Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Stav. Din
Štev. 17.	V Ljubljani, dne 23. aprila 1931.	Leto XIV.
Izhaja vsak četrtek
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Dla; za !•«• zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli^ Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, št. 10.711.
Sredstvo za omiljenfe kmetijskih težav
Širokopotezen načrt Kmetijske družbe za skupno prodajanje
kmetijskih pridelkov
Hude težave kmetijskega gospodarstva so porodile misel skupne prodaje kmetijskih pridelkov, da se izogne kmet posredovalcev, ki imajo od kmetovanja dobiček, kmet pa le izgubo. Tu in tam so poskušali ustanoviti za razne panoge kmetijstva prodajne organizacije na zadružni podlagi. Iz različnih vzrokov pa se takšne zadružne prodajne organizacije niso vedno obnesle, največkrat zaradi tega ne, ker niso imele sposobnega vodstva, ki bi znalo presoditi položaje na tržiščih. Mnogo je bilo tudi krivo pomanjkanje potrebne glavnice, ki bi mogla le po izredno nizki obrestni meri zadostiti namenu zadruge.
Zadnja leta se je pojavljala v' različnih oblikah misel, naj bi Kmetijska družba kot stanovska zastopnica naših kmetov prevzela v roke tudi skupno prodajo kmetijskih pridelkov. Da se ni mogla družba kar čez noč zavzeti za to sicer prav potrebno delo, je jasno, saj se je zavedala, da jo čakajo prav iste težave, kakor če bi nakupovala in prodajala pridelke na lastni račun. Zadeva pa je vendarle že bliže uresničenju, kar nam priča naslednji predlog, ki je bil na seji glavnega odbora Kmetijske družbe dne 9. t. m. soglasno sprejet:
«Kmetijska družba naj organizira v svojem delokrogu lombard kmetijskih pridelkov (kreditiranje vskladiščenega blaga) in izvede organizacijo in njihovo prodajo. Izvedbo tega načrta si odbor zamišlja takole: 1.) Banovina, država, hipotekama banka, Poštna hranilnica ali Narodna banka otvorijo Kmetijski družbi v Ljubljani kredit \ znesku 10 milijonov dinarjev brezobrestno ali največ po 2odstotnih obrestih; kredit pa sme družba uporabljati samo za lombardi-ranje kmetijskih pridelkov. 2.) Kmetijska družba v Ljubljani jamči onemu zavodu, ki da to posojilo, za vrnitev v celoti, če se posel lombardi-ranja ukine. 3.) Kmetijska družba bo jemala v lombard kmetijske pridelke na način, kakor bo to dogovorjeno po pravilniku, ki bi ga izdelala Kmetijska družba v Ljubljani in zavod, ki bi dal kredit. 4.) Kmetijska družba poskrbi za primerna skladišča in za organizacijo prodaje.*
Ker zahteva ta predmet temeljitega preudarka, je umestno, da skliče banska uprava čim prej sestanek zastopnikov Kmetijske družbe, in banske uprave, ki naj to vprašanje temeljito proučijo in poiščejo vire, oziroma ustanove, ki bi nudile za uresničenje tega načrta potrebno posojilo.
Kmetijska družba si zamišlja poslovanje prodajne organizacije nekako takole: Lombard je zamišljen tako, da bo vsak posestnik v jeseni, ko bo pospravil svoje pridelke, na oni del, ki ga je namenil za prodajo, lahko takoj dobil izplačanih 50 do 60 odstotkov vrednosti. Kmetijska družba bo na ta način zbrala podatke, koliko vsakega posameznega blaga imamo naprodaj in bo za to blago poiskala kupce. Po prodaji bo pa lastniku izplačala ves ostali znesek, ki se bo dobil za blago. Na ta način se bodo dosegle naj-
ugodnejše cene, ker se bo blago oddajalo v velikih množinah brez posredovalcev. S prodajo ne bo treba tako siliti, ker bo prodajalec prejel že v naprej polovico vrednosti pridelkov, ki jih bo imel naprodaj, da bo tako lahko kril najpotrebnejše izdatke.
To veliko zamisel Kmetijske družbe moramo prav iskreno pozdraviti. Tako je prav, da Kmetijska družba ne pomaga kmetu le s poukom o kmetovanju, nego skuša olajšati kmetu položaj tudi s primerno prodajo njegovih z muko pridobljenih pridelkov. S tem se bo vršilo tudi zbiranje podatkov o razpoložljivih pridelkih, kar j« velike važnosti za kmeta in trgovino. Če se bo misel uresničila, bo kmet imel zopet več denarja in star pregovor pravi: Kadar ima kmet denar, ga imajo tudi vsi drugi.
Združevanje občin
Ivanjkovci, aprila.
Mariborski «Slovenski gospodar* vztrajno zavzema stališče proti združevanju občin in stalno navaja zadevne članke ali beležke, ki jih prinašajo «Jutro», «Domovina» ali «Kmetski list*.
Dovolim si opozoriti na dejstvo, da je v svoje-časnem oblastnem odboru bilo vse pripravljeno za komasacijo občin in da je v tem oblastnem odboru imel g. Marko Krajnc tako rekoč glavno besedo. Celoten projekt za komasacijo občin v nekdanji Mariborski oblasti je pa naposled izdelal komisar te oblastne samouprave, g. dr. Le-skovar. Ne vem, odkod sedaj naenkrat toliko jeze in nezadovoljstva s tem načrtom pri »Slovenskem gospodarju*.
Nismo bili nikdar prevneti zagovorniki komasacije, jasno pa je, da male občine ne zmorejo nalog, ki se danes nalagajo od javne uprave vsem občinam, torej tudi malim, zaradi česar je združitev malih občin potrebna.
Da velike občine niso nikaka nesreča, nam je v dokaz tudi dejstvo, da ni slišati, da bi prebivalci velikih občin, katerih imamo v. Dravski banovini dovolj, silili v delitev.
Kaže torej, da čuti «Slovenski gospodar* potrebo po izražanju nezadovoljstva in da v to svrho uporablja sedaj komasacijo občin, ki naj bi se izvršila po načrtu, kakor so ga sestavili gospodje, ki stoje «Slovenskemu gospodarju« prav blizu.	L. P
Koliko je šmarnice v naši državi
Po najnovejših podatkih je zasajenih v naši državi 50.000 ba s šmarnico, ki da na leto en milijon hektolitrov vina, kar znaša eno celo tretjino vsega našega vinskega pridelka. Na odraslega človeka pride torej lep sodček te strupene pijače. Banatski vinogradniki, ki pretežno goje šmarnico, so se sedaj obrnili na ministrstvo s prošnjo, naj dovoli sajenje in prodajanje ene zelo strupenih šmarnic, otela, do 1941.
Ker nasprotuje ta želja obstoječim zakonom,
ki imajo predvsem skrbeti za narodovo zdravje, ne bodo šmarničarji kar nič opravili. Nekateri zastopajo mnenje, da bi se morala prav pri otelu storiti izjema, in to zato, ker je te samorodnico največ nasajene. To je povsem napačno. Preganjati je treba najmočnejšega sovražnika najbolj. Kakšno izabelo pa naj bi v božjem imenu sadili za domačo pijačo. Deset let (od 1921.) so imeli dovolj Časa, da bi bili lahko polagoma nadomestili strupeno šmarnico z žlahtnimi sortami.
Koristi časopisnih izrezkov
Z dežele nam je poslal naš čitatelj naslednji nasvet: «Domovina» je najpriljubljenejši tednik našega podeželskega ljudstva. Ne samo pripovedno, ampak tudi gospodarsko štivo je vzrok, da komaj pričakamo vsako številko. Članki pod rubrikami «Gospodarstvo>, «2enski svet», «Ljud-sko vseučilišče* in drugi so trajne vrednosti. Po večini pa mi koristi takih člankov ne izčrpamo do kraja. Ko smo novine prebrali, se le redko-kdo pozneje natančno spominja dobrih nasvetov in naukov, ki jih je dobil iz strokovnega članka.
Kdor hoče koristi od čitanja «Domovine> res pravilno izrabiti, naj si vse take članice, ki se mu zdijo primerni, izreze iz novin in jih prilepi v zvezek. Na ta način bo v enem letu imel koristno knjigo, iz katere bo črpal nauke in nasvete. Prav na isti način si lahko gospodinja iz izrezanih receptov počasi zlepi celo kuharsko knjigo. Kratke, tako koristne praktične nasvete nalepimo zopet v posebni zvezek. Zgodi se gospodinji, da čisti trdovraten madež na obleki. «Čitala sem nekoč v ,Domovini', kako se taki madeži čistijo. Ali se spominjaš, s čim?» bo vpra-
ševala gospodinja. Toda nikdo se ne spominja točno, a dotične številke «Domovine> že ni več. Če bi gospodinja imela recept nalepljen ^ zvezku, bi madež po navodilu hitro in gotovo očistila.
Če si bomo take članke in beležke izrezovali, bomo šele spoznali, koliko koristi nam prinaša «Domovina». Imeli bomo pet do šest Jakih zvezkov, nalepljenih z izrezki, ki so gotovo najboljši izvlečki iz raznih dragih strokovnih knjig.
Marsikdo bo menil: «Kdo se bo neki pečal s tem mazanjem iu lepljenjem'■> Če se ti v nedeljo, ko nimaš drugega dela, res lie ljubi pečati se z izrezovanjem, potem določi enega svojih otrok, ki se že v šoli pri rokotvornem. pouku pečajo z nalepljanjem in ki bo z največjim veseljem prevzel to delo. Treba mu je dati samo navodila, katere spise naj ti izreže in prilepi v ustrezajoče zvezke. Razen tega pa se bo otrok že v zgodnji mladosti navadil na to, kar bo pozneje kot samostojen gospodar potreboval za svoje izobraževanje.
«Domovinarji», v nobeni hiši naj ne manjka izrezkov iz našega najboljšega tednika. «Donio-
Stran 2
«D0MOVIN£» št. 17
*ina» pa se bo gotovo potrudila kakor doslej, da bo objavljala res dobre in koristne gospodarske In gospodinjske nasvete.
Politični pregled
Španija se še ni pomirila. Kakor poroča Ava-Ja, je skupina delavcev v Barceloni priredila
demonstracije proti vladi in zahtevala, naj se uvede šesturni delavnik, da dobe tako tudi brezposelni dela. Španski finančni minister je sprejel te dni odposlance upravnega (6dbora Hipotekarne banke in jim izjavil, da bodo ysi, ki spravljajo
španski kapital v Inozemstvo, ludo kaznovani. Obenem je pozval minister vse Špance, ki so že poslali svoj denar v inozemstvo, naj ga spravijo v štirih tednih nazaj. Kakor : avljajo iz Londona, je kralj Alfonz XIII. prispel ' jakaj k sorodnikom.
Krizo v Rumuniji je po neuspelem poizkusu 'intulesca, ki je imel nalog, da sestavi koncentracijsko vlado ali nepolitično vlado, rešil profesor ilorga, ki je
sestavil novo rumunsko vlado. |Javnost je sprejela Jorgovo vlado zelo toplo, v političnih krogih pa obstojajo glede nje pomisleki, feato še ni gotovo, ali bo dobila vlada v parlamentu zaupnico. Če ne bo imela parlamentarne pečine za seboj, bo najbrže parlament razpustila in razpisala nove volitve, pri katerih bo nastopila z lastno listo.
V Bolgariji je kralj razpustil parlament |n je tudi vlada Ljapčevega odstopila. Kaže za fcnkrat, da bo Malinov, vodja demokratske stran-dobil mandat za sestavo nove vlade, ki bo Izvedla volitve.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
V BOJU PROTI ZAJCU.
Naš kmetovalec se že dolgo bori proti škodi,
!ci jo prizadeva poljski zajec na sadnem drevju n drugih kulturnih rastlinah, toda vsi dosedanji lapori in koraki, ki so se podvzeli proti zakonski .zaščiti tega škodljivca, so bili zastonj. Dosedaj
so zmagali zmeraj le lovci in prijatelji zajčje pečenke, podlegel pa je kmet s svojimi zahtevami in potrebami. Naravno je, da imajo od zajčje zaščite svoj dobiček lovci, kmet trpi pa škodo. Nekaj dohodka imajo sicer posamezne občine od ovske najemnine, toda ta korist nI v nobenem razmerju s škodo, ki jo dela ta divjačina.
Letošnjo zimo so povzročili zajci našim sadjarjem zopet velikansko škodo. Objedli in oglodali so na tisoče in tisoče mladih dreves na prostem in v ograjenih drevesnicah. Zgodila se je s tem škoda, ki sega v visoke stotisočake. Ta škoda pa ni prizadeta samo za letos, ampak tudi za bodoča leta, kar se danes v dobi hude krize še toliko huje občuti, kajti ves dosedanji dolgoletni trud z mladimi nasadi je za dolga leta uničen, z njim pa tudi! težko pričakovane letine. Spričo takih poškodb in Izgub, ki se ponovno dogajajo, mora človek Izgubiti ves pogum in vse veselje do sadjarske panoge, če vidi, da nima nobenega izdatnega varstva proti zajčjim zobem, kajti zajec se loti v sili tudi namazanega mladega drevja in preskoči tudi ograje, ki so na videz varne, samo da uteši svojo lakoto. Tako se je tudi letos godilo.
Upravičeno je zaradi tega vprašanje, ali naj trpi to ogromno škodo res le kmet, ki z velikim trudom pridobiva svoje skromne pridelke, ali pa naj se še dalje ustreza težnjam lovcev, ki hodijo za zabavo na zajčji lov?
Kaj pomaga vse pospeševanje sadjarstva, če pa ne uživa ta stroka potrebnega varstva pred zajcem? Kdo si bo upal obnavljati nasade, ki so začeli komaj roditi, pa jih zajčji zobje čez noč pokončajo? Kdo bo sadil drevje, ki ni varno pred tem škodljivcem? Take tožbe se slišijo po pri zadetih krajih dan na dan.
V zadnjem času. smo dobili načrt novega za kona za zatiranje sadnih škodljivcev, ki naj bi bil obvezen za vse posestnike. Po dosedanjih določilih lovskega zakona je pa zajec izvzet, dasi je največji škodljivec sadnega drevja. Ali bi ne bila to dvojna mera za zatiranje sadnih škodljiv cev, če bi morali vse druge škodljivce obvezno zatirati, zajca pa mirno trpeti? Kmetijski odbori po deželi so poklicani, da izpregovore resno besedo o tej pereči zadevi! Naš klic bodi: Proč z zajcem! Vsa zajčja zalega in letina skupaj z lovsko najemnino ni toliko vredna, da bi se lovcem na ljubo žrtvovala tako potrebna gospodarska panoga, kakor je naše sadjarstvo!
PORTUGALKA.
Komu ni znana «portugalka», tista priljul>-ljena pijača, ki jo naši gostilničarji jeseni tako radi iščejo in kupujejo, da ustrežejo svojim gostom? To črno vino, ki raste na trti istega imena, je v zadnjih desetletjih tako zaslovelo, da ga spričo malega pridelka naši gostilničarji bolje plačujejo kakor druga vina. Z dobro portugalko se naši gostilničarji radi po-bahajo, in resnica je, da se danes iztoči pod tem imenom tudi precej drugega vina, ki ga primešavajo portugalki, da dobi nekaj značaja po njej.
Portugalka se danes najlaže proda in tudi za boljšo ceno kakor drugi mošti. Lansko jesen so dobro portugalko prodajali liter po 9 dinarjev, dočim se je za druga vina dobilo le po 5 dinarjev. Vse to da misliti tistim vinogradnikom, ki želijo svoje nasade obnoviti. Na vsak način prihaja za nove nasade po Dolenjskem tudi portugalka v poštev, že zaradi tega, ker se v moštu lahko proda in tudi bolje plačuje in ker se po svojem značaju prilega tudi dolenjskemu vinarstvu.
