M
VESTNIK
5
*t!
Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
H
at
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 20. JANUAR 1984
ŠTEV. 3 (2158)
Uspeh enotnega nastopanja
Protestna delegacija ZS0 in NSKS na dežeinem šolskem svetu in pri Wagnerju - Svariina stavka dijakov -Včeraj razgovor pri Ziiku
Z deinim usephom za siovensko narodno skupnost se je končata protestna akcija siovenskih osrednjih organizacij v torek in sredo na dežeinem šoiskem svetu in pri dežeinem giavarju VVagnerju. Siovenci so prodrii z nekaterimi svojimi zahtevami: za včeraj popoidne je bit dogovorjen razgovor pri prosvetnem ministru Ziiku, vodja manjšinskega šoiskega oddeika bo dr. Vatentin inzko, preveriti bodo vprašanje dvojezične osnovne šoie v Ceiovcu in pri nasiedniku nadzornika za dvojezično šoistvo bodo upoštevati siovenske predstave. „Pri tej protestni akciji se je nazorno pokazaio, kako pomembno je odtočno in enotno nastopanje osrednjih rganizacij", je v tej zvezi dejai predsednik ZSO Feiiks VVieser.
Pred kancierjevim obiskom
bo Mojsov spreje! koroške Siovence in gradiščanske Hrvate
V ča:u od 24. do 26. januarja ;e bo zvezni kancier dr. Fred Sinowatz na povabiio predsednice zveznega izvršnega sveta SFRJ Mitke Pianine mudii na uradnem in prijateijskem obisku v Jugosiaviji. Kakor je povedat predstavnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve posianik Žeijko Jeptič (bivši jugosiovan-ski konzui v Ceiovcu — op. ured ), pri razgovorih med obiskom „ne bodo izogniti nobenemu vprašanju s področja dvostranskih odnosov
Dan pred prihodom kancierja in njegovega spremstva pa bo zvezni sekre tar za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov v Beogradu sprejet skupno deiega-cijo koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki ga bo seznanita s trenutnim potoiajem obeh manjšin v Avstriji in ga opozorita na nerešena vprašanja čtena 7 državne pogodbe.
Da bi jih seznaniti s potoiajem in jim toimačiii težnje in zahteve stovenske narodne skupnosti na Koroškem, še posebej na področju šoistva, sta osrednji stovenski organizaciji zaprositi za razgovor tudi predsednike postanskih kiubov treh v avstrijskem partamentu zastopanih strank.
Konec meseca bo obiskaia Dunaj detegacija juinotirotske SVP pod vodstvom predsednika Magnaga, in sicer na povabito zunanjega ministra Lanca; predstavnike juž. Tirotcev pa bo sprejet tudi kaneter Sinowatz. Ob tej pritož-nosti bodo južni Tirotci torej neposredno pred predvidenim obiskom predsednika itatijanske viade Crazija in zunanjega ministra Andreottija opozoriji Avstrijo kot zaščitno sito na nerešena vprašanja takoimenovanega ..paketa".
!zbo!jšanje avstrijsko-jugos!ovanskih odnosov mora končno pospešiti tudi reševanje naših vprašanj
Povod tega. javnega protesta je bil samovoljni diktat imenovanja Franca Wiegeleta za nadzornika za dvojezično šolstvo. Jedro problemov pa je postopno poslabšanje položaja v dvojezičnem šolstvu. Zato sta osrednji organizaciji kratkoročno zahtevali razgovor na deželnem šolskem svetu, potem ko je poslovodeči predsednik Kir-cher razgovore s svoje strani prekinil, pa še z deželnim glavarjem Wagner-jem.
..Nismo več pripravljeni sprejemati atrbr razgovore, ki samo zavajajo javnost , „Mera je polna", „Hočemo rezultate , „Nočemo politike majhnih korakov v škodo manjšini" — take so bile izjave slovenskih udeležencev , na obeh razgovorih. In pri deželnem glavarju je tak odločen nastop očitno zapustil tudi svoj vtis. Kajti potem ko je predsednik Kircher odšel z razgovora domov z izgovorom, da se noče pogovarjati pod pritiskom, češ da je delegacija preštevilna in da so Slovenci pritegnili novinarje, je bil Wag-ner takoj pripravljen, da v sredo zjutraj sprejme isto delegacijo, da se pogovori o odprtih šolskih vprašanjih.
Rezultat torkovega skoraj sedemurnega čakanja v prostorih deželnega šolskega sveta (zadnja ura je bila
PREBER!TE
na
strani
2 Kongres KPA na Dunaju
2	Mladina je za mir
3	Vatentin Polanšek v slovenski oddaji:
O narodni samobitnosti in kulturnosti
4/5 Smrt dveh zaslužnih rojakov
7	40 let partizanskega znanstvenega inštituta
8	Protestna akcija na koroškem deželnem šolskem svetu je potekla povsem mirno in disciplinirano
..svarilna zasedba") in enournega razgovora na deželni vladi je bila Wag-nerjeva pripravljenost za določen kompromis. Navzočnost petdesetih ljudi, ki so deželnemu glavarju odločno predočili svoje probleme in zah-
..Medtem. ko so biti pred desetletjem po zaslugi odra 73 ati dunajskih študentov vidni te posamezni utrinki, je Slovenska prosvetna zveza v zadnjem času z mladinsko revijo „Po-kaži. kaj znaš!", s predstavo „Muta-stih bratov" tržaškega gladelišča, s popoldnevom pesmarjev, s prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku, s proslavo 75-letnice Slovenske prosvetnen zveze in z raznimi drugimi akcijami in prireditvami postavila nekaj signalov, ki so bili vidni in so tudi odjeknili. S temi signali nismo dajali direktiv, temveč smo nakazali možnosti za sodobnejši pristop do kulture, žn tako bomo delali tudi naprej", to je po svoji izvolitvi za novega predsednika Slovenske prosvetne zveze dejal Tomaž Ogris in s tem orisal tudi nekaj te-
Novi predsednik SPZ Tomaž Ogris
teve, od otroškega varstva do dvojezične osnovne šole v Celovcu, po vsem sodeč ni ostala brez posledic. Posebno še, ker so številno delegacijo podprli tudi dijaki slovenske gimnazije, ki so v sredo zjutraj objavili enourno svarilno stavko in s tem seznanili tudi vladnega šefa.
Vsekakor je demonstrativna akcija pokazala, da zadeve ne gre reducirati na osebo novega nadzornika, temveč da se je v zadnjih letih nabrala kopica problemov, ki so z diktatom prosvetnega ministra dosegli svoj začasni višek. Hkrati je signal, da se manjšina ne bo pustila presenetiti tako kot v letih 1957-58, ko so začeli z demon-tažo dvojezičnega šolstva. In pokazala je tudi, da je tako ravnanje očitno edini jezik, ki ga politiki razumejo. (Glej tudi poročilo na zadnji strani!)
žišč delovanja SPZ v minulih treh letih
Na občnem zboru so se zrcalili tudi drugi malii premiki, ki jih rojevajo spremenjen)? družbene razmere tudi v kulturnem življenju koroških Slovencev. Tako je pomlajeni upravni odbor SPZ, v katerem je sedaj tudi 6 žensk, viden izraz zamenjave generacij v podeželskih društvenih strukturah, živahna in tehtna diskusija na občnem zboru pa najboljši dokaz, da se je povečalo število tistih ljudi, ki iščejo času ustrezne poti v slovenskem kulturnem delovanju.
Novi predsednik SPZ Tomaž Ogris je v svojem govoru pozval vse rojake po vaseh, „da bi skupno prijeli za delo" ter spregovoril o težiščih prihodnjega dela. Najprej je spregovoril o vsebinah in oblikah v naši kulturi in poudaril, da tudi do sedaj ni bila tako zanič, saj je ostala ljudska kultura živa tam, kjer se je delalo. Za naprej naj bi ohranjali to, kar je dobro, prisilno osrečevanje ljudi z mo-dernizmi je zavrnil, menil pa je, da se bo samo 'izločilo to, kar j e slabo.
Predvsem pa je Ogris poudaril, da je Slovenska prosvetna zveza organizacija, „ki ne izključuje nobenega zavednega Siovenca zaradi njegovih nazorov ali načel. Dejstvo je, da se Slovenci na Koroškem vključujemo v razne strukture (...) tako naj ostane, kajti koroški Slovenci smo integralen del družbenega življenja na Koroškem in v Avstriji." Od cerkve, od strank in drugih skupnosti pa je zahteval, „da sprejmejo našega človeka takega, kakršen je in naj ga ne odtujujejo od narodne skupnosti". Posebej pa je pozval še crekvene organizacije, naj naših ljudi ne zapostavljajo samo zato, ker so vključeni v Slovensko prosvetno zvezo.
Pred potrebami današnjega sveta ne smemo zapisati oči, je dejal To-
dwb'kk	/red 5;Mow%tz
N) /??*;bo7?;j; trdem Kradno obisk/ /HgmNNjo, z% mesec m^rec je ??%-povedan obrsb predsednik /Mgoshz-v;je A/:'k 3p;7;k v Avstriji. Obe srečanji kžeb;, da so se odnosi med sosednjima držarntmg v zadnji/? /eb/? ngodno ntzvijg/i. fosedej to postane očitno, če pomislimo n<2 nermrne napetosti, do kteri/? je prišlo med zahodom in vzhodom. Po/Zbk nevtralnosti in ?;eKV?*šče7;osb je n^pr^vda iz sosednji/? držav p(2rfnrr;)2, N do/?ro sode/njeta med seboj in n2 pr/zo?7-šči/? mednarodne po//bk.
A/dnjšinsk vprešenje, uresničevanje nRŠi/? pravic, im% v odnosi/? med zlvstrijo in /%gos/%vijo svoje st<dno mesto. Z<!to je t%di v dip/omats^iZ? d;'k/? vedno prisotno, z/asti če gre z%
maž Ogris, zato je SPZ tudi že do-sedaj Zavestno podpirala nove oblike kulturnega izražanja, prikazovanja samobitnosti in iskanja identitete.
Precej poudarka pa je posvetil iz-venšolski izobrazbi, ki po njegovi oceni dobiva vedno večji pomen. Tozadevno je bila vloga slovenskih prosvetnih društev že vedno neprecenljiva, in še bolj bo treba izgrajevati društvene knjižnice, začeti načrtno z izobraževanjem odraslih, se posvetiti novim tehnikam (npr. video) ter se z narodnopolitičnim delom in s Slovensko glasbeno šolo še bolj posvetiti potrebam ljudi.
Spomnil pa je tudi na dejstvo, da brez naslombe na matico slovenska kultura nia Koroškem ne more uspevati, od tega se SPZ nikoli ni odmaknila, kljub hudim napadom se
sbk M?! TMjv/šj? r%vm. 7*ak bonski p% so bed; nek r?rstf odrečem.
Ko stg sc aprdg /9#7 na DMTMjK srfč<d<! Vese/m DjMnmotdč m Z?rKMO Kre/s^p m jc /efo n<wrZ? Ando/J K;'rcZ?scZ?/dgfr obisk/ /%go$/%u/jo, so v kmMmkjl/? 7?% od/dmem mcstK ob-rdcm^M/; tki manjsmsk vprašanje v zkstr/j;'. Odakat so pr;/?/;'žno er?a-bo zapisa/;.* ..zlvslr/js^a stran jc tad; o/? tej /??//c?Ž7;osb potrdda pripravljenost, da izpo/ni vse obveznosti, bi izhajajo iz državne pogodbe, hakr bedi osta/e obveznosti iz mednarodnega prava. ZVaredi/a bo vse, da zagotovi obstoj in Kspešen ;azvoj s/ovensk in brvašk narodne manjšine v /iMtrlj; in da tvorno zagotovi spoštovanje
(Dalje na 8. strani)
ni odpovedala skupnemu kulturnemu prostoru, kot se tudi izreka za sodelovanje z nemškogovorečim sosedom.
Dotaknil se je tudi želje po večji enotnosti med Slovenci samimi in dejal, da je „obstoj dveh zvez, ki upravljata eno in isto kulturo vprašljivo stanje". „Če bodo odnosi pošteni, brez prezira in hudobe, se naj bi imeli s Krščansko kulturno zvezo največ pomeniti." Izrekel se je za delitev dela, ožigosal pa je dvotirnost (npr. ob primeru dveh tednov sloven-sega filma), ki samo bega ljudi.
Zaključil pa je Tomaž Ogris svoj programatični govor s pozivom, naj se pisarna Slovenske prosvetne zveze bolj poveže s krajevnimi društvi, predvsem pa z ugotovitvijo, da je treba v kulturno delo vključevati mladino. (Glej tudi poročilo na 3. strani).
