > > £« 3i.3 s: a z . fiORiip iBiihaL < X l«p 8 B.‘ « 1 8S82o sass? UI1«K«?| isassifiii o 0j I ■mtijiil iBalfi® 3®eI KlR!iiii|hS!Ki.tiS..13i!afl! KŠ^Sšihš ^7!iS78l7a3.. ipa® ^«7 S'□" UsiHFg-UPlsZiis Si liBSS! Vi X < ►N o s p X • 5^ "ifiK Oifir« 'Os I I I ( I < Vi X < 'N D S > |Sb!6 X Vi > i2«i5lSi8«S g OiiS|i5| fe2 ;s < s7 iK? stran 22 vestnik, 22. aprila motoma vozila GOLF JXD, letnik 1986/87, ohranjen. prodam. Tel.: 60 502. m4<)69 JAM.4HO FZR, letnik 1988, dobro ohranjeno, kolo znamke ROG, staro eno leto, in kuhinjski bojler, prodam. Gančani 52. m 1957 HONDO ClVlC 1.5 GU, kat , letnik 1990 (sept.), prevoženih 18.000 km. prodam za 19.000 DEM Juša Kramarja 14, M, Sobota. Tel.: 26 714. ml946 FLAT 126. letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 26 326. mI937 wartburg vozen, prodam po zelo ugodni ceni. Kratka 7, Turnišče inl952 TOMOS BT 50, registriran do 1994. prodam za 1.100 DEM Čontaja, Pertoča 17 ml954 ZASTAVO 101, letnik 1983/84. prodam. Tel.: 55 142, m 1956 MOPED ATX, malo vožen. prodam po ugodni ceni. Robert ŠtesU FikSinci 17. m 1958 VESPO PX 200 E. z dodatno opremo, prodam. Marko Slavič. Mladinska 5. C. Radgona. Tel.: 61 836 m 1960 ZASTAVO 750, registrirano do avgusta, nevozno, prodam Nada Taljan. Krapje 24, Veržej. ml963 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.; 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. .MAZDO 626,20, letnik 1991. 48.000 km, prodam. Tel.: 23 077. in2024 MOPED TOMOS AVTOMATIC, malo rabljen, prodam. Ivanocijeva l. M. Sobota. Tei.: 24 441. 012034 HONDO CIVIC 1.5 i. letnik 1990, 19.000 km, prodam. Tel.: 23 077 02024 kmetijska mehanizacija RABLJEN TR-AKTOR TOMO ItAMION ZASTAVA, nosilnost 4 tone, prodam ali zamenjam za manj-fcga. Tel.: 41 979 ml964 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Tel.: 31 759. rnt 205. in S7 925. ml970 ŠKODO 100 L, starejši letnik, primemo tudi za rezervne dele, prodam. Tel.: 31 0W ml979 NISSAN SUNNV 1,5 GL prodam. Tel.: 60 103 ml995 RENAULT ESPACE 2000-1, inject , letnik 1990 (dec ), prevoženih 59.000 km. cena 30.000 DEM, prodam. Tel.: 21 174. 21 903. ml938 LADO 1300 S, letnik 1982, registriran do 17.12.1993, prevoženih 76.000 km. ugodno prodam. Tel.: 48 517. rnZOlO VINKOVIČ. 30-35KM, kupim. Dini Titan, KupSincb 48. Pisne ponudbe, mr - KOSILNICO LAVERDA, dobro ohranjeno. prodam. G. Bistrica 151. Tel : 42 047. m2013 TRAKTOR BELORUS MTZ 82. ]X)-gon na 4 kolesa, prodam. Tel 82 392. m4£80 KOMBAJN ZMAJ 141, z obema adap-tetjema, v dobrem stanju, prodam. Bratonci 59. m2009 KROŽNE BRANE, 24 diskov, prodam. Te!.: 062 714 127. m48S4 TRAKTOR STEVR 18, prodam. Tel.: 48 493. m2015 ZETOR 2511, s koso, registriran, pte-kucno enoosno prikolico, 5t. prodam. Horvat, Žiberci 17, Apače-m40č5 SILAŽNI KOMBAJN SK »0 in kosilnico BCS, dizel, prodam. Tel.: 56 079. ml951 TRGOVINA NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA Z AVTODEU V POMURJU Ledavsko naselje 31 Tel.: 069 31 250 nm pennla po ugodnih cen »h • VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov • VLEČNE KLJUKE za vsa vozila • IZPUŠNE LONCE za vsa vozila • REZERVNE DELE za DAIHATSU, ZASTAVO, RENAULT, GOLF, LADO, 126 P, OPEL NAJCENEJŠE ZA ZASTAVO 101, TUGO • PREPROGE ZA AVTOMOBILE škorpijon za vaš avto grt. (4 kosi) Že za 3,588,00 SIT • OKRASNI POKROVI ŽA KOLESA (grl.) že za 2,355,00 SIT NDVO: PRODAJA KOLES • MOŠKO IN ŽENSKO GORSKO KOLO ROG (18pr.)že od 27.996,OOSIT • FANTOVSKO GORSKO KOLO (uvoz) 24” 18 pr. DEKLIŠKO grt. BATNIH OBROČKOV grt. LEŽAJEV 6.195,00 SIT 3.884,00 SIT grt, TESNIL Y-45 1.800,OOSIT grt. ZAVORNIH OBLOG ZRAČNI FILTER OLJNI FILTER 848,00 SIT 348,00 SfT 452,00 SIT KOLO (uvoz) 24.450,00 SIT GORŠKO 23.880,00 SIT 24” 18 pr. ________ _ • ŽENSKO GORSKO KOLO (uvoz) 26" 18 pr. • ŽENSKO KOLO 26.160,00 SIT 22.536,00 SIT i PRODAJA: I VESPA Comet El VESPA 238.180,00 SIT 216.027,00 SIT AKCUSKA PRODAJA • PREVLEKE ZA AVTOMOBILE 4.200,00 SIT MERCEDES 200, diesel, letnik 1979, zelo dobto ohranjen, prodam. Štefan Kovač, Avnojska 31. Čemelavci. mlOll JUGO 45. letnik 1989. ugodno prodam. Tel.: 82 630. tn2»27 ZASTAVO 128, prodam. Gomboc, Gorica 44 b. m2028 NISSAN SUNNV SUt 1600, letnik 1987. garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 22 233. m2(J29 R 4 z rezervnimi deli, registriran do novembra 1993, prodam Pertoča 106. 011942 JUGO KORAL 45, letnik 1990, julij, prevoženih 19.800 km, registriran do 23.7 1993. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan po 14.00. Melinci 88. TeL: 41 797. m2003 ZASTAVO 126 P, ekonomik, letnik 1985, ugodno prodam. Tel : 65 136. m 1944 RENAULT 18. letnik 1984, prodam. Zelena ulica 46. Murska Sobota. ml945 JUGO KORAL 60, prevoženih 34.000 km, prodam. Trnje 51. Tek: 70 723. m20ti8 ZASTAVO 101, starejši letnik, neregistrirano, prodam. Krajna 61 ml 947 ZASTAVO KOMBI-BUS &5O, letnik 1985, registrirano, prodam. Cena: 1 900 DEM. Tel.: 81 879. i04886 (uvoz) 26" . . • MOŠKO GORSKO KOLO 26” 18" • BMX20 Že za 24.768,00 SIT • OTROŠKO KOLO 15.461,00 SIT KEKEC 12.668,00 SIT PRODAJA VOZIL; DAIHATSU, LADA SAMARA. FUT, TOTOTA, ALFA ROMEO. MOŽNOST 3 ČEKE) NAKUPA NA PLUG, Škropilnico, molzni stroj Alfa Lava! in seno prodam Janko Slavič, Vučja vas 51. Tel.: 87 261,61 836 ml960 KROŽNE BRANE, Oltovo sejalnico, Siiritcdni plug, dvobrazdni, Oltov. in ličkalnik koruze prodam. Lifiovci 193. m2Q21 PREVOZNI MOLZNI STROJ NATIONAL prodam. Polana 8. Tel : 23 778. m2O22 ŽITNI KOMBAJN EPPLE MOBIL 1240, z dvema adapterjetna, prodam. Murska 16, Krog. 1112023 TRAKTOR FERGUSON 549, frezo Goldoni labin proces s priključki prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 21 537. m 1994 SEJALNICO OLT. 2-vrstno, starejšo, prodam. Doljna Bistrica 107. ml997 ” V NEDELJO, 25. APRILA MARKOVO SENJE V Beltincih! KOSILNICO LAVERDA s sedežem, zelo dobro ohranjeno, prodam. Franc MaluŠ. Dolenci 30 m 1955 KOMBAJN EPPLE 840, kosa 2,5, dvojno čiščenje, prodam. Karel Kranjec. Nuskova 8. P- Rogašovci. ml969 ŽITNI KOMBAJN Kodel Bohm z mercedesovim motorjem prodam. Gasilska 12. ČrenSovci- Ogled v sobolo in nedeljo. ml959 SADILNIK KORUZE Panonija. 4-redni, in drva prodam. Aleksander Ba-lek. Peskovci 12. m 1991 ENOOSNO PRIKOLICO Tehnostroj. 41, malo rabljeno, zamenjam za večji trosilnik hlevskega gnoja. Tel : 66 205. ml973 BALIRKO 7.A SENO ugodno prodam. Kolarič. Trnje 72 a. m2032 SADILNIK ZA KORUZO OLT, 4 redm. prodam- Franc Antolin. V- Polana 137, 69225 Velika Polana m 1975 r I TAK FREE £UftWmi TU Fgf 62® HM rti KiCEZlIkllt HUnHtUI nSiTET MtU TUm HCAAll VISOKOTLAČNO PUJSKE prodam. Kolesarska 6, Tro-povci. Tel.: 46 718 ml976 KRAVO, staro 7 let, brejo 8 mesecev, prodam. Ana Horvat, Strehovci 63, p. Dobrovnik. ml974. PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Gradišče 3 a ml986 MALE PURANE prodam. Tel.: 79 284. ml989. KRAVO. A-kontrola, staro 3 leta, brejo 8 mesecev, prodam. Gederovci 14. Tel : 46 420 ml990 PUJSKE prodam Ivan Hoheger, Tišina 41. ml971 PRITLIKAVI PINČ (z rodovnikam), izjemen primerek, za parjenje, naprodaj. Tel.: 042 Sil 156. Stok. m2627 KRAVO, brejo 5 mesecev, staro 5 let, prodam. Štefan Kocan. Dolina 84. Tel : 77 072. m2626 SPOŠTOVANI PODJETNIKI! Konteo sa HMl) v SICMen^l evropsti aimwn B ttMtov T«X za kupce Iz wjme. Postanite tudi vi član prodajnega sistema TAK FREE, omogočite sl povračilo prometnega davka in sl tako povečajte promet tujih kupcev v vaših prodajalnah. Ob vpisu v verigo TAK FREE vam ponujamo vso dokumentacijo. Za naročila in podrobnejše Informacije pokličite po tel., št. sta: 75888 ali 79 284. STISKALNICO Z 22^, poljsko, prodam. Tel.: 40 082. mŽOffi TRAKTOR IMT 577 po delih prodam. Tel. 49 259. KRAVf prodam. Ivanci 3. p. Bogojina. ml993 MLADIČE, Čistokrvne nemške ov- čarje, prodam. Hajdinjak, RogaŠovci m2007 posesti razno PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova KV NATAKARICO m natakarja takoj zaposlim Tel.; 31 775 ml967 KANADSKA FIRMA išče zastopnike za območje Pomurja. Tel.: 75 792. m2621 AVTOMEHANIKA z večletno prakso zaposlimo. Tel.: 65 137. m 1961 KIOSK v Murski Soboti dam v najem, cena ugodna. Tel,: 31 365. m2031 PISARNIŠKO USLUŽBENKO zapo slim za nedoločen Čas. Tel.: 49 014. m2005 NADSTROPNO POSTELJO, dolžina 180 cm, z jogiji in predali, bele barve, prodam. Tel.: 21 403. od 20 00 do 21.00. m2006 MATERINSKI Bflsr t POPRAVEK LR-COSMETIC Austria igče sodelavce za reklamo« prodajo svojih izdelkov. formacije: Romeo Stanci, Tomšičeva Lendava. storitve r.l« 4, EMAJLIRAMO kopalne odtenkih Tel : 69 235. ml771 &■ io Lj^ ROLETE, ŽALUZUE i" .....................- rnontit^^^j ZAVESE izdelujem gel]. Gederovska 32 920. ml992 -4 čislih INŠTRUIRAM nemščino srednje Šole ter prevaja iti m2004 prispevajta ZA materinski DOM! Prispevke lahko nakažete na Žif° Materinski dohi. Karonava 16 A, Ljubljana. štev 50101-603--*35^ HVALA! PadEiP*^ GRADBENO PARCELO, 30 arov, s temelji m vso dokumentacijo na lepi legi ob asfaltni cesti v Razkrižju in tri njive (po 25 atov) prodam. Tel.: Sl 354. m4SS3 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam z večjim, doplačilo. Tel : 31 481. m 1735 HIŠO V surovem stanju« 7 km iz Murske Sobote s ugodno prodam. Tel.; 22 132. ml996 GOZD, NJIVO, TRAVNIK, pribl. 