Kar daje posebno vrednost za naše dolenjske kraje, je pa tudi to, da nam ta trta zgodaj zori in bogato rodi. Naše dolenjsko vinogradništvo bi imelo danes prav gotovo ugodnejše stališče, ako bi se bili naši gospodarji namesto šmarnice poprijeli raje portugalke, ki je cenjena tudi po drugih naprednih vinskih deželah, kakor n. pr. po Nižjeavstrijskem v okolici Vtislaua, po Nemčiji itd.
Prav to, da portugalka zgodneje zori, ji daje veliko prednost za dolenjske razmere in ondotno podnebje, ki je glede jesenskega vremena in poznejšega zorenja precej nezanesljivo. V zadnjem času ji moramo pripisati pa še to veliko vrednost, da daje prav dobro in zgodnjo namizno grozdje, ki postaja za kupčijo čim dalje večjega pomena tudi po naših krajih. Skupaj s španjolom (žlahtnino) bi lahko ustrezala potrebam domačega trga, lahko bi jo pa tudi pošiljali v druge kraje.
Res, da je občutljiva proti boleznim, proti peronospori in plesnobi, proti katerim se pa. lahko varujemo s škropljenjem in žveplanjem, kakor pri drugih trtah. V tem pogledu jo najbolj poznajo tisti vinogradniki po Dolenjskem in Beli Krajini, ki jo že imajo v svojih nasadih. Nanovo bi jo kazalo saditi vsaj v takem ob-
3p
slvan Albreht:
Jeza usode
Živela sem življenje kakor na žerjavici. Da Agata svojemu možu ni delala krivice, sem kmalu spoznala. Kadar je grof govoril o vojnah, kri-vovercih ali čarovnicah, se je kar cedilo krvi. Kmetje, ki so ga srečavali, so se mu priklanjali kakor drevje viharju. Enako brez mere je bil v dobroti. Včasih je en sam dan ozdravil vse rane, kar jih je zasekal njegov besneči bič po ves teden.
Jurijeva zvesta senca je bil njegov valpet £artol Rottenk8rner.>
<Ta, ki si z njim govorila nocoj?» se je začudila Janka.
Margit je potrdila:
cTakoj prvi čas sem opazila, da je ni zle in ne blage skrivnosti, ki je grof ne bi zaupal temu Človeku. Darila, kar mi jih je dajal, pozdrave, vabila in sporočila, vse mi je pošiljal po njem ...
Na veliki šmaren je bilo, ko sem po maši hodila po vrtu. Pridružila se mi je gospa Agata ln mi nekam zadovoljno povedala, da je grof Odjezdil h gospodi v soseščino. Mene je kljub Irročini zamrazilo, grofica pa je bila vsa blažena, tzpraševala me je o vsem mogočem, da sem si komaj sproti izmišljala odgovore. Naposled me je povabila v grad, mi razkaz^.la vse znamenitosti in začrnele slike prednikov in me nazadnje odvedla v svoje sobane. Meni je gomazelo po udih, ona pa je koprnela po nežnosti. Objamem jo tedaj in se premagam celo toliko, da jo začnem
poljubljati, ko nenadoma nekaj zaropoče in za-štorklja, v sobo pa plane sam grof Jurij, a kmalu za njim njegova senca Bartol Rottenkorner. Grofica prebledi in se vrže na kolena predenj. Prvo, kar more izustiti, je prošnja:
,Milost, Jurij, on je nedolžen ..
Z drhtečo roko pokaže name, toda grof vihra. Divje psovke bruhajo iz njega, medtem ko s pogledom zaukaže valptu, naj me pograbi in odpelje v ječo. Kakor v snu sem še čula grofičin jok, pa so se že zaklenila vrata za menoj. Ali prostor, kamor me je nežno odrinil valpet, ni bil prav nič podoben ječi. Bila je krasna soba, mnogo lepša in razkošnejša mimo vseh, kar sem jih bila dotlej videla v gradu.
Sama nisem vedela, kaj naj vse to pomeni. Ko tako hodim po sobi, se tiho odpro vrata, a pred menoj stoji grof Jurij. Kakor da ni pri vsem tem čisto nič nenavadnega, mi krepko stisne roko.
,Pozdravljen, moj lepi pevec', pravi in se zasmeje.
,Ali nisem imenitno napravil?' me vpraša nato naravnost in neprisiljeno. Morala sem se zasmejati.
,Kaj je, gospod grof?' pravim iz smeha, ,jaz vas ne razumem.'
,Se že pomeniva', odvrne z malomarno kretnjo grof Jurij in me posadi v naročje. Nato mi začne pripovedovati, da me je vzljubil, čim je zaslutil žensko v meni. Njegova beseda je bolj in bolj prekipevala v strasti.
,Da mi je izgubiti večno zveličanje, moraš biti moja, razumeš, moja!' je vzkliknil nazadnje in me začel poljubljati s tako plamtečo strastjo, da je vse gorelo v meni. Bila sem brez uma in brez moči, slepo na voljo grofu v vseiri, kar mu je velela vroča kri v trenutkih najbolj nebrzdane sle...
,In kaj je z gospo Agato?' se vzdramim naposled kakor na pozorišču. Tedaj mi Jurij pove, da je bil takoj opazil njeno nagnenje in da ga je to na moč zabavalo. Slednjič se je domislil, kako lahko izrabi to ženino šibkost. Zato jo je iznenadil z menoj in jo prisilil, da za nekaj časa odide z otroki, mene pa da bo sodil sam.
Bil je sam s seboj zadovoljen, ko mi je pripovedoval, jaz pa sem menila, da je to njegovo početje dokaz vse premagujoče ljubezni, ki ne pozna ovir. In sem bila njegova z vsem svojim bitjem. Povedala sem mu vse, kdo sem in kaj, kako sem v prešernem navalu svoje krvi osta-vila očeta in svojce in oddrvela v svet. Jurij je hvalil mojo predrznost in podjetnost, mojo odločno samostojnost in mojo mlado lepoto. In prisegel mi je, da me ne zavrže nikoli, pa če bi se moral tudi s samim peklom vezati zame!...
Poslej sem živela kakor v omotičnem snu. Za neposvečene sem bila pevec in grajski gost, grofu pa vroča, zvesta družica. Spremljala sem ga po vseh njegovih potih, obiskovala bližnje gradove in uživala življenje, ki bi ga zaman skušala slikati moja medla beseda. Se danes ne vem, kje se je vzelo v meni toliko ljubezni, kolikor sem je mogla raztrositi tisti čas.
segu, da bi lahko pridelali cele posode čiste Portugalke in jo prodali v moštu.
Portugalka uspeva tudi v manj ugodnih vzhodnih in zapadnih legah. Po Nemčiji sem jo našel v nizkih in ravnih legah in so se vinogradniki hvalili z njeno bogato rodovitostjo in zgodnjo zrelostjo.
Sejmi
27. aprila: Lukovica pri Kamniku, Gora pri Kočevju, Polom-Vrbole, Sv. Gregor-Vel. Slevice, Konjice, Vesela gora (Št. Rupert), Dol, Št. Vid (Bloke), Murska Sobota, Kozje.
28. aprila: Pišece.
30. aprila: Veliki Gaber, Rakitna.
1.	maja: Libeliče, Muta, Ljubno, Dobrepolje-Videm, Trava, Svibno, Tirna-Št.Lambert, Sv.Ma-rija v Jarenini, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Rok pri Ptuju, Bohinjska Bistrica, Velenje, Verače, Planina pri Črnomlju.
2.	maja: Banja loka, Peklo pri Poljčanah.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 dolar za 56*30 do 56*50 Din; v d e vi z a h :
1000 avstrijskih šilingov za 798*07 do 801*07 Din;
100 nemških mark za 1352-50 do 1355-50 Din; 100 madžarskih pengov za 990-29 do 993*29 Din;
100 italijanskih lir za 296-70 do 298*70 Din; 1 dolar za 56*65 do 56*85 Din; 100 francoskih frankov za 221*38 do 223*38 Din;
100 češkoslovaških kron za 168*06 do 168*86 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 424 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 89 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Zadnji podeželski živinski sejmi so bili splošno slabi. Na nekaterih je bil sicer večji dogon, a kupcev ni bilo, vsaj ne takih, ki bi plačali zahtevane cene. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu, na katerem so ostale cene v glavnem neizpremenjene in so le za krave kloba-
Lepote Jugoslavije:
njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev.
Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobč s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj.
SARGOV
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
Ko je minilo poletje in je prešla jesen, sem v tišini dremave zime opazila, da pojenjuje moja vabljiva vitkost. Sama se tega nisem niti prestrašila, ko pa sem zaupala skrivnost grofu, je prebledel. Iz dneva v dan sem opažala, kako ugaša ogenj v njem.
Janošu se je tedaj zahotelo k svojim.
,Margit,' mi je dejal, ,ali nikoli ne mislil na očeta?'
Isti dan mi je prišel Bartol RottenkOrner povedat, da njegove milosti, gospoda grofa, zdaj nekaj časa ne bo in da me je izročil njemu v varstvo.
,Njegova milost, gospod grof, tudi želi, da s svojim drugom ostanete ta čas v sobanah, a stre-gel vama bo Andrej', je dejal valpet, se poklonil in zaklenil naju z Janošem v sobo. Iz ljubice, žene in družice sem tako čez noč postala gro-fova jetnica.
Prvi hip nisem mogla niti verjeti, da je kaj takega mogoče; ko pa sem nekajkrat zaman skušala odpreti vrata, sem morala spoznati, da so mi sporočile valptove besede le strašno resnico. Vrgla sem se na gola tla in v divji žalosti jela preklinjati nesrečno uro svojega rojstva. Z nohti sem si razpraskala obraz, si pulila lase in se zvijala v krčeviti bolečini. In še svoje telo sem preklela in življenje, ki se je bilo pričelo buditi v njem ...
■ Tedaj je Janoš izvedel, kako je z menoj. Pokleknil je k meni, me tolažil in mi obljubil, da me ne zapusti v bridkosti in da hoče maščevati krivico, ki mi jo je prizadejal grof.
Nekaj dni nisem potlej videla nikogar razen hlapca Andreja, ki je hodil nama z Janošem streč. Bil je ljubezniv, dober dečko. Povedal mi je, da je grof Jurij odšel po grofico in da pride z njima tudi grof Valter z gospo Koleto ....
Sedaj sem se šele popolnoma zavedela, da je moj položaj res docela obupen. Pohotni lisjak se me je bil preobjedel in se zdaj vrača k svoji mirni, krotki ženici. A kaj namerava z menoj? Pač mi je burilo stotero raznih domnev po glavi, vendar ni mogla nobena zmanjšati skeleče negotovosti.
Včasih je prišel pogledat k meni Bartol Rottenkorner. Vprašal me je vselej, ali sem dobi o postrežena, zadovoljna s hrano in polno takih budalosti, na vsa moja vprašanja pa ni hotel nikoli vedeti nobenega odgovora ..
Tedaj sem zasovražila njegove lisičje oči in tisto pasjo vdanost, s kakršno je izvrševal gro-fova naročila. Pri nekem takem obisku se mi je zdel valpet malo prijaznejši in zgovornejši kot po navadi. Skušala sem ga torej premotiti z nežnostjo, on pa me je odrinil in se z zaničljivim pomilovanjem ozrl po izboklini mojega života. Tako sem spoznala, da je vsak up zaman. V topi boli sem pričakovala dopolnitve svoje usode. Čez dan sem se premagovala, da ne bi preveč raz-tužila Janoša, vse dolge zimske noči pa sem v obupu preihtela. Jaoj majke moje jadne, kaj sem potočila solza v onih strašnih, neskončnih zimskih nočeh!...
Od Andreja sem izvedela, da je gospa Koleta imela že troje dece in da ji noben otrok ne živi
več ko teden dni. Ker zdaj pričakuje četrto dete,/ noče preživeti tega dogodka doma, češ, da ji j« tam uročeno. Zato pride z grofom Valterjem na Jurijevo povabilo semkaj.
Po deželi se je že smehljala pomlad, ko sem slednjič izvedela novico, da se je grof Jurij s soprogo vrnil in da sla prišla tudi napovedana gosta. Dan za dnem sem čakala, da me Jurij poseti ali da mi vsaj kaj sporoči. Ko me je naposled brezupno pričakovanje že skoro pritiralo v blaznost, me neko noč nenadno prebudi is blodnih sanj Bartol Rottenkorner, ki odvede Janoša iz sobe.
,Njegova milost gospod grof želi govoriti i vami brez prič', pravi in odide z bratom. Komaj izgine valpet, pride v sobo grof. O nekdanji prijaznosti ni • več sledu. Njegovo govorjenje je hladno, mirno in zaničljivo, ko mi pripoveduje, kako je odločil. Kar je zahteval od mene, je bilo tako zločinsko, da nočem s tem žaliti tvojih ušes. Od studa in bolečine sem zarjula, da nočem, nočem in nočem biti morilka svojega otroka, on pa je kakor s šapo hlastnil s svojo težko roko po meni in mi tiščal usta.
,Saj se še ne mudi,' je dejal čisto mirno. ,Česar danes nočeš, si boš kesneje morda želela', se mi je rogal, medtem ko se je vrnil Bartol Rottenkorner.
,Vaša skrb bodi, da nam ognjeviti pevec ne bo kalil nočnega miru', je ledeno naročil valptu in odšel, ne da bi mi bil privoščil samo še eno besedo tolažbe. In jaz, dete, sem ga tedaj še vedno ljubila..,
earice malo popustile, so se prodajali za kilogram žive teže: voli I. po 8 Din, II. po 7 50 Din, III. po 6 50 Din, krave, debele, po 5 do 6 Din, krave, klobasarice, po 2-50 do 4 Din, teleta po 10 do 11 Din, Konji so se trgovali po 300 do 5000 Din in prasci za rejo po 100 do 125 Din za glavo.
ŽITO. Žitne cene so zopet čvrsteje. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; podstavljeno na slovensko postajo): p š e n i c baško, po 205 do 220 Din, t u r š 6 i c o, baško, času primerno suho, po 140 do 142-50 Din, moko :«0», banatsko, po 335 do 340 Din.
JAJCA. Cene jajcem spričo naraščajoče pro-izvodnije po malem popuščajo. Nakupne cene se gibljejo med 50 in 60 parami za kos. ad Naši na tujem.
Kratke vesti
Zeleno precepljanje šmarnice. Banska (.tiprava je izdala razglas o zelenem precepljanju , Šmarnice: Vinogradništvo Dravske banovine trpi na svojem dobrem glasu zaradi šmarnice, ki se je močno razpasla med vojno in po vojni. Gospodarska korist banovine kakor tudi zdravje nahoda zahtevata, da se šmarnica iz vinogradov jfimprej iztrebi. Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju z dobrimi "domačimi vrstami. Da se zeleno precepljanje šmarnice čim bolj razširi, se bodo dajale nagrade v znesku 50 par za uspešno precepljen trs. V ta namen naj predlože vinogradniki, ki so prelepili šmarnico v tekočem letu s plemenitimi yrstami v izrazito vinogradnih položajih, preko sreskega načelstva kraljevski banski upravi v ^LJubljani nekolkovano prijavo števila trsov, na 'katerih se je zeleno precepljanje posrečilo, do 15. septembra letos. Resničnost podatkov mora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da se je po svojem zastopniku na licu mesta prepričal, da je v prijavi navedeno število uspešno preceplje-nih trsov resnično. Nagrade se bodo plačale do .Višine v to svrho določene vsote. Po 30. septembru prispele prijave se ne bodo upoštevale.