Udeležba prosvetnih delavcev in delegatov krajevnih društev s celotnega dvojezičnega področja na občnem zb oru SPZ je bila dobra.
V začetku :e je Kirther !e pogovarja), kmaiu pa je :vojo pitamo zaputti).
NA OBČNEM ZBORU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE:
Tomi Ogris: „Ohranjajmo dobro, siabo se bo samo iziočiio"
KONGRES KPA NA DUNAJU:
Znamenja rahle samokritike
Ob koncu minulega tedna je na Dunaju zaseda) 25. kongres Komunistične partije Avstrije, na katerega so se pripravija)i že mesece sem. Kakor je bilo slišati iz obveščenih krogov, je med pripravami na kongres prišlo tudi do precejšnje kritike s strani članstva na račun vodstva stranke, ki pa na kongresu samem ni več prišla tako do izraza. Kongresa avstrijskih komunistov so se udeležile številne delegacije bratskih partij iz vseh de-
ali tudi upanja (če že ne članov, pa vsaj simpatizerjev KPA), da bo le-ta dosegla nekoliko bolj samostojno zunanjepolitično pozicijo, kot jo trenutno zastopa in ki prav gotovo prispeva k temu, da za širše sloje avstrijskega delavstva ni privlačna. Čeprav gotovo drži, da ZDA trenutno najbolj ogrožajo svetovni mir, pa kljub temu ostanejo dejstva, kot so Madžarska 1956, Češkoslovaška 1968 in Afganistan 1979 kot zadnji člen v tej
Spet uradna diskriminacija
na podiagi zakona o narodnih skupinah
Vprašanje slovenskega uradnega jezika, kakor ga določa člen 7 državne pogodbe, za posamezne koroške oblasti očitno spioh ni vprašanje mednarodnopravnih obveznosti, marveč zadeva, ki si jo kar po svoje tolmačijo in temu primerno tudi ukrepajo. Najnovejši primer:
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta konec prejšnjega meseca naslovili na urad koroške deželne vlade, oddelek 6, skupno vlogo v slovenščini, kjer sta se z ustrezno utemeljitvijo zavzela za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu. V prepisu sta to vlogo poslala tudi deželnemu šolskemu svetu za Koroško, v nemškem prevodu pa še zveznemu kanclerju Sinovvtzu, ministru za pouk in umetnost Zilku ter posiovode-čemu predsedniku in oddeiku VH deželnega šolskega sveta za Koroško.
Že 3. januarja je poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta Kircher potrdil prejem nemškega prevoda vloge ter zagotovil, da ga bo posredoval pristojnim mestom. Samo dva dni pozneje pa je isti poslovodeči predsednik Kircher organizacijam sporočil, da deželni šoiski svet njune v slovenščini napisane vioge ne more obravnavati — vendar da njegova rešitev od 3. januarja s tem ni prizadeta. Kljub temu, da je torej dva dni prej potrdil prejem nemškega prevoda, pa je zdaj organizacij pozval, naj do 31. januarja pošljeta „pravnim predpisom odgovarjajočo vlogo" (pisano v nemščini — op. ured.), ker sicer deželni šolski svet vloge ne more upoštevati.
Če ne bi šlo za tako važno zadevo, kot je jezikovna enakopravnost, ki nam jo jamči državna pogodba, bi rekli, da pri deželnem šolskem svetu desna roka ne ve, kaj dela leva. Tako pa prav gotovo nimamo opraviti s kakšno prenagljeno pustno šalo, marveč z očitno diskriminacijo slovenskega jezika in s tem slovenske narodne skupnosti. Ker pa to kratenje mednarodnopravno zagotovljene jezikovne enakopravnosti utemeljujejo prav z zakonom o narodnih skupinah in z izvedbenimi odredbami k temu zakonu, sami najbolje potrjujejo, kako krivična in restriktivna je ta zakonodaja, ki jo koroški Slovenci zato tudi povsem upravičeno odklanjamo kot izvedbo določil člena 7 državne pogodbe.
lov sveta., navzoči sta bili tudi delegaciji ZKJ in KPSZ, posebno prisrčno pa je bila sprejeta delegacija komunistov iz El Salvadorja, države v Latinski Ameriki, kjer so prav komunisti v prvi vrsti krvavega boja za osvoboditev svoje domovine izpod fašističnega jarma.
Določen višek kongresa je bilo brez dvoma poročilo predsednika Muhrija, ki vodi stranko zdaj že drugo desetletje in sodi torej med najstarejše (po funkciji) predsednike komunističnih strank v Evropi. Ravno v poročilu predsednika Muhrija pa je bilo opaziti, da zgoraj omenjena kritika iz vrst članstva le ni bila povsem brez uspeha, kajti tudi Muhri sam se je samokritično bavil s politiko avstrijskih komunistov.
Prvi del njegovega referata je veljal mednarodnemu položaju in tukaj še posebno veliki nevarnosti izbruha nove svetovne vojne. Kot glavnega krivca trenutnega nevarnega mednarodnega položaja je označil Muhri politiko ameriškega predsednika Reagana, ki zastopa v prvi vrsti interese ameriške vojne industrije in stremi po globalni hegemoniji; prav ZDA in severnoatlantski pakt sta v ozadju vseh nevarnih žarišč sveta — od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike in zločinskega napada na Grenado. Največjo nevarnost za mir v Evropi pa predstavlja nameščanje ameriških raket v ZR Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji ravno v teh dneh, je dejal Muhri, ki pa je obenem opozoril tudi na mogočno mirovno gibanje, ki se je razvilo v Evropi in tudi v samih ZDA. Kot sile miru in demokracije pa je zahodnemu taboru postavil nasproti „države realnega socializma" s Sovjetsko zvezo na čelu, katerim velja vsa simpatija avstrijskih komunistov. Tako je Muhri že kar ob začetku svojega poročila zbrisal dvome
verigi ter stalno ogrožanje Poljske v zadnjih letih. Negiranje teh problemov — tudi na kongresu avstrijskih komunistov — pa je le prevč enostavna oblika zunanjepolitične pozicije, ki jo zavzemajo.
V drugem delu svojega poročila se je Muhri bavil z notranjepolitičnimi problemi v Avstriji. Pri tem je dokaj jasno razlikoval med tremi parlamentarnimi strankami: ljudsko stranko je
definiral kot stranko velekapitala, ki vodi v vseh vprašanjih popolnoma de-magoško politiko; glede svobodnjaške stranke je menil, da stoji le-ta desno od OVP in je slej ko prej v veliki meri predana velenemškim idealom ter se še vedno ni jasno priznala k avstrijski narodnosti, tudi stremljenje ta-koimenovanih „liberalcev" v tej stranki ne velja svobodi posameznika, marveč svobodi kapitala; socialistično stranko pa je delil v njeno vodstvo, ki ga po Muhriju predstavlja trojka Sinowatz-Wille-Benya, in pa v .socialistične razredne tovariše", ki jih je treba nagovoriti in po možnosti pridobiti. Kot glavni uspeh teh socialistov v SPd je Muhri navedel razmah avstrijskega mirovnega gibanja, ki sta ga na pritisk prav .socialističnih razrednih tovarišev" morala podpreti celotna stranka in vlada. Tud sedanja koalicijska vlada (ki je prinesla precenjevanje FPO) ni kos ekonomskim problemom, ki so problemi kapitalizma in zato v tem sistemu nerešljivi. Ker je 'vlada nastopila s programom obremenitev namesto brezposelnosti, je avstrijsko delavstvo sedaj soočeno s problemom obremenitev in brezposelnosti, medtem ko se kopičijo dobički podjetnikov in multinacional-nih industrij na avstrijskem trgu. Da se delavstvo še ni v večji meri uprlo tej njemu sovražni politiki, pa leži v glavnem na avstrijskem sistemu socialnega partnerstva, ki ovira vse borbene možnosti organiziranega delavstva, zlasti tudi sindikatov. Boj avstrijskih komunistov mora torej v prvi vrsti veljati tej obliki kapitalističnega gospostva,
Zadnji del Muhrijevega poročila pa je veljal notranjim vprašanjem partijskega dela. Tukaj je Muhri priznal neuspešnost KPA pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Po lastnih besedah te izgube ni hotel olepšati, čeprav je po spoznanjih odgovornih kadrov v KPA temu neuspehu kriva kar cela vrsta .objektivnih težav", v katerih pa se KPA očitno znajde vedno ravno v času volitev. S tem v zvezi je Muhri priznal, da je bila KPA premalo privlačna za novonastale socialne sloje, ki iščejo zatočišče raje pri alternativcih ali zelenih; zato se bo tem problemom treba posvetiti bolj zavestno. Poudaril pa je, da mora v ospredju političnega dela KPA slej ko prej ostati načelo znanstvenega socializma in cilj mora biti uresničitev socializma v avstrijskih barvah. Da avstrijski komunisti vse od svojega nastanka naprej zastopajo najbolj dosleden antifašizem, je samoumevno, zato so tudi edina stranka v Avstriji, ki se dosledno zavzema za uresničitev člena 7 državne pogodbe.
Spoznanja in sprejete resolucije 25. kongresa KPA pa naj bi tudi v bodoče motivirali kadre in članstvo v boju za mir, demokracijo in socializem, je zaključil Muhri.
fra-ter.
Mladina je za mir
in proti oboroževalni tekmi
Na temo „Mir, oboroževalna tekma, mirovna gibanja" je Zveza slovenske mladine preteklo soboto priredila na Obirskem seminar za svoje odbornike. Kakor pove že omenjena tema, so razpravljali o vprašanjih, ki danes najbolj zaposlujejo vse človeštvo: kako ohraniti mir v svetu in napraviti konec blazni oboroževalni tekmi. Pri tem so prvič na iKoroškem v okviru takega seminarja uporabili tudi filmski material, ki so ga pripravili v OZN in ki nazorno prikazuje pretresljiva dejstva o razmerah v današnjem svetu, ko na eni strani oboroževalna tekma leto za letom požre težke milijarde, medtem ko na drugi strani istočasno milijoni ljudi, zlasti mladoletni otroci umirajo zaradi pomanjkanja najosnovnejše hrane in zdravil.
Kakor so izpovedali tudi v posebni izjavi, so odborniki ZSM na svojem seminarju najostreje obsodili širjenje zalog jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje. Izrekli so se proti nadaljnjim prizadevanjem velesil za polarizacijo sveta na dva vojno-politična bloka, proti nameščanju novih raket v Evropi in po svetu ter proti prekinitvi procesa popuščanja napetosti. Zavzemali so se za zmanjšanje zalog vseh vrst orožja, kar naj bi ustvarilo možnosti za proces splošne in popolne razorožitve. Obenem pa so se zavzeli za mir in enakopravno sodelovanje med narodi, za sožitje in napredek, za novo mednarodno gospodarsko ureditev, ki bi premostila prepad med razvitimi in nerazvitimi.
„Proti vojni — za mir, za enakopravno sodelovanje med narodi," so poudarili udeleženci seminarja ZSM ter se pridružili mirovnemu gibanju Avstrije na osnovi linškega poziva, množici demokratične svetovne javnosti v boju za razorožitev, pozivom za nadaljevanje pogajanj, pobudam za ustanavljanje nejedrskih con ter protiblokovski pobudi, ki jo nudijo nevtralne in neuvrščene države.
v
Štiridesetletnica slovenske državnosti
Letos februarja bo minilo štirideset tet, odkar je v Črnomlju potekalo prvo zasedanje SNOS (Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta), ki je pomenilo enega najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda — saj je OF z
Manjšinska politika Avstrije ni verodostojna
V ponedeijek 16. januarja je bita na inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubijani razprava o trenutnem poiožaju siovenske narodne skupnosti na Koroškem s posebnim ozirom na šoisko vprašanje.
S strani koroških Siovencev so sodeiovaii dipi. inž. Feiiks Wieser za Zvezo siovenskih organizacij na Korškem, dipi. trg. Janko Urank za Narodni svet koroških Siovencev in dr. Avguštin Maiie za Siovenski znanstveni inštitut v Ceiovcu.
Kot osnovna ugotovitev je biio med razpravo poudarjeno, da Avstrija s svojo manjšinsko poiitiko ni verodostojna, saj ne izpoinjuje dotoči) čiena 7 državne pogodbe niti ne izvaja svojega iastnega zakona o narodnostnih skupinah, kot je treba ugotoviti po šestih ietih njegove veijavnosti.
izvolitvijo SNOS položila temelj slovenske državnosti. SNOS je predstavljal namreč najvišji zakonodajni in izvršni organ slovenske ljudske oblasti. Dokumenti, sprejeti na dvodnevnem zasedanju 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, so bili odločilnega pomena za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti v okviru nove Jugoslavije.