1,80 hektarja zemlje, reporeznico, slamoreznico, Crnobeli TV Riz, peč na ža-govino> štedilnik, 2 el., 2 plin, zamrzovalno skrinjo, hladilnik, potrebno manjšega popravila, prodam Janez Kozar, Prosečka vas 44, p. Mačkovci. m2000 STABEJSO hišo z gospodarskim poslopjem in zemljišče, pribl. 30 arov, v Kotu, občina Lendava, prodam. Marija Kiraly, Kot 3 m 1943 SVNTHESIZEB ROLAND E-16-36-56, Kawai K-1, zvočnike Dy-nacord, prodam. Tel.: 47 031. m2014 AGREGAT, 1.1 kW, za enofazni tok, rabljen 10 ut, prodam. Avgust Pucko, Ivanci 66a. Tek: 47 110 012016 R 18, letnik 1981, registriran do januarja 1994, dobro ohranjen, prodam. Ogled po 16.00. Lemetje 46 b. SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731443, vseli dan po 16 uri. živali NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave. UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastoju (akcijska pro* daja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata, Nemčavci. Tel.: 24 393 ali v gostilni Železen. Beznovci, tel: 49 025. MLADE NESNICE, PASME mpp HISEX SVNTHESIZER KORG Poly SOMI zelo ugodno prodam Beznec, Puconci 236. 1112001 KUHINJSKI HLADILNIK, 1801. Še zapakiran, ugodno prodam. Tel,: 62 699. m4O68 BUKOVA DRVA, lepa, prodam. Dostava na dom po ugodni ceni Tel.: 063 772 517. m 1980 MALO RABLJENE PIPE ZA KOPALNICO ter belo in rdeče vino žlahtne sorte ugodno prodam. Tel:. 22 Pri objavi zahvale za pokojnega Ivana Murskih Črnec je prišlo do tiskarske napak®’ katere se opravičujemo. Pravilno besedilo je-boške bolnišnice, splošne ambulante in :S;- j Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrnei več med nas. V SPOMIN 24. aprila je minilo devet - .upi odkar meje tragično zapuS‘_.r^ letih starosti moj najdrail' Ludvik šofer iz Kuštano''** Še vedno ne moremo dojeti resnice, da smo tezavfjl"^ Svečke, cvetje na tvojem grobu so dokaz, da niK" prideš nazaj med nas. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi J 1 i;i‘ iP- e*' I IN GOLDEN KOMET, super, rjave, najboljše pasme v Evropi, prodajamo po zelo konkurenčni ceni, opravljena vsa cepljenja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi I zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler, Zg. Ročica 9. p. Zg. Ščavnica. Tel.: 062 732 036. Večje količine pripeljemo na dom. mpp KRAVO, Staro 4 leta, brejo 5 mesecev, A’kontrol a, prodam. ivanjSevci 9. m2026 KOKOŠI, MLADE NESNICE, prodajamo. Zagotovljena nesnost v dveh tednih- Dostava na dom. Tel.: 82 401. in4SS5 995, nH981 6-KANALNI POWER MIKSER MONTARGO,zvočnike2 x300W,ojačevalec in električno kitaro prodam, Tel,: 22 132. m 1985 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80-basno, prodam. Vaneča 63a. ml953 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo, in fotelj, prodam. Cvetkova 60. Rakičan. ml948 PERALGONIJE (»muškatline«) prodam. Tel.: 43 144 m2O35 / 1 KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kosi: - velenjski lignit, kocke: - trbovlje, kosi: - trbovlje. kocke: - avstralski briketi: Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. 6.450,00 5.800,00 10.100,00 10.050,00 13.900,00 ^^--l / 1 I NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni cent 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastojn (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec Bakovci, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6, tel.: 68 044. mpp KOZO in dva mladiča prodam Mala Polana 87. m 2018 PUJSKE prodam Krajna 21. ml999 MI^DE KOZE, smaste, prodam. Zver, Mladinska 15, Odranci, m 1998 DVE KOZI z mladičema prodam. Te-šanovci 95, Tet: 48 359. m 1988 Ii NOVI KLETKI za nesnice prodam Nedelica 79. m 1939 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala tretjega letnika šiviljske Sole, izdanega v šol.Letu 1982/83. Viktorija Sar-kanj, Domajinci 49. ml940 6000 KOSOV strešne opeke Mediteran prodam. Cigut, Rankovci 36. mL962 delo ZAPOSLIMO KV TRGOVKO ali žensko, ki ima veselje do dela v trgovini. Zaposlitev je lahko redna ali honorarna. Trgovina Rugelj, Gederovska 11, Čemelavci. Tel.: 32 920. m 1992 Na veliko noč je odšel plačilo k Bogu naS dedek in praded ' — r(K^- Ivan ii Melince 171 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ijem, društvom, posebej družinam Maje, Kohek. srčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, f* J žalostinke ter g. Horvatu za lepe poslovilne vsem, ki ste darovali za sv. maše, dober namen ( in cvetje. Vsem prisrčna hvala Žalujoči vsi tvoji Sonce naj zavari in veter tiho litmi nad grobom, kjer on spi. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil Janez Žohar iz Gornjih Petrovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Kerčmarju in pevcem. Družina Pojbič ./ mr''?' ! I 13 vggtnik, 22, aprila 1993 stran 23 1 71kT-J "f J iL I t f ki II' fl u L 1» E I fc j Lfc”A a Nekje v tebi je bila bol. a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem. Vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastal je tvo/ korak,. ustavilo se je tvoje plemenito srce, v našem vzornem domu, ostale so sledi tvojih pridnih in marljivih rok. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 46. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, očka, sin, brat in zet Mikolič iz Dokležovja Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo KG Raki-van-hrnu Nemščak, Muri-TK oblačila, murinemu sindikatu, Potnurkini mesnici, Leku v Lipovcih. Zahvaljujemo se tudi Zatavstvenemi zahvala velja tudi g. župniku, pevcem in govornikoma za 'olaiilne besede. Hvala tudi sorodnikom, znancem in prijate-'ISRi. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in darovali lu osebju kirurgije, posebno dr. Arpadu Norčiču, vence, Šopke in za sv. maše. Vsi, ki smo te imeli radi t k Nil! zbogom nisi reke! niti roke stisnil nam, smrt le vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal' ZAHVALA V 28. letu starosti je prenehalo biti srce našega 2 hiim Zdravka Hozjana s Hotize, ki je živel na Švedskem njiit, “ ivkroo zahvaljujemo vsem, ki ste ga poznali in se ^h Oh obiskih v domačem kraju, mu na kakršenkoli način Pumagali, nam pa ob pretresljivi izgubi izrekli sožalje. I b r t s Hotiza, Malmo. 6. aprila 1993 *če in mama, sestra Zdenka z družin« in stric Stefan z družin« h I ] k li *3 I I t sl 9 3 .t b/e jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, m veini mir mi zaidite. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Jožef Sinko iz Domajinec 35 ....... Sl Otekli .'y>n ' “^ie, dan Mh, '■u vsem, ki so rajnega med njegovo . . 7 -- ždravdi in tolažili. Iskrena hvala vsem . ^tim sosedom, posebno Toniki, znancem in =Kii iQfa|- ■—''' "®jtcžjih trenutkih priskočili na pomoč. ■ Velike^(,*’ ■ vence, šopke, za sveto mašo in ga hvaij D ’99ilu pospremili na njegovi zadnji poti. Po-»"»A.’«;,, in pevcem za odpete žalostinke ter ganljive besede ob odprtem grobu. >lina, ''inko .'5kabi ^ hčerki Greta in Tinica, sinova Ivan in * družinama ter drugo sorodstvo ! v reh{ je fjoffčsrta, o ZfimtaArrr/ it z močnejši sem, ‘vendar ni biio tako ... ZAHVALA 1 57. letu starosti nas je pu težki 1 bolezni zanustil drnui mož. o£e. in kratki bolezni zapustil dragi mož, oče. dedi, in sorodnik Alojz Hanžekovič iz Sp, Katnenščaka 65 ^“hvaljujemo isii ki ste vsem dobrim sosedom, sorodni- nam v težkih trenutkih stali ob strani. m išc, sočustvovali z nami Ur ga v tako velikem . rktitv poti. Posebna hvala g- duhovniku, govorniku za besede slovesu. Vsem ie eiikra t iskrena hvab! ZAHVALA [ V 75- letu nas je nenadoma zapustil | naš dragi mož. oče, dedek, tast in brat ' Janez Karaš il Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvala .sosedom, kolektivu meh. del. TMO Mura, gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvalal Žalujoči; žena Emilija, sin Janez z ženo Ljubico, vnuka Romana in Roman in sestre te ; 4 fc"-, -f Oh, kako je hiša prazna, odkar te, dragi Mirko, v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta, zaklenjena tam sloji. V SPOMIN Danes. 22. aprila, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin. brat, in stric Mirko Kumparič iz VešČice pri Ljutomeru 19 b Vsem. ki se ga Se spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke, iskreno hvala. žalujoči: mama, brat in sestre z družinami V SPOMIN 21. maja, bomimlo pet žalostnih let, odkar je prenehalo biti srce naše dobre mame Marije Hadler iz Boreče SO Hvala vsem, ki $e je spominjate. Hčerka Marija z družino iz Nemčije Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečili si znal, vendar pred usodo neizbežno ves nemočen si obstal. Naj lik njegov ostane nam in vam v spomin. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat Mihael Železen mizarski mojster v pokoju iz Serdice Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, jvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku ErniSu, pevcem, obrtnikom, Livu Rogašovci, Avtobusnemu prometu, Zvezdi - Čardi, gasilcem, godbi, upokojencem in govornikom ob odprtem grobu, g. Kisilaku, g. Hajdinjaku in g. LanŠčku. Serdica. 