= Ukrepi za pospeševanje izvoza sadja. Te dni se je vršilo v Beogradu posvetovanje kmetijskih strokovnjakov, izvoznikov in zastopnikov zadružništva, ki so se bavili z vprašanjem pospeševanja in organizacije izvoza sadja. Izvoz sadja je zavzel lansko leto tolik razmah, da predstavlja v
It—	—	-	—
Joj, Janka miljena, da ti morem povedati, kaj |em trpela tedaj! V solzah sem tiho klicala re-jSilko smrt, Bartol RottenkOrner pa me je mirno Stražil, kakor da ne trpi poleg njega človek, ampak osovražena žival... Zaman sem vpraševala, s čim sem si zaslužila to strašno kazen, »aman poizvedovala po usodi svojega nesrečnega brata: valpet je molčal ko noč!...
Tako sem trpela dan za dnem in noč za nočjo, kljub vsej tej grozi pa se je s strašno naglico bližal trenutek, ko bi se bil moral dopolniti inoj čas.
Majnik se je že razcvital, ko mi nekoč zaupa iflobri Andrej, da je Janoš pobegnil in da so se po brezuspešnem iskanju ie vrnili vsi, ki so se bili zapodili v lov za njim. Več mi ni mogel povedati.
Tisti dan, ko so me premagala bolečine, mi Je žepnil Andrej: ,Ako znaš moliti, Margit, moli, da dobiš deklico!' Takrat nisem razumela pomena njegovih besedi, že drugi dan po detetovem rojstvu pa sem izvedela vse. <. Ah, Janka, solnce moje mlado, kako so strašni, grozni vsi ti črni Spomini!...
Zlato je zažarelo pomladno solnce, ko se Je prvič oglasilo moje dete, moja VilmaVse gorje in bolečine in vse trpljenje sem pozabila tisti trenutek in trdno upala, da pride Jurij in por gleda, kakšna bitje ga bo nekoč klicalo z imenom
oče, a prišel je šele drugi dan. Bil je zdaj dokaj prijaznejši. Voščil mi je srečo, vprašal po mojem in otrokovem zdravju in se sploh vedel tako, kakor da mu je žal hudobe, s kakršno »e
sedanji splošni krizi važno panogo, ki lahko ob pametnem gospodarstvu mnogo pripomore k olajšanju težavnega položaja našega kmeta. Ugotovilo se je, da je pri nas še mnogo nedostatkov, ki jih bo treba za vsako ceno odpraviti. Stremljenje mora iti v tej smeri, da se v vsakem pogledu ustreže zahtevam kupcev. Zato se mora posvetiti največja pozornost izbiri in sortiranju sadja in določitvi posameznih tipov. Gojijo naj se predvsem one vrste sadja, ki so najtrpežneje in ki se tudi najlaže in najdraže prodajajo. Konferenca je izrazila mnenje, da se morajo uvesti posebni tečaji za pravilno obiranje, sortiranje in vkladanje sadja. Vse sadje, namenjenio za izvoz, naj pregledajo posebne strokovne komisije, ki naj poslujejo po potrebi na posameznih Izvoznih postajah ali večjih sadnih tržiščih. Konferenca je izrazila mnenje, da morajo oblastva posvečati temu vprašanju največjo pozornost.
Važno za vinogradnike. Z namenom, da se uvedejo dobre vinogradne škropilke in žvep-lalniki, bo oddala banska uprava po Kmetijski družbi, skladišče Maribor, večje število Flicko-vih škropilk in Platzovih nahrbtnih žveplalnikov kmetijskim organizacijam v vinorodnih krajih za polovično ceno. Celotna cena Flickove škropilke znaša 700 dinarjev, Platzovega nahrbtnega žvep-lalnika pa 640 dinarjev. S 5 dinarji kolkovane prošnje naj se vložijo preko pristojnega sreskega načelstva najkesneje do 30. t. m. kraljevski banski upravi Dravske banovine, kmetijskemu oddelku v Ljubljani.
« Poročilo o dražbi kož divjačine 13. in 14. t. m. v Ljubljani. Položaj je neugoden, vendar vsaj jasen in so cene ustaljene. Lisice so padle v cenah skoro za polovico; iščejo se samo one z rdečo dlako, dočim sive niso željene. Nekoliko so popustile kune zlatice. Kune belice so trdne, veverice so poskočile, prav tako jazbeci, bele in rjave podlasice in divje mačke. Za malenkost so padli vidre, dihurji in domači zajci. Za gamse, srne, šakale, volkove, divje zajce, polhe in domače mačke ni zanimanja. Na dražbi dosežene cene ustrezajo onim na svetovnih tržiščih, delno so še celo višje. Splošnemu padcu cen je predvsem vzrok Rusija, ki ponuja svoje kože na evropskih in ameriških tržiščih za vsako ceno. Cene kožam na dražbi so bile: kune zlatice 600 do 750, kune belice 600 do 710, veverice 5-30, lisice poljske 140 do 180, lisice gorske 150 do 220, Jazbeci 102, dihurji 80 do 120, podlasice bele 48, pod-
je bil mučil, ko sva se videla zadnjič. V nadi, da se zopet vse preokrene na dobro, sem bila srečna in zadovoljna. S trudnim glasom sem jela razodevati grofu svoja topla čuvstva in ga zagotavljati, da mu odpuščam vse, kar mi je storil žalega. Jurij me je poslušal, se včasih zadovoljno nasmehnil in naposled zamrmral: ,Saj sem vedel, da si pametna! Čemu naj bi sicer bila cigankal' Besedo ,ciganka' je izrekel s takim čudnim poudarkom, da sem se takoj prestrašila. V kratkih besedah mi je nato zaupal, da Je tudi soproga grofa Valterja, gospa Koleta, malo pred menoj povila dete, deklico, ki pa se je že preselila med nebeške krilatce. Grofica Koleta Se sedaj ne ve te trpke resnice, ker preti sicer nevarnost, da se ji omrači um. Grof Valter je neki ves potrt in obupan in ne ve, kako naj si pomaga. On pa, grof Jurij, Je zadovoljen, da Je tako, kajti sedaj lahko pomaga prijatelju, mu reši soprogo in vrne hčerko, obenem pa pomaga sebi in meni iz kočljivega položaja. Govoril je hitro in hlastno. Hvaležno sem poslušala njegove besede, ker so se mi zdele pametne in dobre. Zahvalila sem se mu celo za njegovo nežnost in ga klicala z najslajšimi imeni, kar jih je mogla v iskrenem ganotju izbrati moja ljubezen.
Ko tem bila že čisto uverjena, da se mi zopet smeje solnce sreče, sem ga vprašala, kaj poreče na to gospa Agata. Pošteno in po svoji vesti sem mu zatrdila, da bi me bolelo, če bi ona trpela zavoljo mene, ko mi vendar ni nikdar storila ničesar žalega. ,Saj to mislim tudi jaz', mu jc odvrnil grof Jurij, ,in le veseli me, da »va zopet enkrat
lasice rjave 5"20, mačke divje 180, vidre 550 do 620, zajci divji 5 40, zajci domači 1 (mešani), srne 7 in gamsi 10 Dih.
n Tečaj la rejce bikov in mrjascev t Kranju.
Umna reja bikov in merjascev je največjega pomena za uspešno živinorejo. Zato Je tudi v temi oziru potreben poseben strokovni pouk, da se izboljša naša dokaj zanemarjena reja bikov in merjascev. Iz teh razlogov in ker se bliža uradno licenciranje plemenjakov v kranjskem okraju, priredi kmetijski referent v Kranju v okvira Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinc-gavsko govedo poseben enodneven tečaj za rejce bikov in merjascev. Predavala bosta kmetijski referent g. Josip Sustič in posestnik Janez Broi dar. Posebe se bo obravnavalo tudi vprašanje zai kotnih plemenjakov, skočnin, podpor in podob? nega. Tečaj se bo vršil v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek 27. t. m. od 9. do 11. dopoldne in od 1. do 8. popoldne. Pouk je namenjen v prvi vrsti rejcem bikov in merjascev in članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa imajo tudi drugi živinorejci; vsi so dobrodošli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnika banske uprave in Kmetijske družbe. Priditel
**= Plemenski sejem v Ormožu. Na izrečno željo banske uprave Dravske banovine je Zveza selekcijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu sklenila prirediti tretji splošni plemenski sejem v Ormožu 20. maja na sejmišču v Ormožu. Do sedaj se je na po zvezi prirejenih plemenskih sejmih odprodalo čez 150 glav prvovrstne plemenske živine pincgavske pasme. Živinorejci, ki si žele nabaviti dobro plemensko živino pincgavske pasme na tem sejmu, se vljudno naprošajo, da blagovolijo sporočiti zvezi, koliko in kakšne živali nameravajo kupiti.
Naša konfekcija
oblači rsajfineje!
DAMSKI PLASCI, OBLEKE, POVRŠNIKI IN
OBLEKE ZA GOSPODE. V KVALITETI, IZVEDBI IN NIZKIH CENAH NENADKRILJIVI!
DRAGO GORUP & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16, I. nadstropje.
ene misli. Dete dava grofu Valterju, ki ga podvrže svoji ženi. Tako gospa Koleta ne bo niti slu« tila, da ne vzgaja svoje hčerke. Soprogi, ki mislif da stokaš v ječi, porečem, da Je tvoja kazen pre-stana in da te zdaj odpuščam. Gotovo se bo gin-ljivo poslovila od tebe in te še celo prosila od« puščanja. Tako lepo odideš, kamor te bo volja, poiščeš brata, ki se gotovo klati kje v bližini, pa začneta na novo, kakor se vama poljubi. Mislim, da molčati znaš. Veruješ mi lahko, da mošnje ne zadrgnem.'
Da veš, kako so padale name te strašne be* sede! Za vsako bi bila rajši pretrpela udarec z bičem po golem telesu! Kar sem imela moči, sem jo zbrala, planila kvišku, stisnila dete na prsi in za jecljala: , Jurij, človek, vrag, ali so to res tvoje besede?' ,Kaj ti je naenkrat?' se Je mrzlo začin dil grof in mi začel zatrjevati, da ne razume mok jega razburjenja. Ko da baranta za svoje kmete, mi je našteval vse mogoče dobrine, ki bi jih bil$ deležna moja Vilma, ako pristanem na njegovi predlog. Tedaj sem naposled uvidela, da sem po* polnoma ukanjena.	(Dalje prihodnjič.)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
n-----,D0M0VINA)> §tt 17
Stran 5
ZVEČER
NEPRECENLJIVO POMOČ
Vam nudiSchichtova metoda na dan pranja,
/
K tema potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate.
ZJ UTRAJ
.+erpervfinovo milo
®
TO JE CELO DELO PRI
GORENJI LOGATEC. Pred kratkim sta se poročila v Ljubljani bivši šef tukajšnje davčne uprave g. Viktor Damjan in gdčna Ana Golijeva, tukajšnja učiteljica. Zavednemu narodnemu paru iskrene čestitke 1 — Umrla je ga. Ivana Kunčeva, pa domače Tomaženčkova mama, na Kalcih. Materi številne sokolstvu naklonjene rodbine blag spomin, preostalim globoko sožaljel Isto velja glede Mikličeve mame, ki je malo prej umrla v Gorenji vasi. — Po ljudskem štetju ima naša občina 916 prebivalcev. Če vpoštevamo, da se je mnogo družin izselilo zaradi premestitve glavarstva in davkarije, nismo nazadovali. — K vojakom je odšlo iz naše občine tudi pet Sokolov, ki jim je društvo priredilo prijeten poslovilni veter. Da bi se le vsi zdravi povrnili v sokolske Vrste! — Prosvetni odsek Sokola je zaključil rimsko sezono v nedeljo ob zelo slabem obisku, Četudi bi bila odlična igra zaslužila nabito polno dvorano. Naši diletantje bi lahko s to igro (Ostanek) gostovali tudi na večjih odrih. Naravnost nehvaležno je od občinstva, predvsem sokolskega Članstva, da njihov ne majhen trud nagraja s fako brezbrižnostjo. Ali se ne sliši čudno, da imamo ljudi, ki so se vpisali v Sokola, pa še niso jprestopili praga Sokolskega doma.
BELA CERKEV NA DOLENJSKEM. Dne 8. februarja se je ustanovila po prizadevanju tukajšnjih domačinov Jožeta in Cvetka Zorka sokolska jCeta. Ker je bil določen Jože Zorko, star napred-tijak, za starosta in Cvetko Zorko za načelnika, $e je začelo takoj delo. Br. načelnik, ki je podporočnik v rezervi, je začel takoj vojaške vežbe z brati rekruti, ki so v tem kratkem času dosegli prav lep uspeh. Prav tako je začel brat šolski Upravitelj Colja pevske vaje. Dne 12. t. m. je Četa priredila odhodnico bratom rekrutom v prostorih brata staroste. Predvajala se je burka •tKrojač Fips ali nevarni sosed», ki je ob obilnem obisku zelo lepo uspela. Vsi igralci so bili kos svojim nalogam, posebno pa br. Colja kot Fips in ga. Furlanova kot Polajka. Po predstavi so pevci zapeli nekaj lepo ubranih pesmi, potem je brat starosta nagovoril občinstvo in pojasnil, da se Sokol ne bori proti veri in cerkvi, kar trdijo baši nasprotniki, ampak za širjenje ljubezni med narodom do naše lepe domovine Jugoslavije in do našega viteškega vladarja. Bratom rekrutom je naročil, naj zvesto služijo domovini in se spominjajo na nas, kakor se bomo mi nanje, in da naj se po končani službeni dobi vrnejo med nas kakor bratje k bratom, kjer bodo tudi bratovsko Sprejeti. Prireditev je uspelo v splošno zadovolj-nost. Dragi občani lepe Bele cerkve, stopite v sokolsko četo, starši vpišite v njo svoje otroke, da bodo dobili pravo sokolsko vzgojo. Sokolski program in vodstvo čete vam jamčita, da jih boste zaupali dobrim rokam, ki bodo vzgojile vaše otroke v dobre, poštene, značajne in ubogljive sinove in hčere, ki vas bodo ljubili in spoštovali vdano brez hinavščine in bodo postali enkrat
značajni možje in skrbni gospodarji. Navajali se bodo na dobro pota in strpljivost med sosedi in se bodo s tem preprečili pretepi, da se bo v vaša mladina udejstvovala pridno doma pri delu in da bo imelo sodišče z našimi fanti malo opravka, v zaporih pa sploh ne sme biti prostora za nobenega izmed nas. To bo v korist vam, njim in vsej občini. Ta program si je določila naša četa in to je pravi sokolski program, da bo res zdrava duša v zdravem telesu. Ne poslušajte naših nasprotnikov, ki ne govore resnice o naši četi. G. župniku priporočamo, naj prebere kraljev manifest z dne 6. januarja 1929. in sv. pismo, ki govori o ljubezni celo do sovražnikov. Sokoli ne smejo v Prosvetni dom, čeprav so ga zidali občani, on pa ni niti s prstom mignil in ni niti vedel, da se v Beli cerkvi gradi Prosvetni dom. Na delo za Sokola I
BREZJE PRI BLEDU. Na cvetno nedeljo se je vešil v gostilni pri Gabrijelčiču ustanovni občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva. Od strani pripravljalnega odbora se je močno poudarjalo nestrankarstvo, kar se pa na zboru ni uveljavilo. Pripominjamo še, da ima tudi naš kmet poleg dolžnosti svoje pravice, katerih si ne bo dal kratiti. — Na velikonočni ponedeljek se je vršila prva večja prireditev sokolske čete Brezje-Mošnje. Brezje ne pomnijo tako mirne in lepe slične prireditve. Vsa čast naši četi in njenim požrtvovalnim članom. Le tako naprej, pa bo kmalu krasil našo vas sokolski dom! — Naš ugledni va-ščan, g. Florijan Pohar, je 2. t. m. prejel za državljanske zasluge srebrno medaljo. Odlikovanje je res zasluženo, saj so v glavnem njegova zasluga planinska koča na Pungratu, vodovod in vaška razsvetljava. Čestitamo 1
TRBOVLJE. Na železniški postaji v Trbovljah bi se moralo glasiti «Sodoma in Gomora*, ne pa »Trbovlje*. Take prikupljive besede je izustil na prižnici g. misijonar za časa enotedenskega misijona. No, on že ve, da je tako, saj so ga gotovo poučili o trboveljskih razmerah naši dušni pastirji kot voditelji Društvenega doma, kjer se je, kakor doznavamo na občini, stočilo v letu 1930. največ vina in priredilo največ veselja. To bi bilo eno. Za drugič pa prosimo gg. prireditelje misijona, naj vendar zabranijo v cerkev nedolžni deci, kadar so pridige za odrasle, da ne bo poznejšim rodovom res treba izpremeniti imena «Trbovlje» v «Sodoma in Gomora«!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo 26. t. s pričetkom ob 9. uri bo socialno - gospodarski tečaj v slovenski ljudski šoli v Laškem. Na tem tečaju se bodo obravnavala važna kmetska vprašanja o organizaciji produkcije in prodaje kmetijskih pridelkov. Priporoča se vsem članom podružnice, da se tega tečaja polnoštevilno udeležijo. — V nedeljo 17. maja bo občni zbor podružnice Kmetijsjke družbe pri Sv. Krištofu s pričetkom ob 8. zjutraj v slovenski ljudski šoli v Laškem. Dnevni red bo razviden iz objave v «Kmetovalcu».