Zato je razumljivo, da bodo letošnjo 40-letnico tega zgodovinskega dogodka tudi primerno proslavili. Praznovanje v Črnomlju se bo začelo 17. februarja, ko bo tamkaj gostovala Drama SNG ter bodo s sodelovanjem Muzeja revolucije Slovenije pripravili tudi razstavo o vzpostavitvi oblasti na Slovenskem. Naslednjega dne bo osrednja proslava, ki se je bodo udeležili poleg nekdanjih članov SNOS še najvišji predstavniki republiške skupščine ter družbenopolitičnih organizacij in ustanov Slovenije; prav tako 18. februarja pa bo v Črnomlju tudi slavnostna seja občinske skupščine, kajti v spomin na prvo zasedanje SNOS obhaja Črnomelj tudi svoj vsakoletni občinski praznik.
Štiridesetletnico prvega zasedanja SNOS pa bodo počastili tudi v Ljubljani, kjer bo slavnostno zasedanje skupščine ob udeležbi preživelih članov SNOS ter delegacij organov in organizacij v SRS.
Prognoze /nštltata za vrije stadije (7E1SJ ter /nštltata za razL^ovrtnje gospodarstva (IV/EOf z<2 leto Z9S4 govore o zboljšanja položaja gospodarstva In o rahli rasti le-tega. V Isti sapi prt je govora tad; o nadaljnjem naraščanja Števila brezposelni!?. Te napovedi to v bistva podobne mednarodnim prognozam. Organizacija za gospodarsko sodelovanje In razvoj (OECD) namreč za zahodne Indastrlj-ske države pravtako govori o poživitvi konjanktare, povezani z naraščanjem brezposelnosti.
Če se ozremo po zlvttrlj! In pomislimo na dogodke v zvezi s podjetjem Stepr, na splošne probleme podržavljene Indastrlje, na težave v skoraj vseb gospodarskih panogah In na razvoj brezposelnstl doslej, potem sl le težko moremo predstavljati, odkod naj bi se pri nas na vsem lepem pojavil tako zaželeni razmah v gospodarstva.
V bistva gradijo vsa pričakovanja na enem.* na povišanja povpraševanja v Zdraženlh državah /1 menke In s tem povezani konjanktarl, ki naj bi vplivala tadl na Evropo.
Gospodarski položaj v ZDA se je dejansko Izboljšal — vsaj v tem ozira, da so sl nekatere velike Indastrlje, ki so bile precej v krizi, opomogle, da se je visoka Inflacija znižala In da so
z aradnlml restrikcijami občatno ofežkočll! avoz Inozemskih Izdelkov.
Draga plat je seveda visoka brezposelnost, zelo občatljlva okrnitev socialnih pridobitev za manj premožne, obabožanje milijonov Ijadl Iz tako
naftne dražbe so ameriške, kakor tadl večina maltlnaclonalnlh tvrdk. Od visokega tečaja dolarja pa profltlra ameriški kapital na račan dragih držav, posebno dežel v razvoja, ki so tako že do vrata zadolžene, visoki
GOSPODARSKE NAPOVED) ZA 1984:
Se naj veselimo ali ne?
Imenovanih obrobnih slojev, kot so to Črnci, bolni, prizadeti In stari Ijadje ter nizko kvalificirani delavci, ki so v sklopa obširnih racionalizacij Izgablll delovno mesto In praktično nimajo Izgledov za novo zaposlitev. Se preteklo zimo so morali v Inda-strljskcm mesta Detroit brezposelnim bivšim delavcem tamkajšnje avtomobilske Indastrlje In njihovim dražlnam zaradi glada brezplačno deliti toplo jabo.
Vlogo pri Izboljšanja položaja ameriškega gospodarstva je gotovo Igral še razmah oboroževalne Indastrlje po nastopa /Reaganove administracije ter visoki tečaj dolarja. V dolarjih se na svetovnem tržišča npr. zaračanava nafta, kakor sploh vse važne sarovl-ne, tehnologija In naprave. Največje
tečaj dolarja pa njihov položaj še bolj zaostraje.
Vsekakor, amerlškema gospodarstva gre boljše. Zato takajšnjl strokovnjaki prlčakajejo, da bo šlo boljše tadl našema. Ta pričakovanja lahko forma/lramo nekoliko poenostavljeno takole; Amerika bo avozlla več naših Izdelkov, torej bomo lahko več Izdelovali; drage evropske države sl bodo na podoben način opomogle, pa bomo lahko tadl tja več Izvažali; vl-cekancler Stegcr bo poskrbel, da nas bo obiskalo več premožnih Američanov, tadl več Nemcev sl bo lahko spet privoščilo dopast v Avstriji, pa bo konjanktara še pri nas potegnila.
Seveda, brez vsake podlage ta račan gotovo ni, mogoče sl bodo tadl avstrijska podjetja mogla odtrgati
kakšen košček, čeprav so bili skromni avstrijski Izvozni aspeb! mlnalega leta le bolj odvisni od dobre volje Kitajcev, vzhodne Evrope In držav-članlc organizacije OTEČ.
Toda Izvažati bodo hotele tadl ostale razvite evropske države, In najbolj aspešn! bodo tisti z najbolj kvalitetnimi In Inteligentnimi proizvodi ter z najcenejšo ponadbo. Zastarela In neagodna Indastrljska straktara Avstrije pri tej tekmi gotovo ne bo Igrala posebno agodne vloge. Vsekakor pa bo zaostrena konkarenca pomenila „varčevanje" predvsem pri plačah, socialnih Izdatkih države In — nadaljnje racionalizacije. Zadevo Stepr lahko kar vzamemo kot znak v to smer.
Strokovnjaki, ki nam napovedajejo nov zagon, so nam zato Iz previdnosti tadl že kar povedali, za koliko se bo letos stopnjevala brezposelnost; v letnem povprečja prlčakajejo Številko nad DO.000 — to je 5,2 odstotka, kar bi pomenilo povečanje števila brezposelnih v treh letih za polovico.
Torej, čeprav verjetno ni dosti Ijadl, ki bi kaj Imeli proti razmaha gospodarstva nasploh, se človek ob omenjenih napovedih le ne moreš prav odločiti, ali naj bi se veselil, ali kaj dra-
Rt'g<*
dr. Kristijan Schellander
Živahna razprava na občnem zboru SPZ
Uvodno poročiio o delovanju Sio-venske prosvetne zveze v minu-tih treh ietih je na občnem zboru SPZ v Mtadinskem domu Sioven-skega šoiskega društva ime! predsednik Vatentin Poianšek, ki je po 7 ietih iz zdravstvenih raz!ogov mora! oddati to odgovorno funkcijo.
Med obsežne aktivnosti Slovenske prosvetne zveze štejeta seveda tudi Slovenska glasbena šola na Koroškem in Slovenska študijska knjižnica, ki vedno bolj pridobivata na pomenu. V glasbeni šoli, ki deluje že šesto leto, se sedaj uri okoli 200 učencev na 11 različnih instru-
mentih in prvi učenci te šole napredujejo že na visokih šolah, tako da bo iz njihovih vrst že kmalu prišel prvi poučevat nove šolarje, je dejal v svojem poročilu Jože Met-schina. Pomen študijske knjižnice pa ne gre omejevati na skoraj 27.000 inventariziranih knjig, temveč je treba videti tudi njegovo vlogo pri izgrajevanju krajevnih knjižnic in v bodoče tudi njeno povečano vlogo ob izobraževanju odraslih, je povedala uslužbenka knjižnice Vida Poianšek.
Nadzorni odbor SPZ, pa je v poročilu, ki ga je prebral dr. Franci Zwitter izrekel priznanje Upravne-
mu odboru SPZ, da je toliko pozornosti posvetil 75-letnici obstoja slovenske osrednje kulturne organizacije, kar je prispevalo k utrditvi SPZ v zavesti našega človeka. Nekaj kritičnih pripomb pa je imel glede preveč samostojnega delovanja izvršnega odbora, novemu odboru je priporočal tudi, da poskrbi za bolj neposredno povezavo s krajevnimi društvi npr. tudi pri prijavah za dvojezični pouk. Opozoril je tudi, da bo nujno treba najti jasno stališče do dvojezičnosti sploh ter slovensko knjigo bolj približati koroškemu Slovencu.
Po poročilih se je razvila živahna diskusija, ki jo je otvoril Mirko Wa-kounig, ko je izrazil svoje veliko nezadovoljstvo, da v poročilih niso prišli do izraza številni problemi, s katerimi se morajo baviti slovenska prosvetna društva. Miha Travnik je poudaril potrebo po neposredni povezanosti z ljudstvom in delo za prijave k dvojezičnemu pouku. Feliks Wieser st. je kritiziral nizke občinske podpore prosvetnim društvom, medtem ko mu je vladni svetnik dr. Pavle Apovnik v odgovoru razložil koroški finančni položaj na kulturnem področju ter hkrati pozval osrednji slovenski kulturni organizaciji naj se kmalu odločita za tip glasbene šole. Janko Malie je predvsem poudaril, da se bo potrudil za močno podporo krajevnim društvom. F. Černut se je izrekel za zdravo tekmovanje, a proti prestižni konkurenci med organizacijama. Drugi govorniki pa so se izrekli za bolj načrtno delo v korist prijav k dvojezičnemu pouku, zagovarjali so, da se naj SPZ še naprej intenzivno posveča mladinskemu delu, drugi pa so spet opozarjali, da se moramo pri naši borbi za ohranjevanje jezika in narodnosti, tudi pobrigati v kakšnih okoliščinah živimo.
Pozdravne besede pa so občnemu zboru spregovorili v imenu svojih organizacij tudi Jože Osterman (Zveza kulturnih organizacij Slovenije), Marko Kravos (Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji), Janko Zerzer (Krščanska kulturna zveza), Pavle Apovnik (referat za kulturna vprašanja manjšine pri koroški deželni vladi), Feliks Wieser (ZSO) ter generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Marko Kržišnik.
DRABOSNJAKOVO PRIZNANJE ZAKONJŠKU
Ob zaključku občnega zbora je predsednik Tomaž Ogris predat dolgoletnemu tajniku za stike s tujino pri ZKO Slovenije Martinu Zakonjšku najvišje priznanje SPZ — Dra-bosnjakovo priznanje — v znak zahvale za tesno kulturno sodelovanje in dolgoletno nesebično delo v kulturi in prosveti na Koroškem.
Valentin Poianšek je po 7 letih iz zdravstvenih razlogov oddal predsedniško mesto SPZ.
Na predlog starega odbora so bili na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze izvoljeni sledeči prosvetni aktivisti v odbore:
Predsedstvo:
Tomaž Ogris (predsednik),
dr. Gustav Brumnik (1. podpredsednik)
Hanzi Weiss (2. podpredsednik), dr. Janko Malle (tajnik),
Eda Velik (blagajničarka)
Upravni odbor:
Franci Černut (Loče), Teodor Domej (Celovec), mag. Anica Gasser Btlcovs), Jozej Hašej (Dobrla vas), Joško Hudi (Pliberk), Miha Kap (bkoctjan), Hanzi Kežar (Šentvid), Andrej Kokot (Celovec), mag. Marko Lausegger (Slovenji Plajberk), Franci Lipuš (Zitara vas), Jurtj Mandl (Libuče), dr. Jože Messner (Celovec), mag. Maja Millo-nig-Kupper (Celovec), Erika Muri (Kotmara vas), Valentin Poianšek (Obirsko), Simona Rovšek (Škofiče), Slavko Stiker (Šentjakob), Miha Travnik (Železna Kapla), Roman Verdel (Borovlje), dr. Mirko Wa-kounig (Celovec), Marica Wiegele (Ziljska Bistrica), Nužl Wieser (Radiše), Berti Wutej (Šentprimož)
Nadzorni odbor:
Valentin Hartman (Škocijan), Jurij Mak (Sele-Kot), Joži Metschina (Šentilj), Valentin Pavlič (Hodiše), Vinko Wieser (Kotrrcara vas) Ši-mej Wrulich (Radiše), dr. Franci Zwttter (Celovec).
Pripomniti je treba, da je biia funkcija centralnega pevovodje, ki jo je izvrševal Hanzi Kežar, zaradi trenutne neaktualnosti ukinjena.
O narodni samobitnosti in kulturnosti
(VALENTIN POLANŠEK V SLOVENSKI ODDAJI)
Pred občnim zborom Slovenske prosvetne zveze je bivši predsednik Valentin Poianšek v slovenski oddaji koroškega radia govorit na temo „Razvoj in pespektive kulturnega dela koroških Slovencev" in naniza! vrsto zanimivih misli, ki jih je z velikim zanimanjem sprejelo občinstvo pred radijskimi sprejemniki. Med drugim je dejal:
„Slovenske kulturne prosvetne organizacije so edina narodna grupacija, vsaj morale bi to biti, saj nekje za rojaka posameznika predstavljajo skupnostno zavest. (Torej nadomeščajo ob enem občino, državo, vse javne funkcije vi-sokorazvite družbe in vključujejo v to svojo organiziranost vse silnice, vrednote, druga združenja kot šolo, cerkev, politiko, gospodarstvo — vse pod skupnim imenovalcem slovenska organizacija!).