31. marca 1993 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Vzemi v naročje ga zemljica mati, čeprav le miru mu ne moreš dali, da se bo sinek spočil, kot pri nama bi bil. V SLOVO Mirkecu V naših srcih ne boš nikoli pozabljen Domanjševci, 1. aprila 1993 J ■ ■ Sj- a I Minih so dnevi in I leta teko, na ' moževem grobu pa rože cveto, mu sveče gorijo zdaj prav mirno, da v srcu ostal edini nam bo' V SPOMIN 23- aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Štefan Heric roj. v Šalovcih Hvala vsem, ki se ga radi spominjate ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA, V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, ode, dedek in pradedek Peter Gaber iz Serdice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali vence, cvetje, za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za obred in pevcem za odpete žalostinke Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi I il I .Nekje v tebi je bila bol, a zamahnila si z roko, češ zmogla bom, močnejša sem. Vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, rjip ; ustavilo se je tvoje plemenito srce, IV našem vzornem domu, ostale so sledi tvojih pridnih in marljiviii rok.. Dotrpela je-naša draga tašča, stara mama in prababica-* -- Marifa Časar iz Odranecr4šovaška 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici krajevne skupnosti. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Na svojo poslednjo pot je v soboto, 10. aprila 1993, odšel naš dragi Jani, Janez Žeks vsem, ki Ste ga na njej pospremili, ter S cvetjem in iskreno mislijo počastili njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Globoko žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naSega ljubljenega očeta, dedka in tasta hfetk, il tti sinusi z družinami ter dritgu ^tirudstvu Vsij ki smo ^a imeJi neiznenio radi Jožeta Ramenska šolskega upravitelja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in se ga spominjate kot sovaščana, učitelja, pevca v pevskih zborih, gasilca in borca. Vaša izrečena sožalja so nam v uteho, ostajajo pa lepe misli in spomini nanj. Maribor, Bodonci, 20, aprila 1993 Njegovi najdtažji KRI NI I- Igava o lastni zadevi Znameniti, najdostednejši in najcelostnejši tostranski prekmurski filozof Ciril Grah-Kjri-los je pred kratkim izjavil; »Oseba nikoli ni to, za kar jo označuje beseda, oseba nikoli I ni tam, kjer okrog nje kroži beseda. Sicer pa pojmi krožijo ...« To modro personalistično izjavo je Prezidij vzel za izhodišče pri pojasnitvi svojega po-imenovalnega postopka v rubriki Kri ni zemlja - Beseda ni konj. ■ UČiakovalni postopek ru-; brike je seveda jasen: očiščenje s puščanjem krvi, pomlajenje s spominjanjem na najboljšo zemljo, uničevanje povodov za i čenče z javnostjo besede in iz-: bijanje sodu dna s konjsko brco. Kako znamenita oseba, ki nastopi v tej rubriki, dobi svoj vzdevek? j Prvo načelo poimenovanja je I črkovno načelo. S tujko bi se J temu načelu reklo »sit veni a j verbo«. to pomeni, »naj pride f beseda« oziroma »oprostite be-; sedi«. V tem primeru nima I 1 vzdevek nobene ivame, tvorne ' in tovorne zveze z znamenito : osebo. Enako velja za vse druge na-Sne poimenovanja, ki so izvedeni po drugih načelih, po načelu asociacije, aspiracije, asimetrije, federacije, finnacije, konftrmaeije, kondolacije, si-Imilaaje, simulacije, virtuelno-sti, vngolijstra etc. ’ Sicer pa jiojmt krožijo, kakor i je rekel brat Kyrilos. * * * Igava o tuji zadevi: »Vsa ustvarjalnost, vsd velika. vredna in plemenita Clove- ■ kova dela izvirajo iz nepoteše- i I nega in sublitniranega ljube-' zenskega nagona. Kogar ne žene ljubezen, ta je neproduktiven« - Štefan Smebj-Sublimj- rajoči Nimfalid-Nimfaltiid- NimfamonoDianioinaiioid. * + * I^va, Id lahko spremeni politično pokrajino: »Naši ljubi beli bratje Porab-ski Slovenci so kakor Indijanci, vendar dve stoletji pozneje. Bojijo se železnice, tako kot so se Indijanci bali železnega konja,« predsednik prekmurskih zelenih Feri Horvat-California. Dream * + + Ciril Pncko-Golgetet Varuški je bil med prekmursko-pr-leš kitni poslanci najbolj goreč zagovornik gradnje želean^e proge Lendava-Turnišče-Bel-tinci, dokler ob nedavnem prihodu tz Ljubljane ni naletel na ženo Nado-Nadine, ki je prefx-vala: »Bliža se železna cesta, nje se ljubca veseli, iz Turnišča v tuja mesta, kakor ptička poletim.. .