ŽITECKA VAS. Odkar imamo tu Prosvetno društvo, se je začelo pri nas novo življenje. Društveni pevski zbor nas razveseljuje s prijetnim petjem, knjižnica nam nudi lepo štivo. Posebno
radi čitamo v dolgih zimskih večerih. Dasi nI imelo društvo lastnega odra, nam je dramski od« sek vprizoril z velikimi težkočami že več iger. Požrtvovalnost in nesebičnost sta odpravili tudi ta nedostatek. V nedeljo 12. t. m. nas je presenetila krasno uspela vprizoritev štiridejanske igre, ki se je izvajala v šoli na novem društvenem odru ob obilni udeležbi. Vsi igralci so svoje vloge dobro izvedli. Predmet posebnega zanimanja je bil nov, zložljiv in okusno izdelan oder, ki so ga brez mizarja izdelali trije požrtvovalni mladeniči samouki s sodelovanjem šolskega upravitelja. Ob koncu igre je zapel društveni pevski zbor nekaj lepih pesmi pod vodstvom šolskega upravitelja g. Makuca Dragotina. Na splošno željo se ponovi igra v nedeljo 26. t. m. Pridite!
SEVNICA. Cenjenim bralcem ljubljene <Do-movine* naznanjam, da mi je Vodnikova družba izročila poverjeništvo za nabiranje članov. La Vodnikova družba vam more nuditi za borih 20 Din štiri krasne knjige na leto. Dragi bralci in drage bralke, poskusite enkrat in prepričan sem, da nikoli več ne opustite te družbe. Letos vam bo družba dala za 20 Din izvrstno poučljivo pratiko za leto 1932., dve lepi domaoi povesti, krasno delo o poljski državi in po možnosti že eno mladinsko knjigo. Pričakujem od vsakega bralca ali vsake bralke <Domovine>, da se bosta zglasila pri meni in stopila v armado Vodnikove družbe. Na delo za našo Vodnikovo družbo 1 LindiS Drago, poštni upravitelj v Sevnici.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 19. t. je priredil pevski odsek Sokola s sodelovanjem cerkvenenga zbora pevski koncert pod vodstvom agilnega pevovodje g. Franjo Petka v šoli. Udeležba je bila kljub deževnega vremena povoljna. Zadnje dneve pred koncertom so neprijatelji So^ kolstva napeli vse sile, da bi se prireditev onemogočila. Šolski upravitelj g Vidmar je odložil svoje funkcije v prosvetnem odseku.
BLANCA. (S m r t n a k o s a.) V sredo 15. t. m, smo spremljali k večnemu počitku 82 let starega moža, g. Janeza Radeja, ki je bil svoječasno gostilničar. Bil je priljubljen in dobrosrčen mož, ki je storil vsakomur le dobro. Naj mu bo lahka žemljica!
ZIBIKA. Tudi naša župnija ni izostala pri zadnjnem kraljevem odlikovanjem 6. septembra lani. Dne 31. marca ze prejel tukajšnji ekonom g. Tone Malgaj od sreskega načelnika v Šmarju red Jugoslovenske krone V. stopnje za svoje strokovno SOletno delovanje v vinogradništvu. Cesti« tamo!
SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi mi se malo gibljemo. Naš Sokol prav lepo napreduje in ima že nad 60 članov. Sklenili smo, da bomo v mesecu maju priredili lepo veseloigra «Trije ptički*. Dan predstave bo objavljen v «Domovini» in «Sokolskem glasniku*. Pričakujemo, da nas bodo v obilnem številu posetiii poleg domačinov tudi člani sosednih bratskih društev. Naš Sokol ima naslednjo upravo: starosta Anton Baša, načelnik Edvard Kocuvan, tajnica Zofka Lužarjeva, blagajnik Franc Poštrak,
prosvetar Leopold Zlatic, statistikar Janko Roškar in ostali odborniki.
SV. JURFJ OB ŠČAVNICI. Ob priliki materinskega dne, ki ga je priredilo na velikonočni ponedeljek tukajšnje Bralno društvo, nam je govornik ob pričetku prireditve razkril, da se Bralnemu društvu godi velika krivica, ker ni smelo izvajati telovadnih točk, in da so tega krivi nasprotniki. Govornik je z besedo nasprotniki pač meril na člane tukajšnjega Sokola in tako ustvarjal nerazpoloženje do Sokola. Čudimo se pa sploh, kako je moglo Bralno društvo še gojiti razne telovadne panoge, h ka erim je celo pritegnilo šolsko mladino.
LJUTOMER. Naša glasbena šola priredi svoj običajni vsakoletni javni naslop letos v dvorani Prosvetnega doma v nedeljo 3. maja ob treh popoldne. Nastopilo bo okoli 25 mladih goslačev, 10 klavirašev in mladinski pevski zbor z zanimivim sporedom. Obenem se proslavi 1751etnica rojstva In 1401etnica smrti slavnega glasbenika Mozarta. Potrudite se v obilem številu, da slišite naš nadebudni glasbeni naraščaj! Vstopnina nizka.
ZA VRČ PRI PTUJU. (S m r t n a k o s a.) Tu je umrl šolski upravitelj, g. Josip Troha. Pokojnik je služboval pred vojno v Skomrah pri Konjicah in je zaradi svoje odločne narodne zavednosti mnogo trpel. Čim je nastala svetovna vojna, eo ga tudi takoj poklicali v vojake. Po prevratu je postal šolski upravitelj v Zavrču, kjer si je kmalu pridobil splošno priljubljenost. Bil je dober vzgojitelj in je vsakomur rad pomagal z nasveti. Bodi mu ohranjen svetel spomin!
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Pri nas smo ustanovili sokolsko četo na belo nedeljo ob sicer skromni udeležbi. Garancijo pa, da bo ieta uspešno delovala, nudi dejstvo, da so bili prisotni poleg mladine skoro vsi uglednejši kmetje. Opaziti je bilo, da so manjkali prav oni, ki ob vsaki priliki izražajo svoje nezadovoljstvo nad zaspanostjo v kraju. Kadar pa kaže, da se kaj budi, ostanejo lepo doma. Tako se ne dela. Občni zbor, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora, šolski upravitelj brat Drago Predan, so posetili delegati matičnega društva iz Ptuja, brat starosta dr. Šalamun in brata Šestan In Ogorelec. Njihova izvajanja so segla v srca vsem navzočnim. Občni zbor, ki je potekel v bratski složnosti, je predlagal naslednjo upravo: starosta br. Vinko Zorko, podstarosta br. Rudolf kola, tajnik br. Franc Vojsk, blagajnik br. Jože Suhač, načelnik in prosvetar br. Drago Predan; Člani uprave bratje: Jakob Čeh, Franc Golob, Anton Ilešič, Tomaž Toš, Franc Kocuvan in Vinko Jurančič. Telovaditi bo četa pričela v najkrajšem času.
MALA NEDELJA. Noč in dan odprta so groba Vrata. V Novem Sadu v bolniščnici je umrla nedavno gdč. Frančiška Kokolova, ki se je nahajala tamkaj v službi. Mladenki je pretrgala smrt nit Življenja v najlepši dekliški dobi 19 let. Vzrok je bila neuspela operacija slepiča. Naj ji bo lahka žemljica, njenim svojcem pa naše sožalje! — Na Veliki četrtek zvečer med 9. in 10. uro, ko smo se baš zabavali z opazovanjem luninega mrka, je nastal požar na Kamenščaku v viničarski kleti posestnika Kolariča iz Kuršencev, nato sta se vneli še viničarski hiši posestnikov Makoviča iz Bučkovcev in Vičarja iz Senčoka. Omenjene stavbe, ki so delno pogorele, niso bile prav nič zavarovane.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi svojo pomladno akademijo v nedeljo 8. maja točno ob pol štirih v Društvenem domu. Nastopita moški pevski zbor in godba na pihala. ■Vprizorila se bo Meškova drama «Pri Hrastovih*. Vabljeni so vsi od blizu in od daleč k obilni udeležbi!
SV. TROJICA PRI ROGAŠKI SLATINI. -
Ljudsko štetje pri nas je končano. Naša občina šteje 437 duš, in sicer 217 oseb moškega in 220 ženskega spola. Tako se vidi, da ženske bolj napredujejo ko moški; pustile so nas za tri osebe jodzadej. — Naše občinske ceste so v nekaterih krajih take, da se Bog usmili. Upajmo, da bo.
občina vendar kaj ukrenila in spravila ceste v red.
VERŽEJ. Tukajšnji Sokol je v nedeljo 19. t. m.
otvoril svojo letošnjo gledališko sezono z Ne-stroyevo šaloigro «Utopljenec*. Obisk je bil še precej dober. Na žalost pa se je pogrešalo članstvo Sokola, ki ima prvo dolžnost, da podpre svoje prireditve. Igralcem, ki so se vsi po svojih močeh potrudili in dobro izvedli težke vloge tega igrokaza, bodi najprisrčnejša hvala. Le tako naprej! — Na binkoštni ponedeljek 25. maja priredi Sokol v Veržeju lepo Finžgarjevo dramo <Divji lovec*. Ze sedaj vabimo prijatelje, člane in članice na obisk.
GAJSOVCI. (S m r t n a k o s a.) Pred tedni je umrl posestnikov sin Alojz Dolamič iz Gajšovcev. Pokojnik se je zdravil v bolniščnici v Ormožu in doma brezuspešno. Da je bil splošno priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega so se udeležili tudi domači gasilci v krojih. Naj mu bo žemljica lahka; ostalim naše sožalje!
DOMAČE NOVOSTI
*	Kralj za delavstvo. Nj. Vel. kralj, ki se stalno zanima za razvoj in delo socialnih in človekoljubnih ustanov, je blagovolil pokloniti ob priliki pravoslavne velike noči 10.000 Din upravnemu odboru sklada za zaščito delavskih ustanov. Na ta način je postal Nj. Vel. kralj prvi veliki dobrotnik moškega in ženskega delavskega zavetišča v Beogradu.
*	clzgubljena sreča*. Menda ga ni pod soln-cem človeka, ki še ni občutil udarca usode. Mnoge zadene že v zgodnji mladosti, druge pa bije polagoma leto za letom. Take in enake prizore nam je zbral naš prijatelj Soteščan v svoji1 novi izvirni povesti <Izgubljena sreča*, katero bomo začeli prihodnjič priobčevati. Godi se pred vojno in po vojni med našim domačim ljudstvom. Snov je preprosta, a zelo privlačna in napeta. Posamezna poglavja so polna zanimivih dogodkov, ki vzbujajo sočutje in pomilovanje. Povest je obenem poučna za odraslo mladino. Naši bralci jo bodo čitali s posebnim užitkom, zato naj opozo-
I rijo nanjo tudi druge, ki radi berejo lepe povesti, pa še niso naročeni na «Domovinoi>.
*	Poravnajte naročnino! Nepoboljšljivim zamudnikom se je pošiljanje lista ustavilo, zaradi česar smo prejeli več pritožb, na katere imamo samo en odgovor: Izdajanje lista zahteva velike stroške in zato redno plačevanje naročnine. Poravnajte nemudno zaostalo naročnino, pa se vam bodo doposlale manjkajoče številke, kolikor so še na razpolago. Zamudniki, ki še niso prišli na vrsto, naj nikar ne odlašajo s plačilom naročnine!
*	Oficirski izpit za aktivnega artiljerijskega podporočnika je napravil naš ožji rojak g. Leopold čuček, po rodu iz Pečic pri Podsredi. Čestitamo!
*	Rudarji spet pri delu. V naših premogovnikih se je pričelo delo pretekli ponedeljek zopet v polnem obsega. Ministrstvo za promet je dalo toliko naročil, da bodo premogovniki Trboveljske premogovne družbe do konca aprila lahko oddali 27.000 ton premoga. Pri teh naročilih, ki so ista kakor leta 1923., bo po končanih pogajanjih najbrž ostalo in bo tako znašalo mesečno naročilo 55.000 ton premoga. Po strašnih dneh krize je to precejšnjo olajšanje, ni pa še daleč tisto, kar bi zaslužili rudarji po tolikem pomanjkanju in zadolženju pri tako nevarnem in nezdravem delu.
*	Pomoč našim rudarjem. Na osebno prošnjo delavskih voditeljev in zastopnikov je 14. t. m. nakazala banska uprava 50.000 Din za brezposelne rudarje in je poslala ta znesek občinskemu zastopu v Trbovljah. Pretekli torek je bil na trboveljski občini sestanek zastopnikov Trboveljske premogokopne družbe in delavcev. Sestanek je sklenil, da dobijo zagorski in hrastniški rudarji po 15.000 Din, trboveljski pa 20.000 Din. Za ta denar se bodo nakupila živila, tako da bo dobila vsaka rudarska družina za okrog 100 Din živil. Predsednica in blagajničarka trboveljskega Kola
jugoslovenskih sester sta posredovali pri banski upravi in Trboveljski premogokopni družbi za ustanovitev javne šolske kuhinje za revne otroke, Banska uprava je obljubila možno pomoč, ravnateljstvo družbe je pa zagotovilo Kolu potrebne prostore in odprt kredit v rudniških konzumih.
*	Katera občina bo pri ljudskem štetju najbolj narasla. Menda bo to Pobrežje pri Mariboru, ki bo po dosedanjih ugotovitvah štelo 4000 ljudi, kar pomeni prirast proti zadnjemu ljudskemu štetju za 70 odstotkov.
*	8000 otrok bodo cepili. V krškem srezu se je zadnja tri leta v pomnoženem številu pojavljala škrlatinka. Na predlog sreskega zdravnika gosp. dr. Vidmarja v Krškem in po odobritvi banske uprave se je pričelo v ponedeljek 20. t. m. cepljenje proti škrlatinki. Cepljenih bo 8000 otrok od 2. do 16. leta. Cepljenje vrši Državni higienski zavod iz Ljubljane pod vodstvom ravnatelja g. dr. Pirca.
*	Obsodba treh slovenskih bratov. Dunajski listi, poročajo iz Trsta, da je tamošnje kazensko sodišče obsodilo tri brate, Josipa, Angeia in Stanislava Gerlaca, na večletno težko ječo, ker so na raznih krajih na Krasu razobesili jugoslovenske zastave in napravili vladi sovražne napise.