Prav tukaj pa je v sodobnih perspektivah skupnosti že potrebno veliko sprememb, novih usklajenosti in sploh strnitve vseh faktorjev, ki so slovenski, — kajti a prior! ni naša naloga se „boriti" za cilje cerkve, državnih strankarskih programov, temveč v njihovem okviru doseči naj večji uspeh za narodnostno skupnost.
Pomislimo, kako starinsko so na terenu še razvrščene relacije med takozvanimi ..desnimi", „levimi" in še kakimi Slovenci...
(...) vršili so se na vseh straneh velikanski premiki, mi pa se prevečkrat izživljamo v obletnicah in plehkih društvovanjskih oblikah. Vsak met ve, da mu danes ni več obstanka, če bi še pri petrolejki in coklah „havžval" kot stari. (...)
„Težko pa je ponavljati: Za nas koroške Slovence v prvi vrsti ni religija v nevarnosti, temveč narod — materinščina!
Materinščina je alfa in omega vsega upravičenja, da je slovensko prosvetno društvo sploh potrebno, da je slovenska kulturna prosvetna organizacija tudi danes — in zlasti danes — utemeljena. Kajti vse okoli otoka slovenske samobitnosti je že dvojezično: naši po-
litični narodni voditelji govorijo o dvojezičnosti, šclstvo kot tako je sploh dvojezično, cerkev je dvojezična, vedno več družin postaja dvojezičnih, edino slovensko kul-turno-prosvetno društvo je še, oziroma mora biti: zavetišče, žarišče, zbirališče avtohtone narodne samobitnosti! In koliko o tem govorimo, ukrepamo in ne vam, kaj še. Hkrati pa sami niti ne skrbimo za to, da hi olepšali jezik. Za novo obleko, avto, bajto in drugo potrošniško zunanjost nam gre... v materinski posodobi j enosti pa smo nemarni...
O kulturnosti (v prvi vrsti med funkcionarji in zliasti tistimi, ki so odgovorni, poklicani, manipulirani, izvoljeni): (...) Dvomim, da bi bil na mestu, kdor vnaša pri organizacijsko funkcionarskem delu nekulturne navlake ali celo uganja mešetarsko početje, ki je močno otežkočeno po osebnih predsodkih in nekulturnih primitivizmih.
Kulturno-funkcionarsko delo ni intrigantstvo, temveč mora izvirati iz globoke zavednosti, narodne zavesti, skupne ljubezni do slovenstva, sloneti mora na demokratičnih načelih in medsebojnem spoštovanju: Idealisti! Na plan z njimi! (...)
V organizacij sko-funkcionar-skem pogledu bi zaenkrat izvedli novost, če uresničimo dvoje: (...)
a)	prioriteto materinščine!
b)	kulturnost med funkcionarji!
Ti dve silnici morata oblikovati
sodobni stil organizacijskega dela v vsej razvejanosti za danes in za še bolj kvalitetne dokaze, da smo slovenski kulturni faktor v deželi, državi in kontaktih s sosednjo matično SR Slovenijo."
Slovenski kulturni praznik letos
Slovenska prosvetna zveza bo ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku priredila v sredo 8. februarja 1984 (ob 19. uri) v javnem studiu Koroškega radia (SponheimerstraHe 13, vhod s parkirišča)
prosiavo v počastitev 200-ietnice rojstva
Urbana Jarnika
Sodeloval bo bivši akademski pevski zbor Tone Tomšič „Lipa zelenela je" pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.
glasila ob posnetku označitev L'at- poklekovanje na polju in pred oltar-leta di Dio (božji atlet) (168). Kakor ji, ki so jih postavili le v namen kaže, ne moremo sodobnim koro- obreda in kako je duhovnik obstal škim pisateljem očitati bodisi nji- pred oltarjem največjega kmeta. Do hovega preteklega ministrantstva nadrobnosti opisuje župnikovo pri-(VVinkler) bodisi nekdanjega teolo- vzdigovanje monštrance ob petju škega izobraževanja (Lipuš), saj ji- zdravabodimarija, jezusjazteijubim...
ROK AR H pripovedi o odstranjujočih in odmirajočih vaseh
4
Priznati moramo, da je Lipuševa groteska dostikrat prav jedko začinjena, kakor se naravi take pripovedi spodobi, takšno je tudi poglavje o praznikih (38-58), s prispodobo o proslavljanju papeževe dogme o Marijinem stegnu, z opisom pranganja po vasi (procesije), kjer v sprevodu tik za baldahinom stopa grof, ki je še grof in njegov grad visi na robu vasi (45).
Ker smo omenili Lipuševe sen-tence v zvezi z verstom in cerkvijo, daj za primerjavo dodamo, da je še bolj neposreden s svojimi opisi Podobnih človekovih usmerjenosti gomjekoroški pisatelj VVinkler, ki navaja pri opisu birme v domači fari obisk škofa Kostnerja in do nadrobnosti z rahlo ironijo označuje hkrati zborovsko moiitev ministrantov in Ponavljajoči se sklepni vzklik vernikov „ob naši smrtni uri amen" in pa škofovo čudenje (Muttersprache, 136). še biiže tankemu posmehu je označitev, da je papež bil upodob-*<on na naslovni strani časopisa
Europeo v športni opravi in se je
ma eno in drugo omogoča razglede po določeno čustveno doživljajskih območjih, kar pa naposled pri pisatelju najde svojo pot v napisane stvaritve.
Mogoča je lahko zanimiva tudi še primerjava opisov verskega obreda, procesij, pranganj pri treh različnih pisateljih, Lipušu, VVinkierju in ..klasiku" Prežihu.
Prvi piše, da se pranganje iz cerkve „zrine na utice" in, da se listi osvežujejo „ie ko župnik dviguje in spušča monštranco". In dodaja, da „siovesni ciper coper hudi čar odnaša osamijenost in piašnost" pri vernikih (44).
Drugi pri opisu binkošti omenja
dalje našteje nosače neba Ervina-strica, Simonovega-kmeta-Jogla in še druga dva pod katerim stopa župnik ob spremljevalcih s svetilkami in pa belo oblečenimi deklicami... (Muttersprache, 247-249). Prežih pa v svoji široko zasnovani kmečko-vaški freski Jamnici (3. poglavje) opisuje, kako se je ob streljanju možnarjev iz cerkve razvita dolga procesija (na lepo nedeljo, namreč) na čelu s piešastim tesa-čem Coflovim Petrom, ki je nosil „črn in z veiikim vencem iz hojevi-ne ovit križ", medtem ko so kmetski veljaki nosili nebo, pod katerim je župnik nosi) monštranco. Ob natančnem opisu je značilno označe-
vanje razporeditve ljudi po njihovi družbeni veljavnosti.
Če se vrnemo k Odstranitvi moje vasi nas pisatelj popelje skozi nočno pirovanje, v katerem se odigra nežna zgodba, „kako so tudi v fa-tovžu papeževo dogmo čezmerno
praznovati" (50) in kako se naposled menda proti jutru iz farovža „izvije iz zadnjih vrat kikiasta senca in smukne z tahnimi angeiskimi koraki čez gorico" (49) in se punči (deklica) pred teboj pretoči v me-gtico (50), medtem ko zre župnik z vso hvaležnostjo do meglice (52), čeprav se najdejo, ki gredo „na uho ubešat farovško megiico" (51). Praznovanje je oplemeniteno tudi s škofovim obiskom in njegovim obrednim plezanjem na razgledno lipo in podobno (42).
Pri poglavjih, ki dopolnjujejo upodobitev verske naravnanosti pa tudi dejavnosti na koroški vasi, Les, tz-svetiitev, Srečni dan in idiia s kme-
tov sem iskal zveze od Prežihovih različnimi upodobitvami. V primeru Lesa (67-68) s simbolno prispodobo o dogajanju, ki ga je ljudstvo „v marenj jernaio", s prizori in opisom „sakri!egija" (bogostkrun-stvom), saj so vaščani zapregli dva para volov, položili križ na voz in, da bi se ne prepirali vpričo strah zbujajočega svetega predmeta, prepustili volom, kam ga bodo zapeljati (72). Da bi naposled spravili samovoljni križ na pravo mesto, so počeli še mnogo stvari, zbrali celo device in devičice v pomoč. Posrečilo se jim je, čeprav je „ta stre-muški križ, maio čez ies ieseni, (je) farmane še naprej drža! v trdem (83).
V reportaži Nebeški sejem je tudi Prežihov Voranc združi) romarje iz Kotetj in iz Sosednih Sel, ki so za Križanim, kjer sta na čelu sprevodov stopala in nosila križa Coftov Peter in Hovnikov Miha opravljali svoj vsakoletni obhod. Moža sta se po opravilu znašla v vaški gostilni in pri pijačevanju je eden njiju skoraj zapil svoj križani les. ,s. nadaljuje)
Šime j a Martinjaka ni več
V soboto popoldne smo se z g)o-boko žalostjo v srcu in z velikim spoštovanjem za vedno poslovili od plemenitega moža in daleč preko meja Koroške znanega Šimeja Martinjaka iz Gorinčič pri Šentjakobu v Rožu. Ta veliki rodoljub je na svoji življenjski poti — umrl je v 80. letu starosti — mnogo pretrpel in veliko ustvaril v dobrobit slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Rodil se je na mali kmetiji v Sre-jah pri Šentjakobu v Rožu. Že kot mladenič se je z vsem svojim mladostnim zanosom posvetil takratnemu kulturnoprosvetnemu delu svojega domačega kraja, kjer je blestel kot odličen pevec in igralec iger. Njegova dejavnost v domačem kraju je še prav posebno bila povezana z igro Miklova Zala, saj je že kot 19-letni mladenič bistveno prispeval k izvedbi te igre, leta 1923. Na pobudo Otona Župančiča so z Miklovo Zalo nastopili tudi v ljubljanskem gledališču. Oton Župančič je bil tudi tisti, ki je Šimeju Martinjaku omogočil študij glasbe na ljubljanskem konservatoriju. Šimej je bil dober učenec, tako da je kmalu
Zveza	(S rsfl
koroških
partizanov
vabi na
SPOMiNSKO " SVEČANOST
ob 40-ietnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža in tovarišev ki bo v nedeijo 5. feb. 1984 ob 11. uri na pokopaiišču v Svečah.
Spored:
poiaganje vencev, nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora, godba na pihaia iz Jesenic, govor in recitacije
pel v operi in v takratnem akademskem oktetu. S svojim privlačnim močno donečim glasom je plemenitil tudi domači moški pevski zbor, ki ga je vodil Tonči Nagele. Z igro „Miklo-va Zala" so Šentjakobčani nastopili tudi v Mariboru, Celju in na Jesenicah.
Kulturno dejavnost v domačem kraju je prekinil čas, ki je bil najtežji v zgodovini koroških Slovencev in evropskih narodov sploh — grozotni nemški fašizem. Med prvimi žrtvami iz vrst koroških Slovencev je bil Šimej Martinjak. Že leta 1939 je bil aretiran in odgnan v taborišče smrti Buchenwald, kjer je preživel dolgih šest let. Vzrok za to krivico, storjeno nad njim, je bil samo v tem, da je ljubil svoj materni jezik in svoj narod. Po vojni, čeprav telesno strt, je takoj prijel za delo in nadaljeval še z večjim elanom pred vojno započeto delo. Miklova Zala, za katero je imel toliko zaslug, mu je spet burila po glavi. In tako se imamo tudi njemu zahvaliti, da je po vojni nastalo novo obdobje Miklove Zale v Šentjakobu. Na pobudo Draga Druškoviča je Šimej leta 1952 spet naštudiral Miklovo Zalo, vendar v drugi obliki; ne več v dvorani, temveč zunaj na prostem — na zgodovinskih tleh v Svatnah. Čeprav je bila to izredno težka naloga, jo je Šimej mojstrsko izpeljal, tako kot režiser in kot organizator. Na premieri je več tisoč ljudi obiskalo to igro, ki je bila izreden kulturno-prosveten podvig Šentjakobčanov s Šimejem Martinjakom na čelu, ki si je tako postavil trajen spomenik kul-turnoprosvetne dejavnosti med koroškimi Slovenci. S to Miklovo Zalo so se Šentjakobčani predstavili tudi v ljubljanski operi, na Jesenicah in v Gorici, tako da so „osvojili" Slovenijo s Primorsko vred. Tudi ta gostovanja je pripravil in izvedel Šimej Martinjak, ki je užival velik ugled med Slovenci tu in onstran meje.