« * * * I^ava, ki povečuje domo-ijnbje: »Vej pa tou se zna, brez kii-šuvanja se ešče niti edna Nej-prekraurka nej prek murski j rejči oavčila izgovarjati,« je izdala Suzana Diez Rupnik. Ne-prekmurka španskega porekla, ki je v izborni prekmurščini animirala lutko BARO BARO V istoimenski lutkovni pred- stavi. Pesnik in srednješolski profesor slovenščine Milan Vincetif-Vinci je stal ob strani. * * + Najljubša pesem Marke rje-vega direktorja m italijanskega kolona Alojza Bojnecn-Luidžija Drvoseka v prihodnji sezoni kurjenja bo ButaševiCeva »Ne lomite ml ba-grem, bez njih če me vetrovi odduvati...« EESHAVl KONJ Radgonski nielMirčki Homa! Pa sem J^t tukaj! Kj^^sem bi)?' Vesg^'^ Icupimo nekaj nogometašev in tekem. Potem pa vsakeSvari » enkSt naveličaš, pa naj bo Se rtifo IkmIo že videli, kaj se pravi brcati po prleško! žgečklj&a In zakaj/em si premislil? fa,''dMjMm)ji, Za začetek ne bi k^veljko kritiziral, drugače , __________________________________ _________k ne bi kajve^^o kntiziri k’temu')SQ me ^fcliili trije razlogi: ker si M.V. iz bodo spet začeli z maa^vno tajitp iskr Radenske tfcnlBlja (in širi govorice), da je njegovo mehurčkov. Dra^raziskovalci,ipg^eti . in iS, kdo piše! Na uho^1 »visokointeligentno pismo« razpihnilo md ker nekateri v Gornji Radgoni pripisujejo« ;; kaj kdo piše. iskanja avtorja ite se temu. ^m povem le irČk^; to, da sem v netijo slišal, da pripravlji ■ stanovalci ienti- ) s Tra t i n s Urši «rofc vvrtcunaTratah ttjiCno akcijo: stu M .Vo,; zadnji in največji razlog pa ječ ker sti mi J prevrnili bodo ^dx)jnike in ograjo ob ki so jih je zasmilil Vestnik. Ja, ia. odkar ni več mehurčkov/ postawir'delavci gradbenega podjetjajn ki jim po-- - " ..... ‘-ža poMcSna zastirajo pogied na cesto, (pko daje zdaj sedanjemu predsedniku in nekdanjemu s Trat in starši ipčno akcijo: r .... . . p- J.... po^l^t^a zastirajo pogied na cesto, C^o da je zdaj je menda prodgjarT^stnikat^-^mji Rajgollt- polovico m a njjBsi Vprašajte prod^dce v Tobaku, ki priti na glavno cesto kot prej, ko je bilo polovico manjjBsi Vprašajte prodajalce v Tobaku, ki S^tJežje priti na glavno cesto kot jsrej, ko itak vse Mimogrede: zdaj rmWtt vsaj dober zaradi nenehnega gosl^ ^osseta to sploh nemo- razlog, djt bQin_zahteval boljše plačilo, goče. To bodo^storiii štediTtemne noči, ko bo že še nekaj me je motilo; o Gornji Radgom, so začeli izkopana jama za teme^e novega trgovsko-poslov- pisariiih govoriti drugi. ^_kinuTci naj se norčujejo nega centra. Zakaj takrat? Ker bodo lahko zaboj-iz svojft neumnosti, saj jih imajo dovoljIjpriznam nike prevrnili kar v japio. pa, da^ sekaj vseeno zas^tonPrekmu^^imajo Vam je všeč novajpbdoba mehurčkov? Lepo, ne? iz svojb li pa. da nekaj vseeno zavidam ^Prekmuifci imajo ' , _ _____ ____________________________ kar trifiiogt^eme ekipe v čhfarttiji ligi. Isi Prleki? MenclAj^|^npiwt(a Vestnik Še eno presenečenje. Noben4* Saj res, da smo dči6tf rolsoineta^, košar- Ker sem že^arejSi človek, je vsakotedensko pisanje karji, igeto tenisa, ribiči in .®l^^ogomet je nogotAt^d je ta pravo;: .^bnae-^loh lahko Bekr^ vseeno zavedam PrekmuFci imajo zame prenaporno, zato mi bodo pri tem pomagali J- --------- . _________________J tudi drugi. Kdo, boste lahko prebrali v naslednji regija, saj NpoSamo nogoraet^^ v tfd^ni ligi, Ker številki, vsekakor bodo prispevki na tej strani še že tako doDKi.sodelij}ejpiO z'X>(h^[, predlagam, zanimivejši. da združimo irtoJS^^Iunt .sjentf,-t^ii pa ideje) ter Radgončan Soboška vlada s predstavniki KS Obeti vendarle niso majhni! »Ta izvršni svet je v odstopu in opravlja samo tehnične naloge hitreje razvijala tudi gospodar-do izvolitve novega, zato po nepotrebnem krati naš dragoceni čas. ska infrastruktura. Član IS Sil-Kako je lahko potem sploh učinkovit na operativnem področju, vij Podlesek je precej govoril ko pa ta zbor izkorišča za očitne politične dlje. Mar izvršni svet o naložbah v krajevnih skupno-nima drugega dela, kot da se iilcvaija z volitvami?