*	Trtni korenjaki. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu sporoča zanimancem, ki potrebujejo okoreninjene trtne podlage, da ima še nekaj tisočev prvovrstnih korenjakov vrste ripa-ria portalis po ceni 50 par za podlago na razpolago. Naročila, pri katerih naj se navedeta pošta in železniška postaja, je nasloviti na podružnico Kmetijske družbe v Novem mestu.
*	Čuden pojav. Neka gospodična iz Tržiča je že daljšo dobo bolehala in je slednjič bila pri-morana oditi v ljubljansko bolniščnico. Zdravniki so odredili operacijo na ledvicah. Pri tej priliki se je pokazalo, da je imela bolnica od rojstva tri ledvice. Sedaj so ji eno odstranili in je upanje, da bo kmalu ozdravela.
*	Nezgoda s kropom. V Spodnji Koreni v Slovenskih goricah je enajstletna rejenka Matilda Bezjakova po nesrečnem naključju padla v kad vrele vode. Opekla si je ves spodnji del telesa in so jo morali prepeljati v mariborsko bolniščnico.
*	Obup kmečkega fanta V Kumnu pri Sv. Lov-recu na Pohorju se je 241etni hlapec Friderik Zumer poskusil ustreliti. Nabasal je lovsko puško in jo sprožil proti svoji glavi. Prestrelil si je desno stran vratu in obstrelil desno roko. Hudo ranjenega so prepeljali v bolniščnico v Mariboru.
*	Strašen samomor obupanega rudarja. Te dni so opazili stanovalci ob Savi v Hrastniku, da plava sredi reke moško truplo. Ker je bilo truplo predaleč od brega, ga ni bilo mogoče potegniti iz vode. Pozneje pa so našli na bregu Save črn suknjič, čepico in palico. V suknjiču je bilo nekaj listin, naslovljenih na ime upokojenega rudniškega paznika Krča iz Trbovelj. Tam blizu so dobili še okrvavljeno britev, s katero si je nesrečnik najprej prerezal žile na levi roki in se nato vrgel v reko. Truplo nesrečnikovo so našli pozneje na produ v Radečah pri Zidanem mostu.
*	Nesreča pri vitlju. Sedemletna Marija Zar-nikova iz Most pri Kamniku se je sukala doma okrog vitlja in so jo zobci stroja pograbili zi obleko, pri čemer jo je zasukalo naokrog, da je udarila z roko ob železje. Pri tem si je mala deklica zlomila levo roko in je morala na zdravljenje v ljubljansko bolniščnico.
*	Nesrečen rudar. V ljubljansko bolniščnico so pripeljali strašno razmesarjenega 301etnega rudarja Štefana Flereta iz Zagorja. Nesrečnik je bil zaposlen v rovu, kjer so podminirali steno premoga. Mina pa je predčasno eksplodirala in so drobci premoga vrgli Flereta na tla. Tovariši so ga našli z razmesarjenimi rokami in nogami in drugimi hudimi poškodbami vsega v krvi nezavestnega. Nesrečnika so takoj prenesli iz rova, potem pa so ga s prvim vlakom odpeljali v Ljubr ljano.
*	V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Enega zadnjih večerov je posetil neki rajhenburški mladenič 17letno šiviljo Angelo Poličevo. Njena mat^
ki Je prav tako šivilja, je zaljubljenca na sestanku zalotila in hčerko malo pokarala. Materine besede so šle dekletu tako k srcu, da je nesrečnica naslednjega dne izpila eno šestnajstinko litra ki-»ove esence in umrla v hudih bolečinah.
*	Smrt dveh bratov. Pred dnevi so pokopali v Loki pri Zidanem mostu učitelja g. Franca Ober-iana, tretji dan po njegovem pogrebu pa je zadel rodbino nov hud udarec, ker je smrt ugrabila drugega sina, lanskega novomašnika in seme-niškega duhovnika g. Jožeta Oberžana, starega 26 let.
*	Stroj zmečkal štiriletnega dečka. Nedavno je zadel rodbino g. Jožka Zitka na Moti pri Ljutomeru hud udarec. Posestnik je pred nekaj leti prevzel obširno posestvo bivšega načelnika okrajnega zastopa Jožefa Rajha, čigar hčer je vzel za leno. Iz tega zakona sta zrasla dva otroka, hčerkica, ki pohaja že osnovno šolo, in štiriletni sinček Mirko. Usodnega dne se je Mirko igral v gospodarskem poslopju, v katerem je domači mlin, imenovan žrmlje. Najbrže je hotel splezati na »troj, pri čemer se je ta prevrnil in pokopal dečka pod seboj. Sestrica, ki se je mudila v bližini, je prva opazila nesrečo in stekla po pomoč. Trije moški so morali dvigniti stroj, ki tehta okrog 800 kg, a pomoč je bila prepozna, ker je pod strojem ležal Mirko na obrazu in z razprostrtimi ročicami že mrtev. Težki stroj mu je razbil lobanjo in mu tudi provzročil notranje poškodbe.
*	Utopljenec r Savi pri Medvodah. Nedavno je naplavila Sava v bližini mosta v Medvodah mcško truplo. V utopljencu so spoznali 501etnega tovarniškega delavca Jožeta Okeršlarja, ki je bil zaposlen v papirnici v Coričanah. Ponesrečencu Je bila pred nekaj dnevi naložena kazen v tovarni v znesku treh šihtov," ker je kadil v skladišču. Zadnje dni je izostal od dela in je sekal ob Savi grmovje, kjer so ga še ljudje videli. Morda mu je spodrsnilo in je po nesreči utonil. Izključeno pa tudi ni, da je šel iz žalosti prostovoljno v smrt.
*	Velik požar. V nedeljo zvečer je začelo goreti pri posestniku Torkarju v Zgornjih Pirničah. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju in se razširil na hlev in hišo. Prvi so opazili požar gasilci iz Kranja, ki so bili popoldne v Mednem in so se vračali v Kranj. Odhiteli so takoj na pomoč; pridružili so se jim pa tudi gasilci iz Pirnič in Preske. Gorelo je skoro dve uri. Torkar je bil le deino zavarovan. Kako je požar nastal, ni tnano.
*	Ogenj je vpepelil hišo mehanika Vrhovška v Mariji Brezju pri Mariboru. Hiša je bila krita s slamo in pretežno lesena. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci. Čeprav je bila hiša že popolnoma v plamenih, se jim je z veliko požrtvovalnostjo vendarle posrečilo rešiti iz nje vse premičnine. Pridno so pomagrli tudi gasilci iz sosednih občin. Ogenj so najbrže zanetile iskre iz dimnika.
*	Dva požara v Poljanski dolini. Na belo nedeljo proti polnoči je pogorel hlev gospodarja Oblaka, po domače Erjavca, v Kladju, občina Ose-Ika. Živino so še pravočasno rešili. Kako je nastal požar v tej pozni uri, je zagonetka. Sumi se, da je podtaknila ogenj zlobna roka. — Drugi po-Jar je bil v ponedeljek proti poldnevu pri gospodarju, ki se tudi piše za Oblaka in biva na Be-drih pri Dobračevi. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje s hlevom. Živino so rešili. Ogenj je najbrže nastal skozi dimnik.
*	Požarna katastrofa v Gornji Pirošici. V soboto dopoldne se je nenadno pojavil v gospodarskem poslopju posestnika g. Martina Peniča v Gornji Pirošici ogenj, ki bi bil kmalu postal usoden za vso vas. Kakor se pripoveduje, so bile zopet to pot krive nesrečne vžigalice, s katerimi so se igrali otroci. Nesreča je hotela, da je zagorelo listje in se je požar z veliko naglico razširil na vsa bližnja poslopja. V nekaj trenutkih so ognjeni zublji objeli kar dvanajst poslopij, last petih kmetov. Z izredno naglico so prihiteli na kraj požara gasilci iz Cerkelj in nemudno stopili v akcijo. K sreči je bilo dovolj vode v bližnjem potoku. Ker ni bilo misliti na reševanje gorečih fosjopij, so se gasilci omejili na toa da so zavaro-
vali sosedna poslopja in tako preprečili še večjo nesrečo.
*	Tragična smrt je doletela 231etnega zidarja Štefana Martikoča iz Pregrada v Istri. Delavci Slavčevega stavbnegna podjetja v Kranju so razdirali Šifrerjevo pristavo. Martikoč se je uprl v voz, ki je bil naložen s strešno opeko, katerega konji niso mogli zaradi blata potegniti naprej. Nesreča pa je hotela, da je prišel pri premikanju med podboje vrat in zidu in mu je zmečkalo prsni koš. Nesrečnega delavca so takoj prepeljali v Ljubljano, a je že v reševalnem avtomobilu podlegel poškodbi.
*	Otrok pod konji. Triletna Anica, hčerka železničarja Koterna na Rakeku, se je igrala pred domačo hišo in zašla pod konje in kolesa težko naloženega voza. Voznik je dekletce hitro potegnil izpod voza, toda že onesveščeno in s hudimi poškodbami po prsih in glavi.
*	Silen požar v Ptuju. V eni zadnjih noči je nastal požar v skladišču in gospodarskem poslopju g. Orniga v Ptuju. Na lice mesta je takoj prihitelo ptujsko gasilno društvo z vsemi pripravami. Požar se je z bliskovito naglico širil, tako da so bile sosedne hiše v veliki nevarnosti. Tudi gasilni društvi iz Spuhlje in Hajdine sta prihiteli na" pomoč. Ogenj pa se je širil in zavzemal vedno večji obseg. Gasilna društva niso bila več kos nevarnosti, zato so poklicali lelefonsko tudi mariborsko gasilno društvo, ki je takoj prispelo na mesto nesreče. Šele tedaj se je posrečilo, požar omejiti in rešiti sosedna poslopja velike nevarnosti. Požar je uničil skladišče in gospodarsko poslopje do tal in provzročil poldrugmilijonsko škodo, ki pa je delno krita z zavarovalnino.
*	Mati in hči žrtvi požara. V noči od sobote na nedeljo je doletela rodbino Petra Štularja pri Sv. Lenartu, občina Cerklje pri Kranju, strašna nesreča, V nedeljo okrog pol treh zjutraj je po-sestnikovo mater zbudilo čudno prasketanje. Pogledala je okrog sebe in opazila, da gori streha. Mati je zbudila hčerko Julko,in druge domače, ki so naglo vstali ter zbežali iz goreče hiše. Julka je pograbila svojega triletnega otroka in ga odnesla iz hiše, nato se je pa vrnila in hotela rešiti mater. V tem hipu se je pa zrušilo goreče tramovje in jo pokopalo pod seboj. Strašno nesrečo je opazil sosedov sin Alojzij Jagodic, ki je planil v gorečo hišo in z veliko nevarnostjo rešil Julko, dočim nesrečne njene matere ni mogel rešiti. Mati je ostala v goreči hiši in zgorela. Julko so z reševalnim avtom iz Kranja prepeljali v ljubljansko bolniščnico. Reva je bila opečena po vsem telesu. Zdravniki v bolniščnici so ji na vse način lajšali bolečine in ji skušali rešiti življenje, vse njihovo prizadevanje pa je bilo zaman in ponesrečenka je kmalu umrla.
*	Sumljivi požari v okolici Medvod. V okolici Medvod so se začeli pojavljati požari. V nedeljo 12. t. m. ponoči je začel nenadno goreti v Sori skedenj pri Podrepcu. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, je bilo v hipu v ognju in niso mogli iz njega ničesar rešiti. Vnel se je tudi poleg stoječi Drnovškov skedenj, iz katerega pa so mogli še rešiti vozove in poljsko orodje. Poleg domačih gasilcev so prihiteli na pomoč še gasilci iz Preske-Medvod z motorno brizgalno; dalje so prišli tudi gasilci iz Zgornjih Pirnič in Godešiča. Gasilska akcija je bila zelo ovirana zaradi pomanjkanja vode. Napeljati so morali vodo naposled iz oddaljene Ločnice. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Pokazal pa je, kako nujno potreben bi bil za Soro vodovod ali vsaj vodni rezervoar v vasi. — Na prav tako skrivnosten način je pričelo goreti takoj drugega dne v ponedeljek zvečer pri Tinčku na Seničici. Preški gasilci z mo-torl vO, gasilci iz Medna in Zgornjih Pirnič so bili hitro na mestu in pogasili ogenj v eni uri. Zgorela je le polovica hiše, kjer je bil mlin, drugo so gasilci obvarovali.
*	Požar po neprevidnosti. V Češči vasi je v soboto zgorela orodna lopa posestnika Jožeta Mesojedca. Ogenj je nastal od tlečih ogorkov v pepelu, ki ga je iz peči prenesla domača gospodinja v lopo. Ogenj so vaščani in gasilci iz Prečne pogasili, da se ni razširil na druga poslopja.
*	Nesrečna cirkularka. V celjsko bolniščnico je bil sprejet 181etni Žagar Alojzij Peškovnik iz Bo-harina pri Zrečah, ki ga je zgrabila ostrina cirku-' larke, pri kateri je bil zaposlen, in ga hudo poškodovala na levem predlaktu.
*	Ponesrečen rudar. V libojskem rudniku se^ je ponesrečil 171etni rudar Leon Polak iz Petrove.; Peljal se je na jamskem vozičku in mu je ne-1 pričakovano privozil nasproti z naloženim vozič-j kom neki drugi rudar. Vozička sta trčila drug ob' drugega, pri tem pa stisnila Polakovo levo nogoj z vso silo. Polaka, ki ima zlomljeno levo piščal in4 golenico, so prepeljali v celjsko bolniščnico.
*	Dva požiga v Trnovljah pri Celju. Nedavno je nastal v gospodarskem poslopju posestnika1 g. Antona Malina v Trnovljah pri Celju velik; požar, ki je lepo poslopje, napolnjeno z orodjem i in krmo in raznimi poljskimi pridelki, uničil do tal. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Trno-| vel j, Gabrja in Celja, ki so z vsem naporom in s' pomočjo modernih motornih brizgaln preprečila, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Ko-; maj je bil ogenj pri Malinu ugašen in so se ga-j silci hoteli vrniti v Celje, je nenadno nastal sredi iste vasi nov požar v gospodarskem poslopju po-^j sestnika gosp. Josipa Stožirja. To poslopje je od Malinovega skoro 1 km oddaljeno in je izključe-' no, da bi kaka iskra z Mahnovega pogorišča za-; netila drugi požar, zlasti še, ker je deževalo. Ga-' silci so bili takoj .na mestu in so zaceli gasiti. Ker so tamkaj poslopja precej na gosto postavljena,' je bila nevarnost, da bi se požar mogel raz-j širiti tudi na bližnjo okolico, kar pa je preprečil nastop gasilcev. Oba požara je očividno zanetila zlobna roka.	jj
*	O obešeneu, ki so ga pred dnevi našli ob Savi na Ježici, je ugotovljeno, da je bil to 27Ietni Ivan Fabijan, sin železniškega uslužbenca iz Ljubljane, ki je bil že od 10. t. m. odsoten od doma. Bil je po poklicu trgovski pomočnik in zadnji čas ni imel posla. Dne 7. t. m. mu je umrl brat akademik v bolniščnici, za katerim je zelo žaloval. Ni izključeno, da je zaradi tega šel prostovoljno v smrt.