Ko se tako spominjamo njegovega življenjskega dela, ugotavljamo, da sta si usodi Miklove Zale in Šimeja v marsičem podobni. Oba sta delila trdo usodo pregnanstva v tujini in se po težkih letih trpljenja vrnila nazaj k svojemu ljudstvu. Za to ljudstvo se je Šimej razdajal, trpel in ga ljubil. Zato tem bolj čutimo praznino ob njegovi izgubi. Da je imel mnogo zaslug za svoj narod izpričujejo tudi funkcije, ki so mu bile zaupane. Bil je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, predsdnik Osvobodilne fronte za okraj Beljak, občinski odbornik itd. Prejel je Drabosnjakovo priznanje SPZ in častni znak za osvoboditev Avstrije, ki mu ga je podelil zvezni predsednik dr. Kirchschlager. Znan je
bil kot goreč govornik na političnih zborovanjih, kot kreator slovenskih oddaj pri celovškem radiu in priden sodelavec Slovenskega vestnika ter pisec člankov v Koroškem koledarju. Bil je vsestransko razgledan napredno misleč človek.
Za vse, ki smo ga poznali, posebno pa za ženo Micijo, je njegova smrt težak udarec, ki ga bo le težko preboleti.
Zelo ga pogrešajo tudi tisti, katerim je v Buchentvaldu rešil življenje, zato se ne čudimo, da so ga ob njegovi smrti obiskali številni nekdanji interniranci in mu izkazali hvaležnost in poslednjo čast.
Pogrebnega obreda, ki ga je imel župnik magister Peter Sticker ob asistenci kaplana Marjana Schusterja, se je udeležila ogromna množica pogrebcev. Od pokojnika so se ob odprtem grobu poslovili — v imenu domačega SPD „Rož" predsednik Karel Kraut-zer, v imenu Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij, predsednik SPZ Tomaž Ogris in v imenu občine občinski odbornik Mihi Antonič. S pesmimi žalostinkami pa sta se poslovila moški pevski zbor SPD „Kočna" iz Sveč ter domači mešani pevski zbor „Rož". Pokojnega Šimeja Martinjaka bomo ohranili v častnem spominu, ženi Miciji, ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
Globasnica
Minulo soboto je Siovensko kui-turno društvo v Giobasnici že enajstič vabiio na svojo tradicionaino družabno prireditev Podjunski pies, ki se je odvija) v znani Šoštarjevi dvorani.
Kot po navadi je biio tudi tokrat mnogo prijetne družabnosti žejnih obiskovaicev, med katerimi sta biia tudi predsednik Zveze siovenskih organizacij dipi. inž. Feiiks Wieser in posievodeči tajnik ZSO dr. Marjan Šturm.
Za prijetno razpoioženje sta od-iično skrbeia „Pianinski sekstet" in pa domači mešani pevski zbor „Peca". Giobaški prosvetaši so spet pokazaii, da znajo poskrbeti za prijetno družabnost, kajti vsi, ki so se udetežiii te prireditve so biii za-dovoijni in navdušeni nad vzdušjem, ki je viadai na tem piesu. Prav to pa je tudi največje priznanje organizatorju, ki mu žeiimo, da bi v tem smisiu nadaijevai s tradicijo podjunskih piesov.
PR!RED!TVE
RADISE
8. RADIŠKI PLES
v soboto 4. februarja 1984 ob 19. uri v kulturnem domu na Radišah. Igrajo Fantje iz Podjune.
SELE-ZGORNJI KOT ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE
v soboto 21. januarja 1984 ob 19. uri v ljudski šoli na Kotu.
Predavatelj: dr. Tomo Hribernik Prireditelj Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik" v Sele-Zgor-njem Kotu.
CELOVEC
PODELITEV 5. TISCHLERJEVE NAGRADE MILKI HARTMANOVI
v ponedeljek 23. januarja 1984, ob 19. uri v dvorani Slomškovega doma (10-Oktober-StraBe 25, 1. nadstropje) v Celovcu.
Slavnostni govor: podpredsednik KKZ Lovro Kašelj
Spored bo popestril dekliški zbor iz Sel. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
SANKARSKE TEKME
ki štejejo za pokal Obirja 1984
#	5. februarja 1984 v Lobniku. Prireditelj : Slovenski športnli kiub Obir v Železni Kapli.
*	12. februarja 1984 v Lepeni. Prireditelj : Slovensko prosvetno društvo ,,Zarja" v Zeiezni Kapii (zaključna tekma za pokal Obirja).
ŽELEZNA KAPLA
XIV. SMUČARSKA TEKMA V SMUKU
v nedeijo 29. januarja 1984 pri Možganu v Lepeni. Start ob 12. uri. Tekmujejo skupine: šolarji, mladinci, moški, seniorji, mladinke, ženske. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Zeiezni Kapli.
DOM V TINJAH
#V nedeijo 22. 1. 1984, ob 14. uri — Jubilejno srečanje lovcev s slavnostnim sporedom.
# Od ponedeljka 23. 1. od 18. ure do četrtka 26. 1. do 13. ure — Izobraževalni teden za brezposelno mladino, nem. — ..Pomoč v samopomoč".
Prireditelj: Kat. delovna mladina in Dom v Tinjah
Studijski dan na temo:
..PARTNERSTVO
v nedeljo 29. januarja 1984, od 9. do 18. ure v farnem domu v Selah. Prireditelja: Katoliška mladina in KPD ..Planina" v Selah v soboto 28. januarja 1984, od 9. do 18. ure v gostilni Steki (Greiner) — Globasnica. Prireditelja:	Katoliška
mladina in SKD v Globasnici. Referenta: dr. Metka Klevišar, zdravnica iz Ljubljane iin dr. Marjan Sef, zdravnik in duhovnik iz Ljubljane.
HODtŠKt
PLES
ki bo v soboto. 4. februarja )984 ob !9.30 uri pri Čimžarju v Dvorcu
..PLANiNSK) SEKSTET'
ZELEZNA KAPLA
ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE
v torek 24. januarja 1984 ob 19.30 uri v hotelu Obir v Zeiezni Kapli. Predavatelj: dr. Tomo Hribernik Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena in Slovensko prosvetno društvo „Zarja"
Dramska predstava tržaških rojakov Raymond Qucneau
.VAJE V SLOGU'
(dramska predstava z glasbeno opremo)
Wv soboto 28. januarja 1984 ob 19.30 uri v kulturnem domu Danica v Sentprimožu.
Prireditelja: SPD „Danica" Šentvid v P. in SPD „V. Poljanec" Skocijan * v nedeljo 29. januarja 1984 ob 14.30 uri pri Miklavžu v Biičovsu. Sodeluje tudi MePZ „Bilka". Prireditelj : SPD „Bilka" v Biičovsu. Gostuje gledališka skupina kulturnega društva .Vesna' iz Križa pri Trstu.
Loče
Še komaj prvi teden v novem letu se je v Ločah oglasil mrtvaški zvon in naznanil domačinom žalostno vest, da je odšel v večnost Jamnikov oče - Anton Urschitz. Po dolgi težki bolezni je umrl v 77. letu starosti prav na praznik svetih treh kraljev. Pokojnikova življenjska pot je bila tisočera pot našega slovenskega človeka, katere vsebina je delo, skrb, odpoved — dostikrat tudi zapostavljanje in zatiranje. Prav vse to je doživljal rajni od svoje rane mladosti. Zgradil je prijeten dom, poiskal zvesto družico in kmalu je vzklilo toplo, srečno družinsko življenje na Jamnikovem. Kot samostojni obrtnik — izdeloval je strešno opeko — je bil vseskozi zaposlen doma, kjer pa je delovni dan navadno trajal deset ur in tudi več. Kot ljubitelj domače pesmi in glasbe je v pred- in povojnih letih tudi sam s svojo godbo zaigral marsikatero okroglo na plesiščih bližnje in daljne okolice. Ko so zagrnili temni oblaki našo domovino, se je pričela, kot za mnoge slovenske družine na Koroškem tudi zanj prava trnjeva pot. Oče, ki je bil zaveden in pravičen človek ni klonil pred nasiljem, ni hotel postati orodje njegovih zločinskih početij, zato se je nasiinik kruto maščeval nad ostalo družino - pregnal je mater s petimi otroki v tujino. Ko so propadle mračne sile se je celotna družina srečno vrnila na domačijo in zopet se je oče z vso vnemo posvetil svojim dragim in delu. Otroci so doraščali, postajali samostojni ter ustanovili svoje družine, tedaj je predal dom v mlajše roke in stopil v zasluženi pokoj. Še vedno pa ni poznal brezdelja, tudi ne, ko je začel bolehati. Bolj in bolj se mu je slabšalo zdravstveno stanje; nekdanja sončna življenjska jesen se je sprevrgla v mračno, trpljenja polno vsakdanjost, katero je na pragu novega leta prekinila smrt.'
Vrzel, ki je z njo nastala, je težko prizadela ženo, saj je z veliko potrpežljivostjo stala pokojniku do zadnjega zdihljaja zvesto ob strani, pa tudi njegove otroke, ki so se radi mudili pri njem.
Velika množica je spremljala Jamnikovega očeta na njegovi zadnji poti. Žalne obrede je vodil domači župnik g. Jakob Škofič; kot dolgoletnemu članu je predsednik SPD „Jepa-Baško jezero" izrekel rajne-
ŠENTPRIMOZ
12. PLES .DANICE
v soboto 11. februarja 1984 ob 19.30 uri v kulturnem domu Danica v Sentprimožu.
Igra Planinski sekstet, na programu pa je še vrsta presenečenj.
Prisrčno vabljeni!
CELOVEC
PLO IN NJENA VLOGA NA BLIŽNJEM VZHODU
v torek 31. januarja 1984 ob 19. uri v prostorih Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Mikschallee 4.
Predaval bo Iztok Simoniti, dolgoletni ambasador na Bližnjem Vzhodu in dober poznavalec palestinske problematike.
Prireditelj: Zveza slovenske mladine
CELOVEC
Razstava slik gradiščanskega Hrvata ERIHA NOVOSZELA
v Mohorjevi knjigarni je odprta še do 10. februarja 1984, v času od 7.30 do 12.30'in 14.30 do 17.30 ure.
V soboto samo dopoldne.
DOBRLA VAS Igra
..ČEVLJAR — BARON
(veseloigra v treh dejanjih) v nedeljo 29. januarja 1984 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo Igralci SPD „Srce" v Dobrii vasi. Režija: Franci Podrečnik
mu ob odprtem grobu besede zahvale za njegovo trpljenje in za zvestobo ohranjeno svojemu narodu, društveni in cerkveni pevci pa so zapeli ganljive žalostinke v slovo.
Naj v miru počiva Jamnikov oče v domači zemlji pod mogočno Je-po!	F. Č.
PLIBERK
PLESNI TEČAJ
Začetek: 21. januarja 1984 ob 19.30 uri. Traja 10 večerov po 2 uri v farni dvorani v Pliberku.
Prireditelja: Katoliška mladina Pliberk in SPD ,,Edinost" Pliberk
DUNAJSKI KROŽEK
v petek 20. januarja 1984, ob 19. uri v gostilni Weidinger, Dunaj IV, Dan-hausergasse 3.
Predavatelj: dr. teol. Gertraud Putz Tema: Koroški Slovenci in cerkev, prispevek h kulturnim pravicam etničnih manjšin.
Kot po navadii je v okviru krožka tudi skupna večerja in družabni del. Organizacijski prispevek 120 šilingov.
OB IRSKO
11. SANKARSKA TEKMA ZA OBIR POKAL
v nedeljo 22. januarja 1984 po Artačevi cesti.
Razdelitev startnih številk do 9.30 ure v Kovačevi gostilni, kjer bo po končani tekmi tudi razdelitev nagrad. Start ob 10. uri. Vsak tekmuje na lastno odgovornost! V skupini športnih sank je čelada obvezna!
Na dan tekme je trening na tekmovalni progi prepovedan. Informacije: Polanšek 0 42 38-26 1 02. Prireditelj: Siovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem, športna sekcija.