« Izrečene misli stih, predvsem o sofinanciranju dveh občinskih poslancev Emerika Zvera in Štefana Harkaija na gradnje in obnove vaških cest, pogovoru s pred.sedniki svetov krajevnih skupnosti in odborniki Tu je bilo veliko začetnih težav zbora KS občinske skupšdne, ki ga je sklicala občinska vlada zaradi neenakopravnega polo-V odstopu, najbolj nazorno kažejo razpoloženje. Še posebno zato, žaja posameznih delov občine, ker je sestanek sklical podpredsednik izvršnega sveta Janko zajetih v proračunu, to pa sku-Halb, ki je med kandidati za novega mandataija. Čeprav je na Sajo sedaj popraviti. Krajevnim prejšnjih volitvah doživel velik poraz, je neomajen v svojih priza- skupnostim pa so že v začetku devanjih, da si na kakršen koli način pridobi čimveč glasov na letošnjega marca poslali dopis, naslednjem glasovanju. Nič Čudnega, Če so mnogi imeli ta sesta- kjer so konkretno navedene nek za očitno predvolilno kampanjo, katere cilj je bil, da bi stari izvTŠniki ohranili svoje položaje. V O (or d h na Goričkem V>1 Sa^e našOi dedov Ob uvajanju novih sadnih vrst, stare sorte sadnega drevja izginjajo tudi iz domačih vrtov. Sadjarsko društvo Pomuija, Id po kratkem času delovanja že dosega lepe rezultate, si je zato posivilo cilj, da ohrani tudi stare sorte sadnega drevja. V Otovcih na Goričkem so zato uredili l,2(l-ar-sko parcelo, na kateri bodo zasaditi vse sorte jabolk m drugih sadnih vrst, ki uspevajo v Sloveniji. Člani sadjarskega društva in vsi ljubitelji sadjarstva se bodo zato 27. aprila zbrali v Otovcih in zasadili 47 različnih vrst sadnega drevja, po dokončni ureditvi pa naj bi bilo v tem sadovnjaku že čez 100 različnih vrst sadnih dreves. Na torkovi akciji bodo sodelovali tudi priznani slovenski sadjarski v tem smislu je bilo tudi naravnano poročilo o tekočem delu izvršnega sveta s poudarkom na realizaciji projektov gospodarske infrastrukture, ki jih sofinancirajo občina in krajevne skupnosti. Tako je občinski računovodja Franc Cipot podkrepil uspešnost sedanje oblasti z nekaj konkretnimi podatki, kot so skorajšnji podpis pogodbe o urejanju cest in gradnji druge osemletke v Murski Soboti, dokaj hitro sprejet občinski proračun v parlamentarnih klopeh pa naj bi bil očitna prednost v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami. Hkrati ni pozabil omeniti, da je njihov izvršni svet v nenehnih stikih z ministri Drnovškove vlade. Pri tem je Janko Halb ponudil tudi več možnosti, kako najbolje izvesti sofinanciranje in kreditiranje podjetnikov in obrtnikov, pri čemer se zanaša na sredstva za demografsko ogrožena območja, kamor sodi velik del soboške občine, S tem bi se lahko preplastitve posameznih cestnih odsekov. Iz občinskega proračuna naj bi zagotovili okrog 30 milijonov tolarjev. Po besedah kmetijskega ministra Slavka Horvata so v ospredju številni denacionalizacijski postopki, pri čemer je izdanih 34 odločb, in komasacije. Še vedno pa ostaja vprašanje osmih območij, medtem ko so Štiri pritožbe na vrhovnem sodišču. Poleg tega poteka urejanje kmetijskih površin, solidarnostno pomoč pa dobivajo vsi tisti, ki so prizadeti zaradi lanskoletne suše. V družbenih dejavnostih pa se, kot je povedala podpredsednica IS Brigita Bavčar, že izvajajo nekateri projekti. Poleg soboške druge osemletke velja omeniti načrtovano gradnjo telovadnice v Bogojini, obnovo vrtca na Cankovi, nadaljevanje del pri vrtcu v DokleŽovju, pa tudi nakup reševalnega vozila, obnova gradov v Rakičanu, Beltincih in pri Gradu ter vrsta naložb v športu in telesni kul- turi. ; majhni. Skratka, obeti niso MILAN JERSE Cene rabljenih avtomobilov strokovnjaki, sadovnjak V Otovcih pa naj bi postal v prihodnje zbirališče pomurskih in slovenskih sadjarjev. L. K, Cene sadja in zelenjave VRSTA JaboHta Mandarina Pomaranče Umen« Banan« Kivi Krompir Solata Kotenje Cvetač« Or«h. jedtva TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA MHO 140,00 100,00 140,00 39,00 130,00 00,00 200,00 00,00 500,00 150,00 250/10 12,00 754» 140,00 50,00 120,00 125,00 120,00 34.00 230,00 50/» 420,00 100,00 200,00 10/» 1000,00 IV a sejem ranljenib avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 68 vozil. In p« čem so jih prodajali? Znamka avtomobila Opel Vectra Opel Fiesta Golf JXD Hyundai Poni GLS Renault 5 campus Suzuki Samuraj Renault 9 Fiat Regala 100 Si E Mercedes 280 E Zastava 128 Zastava 101 Jugo 45 Lada 1200 VRSTA Bek 1 Bek2 Super bek TL pit 1 TL starter PU starter Super U 3 Pesni rezanci Lendavski pereči v petek, 15. malega travna, ko smo bili v belem tednu in je goda vala mučen ka Anastazija, je v moji občini navsezgodaj odjeknila eksplozija. Počilo je v Lendavi na Partizanski cesti k bližini SKB-banke. Policisti in možje z dvignjenimi ovratniki so začeli stikati za domnev-, nim metalcem bombe, vendar ga ne morejo in ne morejo najti, četudi za njim poizvedujejo na L vseh koncih in krajih. Sicer pat f pehotna bomba je menda padla kmalu po 5. uri, to pa je čas, ko ljudje še pridno spijo, razen tistih seveda, ki se gredo ob tem nogradniškega območja in ■ vse bolj ogrožajo te povr^ ' Nekaj bi zaslužila tudi leta selih avtoprevoznikov, sej ideja naših lokalpatriolov, de ' Zgraditi železniško