*	Napad. Iz Korenitke nam pišejo: Na veliki petek zvečer sta se vračali od večernih molitev* Alojzija in Karolina Zupančičeva iz Št. Lovrenca domov na Korenitko. Kakih 150 korakov pred domom pa sta bili nenadno napadeni. Napadalec" je prizadejal s kolom hujše poškodbe na glavi Karolini Zupančičevi, ni pa zahteval denarja, ka-*j kor je bilo pisano v <Domovini». Nekaj minut prej je šla isto pot Marija Podgorškova in je sli-'1 šala neko šepetanje v grmovju. Napadalci niso' njej storili ničesar zalega. Sklepa se, da so bili j napadalci domačini. Orožniki jih zasledujejo in je upati, da jim bodo prišli kmalu na sled.
*	Zagoneten zločin v Besnici. V Besnici, obV; čina Trebeljevo, je bil nedavno ponoči izvršen za-1 goneten zločin, katerega žrtev je postal 251etni; Anton Levičnik, posestničin sin v Besnici. Okrog' dveh zjutraj je Levičnik spremil domov svojod sestro, ki je bila v sosedni vasi zaposlena. Sredi pota je Levičnik opazil, da jima sledi neznan'1 moški; ko se je za hip ustavil in okrenil, je počil] strel. Krogla je zadela Levičnika v glavo, k sreči' pa poškodba ni huda. Napadalec je po zločiniij pobegnil. Levičnika so prepeljali v bolniščnico^
*	Smrtna žrtev pijanske podivjanosti. Te dnfl so se pred Tomažičevo gostilno na Vidmu pri Krškem zbirali rekruti. Dva voza sta jih bila ž^ tam. Pripeljal se jih je še tretji. Brez daljšega pre-J rekanja so se fantje spopadli in začeli mahati z^ noži. Alojz Kodrič, doma iz Pristave, je obležal] ves razmesarjen mrtev na licu mesta. Laže ra-j njena sta bila brata Franc in Martin Mladkovič^i
hudo ranjen je tretji brat Janez- Mladkovič. Ka-'
kor so izjavili očividci umora in krivci sami, je bil vzrok poboju staro sovraštvo med Kodriči in Mladkoviči. Kodričeva fanta in Mladkovičevi iz iste vasi so bili sprti. Usodnega dne, ko je Kodri-čev mlajši brat v spremstvu starejšega brata Alojza, ki je mrtev, odhajal k vojakom, je v pijanosti vzkipelo sovraštvo do vrhunca in rodilo tako strahoten poboj.
| * Umor v Kamniškem jarku pred sodiščem.
[ Dne 13. januarja je v Kamniškem jarku ključavničar državnih železnic, 281etni Friderik Košar, v f navalu ljubosumnosti ustrelil svojo ženo Ano, rojeno Kovačevo, po enoletnem nesrečnem zakon-Bkem življenju. Bilo je baš na obletnico poroke. 'Ana je bila hčerka znane Ane Kovačeve, gospodinje pri posestniku Kolbergerju na Šobru, ma-jtere številnih nezakonskih otrok, med katerimi ;'sta Rudolf, obsojen zaradi umora Kanclerja na i|.4 let, in pa Anton, ki je bil nedavno zaradi suma Sokrivde na tem umoru aretiran. Tudi mati je fibila nedavno aretirana zaradi suma, da je skuhala najeti morilce za neko pričo, ki je za njenega [Sina Rudolfa slabo izpovedala. Vsi otroci Kovačeve so imeli že posla s sodiščem. Obtoženec Ko-ar je krivdo priznal. Priče so se po večini izvile glede obtoženca ugodno. Uvažujoč vse olaj-evalne okolnosti in obtoženčev zagovor, da ni i$mel namena žene usmrtiti, ker jo je preveč ljubil, ampak da je ravnal v hipnem afektu, je senat ©blodil obtoženca na pet let robije.
*	Napad z noži. V St. Vidu pri Grobelnem so ,pedavno zvečer neki fantje napadli 371etnega Antona Goleža in ga hudo poškodovali z noži. Golež >Ima devet ran na glavi, hrbtu In na rokah. Prepeljali so ga v celjsko bolniščnico.
*	Aretacija Mohorkovih pajdašev. Nedavno o v Avstriji aretirali nekega Hriberskega, ki ga e Rudolf Mohorko, morilec petčlanske rodbine
y Jelovci nad Kamnico, označil za pomočnika pri tem strašnem zločinu. Hriberski dejanje taji In se še danes ne ve, ali je res sodeloval pri Jumoru v Jelovci. Te dni so privedli v zapore 'mariborskega okrožnega sodišča tudi Antona Kovača, brata Rudolfa Kovača, ki je bil obsojen * aradi umora kmeta Kanclerja na Šobru na 14 rjet robije. Anton Kovač je bil aretiran na podlagi zpovedbe Mohorka, ki je izjavil, da je Anton ovač pripravil načrt in sekire za Kanclerjev mor. Mohorko je takrat tudi izpovedal, da je Kanclerja ubil Friderik Klančnik in ne obsojeni IjRudolf Kovač. Mohorko, Rudolf Kovač in Klančnik so imeli po načrtu Antona Kovača umor izvršiti. Ko so pa prišli v gozd na Šobru nad Katn-ico, so opazili, da vodita tam dve poti in da bi im po eni Kancler lahko ušel. Zato so se razdelil: Klančnik je prežal ob eni, Mohorko in Rudolf ovač ob drugi poti. Kjer bi prišel Kancler, tam fftaj bi to avlziral žvižg. Ko sta Mohorko in Ko-!,va5 začula z druge poti Klančnikov žvižg, sta jfctekla tja, medtem pa sta tudi že čula krik in ko sta pritekla tja, je že ležal Kancler na tleh z ^razbito glavo. Klančnik, ki se je še nedavno mu-rail v Mariboru, je po Mohorkovi aretaciji izginil. pBled za njim je šla preko Celja in Laškega, tam jpa se je izgubila. Vendar so ugotovili, da je pe-lljala na Hrvatsko. Sedaj so ga slednjič izsledili Ur Vinkovcih, kjer je bil s svojo ženo; in ga aretirali.
*	Naše žene in naša dekteta se vedno znova prepričajo, da je za njih zdravje vendar najbolje, jjjSe uporabljajo za nego telesa in lepote higienski l&iste in temeljito delujoče Elza-proizvode lekarnarja Fellerja. Za kožo: Fellerjevo pomado za za-fčito lica in kože «Elza-Krema>, 1 lonček 12 Din,
šuje kri, pomirja živce ter provzroča, da se človek dobro počuti in da ima jasno glavo. Frane Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
*	«Skrita sreča.» Kdor hoče še Imeti knjigo z 11 lepimi povestmi, naj takoj pošlje za 9 Din novih neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici in pa svoj natančni naslov na naslov: Matija Belec, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah pri Ptuju. Ne zamudite, dokler je še zaloga! Na brezplačna naročila se pa ne oziram!
*	«Prva pomoč.* Druga izdaja. Spisal dr. Mav-ricij Rus, mestni fizik in šefzdravnik reševalne postaje v Ljubljani. 52 slik. Cena knjigi: kar-tonirani 26 Din, v polplatno vezani 32 Din. Ime pisateljevo je jamstvo, da vsebina knjige ustreza namenu. Življenje samo, ki nikomur ne prizanaša, jo najbolj priporoča, zakaj prva pomoč ob nezgodah, kakor zanjo daje navodila strokovnjak, more preprečiti ob pravem času večjo nesrečo, da, celo smrt. V interesu vseh onih, ki so vedno po svojih dnevnih poslih izpostavljeni nevarnostim, je, da si nabavijo to knjigo.
*	«Pomladni cvetovi*. III. zvezek «Prapreča-novih zgodb*, ki jihi je spisal Ant. Stražar. Lepa knjižica je izšla v tiskarni Rumpret v Krškem, kjer naj se tudi naroča! Ker je cena tako nizka (2 50 Din za izvod), naj se naroči po več izvodov skupaj.
*	Wagner Rudolf: cPoglejmc v Beneško Slovenijo*. Izdala in založila Slomškova družba V Ljubljani. Cena 20 Din. Knjiga nam prikazuje Beneško Slovenijo, njene lepote, jezik, običaje in navade. Med popisi krajev in zgodovinskimi dogodki so lepo nanizane narodne pravljice in pesmi beneških Slovencev, dalje tudi prispevki pisateljev, ki so zelo posrečeno orisali razne zgodbe iz Beneške Slovenije. Knjiga ima obilo slik. Knjigi je pridan tudi zemljevid ozemlja Beneške Slovenije. Knjiga se dobiva v vseh knjigarnah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Za lase: Fellerjevo Elza-Tanokinapomado za rast
j|as, 1 lonček 12 Din. Za naprej poslanih 40 Din se jiobita 2 lončka pomade brez vseh nadaljnjih stroškov. Fellerjeva Elza-mila zdravja in lepote, in (Sicer: lilijino mlečno milo, lilijino kreme-milo, Tumenjakovo, glicerinsko, boraksovo in katranovo Rinilo in milo za britje; 5 kosov v poljubni izberi >52 Din, če se denar naprej pošlje, sicer s povzetjem '62 Din. Vse navedeno razpošilja lekarnar fllvgen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg 360, Savska banovina.
*	Za moške obleke kupite blago najbolje in najceneje pri NOVAKU v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti nunski cerkvi). Pridite si ogledat trgovino pri prvi priložnosti.
*	Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne Franc Jožefove grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana Franc Jožefova voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izbolj-
TRAGIČNA SMRT DELAVNEGA MOŽA.
Z i b i k a, v aprilu.
Našega Franca Založnika ni več. V sredo 15. t. m. smo položili njegovo telo v hladno naročje matere zemlje. Odšel je prostovoljno iz te solzne doline v nadzemske kraje, kjer ni trpljenja in ne bridkosti. Kakor je bil skromen v življenju, tako skromen je bil njegov pogreb. Ob njegovem grobu nI bilo čuti glasu priznanja, zato smo bili vsi prisotni tembolj ganjeni nad tragiko njegovega življenja.
Nehvaležno bi bilo od nas, da bi docela prezrli njegovo smrt in ne omenili njegovih zaslug. Naj mu bo s temi vrsticami postavljen mal spomin v «DomovinI», katero je vedno rad širil in priporočal. Franc Založnik je bil človek izredne marljivosti in varčnosti. S svojo sposobnostjo je dvignil svojo trgovino v Zibiki do lepega ugleda. Usoda pa mu ni bila mila, prinesla mu je le razočaranja. Kljiib temu ni nikdar tožil, ampak je nosil svoje gorje molče, dokler ni omagal. V zadnjem času mu je bilo življenje le še huda muka, iz katere ga je rešila smrt. Za njim žaluje vsa Zibika. Mnogo dobrega je storil ljudstvu kot odpravnik tukajšnje pomožne pošte.
Bil je dovoljno izobražen in je rad vsakomur pomagal z dobrim svetom. Ostri so bili nekdaj pri nas politični boji, a on ni klonil. Ostal je vedno in povsod odločen in zaveden naprednjak.
Dragi Franc, trpin in mučenik v življenju, naj ti bo lahka žemljica domača! Vsi, ki smo te poznali, te ohranimo v blagem spominu.
IVANJKOVSKO PROSVETNO IN GOSPODARSKO PISMO.
Ivanjkovci, aprila. Zadnjega cepilnega tečaja se je udeležilo 40 fantov in mož. Tečaj je vodil sreski kmetijski referent g. Jakob Znidarič iz Ljutomera. Videlo
se je, da so taki tečaji zelo potrebni. Podružnici Vinarskega društva in banski upravi smo za ta tečaj prav hvaležni. O potrebnih delih se bo med letom predavalo še dvakrat v trsnlcl, in to ob času, ko bo treba ta dela izvršiti.
V nedeljo dne 19. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnjega Bralnega in izobraževalnega društva. Društvo prav lepo deluje že skozi deset let. Izvoljen je bil novi odbor, in sicer za predsednika g. Lovro Petovar, za knjižničarja in tajnika g. Jožko Simonič, za odbornika pa gg. Josip Janžek in Štefan Rižnar.
Ze dlje časa se je pripravljala ustanovitev sokolske čete pod okriljem društva v Ormožu.; Pripravljalna dela so se vršila tiho in brez ka« kega velikega prigovarjanja. Takoj po občnerrl zboru gori omenjenega društva se je vršil ustanovni občni zbor sokolske čete. Pristopilo je k četi 44 članov in 11 članic, kar je precej lepo število. Župo je zastopal na zboru brat dr. Pivkot ki si je z lepim predavanjem osvojil vse poslušalce. Notar br. Sevnik, starosta ormoškega Sokola, je posetil naš zbor z 10 brati in sestrami in je z lepimi besedami pozdravil novo četo. Delokrog čete se je določil na občine: Mihalovcl, Rumeč, Ključarovcl, LahoncI, Zirovincl, Veli-čane, Litmerk in Brebrovnik. Sklenila se je predlagati župi naslednja uprava: starosta br. Lovro Petovar, podstarosta in tajnik br. Adolf Fridl, načelnik br. Drago Prah, podnačelnik br. Jožko Simonič, prosvetar br. Drago Bitenc, blagajnik br. Vinko Polak, odbornik br. Franc Ribič, namestniki br. Franc Kociper, br. Ludovik Polak in br. Vinko Kumer, preglednika računov br. Josip Janžek in br. Štefan Rižnar, načelnica s. Danica Petovarjeva, knjižničarka s. Vlasta Biten-čeva in namestnica s Krista Petkova. Želimo čvrsti mladi četi najlepšega uspeha.
Občine so dobile od sreskega načelstva predloge za združitev občin, kakor je te predloge svoječasno izdelal, oblastni odbor, odnosno pozneje komisar oblastne samouprave g. dr. Le-skovar. Predlog predvideva, da se pod imenom Svetinje združijo občine Lahonci, Mihalovcl, 2e-rovincl, Veličane in Litmerk. Občine so imela nalog, da v svojih sejah odbori sklepajo o vpra«
šanju združitve in izrečejo svoje želja gleda sedeža občine. Kakor čujemo, so se vse občina izrekle s to združitvijo zadovoljne. Občina Litmerk je bila predvidena, da se deli na dva dela In da pripade en del občini Šardinje, drugI del pa sem, sedaj pa je sklenila, da želi biti združena v celoti s to občino. Kot sedež občinskega urada si žele vse navedene občine Ivanjkovce. To je gotovo najprimernejši kraj, ker leži v sredini in so tukaj železniška postaja, mostna tehtnica, križišče cest in drugo. Pripravljeni so pa tudi lokali za občinski urad in za stanovanje tajnika, če bo tako potrebno, tako da v tem oziru nova velika občina ne bo imela prav nobenih težkofi in ne bodo potrebni nikaki posebril stroški.
600 metrov od nameravanega sedeža občinskega urada se prične občina Runeč, katere prebivalci bi imeli pet do 50 minut do tega občinskega urada. Predvidena pa je ta občina za združitev z občino Šardinje. Prebivalstvo si po veliki večini želi združitve z imenovanimi občinami, ker gravitira občina povsem v Ivanjkovce in je tudi pod to pošto. Občinski odbor pa se ne more sprijazniti za tako rešitev. Kaki so razlogi temu, ne vemo. Tukajšnja velika občina bo tako imela okoli 3000 prebivalcev in bo ena največjih v ormoškem okraju. Če bi se ji pa priključil še Runeč, bi bila največja in tako lepo zaokrožena, da nikdo ne bi imel črez eno uro hoda do občinskega urada.
Splošno zanimanje vlada za vprašanje, aH bo mogla tukajšnja Vinarska zadruga »Jeruza-lemčan» letos udejstviti svoj cilj: postavitev kleti in stiskalnice, v kateri bi prevzemali grozdje od članov. Večina vidi veliko korist take naprave, Izvedba pa je odvisna od podpore, ki naj bi jo dobila zadruga od vlade In banske uprave. Upajmo, da bo zadevno vprašanje skoro ugodno rešeuo,	«-r,
JLJUDSKO ŠTETJE V SREDIŠČU OB SAVI.