Srečanje z MATEJO KOLEŽNIK
otroško in mladinsko kantavtorico iz Bele krajine
#	v četrtek 26. januarja ob 19.30 uri v Slomškovem domu. 10.-Oktober-StraBe 25 v Celovcu
#v četrtek 26. januarja ob 11. uri v otroškem vrtcu „Naš otrok", 10-Oktober-StraBe 25 v Celovcu
#v četrtek 26. januarja ob 16. uri v slovenski šoli v otroškem vrtcu „Naš otrok", 10,-Oktober-StraBe 25 v Celovcu
#	v petek 27. januarja 1984 ob 8. uri v gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu
Wv petek 27. januarja ob 11. uri v otroškem vrtcu v Sentprimožu. Prireditelj: otroški vrtec v Sentprimožu
W v petek 27. januarja ob 15.45 uri v strokovni šoli za ženske poklice v Šentjakobu v Rožu
#v soboto 28. januarja ob 14. uri v mladinski sobi pod cerkvijo v Sko-cijanu. Prireditelj: otroški zobr v Škocijanu
Wv soboto 28. januarja ob 16. uri za otroke — ob 19.30 uri za mladino v farni dvorani v Pliberku. Prireditelji: KM Pliberk, Žvabek, Vo-grče, Šmihel, Libuče
#	v nedeljo 29. januarja ob 10. uri v farni dvorani v Šentlipšu. Prireditelj : Farna mladina v Šentlipšu
#	v nedeljo 29. januarja ob 14. uri pri Soštarju v Globasnici. Prireditelj : SKD v Globasnici
#v nedeljo 29. januarja ob 16. uri v gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu. Prireditelj: PD v Velikovcu
Lutkovna predstava lutkovne skupine „Lutke mladje" KDZ
.ZVEZDICA ZASPANKA
#	Petek 27. januarj a 1984 ob 19.30 uri v Marijanlšču, Celovec, Rudoifs-bahngiirtel 2, Prireditelj: SKD v Celovcu in Mohorjev dijaški dom — Marij anišče
#	Sobota 28. januarja ob 19. uri v kulturnem domu na Bistrici v R. Prireditelja: SPD „Kočna" v Svečah in SPD „Bi!ka" v Biičovsu
#	Nedelja 29. januarja ob 11. uri v farni dvorani v Selah. Prireditelji: KPD ..Planina" v Selah, SPD „Her-man Velik" Sele-Kot, SPD v Borovljah, otroška skupina v Borovljah, KP v šmarjdti v R., SPD „Vrtača" v Slovenjem Plajberku
#	Nedelja 29. januarja ob 15. uri v farni dvorani v Šentjakobu v R. Prireditelji: SPD „Rož" v Šentjakobu v R., Farna mladina v Šentjakobu, SPD „Jiepa-Baško jezero" iz Loč, KD „Peter Markovič" v Ro-žeku
Umri je Andrej Polcer pd. Vazar	Vogrče pri Pliberku
V soboto dopoldne smo se za vedno poslovili na šentprimoškem pokopališču od velikega rodoljuba in kulturnopolitičnega delavca Andreja Polcerja pd. Vazarja iz Spodnjih Vinar. Zapustil nas je mož, ki je mnogo pretrpel za naš narod in bil vedno v prvih vrstah, ko je šlo za ohranitev naše narodne skupnosti na Koroškem. Andrej Polcer se je rodil 30. novembra 1904 v Spodnjih Vinarah. Že kot mladeniča ga najdemo med prosvetaši, kjer se je še prav posebno udejstvoval kot igralec iger. Bil je eden tistih, ki mu je bita kultura in izobraževanje srčna zadeva. To je dokazal tudi v poznejših letih, ko je
šlo zato da si tamošnji kulturniki zgradijo lastno kulturno hišo. Močno je podprl graditelje in bit ponosen da je domače društvo, kateremu je veljala vsa njegova naklonjenost in ljubezen, prišla do lastne strehe, kulturnega doma Danica v Šentprimožu. Nadalje ga poznamo kot izvrstnega naprednega gospodarja, ki je bil obenem tudi dober sosed in je svoje izkušnje rad razdajal drugim. Velika opora pri njegovem naprednem in sodobnem gospodarjenju mu je bil njegov brat, znani učitelj naše kmečke mladine, dipl. inž. Marko Polcer. Največja opora pri njegovem gospodarjenju pa mu je bila vsekakor njegova dobra in razgledana žena.
Kot napreden človek v vseh pogledih in zaskrbljen za usodo svojega naroda, se je v najtežjem času naše zgodovine, ko je bil slovenski narod obsojen na smrt in iztrebitev, postavil na stran svojega ljudstva in z vsemi silami podpiral antifašistični boj na Koroškem. Ko pa so mu nacisti prišli na sled, da sodeluje s partizani, se je septembra 1944 priključil partizanom. Tako se je izognil sigurni aretaciji in trpljenju v taboriščih smrti.
V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval v raznih koroških partizanskih enotah. Bil je tudi ranjen in tako moral mnogo pretrpeti. Za
njegovo aktivno sodelovanje v NOB je bil odlikovan z ordnom za hrabrost. Zveza koroških partizanov na Koroškem ga je tudi predlagala, da mu zvezni prezident dr. Rudolf Kirchschlager podeli častni znak za osvoboditev Avstrije, vendar leta 1983 teh odlikovanj niso podelili, tako da mu bo to visoko odlikovanje podeljeno „post hum".
Andrej Polcer je bil tudi uspešen komunalni politik. Skupno z bratom Markom in Mihom Kačnikom-Jo-grom v Mali vasi so organizirali samostojno Gospodarsko listo v občini Škocijan, v kateri je sodeloval dokler mu je to dovoljevalo zdravje.
Vazarjeva družina je bila ena tistih zavednih slovenskih družin, ki so se vedno udejstvovale v našem narodnem življenju in je zato njihov gostoljubni dom vedno bil na razpolago našim političnim in prosvetnim delavcem. Veliko nas je tistih, ki smo uživali to gostoljubnost, zato je smrt Andreja Polcerja nas še posebno trdo prizadela. Izguba Andreja Polcerja je velik udarec ne samo za težko prizadete svojce, marveč za vso slovensko skupnost, ki je tako zgubila izkušenega preudarnega kulturnopolitičnega dejavnika. Tako je ljubil svojo zemljo, da jo je v najhujšem času naše zgodovine branil s puško v roki, zato mu želimo, da bi mu bila domača zemja lahka.
Težko prizadeti ženi in družinam otrok izrekamo tem potom naše najiskrenejše sožalje.
Pogrebni obred je opravil domači župnik Franc Krištof ob asistenci duhovnikov. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in domači pevci iz Šentvida in Škocijana. Zapeli so mu tisto pesem, ki jo je pokojnik tako ljubil „Polje, kdo bo tebe ljubil ..." Velika množica ljudi na pogrebu je bil prepričljiv dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil Vazarjev oče, katerega izguba nas je vse težko prizadela. Andreja Polcerja bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
CELOVEC
REDNI OBČN) ZBOR
Kluba slovenskih študentov v Celovcu
v petek 27. januarja 1984 ob 18. uri v Klubu Prežihovega Voranca.
Vsi slovenski študentje v Celovcu prisrčno vabljeni!
Danes se spet oglašamo iz našega kraja, vendar tokrat ne poročamo o kakšnem žalostnem dogodku, temveč o veselem srečanju, ki ga je organiziral predsednik Kluba prijateljev lova in podžupan mestne občine Pliberk tovariš Fric Kumer pri Floriani-birtu. Lovci napravijo vsako leto po uspešnih pogonih ali ob zaključku lovske sezone srečanje lovcev na takoimeno-vani praži. Letos pa je naš podžupan zbral drugo in to hvalevredno pot, da je na pražo povabil tudi druge, ki sicer nismo lovci po poklicu, vendar tudi neke vrste lovci na drugem področju lovci čuvarji na kulturnem in političnem področju za našo domačo slovensko besedo in leno petje.
Na to srečanje so bili poleg lovcev vabljeni tudi MoPZ „Edinost" iz Pliberka, MoPZ „Kralj Matjaž", vogrški cerkveni zbor in še nekateri drugi. Res radovedni smo bili kakšno bo to srečanje — večer med lovci. Kaj kmalu pa so lovci znali s svojimi doživljaji in šalami osvojiti vse vabljene, tako da „p!en" ni bil težak, čeprav niso pokale puške. Zato je praža, ki jo je odlično pripravila gospa Nežika Lu-bas s svojo ekipo, prav dobro teknila vsem vabljenim. Predsednik KPL je vse zbrane pozdravil in zaželel dobrodošlico. Lovske šale in petje zborov so pripomogli k odličnemu razpoloženju. Nastopajoči pevski zbori pa so tekmovali med seboj, kdo bo bolj zapel našo lepo domačo in delno že stoletja staro pesem. Bilo je sproščeno in lepo na tem večeru z lovci, tako da smo bili na koncu že skoraj vsi per-
Pravni nasveti
Vedno spet potrebujejo posamezniki in druMva pravne nasvete, zato se je Zveza slovenskih organizacij odločita, da napolni to vrzel z uvedbo rednih pravnih nasvetov, ki jih bo dajal ob spodaj navedenih terminih DR. FRANC) SERAJNiK:
v CELOVCU [v prostorih ZSO, Gasometergasse 10) v petek 10. 2. 1984 med 10. in 13. uro.
v PLiBERKU
[v prostorih Posojilnice) v soboto 21. 1. 1984 in v soboto 18. 2 1984 med 10. in 12.30 uro
v ŠENTJAKOBU v Roiu (v prostorih Posojilnice) v petek 20. 1. 1984 in v petek 24. 2. 1984 med 17. in 20. uro.
fektnt lovci in če bi bilo že jutro bi šli tudi z njimi v naravo oprezat čudoviti živalski svet in naravo.
Med vabljenimi pa je bilo tudi dosti takih, ki so s svojimi šalami močno tipali po lovcih in njih navadah. Prav zato pa je za ta večer Frančiška Lu-bas napisala posebno pesem, namenjeno lovcem, ki jo je morala kar dvakrat glasno prebrati. Zato prilagam tudi to besedilo, da bodo tudi drugi vedeli, kaj vse se skriva v naših talentih, ki živijo na podeželju. Nadvse pa je bil zanimiv tudi lovski pozdrav, takoimenovani lovski ropot, namenjen starosti prisotnih lovcev ekonomskemu svetniku Ignacu Domeju. Čeprav je bil ta pozdrav za večino še tujka, je bilo sodelovanje s predsednikom Kumrom, ki je vodil to ..pozdravljanje", tako dobro, da ni bilo treba plačati niti enega litra kazni, pa čeprav ga je marsikateri vmes tudi pokidal. Hudobni jeziki so celo rekli, da je Domej prišel zato tako pozno na pražo, ker je šel še prej na lisico, da ne bi zmanjkalo golaža.
Ob dobrem razpoloženju in prepevanju pa je marsikateri pozabil na škodo, ki jo napravi divjačina tekom leta na polju ali vrtu, ko pogrize te preljube „štranke!ne". Pa tudi marsikatera lovska sled se je skrila, čeprav je bila prej v travi močno vidna. Vsekakor jagri ne smejo žalovati za kozo, ki so jo morali položiti na ta kosmato stran. Ta večer je bil vreden več kot deset takšnih koz, saj je bil domač, lep in obenem vzgojen. Lahko rečemo po pesmi: „Nocoj je bil e lep večer, jutri bo en zaubern dan."
Stokratna hvala predsedniku KPL in vsem, ki so pripomogli k temu uspelemu srečanju, ki je bilo velik užitek za vse zbrane na tem večeru. Naša želja je, da bi se takšna srečanja nadaljevala in postala navada.
;Ffj
PESEM FRANČIŠKE LUBAS NA RAČUN LOVCEV
Kor srce na??! je pos^očiu, Fo strto tiste čtj, da s' toF; ta višji jogr/ ncFaj sF/etta/. Da nas je na reNna povabil pri/jaNjen in spoštovan, gospod Mir-Fo Katner-Črcej, naš podžapan.
Čadno je prav, da se eni?art na iet srečamo in poveselimo, si potožimo težave pa še ma/o nasmejimo. Ja je r'F poieti F;rFoJ: astroša pa zasida, Fo ma je režd vsa štranidna pojida.
Vsa jogra id s srca naprosi/, da /d se Fo/; na /isice vrg/i in ji/? radi/. K'F sa nosijo foFe jrave F' moji /esičji prom, FZr% ga nema jo je /op srom.
Zdaj Fo je g/ZF pastni čas, ja mora /dti tadi /ovsFi špas. Tiste nas, po-se/mo ženski spo/ ze/o $FrFZ, FaFo divja Fara naznan, F o jajčFe porodi. ZVeFaj je še taj dojsti nevarn, da Fi se FoF jogr na /amparij ne navada, pa na FaFem štora pao/e ne preFvoda. Zato že/imo, da Fi Fi/a vsa /ovsFa dražFa zdrava in ta /epa tradicija še v naprej ostava.