povettt’^ rned Lendavo in Lenlijem hdadžarskem (in tako ivei mimo »cigternice«), nikaka”’^^ more uresničiti, čeprav se 4* sklicujejo na svojo nacijo. Odkar rdeči niso več fk"; matno na oblasti, sem ttekefi bolj naklonjen črnim, Tis&t kaj tisočakov, ki mi osiatitF „„ motiem lit (Vrega seveda ne zapijtm času igrico ata-mama. Ne mudi zakadim), sem nameraval a^ v cerkveno Krekovo , v Mariboru. Toliko bob, ^l^ ' n;en ustanovitelj dr. Ste^ L MiŠkove Velike Poljane. pa: spel bombal K sreči (alt I sreči, kakor vam drago) ■ o^Nknita eksplozija,; se jim zgodaj vstati, saj so na tako imenovanem čakanju na delo in prejemajo veliko več, kol bi, ko bi imeli delo. Tedaj bi morali zgodaj vstati in lahko bi se zgodilo, da bi kdo naletel na metalca bombe. Potem pa bi moral proti njemu pričeli; skratka: same neviečposti bi prineslo odhajanje na delo in sdmo delo. Tam, mimo banke, i! oaieKniia eKspioziia> : dilu Škodo za 62.000 I kot v Lendavi, ampak! ^bombair vest: v StsfBiie’i^ L - -..—nrtireea u banko na trgu svemiSkega a. . 1^.. dJfie/T K ' ’’ pa se v zgodnji jutranji uri ne didaia Aniona Mariina je vozimo tudi mi kmetje,' čeprav zamaskiran moški, vstanemo zgodaj, kajti krave je s pištolo, ustr^oval treba zgodaj nakrmiti in po- In stranko ter pobral molzli, drugače bi nas lahko prehitela kaka čarovnica, spremenjena v krolo. Lendavski metalec bombe je, vsaj po dosedanjih dognanjih, neviden Človek. Zdaj pa me le še zanima, ali je tudi an poskrbet M skrivnostno tovorno pošiljko, ki je prišla v mojo občino iz Franjeve (Tudmanove) Lepe naše (Hrvaške), namenjena pa je bila v Franjevo (Strbadovo) opekarna. Sem sicer slišal, da je prašek pripotoval iz Gradca, vendar kdo in kako naj dokaže, da nam ga ni poslal Franjo, ko pa je vlak pripeljal po »štreki* iz Čakovske smeri’ Sam v pošiljki ne vidim nič slabega, saj če bi ta prašek zmešati v blato in iz obojega narediti in nažgali opeko, bi bilo to za nas Len-davčane, še posebno pa Dolgo-vaščane, ki se nenehno nekaj »bunijoe, še kako koristno: dobiti bi trdnejšo opeko, po drugi strani pa bi privačevali veliko zemlje, ki jo zdaj jemljejo z vi- m siranKo ter pc-L,,— 100.000 mark, nato pa se Ijat s svetlo zelenim koles-Fonp... V belem tednu, ko prazniku Gospodove^ esta^ nja obhajali osmino, so te, ste prebrali, ljudem iz’”'/’ čine dogajale same uŠtorijee. Temu pa Še ni Marsikaj se še utegne 2?*'^ jg bomo kmetje naposled slo-bomo ravnali tako, kot usmerjala naša kmečka mleko, za katerega tako m ne moremo dobiti plačila, bomo zlili v b tako nrazkužili« ttrntUlF'^ priteka iz Murske bodo ribice laže zadihani ■ za katere ni pravih pa žival le pravzarnejP’ pa je treba dolgo čak^ nar), pa bomo spustili j davi. Naj ie koga j pa so tisti, ki bi morali I I I J A»'» •vv impotenini. 3 Turnišče; cene pujskov * '1'7 III Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem starih od 7 do 10 tednov; tehtali so od 15 do 20 Kupci so morali zanje odšteti od 9.000 do 12.01^. In ker je bila ponudba nekoliko manjša kot so jih prodali kar vse. Sejem pujskov je vsak 7.00. 120 let tradicije l - /o Pomurska bankR t ! t« t R i d.i’' VašadomB^ Letnik * 1991 1991 1990 1991 1991 1989 1988 1988 1978 1990 1988 1988 1986 Prevož. km ŠŠ^OOO 16.000 46,000 30.000 11,000 37,000 43.000 74.000 147.000 38.000 65.000 67.000 50.000 Cena 22.000DEM 17.500 DEM 15.800 DEM 15.000 DEM 12,500 DEM 15,000 DEM H.800 DEM 10.800 DEM 9.700 DEM 6.500 DEM 4.200 DEM 3.700 DEM 4.000 DEM Cene krmil VEGA Skaknvti ^00 2,00 47,30 35,20 30,00 34,00 AGROiSHOP PANONKA SLAVIČ Brezovci 34),60 29,50 55,74 31,20 37,54 32,50 M. Sobota ltli»Mrovti 31,07 29,45 48,74 27,26 36,61 40,31 35,57 23,30 29,00 27,60 46,00 26,00 34,40 38,00 Met^tfamki tečaj Pomurske banke z dne, 20. aprila 1993, jt-^ 20. 4.1993 od 12.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije 1993 od 00.00, Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota im 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 931,S9H2 1.940,4745 6,5543500 6,8921 7.152,3250 105,8494 Nakup I... ai±00 ; 1,914.^. —--- ____ 7.060,W 104,^^. TEKOČI RAČUN za vaše udobje pri urejanju denarnih zad®'' - članstvo v ACTIVI - možnost plačevanja s plačilno kartico na več kot 200 prodajnih mestih v Pomurju in Čez 4000 po Sloveniji. - Bankomat - s pomočjo posebne možnost dviga gotovine v vseh večjih kraj’*’ 24 ur na dan. II I Z' . c ' - Plačevanje mesečnih obveznosti (elektrika, komunalne storitve, radiote*® piši, telefon in podobno). - Dodatni limit za prekoračitve na čunp. d b V« % ti I I'