S r e d i 8 č e, aprila.
Komisija za ljudsko Štetje pod predsedstvom »Čitelja g. Venigerholza je končala svoje delo. V primeri z letom 1921. je število prebivalcev naraslo za devet oseb. Trg je štel 31. marca letos 1152 prebivalcev (579 žensk in 573 moških). Na-Sih državljanov je 1137, tujih pa 15. Po> veri Imamo v trgu dva pravoslavna, sedem evangeli-.fcanov in pet Zidov, ostali so katoliki. Po materinskem jeziku Imamo 1044 Slovencev, 90 Srbo, jbrvatov, osem Nemcev, dva Madžara in osem drugih. Po poklicu je 108 kmetovalcev, 66 obrtnikov, 40 delavcev, 21 upokojencev, 17 državnih toameščencev, en zdravnik in ena babica.
Najstarejši mož v trgu je g. Fran Kolarič, 1'tar 92 let, katerega vnuk je sedanji župan gospod Anton Kolarič. Najstarejša žena pa je gospa Mlinaričeva, stara 97 let, stara mati g. poštnega upravnika v Središču. Želimo, da bi praznovali ti dve stari središki korenini tudi stoletnico ivojega rojstva.
Domače živine je v Središču 6064 (149 konj, r459 goved, 1310 svinj, 4147 kosov perutnine in 'dve ovci). Sadnega drevja pa je .7740.
jBOKOLSTVO IN GASILSTVO NA SENOVEM.
Senovo pri Rajhenburgu, v aprilu.
Naš kraj je bralcem bolj malo znan, ker se jzelo redko sliši kaj o nas kljub temu, da ima (»Domovina« pri nas lepo število naročnikov, po-jsebno med rudarji, ki jim je najljubše štivo. Ka-'dar pa kaj pišejo časopisi iz našega kraja, so navadno sam j žalostne reči.
V naši prijazni dolinici se zadnje čase zelo razvija društveno delovanje. Društva kar tekmujejo med seboj, katero bo bolj agilno. Sokol, ki se je ustanovil meseca decembra lani, prav pridno deluje v telovadnici in na prosvetnem polju. Priredil je igro «Malomestne tradicije». Nastopila sta tudi pevski in godbeni zbor. Upamo, da nam skoro javno pokaže tudi svoje vrste pri telovadbi. Ljudstvo je s Sokolom prav zadovoljno.
Prav tako dela s polno paro tudi gasilsko društvo, ki je staro šele 10 mesecev. Pod vodstvom požrtvovalnih voditeljev gg. načelnika' Kovačiča, tajnika Hofbeka, blagajnika Senice in poveljnika Šrbca prav pridno nabirajo za pre-potrebno gasilsko orodje. Imeli so že več prireditev, ki so jim prinesle lepe vsote. V nedeljo dne 12. t. m. so imeli gasilci poizkusno vajo z motorno brizgalno, ki jo je pripeljal g. Košir iz Celja. To si bodo nabavili, ker je pokazala brezhibno delovanje. Ta korak z veseljem pozdravljamo. Društvo je, žal, že tudi imelo svoj požarni krst. Nedavno je pogorela stanovanjska hišica rudarju Božičniku na Malem Kamnu, ki je zelo gosto naseljena vas. Požrtvovalnosti gasilcev iz Senovega in domačinov se je zahvaliti, da se je ogenj omejil samo na gorečo hišo In da ni zgorelo še štiri metre oddaljeno s slamo krito poslopje.
Zato kličemo: gasilci naprej po začrtani poti, Kii vas bomo podpirali!
NAŠI NA TUJEM
Smrtna nesreča rojaka r tujini. Iz Clevelanda y Zedinjenih državah nam pišejo, da se je tamkaj smrtno ponesrečil Miha Zornik, doma iz Nad-gorice pri Črnučah. Zapustil je troje nedoletnih Ptrok, v stari domovini pa dva brata in še dve sestri. Naj mu bo lahka tuja žemljica!
PREKMURSKBASNiK
^ ZAGONETNI POŽARI V ADRIJANCIH.
S a 1 o v c i, v aprilu. K Najprej naj podam malo natančnejše porodilo o požaru 1, t. m. y Adrijancih, od nas 25 mi-
nut oddaljeni vasi. Ko smo fialovčani opazili ogenj, smo bili v teku pičle pol ure že v Adrijancih. Naša brizgalna je zajemala in metala vodo iz potoka, ki je oddaljen od mesta požara do 120 metrov. Ko so se naši gasilci utrudili, je odredil poveljnik šalovskega gasilnega društva, da se morajo brizgalne zvezati, kar se je tudi takoj zgodilo. Potem je dajala šalovska brizgalna vodo drugim brizgalnam.
Kolikor smo opazili, je vodo nosilo samo približno osem deklet in starih žensk. Tukaj je grda navada, da ljudje pri ognju držijo križem roke in se lepo mirno pogovarjajo, kakor da se njih ogenj prav nič ne tiče. Med drugim je pisec teh vrst slišal tudi naslednje besede: <Naj le gori, saj gori za denar!> Poročevalec, ki je že pisal o tem požaru v <Domovini>, je tudi dejal: <Požari so pri nas zelo pogosti, ker so hiše nizke in s slamo krite.» Seveda se slamnate strehe rade vžgo, toda navadno ne brez hudobnih ljudi.
Sedaj pa še nekaj o drugem požaru. Dne 12. t. m. okoli 20. ure je zopet gorelo v Adrijancih. Ta požar so omejili domači gasilci. smo Šalovčani dospeli na kraj požara, je že vse gorelo, ker je bila žrtev plamenov mala hiša. Zato smo se takoj vrnili domov. Ni se še dobro postavila brizgalna v Gasilski dom, ko je zakričal nekdo na cesti: «V Adrijancih zopet gori!> Voznik, ki je peljal šalovsko brizgalno domov, jo je moral zopet v diru pripeljati nazaj v Adri-jance. Ko smo dospeli k ognju, smo opazili, da so ljudje po večini branili eno hišo, a drugo, ki je bila oddaljena od požara okrog 100 metrov, so varovali samo štirje stari možaki. Nekateri so dejali, da ta hiša, ki je zavarovana za približno 15.000 dinarjev, ni bila vredna večje obrambe, ker bi ne bilo nobene škode, če bi zgorela. Čudno je, da sta začeli obe hiši skoro v istem času goreti. Druga od druge se ni užgala. Vzroke zagonetnih požarov bo razčistila preiskava, ki jo
vrše vrli petrovski orožniki.
*
Na velikonočni ponedeljek je vprizoril naš Sokol igro dzgubljeni in zopet najdeni mož». Igra bi bila lahko bolje obiskana. Vsa čast našim bratom in sestram, ki so rešili svoje vloge prav lepo. Največje zasluge pri igri si je pridobil brat Stevančec, ki je vodil vaje. Kaj napravi dobra volja, se je pokazalo v tem, da je igra dobro uspela, čeprav je imel brat Stevančec samo trikrat vaje z igralci.	G. S.
Iz Gornje Lendave nam pišejo: V nedeljo 19. t. m. popoldne so se z avtom, okrašenim z narodnimi trobojnicami, pripeljali Sokoli iz Rogaševcev k nam na gostovanje s svojim gledališkim osebjem in vprizorili petdejanko «Domen». Igra je bila prav dobro izvedena, čemur smo se tem bolj čudili, ko smo izvedeli, da so bili igralci pretežno novinci. Vsi Igralci brez razlike so svoje vloge dobro rešili ln nam ni bilo žal, da smo prišli gledat Igro. Vsem naj bo izrečena najpri-srčnejša zahvala za užitek, ki so ga nam nudili. Želimo, da nas še večkrat obiščete.
Iz Rogaševcev nam pišejo: Meseca oktobra lani se je v naši vasi ustanovil Sokol. Kakor vsako novoustanovljeno društvo se mora tudi to boriti s težkočami denarnega vprašanja. Člani in članice telovadijo v razredu osnovne šole pri Sv. Juriju. Več zanimanja za telovadbo je opaziti med člani kakor med članicami. Dekleta, ali boste res samo od strani gledale, kako druge telovadijo? Mnogo živahnejše delovanje je opaziti v dramskem odseku. V soboto 11. in v nedeljo
12.	t. m. je društvo priredilo igro <Domen>. Prav prijetno nas je iznenadilo to, da je bila večina igralcev iz vrst kmetskih fantov in deklet, ki so prvič nastopili in lepo rešili svoje vloge. Le tako naprej! Zal, da so nekateri fantje in dekleta pri-morani oditi na sezonsko delo v tujino. Tem pa naj velja klic: Na svidenje v jeseni! Neprijetno nas je iznenadilo dejstvo, da med vsemi igralci ni bilo niti enega fanta ali dekleta iz Rogaševcev, ampak da so bili vsi iz Serdice. Fantje in dekleta rogaševska, vzdramite se in na delol — Dne
13.	marca je v bolniščnici v Murski Soboti umrl
član uprasuegna odbora tukajšnjega Sokola, brat Konrad Dolgov. Hrepenenje po rodni Rusiji, po obširnih stepah slovanske zemlje mu je izpod* jedlo zdravje. Bolehal je, legel in umrl. Naj ti bo lahka prekmurska žemljica! — Tudi pri nas se je pomlad nekoliko zakesnila! Sv. Jurija, patrona naše župnijske cerkve, bodo najbrže samo bukve pozdravile s komaj odpirajočim se popkovjem. —» Dosti gospodarjev si je omislilo arborin, kajti mnogo našega drevja je okuženega z rakom in krvavo ušjo. Letos upamo na dobro letino sadja* kar bo podprlo marsikaterega gospodarja. — V; nedeljo 26. t. m. bo imelo letni občni zbor tu* kajšnje tamburaško društvo «Glas Prekmurja*« Iz Borejcev nam pišejo: V našem delu Prek* murja so tatvine kokoši zelo pogoste. Vsak dan se sliši o vlomih v kokošnjake. V noči od 16. na 17. t. m. so obiskali tatovi tudi g. Janeza Flieser« ja, posestnika in trafikanta v Borejcih. Odnesli so mu enajst kokoši in petelina. Naši vrli orož* niki tatove neumorno zasledujejo. Osumljeni »o tatvine neki cigani, ki se že dalje časa skrivajo roki pravice.
Belokrajinski glasnik
Iz Krvavčjega vrha v Beli Krajini nam pišejo: -Dne 11. t. m. je pri nas preminil po dolgo* trajni mučni bolezni posestnik Matija Rauh. Pokojnik je bil dober in skrben gospodar. Njegovo življenje je bila dolga trnjeva pot. Še v svetovni vojni si je nakopal kali zavratne bolezni, ki so po dolgolnetnem trpljenju iztrgale iz naših vrst.: Usoda je hotela, da je v jeseni pokopal svojo ženo, ki je umrla za posledicami poroda. Ostal je s petimi otročički in 8 svojo hudo boleznijo. V\ ponedeljek 13. t. m. smo ga pokopali na doma« čem pokopališču. Pogreb, katerega so se udele* žili vsi bližnji in daljni sosedi, je pričal, da je bil pokojnik vsesplošno priljubljen. Z njim je legel v prerani grob prvi član našega novoustanov* ljenega prostovoljnega gasilnega društva. Pro« stovoljno gasilno društvo na Krvavčjem vrhu stil je korporativno udeležilo žalnega sprevoda in! položilo na krsto društveni venec. Žalne molitv^ je opravil semiški kaplan g. Anton Miklavčič. V; imenu gasilnega društva pa se je od pokojnega tovariša poslovil pri odprtem grobu učitelj g. Loj^ ze Zupane. Pokojni Matija Rauh zapušča pet nedoraslih otročičkov, od katerih je najstarejša hčerka šele v dvanajstem letu. Osamljena dec4 je vredna vsega pomilovanja. Tovarišu gasilcu^ blagemu pokojniku, bodi ohranjen trajen spo4 min!
ŽENSKI VESTNIK
PRESAJANJE IZ TOPLE GREDE.
Ko seme v topli gredi vzkali, ni več potrebnd čez dan še pokrivati grede z odejami, pač pa jO moramo zračiti, da se rastlinice navadijo ni prosti zrak. Zadnje dni, preden začnemo pre* sajati, pa tudi ponoči ne pokrivajmo več tople grede z okni.
Nekatere zelenjave in cvetlice, kakor para« dižnike, nageljne in druge, pa moramo, predeli jih sadimo na prosto, prej pikirati, to fe pravit, presaditi še majhne na drug prostor v topli gredi, 6 do 10 cm narazen. Na določeno mestoj na vrtu jih pa posadimo šele, ko so se dovoljf razvile.	'j
V šestih do osmih tednih zrastejo sadike %■ topli gredi že toliko, da jih lahko presadimo*' Rastlinice razvijejo štiri do šest listov, stebelci so dovolj močna. Za posamezne vrste sadik, ka« kor kapusnice (zelje, ohrovt, karfijol), paradižnik ke, papriko, razne cvetlice, kakor astre, salvije in druge, določi na vrtu prostor, kamor jih boš poj sadila. Gredice pognoji in prekoplji in z grab* Ijami poravnaj, potem pa vsadi posamezne sa* dike v vrste po 20 cm narazen, vrste pa naredi štiri na 120 cm široko gredo,.
Pravi čas za presajanje sadik iz tople grede je aprila meseca, če smo zelo zgodaj sejali. Če je bila setev pozna, bo pa treba presajati šele maja meseca, ker se bodo sadike pozneje razvile in postale godne za presajanje.
Najugodnejši čas za presajanje so oblačni, deževni dnevi. Sadike tedaj ne zvenejo in se lepo primejo. Prve dni po saditvi moramo sadike dobro zalivati, če ne dežuje, in sicer proti večeru, ko več ne pripeka solnce, še bolje je pa zgodaj zjutraj, ko zemlja še ni razgreta.
Sadike za presajanje moraš oprezno izpuliti, d^i se ne poškodujejo nežne koreninice in da se zemlja preveč ne osuje. Za nasad pa vzemi samo lepe, močne in ravne sadike, lcrivuljastih in slabih ne sadi, ker se ne morejo povoljno razviti.
Vsaka rastline potrebuje svetlobo in zrak, zato ne sadi pregosto. Saditi moraš tako narazen, da se sadike, ko se enkrat razvijejo, ne dotikajo niti s koreninami niti z listi.
Saditi pa moraš tako globoko, kakor so bile rastlinen prvotno rastle. Le sadike kapusnic sadi nekoliko globlje.
Posajaj s klinom, s katerim narediš primerno globoko luknjo; vanjo vtakni sadike in s klinom zopet pritisni zemljo k sadiki. Pri tem nastane ob sadiki jamica, v kateri se zbira voda pri zalivanju, tako da ostane zemlja delj časa vlažna. Ker sadimo kapusnice zelo narazen, lahko vmes nasadimo še solato, ki hitro zraste, tako da jo že prej porabimo in ne dela napotja glavnemu nasadu.
Za kuhinjo
Švabski zrezki. Za prst debele zrezke od sočnega govejega stegna potolči, osoli in prevleči s prekajeno slanino. Deni jih na vročo mast, v katero si tudi narezala malo prekajene slanine, zraven daj še narezane čebule, malo popra, dišav, ingverja, lovoro list, prilij malo juhe ali vode in pokrito duši, da postane meso mehko, to je približno dve uri. Ko so zrezki mehki, prideni dve žlici kisle smetane, jo zmešaj dobro s sokom, in ko enkrat prevre, je jed gotova. Zrezke zloži na toplo skledo in jih oblij s sokom; zraven lahko daš kuhan krompir ali pa cmočke.