„Od Porabja do Čedada"
S prvo letošnjo številko je „Rodna gruda", revija Slovenske izseljenske matice za Slovence po svetu, stopila v četrto desetletje rednega izhajanja in med drugimi novostmi uvedla tudi stalno rubriko za objavo novic iz življenja zamejskih Slovencev. Pod gornjim naslovom se oodo poslej vrstili članki in reportaže o naših rojakih v Avstriji, v Italiji "i na Madžarskem, večino teh prispevkov pa bodo napisali naši zamej-PavT^/^° ^ 'ahko upamo sodeč po prvi objavi, ki jo je pripravil strani	'z Trsta, in sicer na temo slovenskih šol v Italiji. Na isti
domu	P°r°čilo o odprtju prvega slovenskega planinskega
doma v Ital,p, doma Mangart v žabnicah v Kanalski dolini.
e Prešeren (in drugi uredniki pred njim) je skoraj vsak liii in . r e za to, da so naši izseljenci v severni Ameriki, v Avstra-iinrti rugje zvedeli za poglavitne dogodke iz življenja in dela naših in iv T	vu. Največ tovrstnih objav je bilo vsekakor iz Celovca
dn to	redno rubriko, ki zavzema v reviji celotno stran, bo-
se bolj poudarjene. Iz meseca v mesec naj te novice še hn,i°nn?,t° ^.avest, da smo Slovenci vsepovsod ena družina. Naj nas sodelovanjulr^d zN'zajo in prispevajo k še večjemu razumevanju in
Na drugih straneh te januarske številke mesečnika SIM je predstavljena knjiga Pesmi Gustava Januša, v literarnem almanahu Slovenskega koledarja za leto 1984, ki ga prav tako ureja Jože Prešeren, pa je objavljen odlomek iz najnovejše knjige Florjana Lipuša ..Odstranitev moje vasi". Vsi ti slovenski pozdravi izza meja naše matične domovine so nam izseljencem v svetu več kot samo dobrodošli. Ponosni smo na slovenska imena, ki priromajo na ta način tudi do nas v daljni svet.
Ivan Dolenc (Kanada)
Gračenica in njene posebnosti
Slovensko planinsko društvo Celovec je pred nedavnim vabilo na izlet okoli Gračenice. Gračenica je dolg gorski hrbet, ki se vleče od karavanškega predora proti zahodu do Kopankovega Sedliča (1177 m). Najvišja točka tega gorskega masiva znaša 1362 m in se imenuje Vrh Gračenice. Nemško ime je Grat-schenitzen. Na severnem pobočju Gračenice, na 1020 m višine se še vidijo sledovi gradu Rasov, po katerih se imenuje naša lepa dolina Rož, po gradu pa Gračenica. To goro so tudi popačili na ime Grat-schutzen, kar pa je seveda potvorba in izhaja iz tistih krogov, ki so jim avtohtona slovenska imena trn v peti.
Južno od Podrožce je sklep treh karavanških dolin (v neposredni bližini severnega vhoda karavanškega Predora) - Gračenice, Rdečice (Ardeschitzen) in Medvedjega dola (Barental). Tam so pred leti že Ogradili dva mostova za karavanški testni predor, katerega severni portal bo 200 metrov oddaljen od že-
lezniškega predora. Danes vodi daleč v graben slikovite Gračenice ob potoku Gračenici vozna cesta do lepega studenca (Schonbrunn). Tam cesta zapusti dolino in se začne dvigati (na desno) v južno pobočje Gračenice — najprej daleč proti vzhodu, nato pa v ostrem kotu proti zahodu in se konča v spodnjem delu takoimenovane Požgane frate, ki se vleče navzgor prav do vrha Gračenice. Konec te ceste je pravo parkirišče na višini kakšnih 1220 metrov. Cesta je zaprta, tako da jo lahko uporabljajo samo pešci. Od tam do slovenske planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" na planini Bleščeči je samo še pičle pol ure hoda - najprej na že popolnoma zaraščen Kopankov Rut (rovt), nato strmo navzdol na Kopankov Sedlič (najnižja točka med Gračenico in Komnico) in od tam proti severu na Bleščečo. Tik pred planino, kjer je koča, je znani vrelec vode Solnice, ki so ga pred nekaj leti ..prekrstili" v Satzwasser. Lepo ime Bleščeča so po zadnji
vojni deklasirali na RoBalm (konjska planina), ki leži na višini kakih 1080 metrov. Z Bleščeče vodi markirana pot v škrbino — najnižja toč-
proti vzhodu. Pot vodi pod navpično severno steno Arihove peči nato pa ob vznožju severnega pobočja Gračenice. Nekaj časa nas sprem-
ček označen z imenom Dervvebach, ki ga pa domačini ne poznajo. Južnemu delu Čemernice tik pod severnim pobočjem Gračenice pravijo na Polani (tudi narcisno polje), tamkajšnji samotni kmetiji pa pri Polancu, ki je znan po tem, da je tam vsako leto start za zimski spominski pohod „Arihnva peč". Da obkrožimo gorski masiv Gračenice je treba še skozi vasici Hodnina in Svatne ter južno nad Podrožco do izhodiščne točke. Iz Svaten vodi smer preko travnika Mišelec (pozimi vlečnica), ki so ga šentjakob-ški turistični ..eksperti" ponemčili na Schlattner VViese, do novo zgrajene ceste (makadam) za novi karavanški predor in po le-tej spet v graben Gračenice, od koder smo startali našo obkrožitev masiva Gračenice. Hoja traja približno štiri ure. Od povsod se s te ture nudijo prelepi razgledi.
To je bila poučna ekskurzija skozi planinski svet, ne samo zaradi prirodnih tepot, marveč tudi z namenom, da na takšen način poročanja zainteresiramo bralce za nomenklaturo gorskih in ledinskih imen, ki so na žalost zelo ogrožena in že zapisana pozabi.
ka med Humom (1100 m) in Ariho- Ija potoček Čemernica, po katerem vo pečjo (1054 m) in po Strmcu ima naselje Čemernica zahodno od strmo navzdol tik ob zahodni steni Hodnine (Kanin) nad vasjo Kot pri Arihove peči do poti, ki povezuje Šentjakobu svoje ime. V zvezi z ime-Čemernico s Kopanjami. Mi zavije- nom Čemernica je zanimivo pred-mo na desno proti Čemernici, to je vsem to, da je v specialki ta poto-
KSAVER MEŠKO
Na begu s Koroške
V	Zagoricah. mali vasi nad Maloščami, sva se na begu z Zilje oglasila z vodnikom pri njegovih starših. Menda je gostilna tam, če se ne motim. Čakal sem za gospodarskim poslopjem; tovariš je šel sam noter ogledovat, ali ni kak nevaren gost v hiši. Šele ko je videl, da je vse varno, je prišel pome.
Tu sva izvedela, da so moji znanci Slovenci Reichman, Gastl, Drago Vojska iz Ljubljane in domači sin, zdaj gospodar, odšli že opoldne čez gore.
„Kako le hodijo v tem vremenu? Ali bodo prišli čez?" so bili vsi v skrbeh.
Ko se je posestnik Trupe, ki jim je kazai pot in brez katerega bi pač ne bili prišli čez Karavanke, v četrtek zvečer vračal in se je oglasil pri najvišji hiši v gorovju, kjer sem bil tedaj skrit, mi je pripovedoval, kako strašna je bila ta pot. Do ramen so gazili sneg, z rokami so si morali delati gaz pred seboj. Proti večeru so prišli pod vrh, proti Velkovemu. A dasi so imeli vrh že tik pred seboj in bi prenočevali na vrhu v koči, se niso mogli navzlic vsemu naporu dokopati do koče. Ni bilo več ko pet minut navadnega hoda — ko smo šli v petek po njihovih stopinjah, smo videli, kje so se obrnili —, a so se morali vrniti in prenočiti ob razvalinah niže ležeče, povsem razpadle koče, v snegu, v vodi in v mrazu. Vendar jih je krepka volja vdrževala čez noč, drugi dan pa so se srečno dokopali na Kranjsko.
Kmalu sva se poslovila in stopila više v gore. Vsa mokra sva prišla do hiše, ki sva jo bila določila za nocojšnje prenočišče.
Domači so bili še pokonci. Voljno so me sprejeli, medtem ko se je požrtvovalni tovariš napotil takoj nazaj v dolino.
Dasi skrajno utrujen, sem le malo zatisnil oči. Prisluškoval sem, kako je zdaj pa zdaj zamrmralo iz daljave: topovi spodaj pri Pod-rožčici. Nekaj krat je mogočni čuvaj samotne kmetije srdito zalajal. — „Zdtaj menda gredo. Pa naj le pridejo!" — Bilo mi je povsem vseeno. Čudil sem se le, kako se jim ljubi, zasledovati me v takem vremenu po teh gorah.
Pa jih ni bilo.
Drugi dan v torek, sem se potikal, ker je dež proti jutru ponehal, vse dopoldne po gozdovih nad hišo in gledal dol na cesto, ali se bo prikazala kje kaka uniforma. Pa sie ni.
Opoldne pa mi pravi gospodinja vdova pri obedu v zadnji sobici: ..Sitnoba, ravno danes sta prišli šivilji iz Malošč! Da vas le videli ne bi! Sicer morda še komu povesta."
Videl sem. da je ženica v skrbeh. Pa sem predlagal, kakor smo se že prejšnji dan domenili za primer, da bi pretila nevarnost: „Pa grem više. k zadnji hiši."
Tam je bilo pod skednjem neko skrivališče, kjer so skrivali ob času rekvizicij žito. V naj-hujšem primeru bi me sedanja gostinja skrila tja. Predolgo bi seveda ne smel ostati notri, ker bi lahko zmrznil.
O vsem tem smo se dogovorili že prejšnji dan. ker je bila ta hiša siučajno ravno last mojih zaščitnikov. Šele med vojno so se preselili v dolino, ker je bilo delo v gorah zia same ženske pretežavno.
,,Morda bo res bolje", je pritrjevala gospodinja. „Bo!j varni boste. In dečlo lahko pošljem vsak dan gor, da vam kaj prinese — gori so zdaj begunci, sami siromaki — in vam sporoči, če bo kaj novega."
..Dobro. Hvala vam."
Ko so bili družina in šivilji pri kosilu, sem na tihem zapustil hišo in romal više. Cesta je bila po hudournikih vsa izjedena; še je šumela voda po globokih grapah, tu in tam grgrala pod snegom in ledom, včasih je šla tudi širom po klancu, da sem jo komaj prebredel. Zdaj so mi škornji kakor prejšnji večer, ko sva s spremljevalcem vsak hip zašla v vodovje, izvrstno služili.
Čez slabe pol ure sem bil pri sosedovih. Prvi hip se me je žena begunka ustrašila. Bila je s tremi malimi otroki sama doma. Mož je pred nekaj dnevi odšel na Goriško; ko so vse meje nepričakovano zaprli, ni mogel nazaj na Koroško. A ko sem ji razložil, kako in kaj, je bila takoj voljna: „V zadnji sobi boste spali, a peči ni v njej."
„Vseeno. Da sem le ponoči pod streho, ne pod milim nebom."
V	torek popoldne, v sredo in v četrtek sem užival gostoljubje te begunke. Podnevi sem opravil brevir, se igral z deco in hodil na obronke gorovja gledat v dolino, če bi kaj opazil, kako se razvijajo dogodki tam doli. Da vozi vlak do Bač, sem videl, potem nazaj v Beljak. To se mi je zdelo dobro znamenje. Ze v torek smo izvedeli, da so naši progo med Bačami in Ledenicami razdrli. „Tako Nemci vsaj do Podrožčice ne bodo mogli", sem se veselil. Sicer je bila dolina mirna in tiha, kakor bi plaval svetonočni mir s svojimi mehkimi, blagoslov delečimi perutmi nad njo. Pa je bila polna sovraštva. Od daleč, iz Roža doli, je zdaj pa zdaj zatrepetalo skozi mirno ozračje zamoklo. dolgo mrmranje. „Tam se dajejo s topovi! Ko bi bila sreča nam mila!" Dolge vlake sem videl prihajati doli od Brnce, od laške meje. „Ali res pošiljajo Lahi Nemcem strelivo in pomoč? Ze nekaj časa se širijo go-
vorice, da imajo nekak sporazum — oboji nas sovražijo enako strupeno."
V noči od srede na četrtek sem slišal proti četrti uri zjutraj, da nekdo hodi okoli hiše in prisluškuje pod okni moje spalnice. ,,Morda se je vrnil gospodinjin mož." Čudno se mi je zdelo le, ker nisem slišal, da bi mu šla odpirat.
Zjutraj sem jo takoj vprašal: „Ali je prišel vaš mož?"
„Ne!"
„Cudno. Nekdo je hodil proti jutru okrog hiše. Ali niste nič slišali?"
„Nič."