Sirove rezine. Sedem dek sirovega masla me-1 šaj v loncu, potem primešaj dva rumenjaka, tri žlice kisle smetane, dva srednjedebela kuhana in pretlačena krompirja, tri žlice naribanega bohinjskega sira in sneg dveh beljakov. Model na-maži z mastjo, potresi ga z drobtinami in stresi pripravljeno zmes noter, jo razravnaj in peci približno deset minut do četrt ure. Pečeno razreži na rezine in daj s špinačo k mesu na mizo.
Praktični nasveti
Če se predali miz ali omar težko odpirajo, jih
namazi ob strani z milom in se bodo zopet lahko Odpirali.
Vdrtine na aluminijasti posodi popravimo
lahko sami. Pod tako vdrtino podloži večkrat zloženo krpo in potolči previdno z lesenim kladivom. Vdrtina ali izboklina se bo lepo zravnala in posodo lahko zopet rabiš.
ZANIMIVOSTI
RAZPRAVA PROTI NAJSTRAHOTNEJŠEMU ZLOČINCU SEDANJOSTI.
Kralja zločincev imenuje zdravniški izvedenec dusseldorfskega morilca Petra Kiirtena, ki se je zadnje dni zagovarjal pred diisseldorfskirn sodiščem zaradi številnih umorov. Razprava, ki se je proti vsem pričakovanjem že zaključila, je Spravila na dan take reči, da se človeku kar lasje jezijo, ko čita poročila. Celo sodniki in zdravniki, ki so navajeni krvavih zgodb, so bili presenečeni nad izpovedbami krvoločnika. Najbolj presenetljiva je okolnost, da je Kiirten opisoval vse svoje zločine v podrobnostih in da se je spominjal do ure in minute vseh svojih zlo-
činov. Pravil je, da je moril otroke in ženske le zato, ker je užival, ko je slišal njihove smrtne krike in videl smrtni strah svojih žrtev.
Pa še več! Onesveščenim žrtvam je rezal glavne žile in je pil še živim toplo kri. Najstrašnejši prizor je bil pri obravnavi, ko so prinesli zdravniki devet lobanj otrok, ki jih je umoril vampir, da pokažejo, kako je Kiirten pravilno povedal, kamje udaril kako žrtev.
Nekaj časa so mislili sodniki in zdravniki, da je Kiirten blazen, sedaj pa so prišli do gotovosti, da je zločinec duševno zdrav. Svoja zločinstva je počenjal le zato, ker je vrgel od sebe vse ob-zire in je popolnoma propadel. Začel je s tatvino, končal bo pa pod rabljevo sekiro. Te dni bo proglašena obsodba in bomo o njej poročali v prihodnji številki našega lista.
X Čez sto let ne bo več premoga. Zemljeslovci pravijo, da v prihodnjem stoletju ne bo več premoga na svetu. Vsiljuje se vprašanje, kako bo potem z električnim tokom, ki se ga potrebuje vedno več, kajti večina elektrarn je navezana na parni pogon in torej tudi na premog. Ko ne bo več premaga, bo najvažnejša naloga rešiti vprašanje proizvodnje električne sile s pomočjo vodne moči. V ospredje stopijo države, ki imajo mnogo gorskih potokov in vodopadov, kakor so Norveška, Avstrija in Švica. Električna sila teh držav, ki imajo neizčrpne vire vodne sile, se bo oddajala daleč v druge države. Ni daleč čas, ko bomo govorili o uvozu, odnosno izvozu električnega toka. Največji izvoznik bo nedvomno Norveška.
X Komet se bliža. Na zvezdami v Tokiu so opazili nedavno komet znatne velikosti, dozdaj neznan, torej tujca, ki se je pojavil iz vsemirja.
V	območje solnca bo prišel meseca maja in ga bo takrat mogoče morda videti celo s prostim očesom.
X 1561etni Turek. Te dni je dospel iz Amerike z «Bremenom» v Bremerhaven (Nemčija) 1561etni Turek Zaro aga, ki velja za najstarejšega Evropca. Zaro aga je po rodu Kurd. Novinarjem je turški Metuzalem povedal, da je doživel v Ameriki, posebno v New Yorku, blažene trenutke. Da se je Zaro aga počutil v Ameriki tako imenitno, je tudi zasluga njegove protialkoholske narave, zakaj on ni nikoli pokusil ne alkohola ne tobaka in tudi ne mesa. Zaro aga je bil v svojem življenju enajstkrat oženjen in je imel 36 potomcev. Preživel je večino svojih žena in otrok. Zdaj si bo starec ogledal najvažnejša srednjeevropska mesta, potem pa se odpelje v Carigrad, kjer želi preživeti večer svojega življenja.
X Tudi cerkve se modernizirajo. Benediktinski red v Rimu je dal izdelati brezhibne gramofonske plošče, ki bodo oddajale cerkveno glasbo.
V	prihodnje se bodo te plošče izdelovale v še večjem številu in bo a tem dana ubožnejšim cerkvam možnost, da si namesto dragih orgel nabavijo gramofon, ki bo spremljal bogoslužje.
X Rusija bo vrgla trideset milijonov svinj na svetovni trg. Ameriški listi poročajo, da so ruska oblastva najela dvajset ameriških strokovnjakov, ki vodijo skoro milijon oralov obsegajočo farmo, na kateri redi sovjetska vlada trideset milijonov svinj, ki jih bo vrgla na svetovni trg v letu 1932.
Korenitka. Ime dopisnika je tajno. Dolnja Lendava. Napoved sestanka žal pre» pozno prispela.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Previdni 'at.
Advokat: «Če hočete, da vas bom uspešno za* govarjal, mi morate vse povedati.>
Obtoženec: cPovedal sem vam že vse. Samo: tega vam ne izdam, kam sem zakopal denar..
Pred sodiščem.
Sodnik: «Vlomili ste torej v stanovanje in na-vrtali blagajno za siromašnih 20 dinarjev ?»
Miha: <Vidite, gospod sodnik, če presodite tffi reč po pravici, morate priznati, da sem bil pre« varan prav za prav jaz.. .>
Otroško vprašanje.
<Mi smo na svetu, da pomagamo drugim», je učil gospod katehet svoje učenčke.
cZakaj so pa potem oni drugi na svetu?> je radovedno vprašal Pepček.
Vabilo na 38. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
pri Mariji Snežni na Velki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil t petek dne 24. aprila 1931. ob
15. uri v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.)	Čitanje revizijskega poročila.
2.)	Določitev visokosti deležev. 8.) Izprememba zadružnih pravil.
4.)	Odobritev računskega zaključka za letoi 1930.
5.)	Volitev enega člana načelstva na imestu izstopivšega.
*
V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure
pozneje na istem kraju in z istim sporedom drug
občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število
prisotnih članov.	„ v , ,
Načelstvo.
MALI OGLASI
Oblastveno koncesionirana šoferska šola Gojko Pipenbacher,
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. Zahtevajto informacijel	140
2500 dinarjev
zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v svojem okolišu ljudi. Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor. 160
Prvovrstne trte,
cepljene na portalis, veliki rizling, beli ranfol in dišeči traminec, oddaja po najnižji ceni Fran« Raušl, Kukova, pošta Juršinci pri Ptuju. 175
Orehe
kupujeta po najvišjih dnevnih cenah Pinter &s Fbssl, Maribor, Vodnikov trg št. 5. 172
Listnica uredništva
Brezje. Pomotno prišlo v «Jutrovo> uredništvo. Danes objavljeno, kolikor gre.
Kapele. Bo prihodnjič objavljena! Zakesnela je izdelava slike.
Mežica. Zal za enkrat ne moremo sprejeti, ker imamo v zalogi že ogromno množino sličnih spisov, ki čakajo na objavo. Če bi nam poslalij bi morali čakati na objavo najmanj leto dni.
Mačkovci. N? gre!
Male Lipljene. Pisatelj sam lahko objavi povest brez prošnje, če mu jo le dotični inozemski list sprejme. Za prevod je potrebno odobrenje pisatelja.
Mlin na stalni vodi, zidan, z opeko krit, v bližini dveh trgov, ob glavni cesti, potem hlev, svinjak in klet, ki so v novem zidanem stanju in z opeko kriti, kakor tudi pripadajoča zemlja z inventarjem vred (njive, travniki, vinograd, osem oralov bukove hoste, vse arondirano) se zaradi bolezni proda za 85.000 Din. Ponudbe sprejema: Franc Zupan, gostilničar, posta Podsreda.	173
Mlatilnica
s parnim pogonom v dobrem stanju in lokomobila (20 ks — 10 atmosfer) se prodasta. Mlatilnica je široka 140 cm, z dnevno kapaciteto dveh vagonov, kompletna, z vsemi priteklinami. — Informacije daje Anton Turin v Ivanjkovcih. 171
Priporočamo za pomladne obleke
5 m športno-modnega štofa za celo obleko in vsa podloga za 298 Din a 111 modnega polkamgarna za obleko in celotna podloga za 445 Din
3 finega pravega kamgarna — večbarvni modni vzorci in C C f\Jn "I plave ali Črne barve — za obleko s kompletno podlogo «« " LrlU
Velika izbira — Zanesljivo dobro blago — Oglejte si SPECIALNOkTRGOVINO MOVAK- LJUBLJANA
Kongresni trg št. 15 — Nasproti nunske cerkve
Trgovski dom Stermecki
CELJE št. 97.
Zahtevajte vzorce zb'tonjl ISfiSiitfiitiMfii
si tudi Vi veliko, novo, vzorčno kolekcijo ■ukna in kamgarna ter osebno se boste prepričali, da je letos v Trgovskem domu Stermecki res ogromna izbira modernih in najnovejših vzorcev in cene naravnost čudovito nizke. Na željo se obleke izgotovijo tudi po meri v lastni tovarni.
Ure, zlatnino in srebrnino
prodaja poceni in dobro tvrdka
H.Sutfner
Ljubljana 5
Prenagla hvala. A: tPoglej no, kako lep in cenen radio sem Ifapll. Samo pet desetakov bom plačeval na me-
8: cKoliko časa bog pa moral plačevati ?» At «Jej, to sem pozabil vprašati.. .2
Enako mnenje. Urša: «Moj mož name napravi včasih vtis popolnega norca.>
Neža: <Jaz sem tudi mislila tako, ko sem zve-5ela, da te je zasnubil.. .>
Profesorska. Gospod profesor blodi razmišljen po ulicah. |fa oglu ulice se ustavi in ne ve naprej. V tem trenutku pride mimo njegov učenec. «Kje je Gregorčičeva ulica ?>
.»Takoj druga na levi strani, gospod profesor!* »Dobro, sediteb
Pri zobnem zdravniku.
Gašper: <Gospod doktor, zdrav zob ste mi izpulili.!
Zdravnik: <Bodite veseli, da je zunaj, preden vam je začel gniti kakor ta-le sosedni.. .>
Kajenje je strup. Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi <E x -1 a b 1 e t a m i>. Po 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive. 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 zavojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponje!
Proti pijančevanju je Trezocnol
edino zanesljivo delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo. Zavoji po 45 in 75 Din. Popolna kura 200 Din.
Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt. 59, Novi Sad, Želježnička ulica br. 38. 86
0 9
1
e j
Prešernova ulica št. 4.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor.
Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekund«
nim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim
kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, 2 Radiumom 76 Din.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI S
Nervoza,
splošno opešanje, prehitra uvclost, revmatizem in druge bolezni zatirajo organizem ljudi, čijih kri je onečiščena s strupi slabega presnavljanja (to je t sečno kislino, urati, oksolati itd.). Da se že vnaprej' obvarujemo bolezni in da se je tudi osvobodimo, jo treba semtertja očistiti kri zgoraj omenjenih strm pov s fiziološkim izvlečkom (u. pr. «Kalefluidom» D. Kaleničenka) iz žlez mladih živali. Po končanem tečaju lečenja s cKalefluidnin* izginejo bolezni, slabosti, nesposobnost za deio, prejšnji bolnik pa zopet uživa vse lepote življenja mladih let.
Brezplačno pošiljamo novo metodo fPomlajeva*. nje in 'jdravljenje bolesi-nb, preporoditev moči in zdravja. Pišite na naslov: Beograd, Kralja Milana 15, Biro «Kurir», Miloš Markovič.
«Kalefluid» se dobiva v vseh lekarnah in dro* geiijah.
V brhkd dektt se Zlatica razvija in Zlatorog le njena simpatija. Pri vsakem dela mamici pomaga, se vzorno trudi, da le v hiši snaga;
Po njenih naukih se loteva pranja in rascdeva mncgo, mr.pgo znanja: zna z Zlatorogom prati i tkanine "ter čipke In različne vezenine.
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlatorog!
Za lepe pomladanske dni samo platnena obutev
Vrsta 4542-05
Te smo za Vaše otroke priredili s podpetnikom. Naj-dovršenejši so in lahki. Zlasti lepo pristojajo belim oblekam.
Vrsta 4232 37
Otroški platneni čevlji, beli, rjavi in črni. Ob solnčnih dneh najprimernejša obutev za otroke.
Vrsta 4235-37
Lahki In posebno udobni platneni čevlji, sivi, s trpežnim gumastim podplatom, moški in ženski.
Vrsta 1195-0 j
Okusni in lahki platneni čevlji iz belega ripsa in tako dovršenega kroja, da bodo zadovoljili tudi dame največjega okusa.
Vrsta 1137-71
Moški platneni polčevljl « trpežnim gumastim podplatom in peto. Nepogojno potrebni za bele obleke. Lahki so, nogi ugodni, izdrže dolgo.
Otroški vozički
Šivalni stroji
PEUGEOT in iz več najznamenitejših francoskih, nemških in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, ki si jo pred nakupom izvolite ogledati. Prodajamo tudi na ugodne obroke. Vse dele za kolesa kupite po najugodnejših cenah pr»i nas. Ves pribop za motorna kolesa večino v zalogi.
Zastopništvo Dunlop^gume za avto in moto.
»JUGU", d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 89-—
Oltare.....od Din 199-—
Trompet« ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 85'— Kromatlčne in klavirske harmonike, jazz-instrumentl.
Zahtevajte veliki brezplačni
, CENIK
najveCJe in najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR It. 104.
Kdor oglašuje, ta napredni©.
Brezplačen pouk v svlranju.
Navodila v ceniku.
le zoprn. .Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Oba hibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Clilorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod.
prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5
Prešernova ulica št. 4.
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd.
Najnovejše dvokolo z motorčkom l'/t K. S.»
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko^
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
J
Opozarjamo na izredno lepe modne volnene in svilene tkanine
A POMLADNE OBLEKE
kakor Rips — Poupelin — Krep voal — Trikolin itd.
VELIKA IZBIRA - MODERNE BARVE - LEPI VZORCI PRIJAZNA POSTREŽBA - NAJNIŽJE CENE
PRIDITE, OGLEJTE SI ČIMPREJ V
specialni trgovini NOVAK - LJUBLJANA
Kongresni trg St. 15 — Nasproti nunske cerkve
Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji.
Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije.
Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
H. SUTTNER v LJUBLJANI 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
	■ .-..t.."'-"■■*.",	'"•v ■ -t-':	
			
Jaz Ana Cilag
s svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste \sled nporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober ražvoj, za goste in močne lase.
Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih za razvoj gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnje osivelosti, celo do visoke starosti. Čilag pomada odstranjuje prhljaj v teku 48ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Čilag pomada, katera je z vso pravico pridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj poženo. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej ter miljoni zahvalnih pisem, katere sem prejela iz celega sveta.
Cena velikemu lončku Cilag pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: 1 stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25Din. Poštnina posebej. Pošiljamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja iz tvornice za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: ,AURORA4 Sekt. 59, Novi Sad, Željeznička 38
Izdaja za konzorcij «Domovine» Adolf li i b n i k a r.
Urejuje Filip O mladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.