Na današnji dan pred dvajsetimi ieti je umri slovenski pisatelj Ksaver Meško, medtem ko bomo ietos oktobra obhajali devetdesetletnico njegovega rojstva.
Ksaver Meško se je rodii na južnem Štajerskem, vendar je bii tesno povezan s Koroško. Kot kapian in župnik je službovat v raznih koroških krajih, najdaljc pri Mariji na Zilji blizu Beljaka. !Kot narodno zavednega in aktivnega Slovenca so ga v dobi plebiscitnih bojev po prvi svetovni vojni obtožili veleizdaje in zaprli, vendar je zbežal in se umaknil na Kranjsko (o tem svojem begu pripoveduje tudi v črtici, ki jo danes objavljamo).
Napisal je mnogo črtic in povesti. Najbolj znani so zbirka „Ob tihih večerih", roman „Na Poljani" in drama „Na smrt obsojeni", v kateri govori o narodnostnem zatiranju koroških Slovencev. Kot mladinski pisatelj pa se je Meško priljubil mladim bralcem s petimi zvezki črtic in povesti s skupnim naslovom ..Mladim srcem".
Šel sem gledait. Res, pod kapom so si sledile stopinje okovanih moških čevljev.
Popoldne mi je javila gospodinja, da je videla logarja, ki je šel mimo. Z gor je prišel.
Posta! sem pozoren.
,,Ali hodi večkrat tod mimo?"
..Večkrat. Divjačino hodi krmit v gore."
„Najbrž je hodil ta ponoči okoli hiše."
„Mogoče. A vas menda ni videl, ko je šel zdaj mimo?"
„Mislim, da ne. Bi moral tudi jaz njega. Slišal sem, da je nekdo šel po cesti — zunaj na robu ob kapelici sem bil — a danes je vse v megli."
,,Morda je to sreča."
Ko je prišla proti večeru sosedova hčerka v obiske, sva ji to povedala. Prestrašila se je.
„Ce vas je izvohal logar iz Malošč, niste več varni. Zagrizen nasprotenfik je."
Sklenili smo, da bo vsekakor treba iti kar drugo jutro čez gore.
V mraku je nenadoma prišel Trupe, ki je vodil begunce na Kranjsko. Bil je zelo utrujen
—	pot iz Kranjske gore v takem snegu ni malenkost. A ko sem mu povedal, da je logar vohunil okoli hiše, je rekel v svoji jekleni hribovski odločnosti: „Kar napravite se, še nocoj vas spravim na Kranjsko."
Najrajši bi res šel, a zdelo se mi je, da take žrtve vendar ne smem sprejeti.
„Glejte, vi ste naredili pravkar tako pot, zdaj pa spet nazaj, saj zbolite. In noč je, kaj če se nama pripeti kaka nesreča?"
„A če vas ujamejo, pa to ne bo nesreča?" je ugovarjal odločni mož.
„Morda me ponoči ne bodo."
,,Zdi se mi, da je ravno ponoči najbolj nevarno. A kakor mislite. Pa pridem jutri navsezgodaj ali pošljem koga zanesljivega. Tedaj pa morate vsekakor iti."
„Seveda pojdem."
Spal nisem vso noč pol ure. O pol petih, sva se dogovorila, naj bi Trupe prišel. Vstal sem proti štirim, šel ven na podstenje in poslušal v tiho noč.
Dolgo ni bilo slišati ničesar. Šlo je na pet, ko zaslišim spodaj na cesti glasove. Zadržujem sapo in napenjam ušesa, da bi razločil, govorijo li slovensko ali nemško. Cez čas res ujamem nekaj besed. ..Slovensko, Bogu hvala, naši so!"
Res so bili kmalu nato zgoraj: dva krepka, mlada kmečka fanta s puškama na ramah in kmet iz moje fare, ki je moral tudi bežati. Skrival se je dva dni pri svoji sestri, kjer sem prenočeval prvo noč, in je bil zdaj tudi na poti na varnejše Kranjsko.
Kmalu nato smo odrinili. Pred odhodom sem vprašal fanta: „Sta.bila oba pri vojakih?" — „Bila." — „Imata puški nabiti?" — „Imava."
—	„Če se nam postavi kdo na pot, ustrelita vsakogar. Na mojo odgovornost." — „Brez skrbi, gospod. Ce hočejo vas imeti, morava prej pasti midva."
Kake leščerbe nismo vzeli, ker bi nas luč mogla izdati. — Tako smo hodili spočetka v gosti temi in krenili precej napak, preveč na levo. Šli smo po stopinjah logarjevih, ki so se vile globlje in globlje v gozd. Polagoma smo spoznali, da gremo krivo. Da bi ne hodili nazaj in izgubljali časa, smo krenili kar po celcu skozi gozd. Ob prvem svitanju smo res prišli na tir, ki so ga naredili v ponedeljek
Katastrofa
„Oče, jtrgbM MhMtro/% ie ;<? prgvMr
Mle/h ;e f /%MO frMČ;/,
p% se je — nazMa."
takega? $pef /cžei?" „Ne, o ^e/ Le rM M zveaM,
M; h'	Mo je Mereč —
Mte/if, M je zaMeJe/f"
„Aje p%/ Z.K7M je že
M pregorel,-
MO, pHJhTM: to Zd	—
zMj je te gotovo ce/%."
„OčM/ Č%jet? . . . Z.KČ M<!t/ MMZO /%MO <žgMet je tgr%/d, jaz p% /7// teM! Mte/:t — ceM^/ /fevg tHM&% M; vMžg/g."
Neža Maurer
begunci in ki se je vračal po njem včeraj Trupe. Jasno smo razločili nj egove stopinje.
Jutro je bilo veličastno. Mir naokoli kakor v duši novorojenega otroka. Pod nami vsa kotlina gor do Zuželc — mislim, da so bile tam pod nami Zuželce ob Brnci — ogromno jezero. Spodrsnilo naj bi kateremu, odkrušila naj bi se plast snega, pa bi zdrknil v mirno, rumeno vodovje. Zdaj sem bil res vesel, da nisva krenila s Trupejem prejšnji večer na pot.
Stopali smo prvidno navzdol, opiraje se pri vsakem koraku ob močne planinske palice. Prebredli smo potok v dolini, se pravi, skakali s kamna na kamen, z drevesa, ležečega v strugi in na kamenju, na drevo, pa je šlo spet navzgor.
Da na gori patruljirajo nemške straže, je pravil Trupe prejšnji večer. Da naj bomo previdni, mi je ponovno zabičeval. Ko smo lezli navzgor, se zdaj do kolen vdirali, zdaj skoraj) hodili in drsali po kolenih, tako strma je bila pot, sta fanta v maldostnem zdravju in v popotni objestnosti uganjala svoje šale. „Vse prav", sem ju svaril, „a pomislita, da vaju v tej tišini lahko slišijo ure daleč, pa nam zaprejo pot." — „Saj imava puške." — Vse je bilo zaman. Seveda, njima ni Šlo za življenje,, meni pa.
Bilo je menda enajst, ko smo prišli na vrh. Skrbno sem premeril z očmii vso okolico, bi li zagledal kje kako nevarnost. Nikogar. Le precej izhojena gaz po slemenu hriba je pričala, da res večkrat hodijo tod straže. — „Če ie ni kdo v koči?" me je še zaskrbelo. Previdnostno se ji bližali. A je bila prazna in zapuščena.
Spremljevalci so v koči takoj posedli in začeli obedovati. Meni ni bilo ne do sedenja ne do jedi. Vlekel je tudi oster krivec čez sleme in bil sem ves poten. Zato sem naročil tovarišem, naj kmalu, pridejo za menoj, in sem se kar sam spustil v dolino.
S posebnimi čustvi sem pozdravljal Kranjsko. Biio mi je, kakor da diham povsem drugačen zrak, ko sem hitet po celcu navzdol — veter je sledove naše predstraže od torka skoraj že docela zametel. Srce in oči so se mi smejale, ko sem gledal pred seboj gorenjske velikane, ki sem jih tolikokrat z radostjo občudoval, ko sem se vozil mimo, pa sem bil že mislil, da jih ne bom videl nikdar več. A ko sem se ovedel, da je ostala za mano mojia Koroška, so se mi pomračile oči in v srce mi je legla temna žalost.
KUKAVICA
(Sibirska pravijica)
Živela je na zemlji siromašna mati. Imela je četvero otrok. Otroci matere niso ubogali. Potepali so se in se igrali po snegu od jutra do večera.
Ko so se vračali v čum (šotor, pokrit z jelenjimi kožami), so na škornjih prinašali cele kepe snega. Mati je morala čistiti šotor. Premočili so si obleko in mati jo je morala sušiti.
Težko je bilo materi.
Neko poletje je mati lovila ribe na reki. Trudila se je, a otroci ji niso pomagali.
Zaradi takega težkega življenja je mati zbolela. Ležala je v čumu, klicala otroke in prosila: ..Otročički, dajte mi vode! Grlo se mi je izsušilo. Prinesite mi vodice!"
Mnogokrat je prosila mati. Otroci niso šli po vodo.
Najstarejši je rekel: „Nimam škornjev."
Drugi je rekel: ..Nimam kape."
Tretji je rekel: ..Nimam obleke."
Četrti pa sploh ni odgovoril.
Tedaj je rekla mati: „Reka je tu blizu. Lahko greste po vodo brez obleke. Usta so se mi posušila. Rada bi pila."
Otroci so se zasmejali in zbežati iz čuma. Dolgo so se igrali in niso pogledali k materi v čum.
Končno bi najstarejši hotel jesti in je pogledat v čum.
Gledat je in opazil, da mati stoji sredi čuma. Stoji in se oblači.
Naenkrat se ji je obleka pokrila s perjem.
Mati je pobrala desko, na kateri so gladili surove kože, a deska se je spremenila v ptičji rep.
Namesto rok so ji zrasle perutnice. Naprstnik se je spremeni) v kljun. Mati se je spremenila v ptico in zletela iz čuma.
Najstarejši sin je zakričal: ..Bratje, poglejte, poglejte! Naša mati je izletela kot ptica."
Nato so otroci stekli in klicali: ..Mama prinesli smo ti vodice!"
Mati jim je odgovorila: „Ku-ku, ku-ku! Prepozno, prepozno! Zdaj so jezerske vode pred menoj. Letim k tem valovitim vodam."
Otroci tekajo za materjo, kličejo jo, ponujajo ji vedro z vodo.
Najmanjši sinček kriči: ..Mama, mama! Vrni se domov. Na vodico! Pij mama!
Iz dalje odgovarja mati. ,.Ku-ku, ku-ku, ku-ku! Prepozno, sinček! Ne vrnem se.
Tako so tekli otroci z materjo mnogo dni in noči — po kamenju, po blatu ...
Noge so si ranili do krvi. Koder so tekli, je ostala rdeča sled.
Za vselej je zapustila otroke mati-kukavica.
Od tedaj si kukavica ne splete gnezda in ne vzreja svojih otrok.
Po tundri pa od tistega časa raste rdeči mah.


RADIO — TELEVIZIJA
A V S T R ! J A 1
ga
PETEK, 20. 1.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšoiske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 šoi-skaTV — 10.30 Vetikivoikktiče — 12.25 Verbier: SP — smuk za ženske — 14.00 Ured-
ništvo — 17.00 Za predšoiske otroke —
17.25	Super-miš Oskar— 17.30DonKihot —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Derrick
—	21.20 Moda — 22.10 Rekiama in šport —
22.30	Gibatno prizadeti v družbi — 23.35 Potočita.
SOBOTA, 21. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Siike iz Avstrije — 11.00 Rudoif Murejevv — 11.55 Gibaino prizadeti v družbi
—	13.00 Uredništvo — 15.00 Hočem živeti — 16.35 Nepai — 17.00 lotty box — 17.30 Pep-pino — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz AvstrijeinlužneTirotske —19.30časvs)iki in šport — 20.15 Rad se spominjam — 21.50 Kiimbim — 22.35 šport — 22.25 Poročita.
NEDEL1A, 22. 1.: 10.00 Ekumenska stužba božja — 11.00 ORF stereo koncert — 12.15 Maša šota — 15.00 Žena v ziatem cadiiiacu
—	16.40 Ftorijan, prijatetj iivaii — 16.45 Risanka — 17.00 Začarani vrt — 17.10 Peter Mitterhofer — 17.40 Heimi — 17.45 Kiub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije
—	19.30 čas v siiki in šport — 20.15 Večni občutki — 21.55 Gias isiama — 22.00 šport
—	22.20 Poročita.
PONEDEL1EK, 23. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 2a predšoiske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	šotska TV — 10.30 Največja predstava sveta — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Stari biapon — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Hitreje, višje, močneje — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 30.15 Ponedetjski šport — 21.05 čarovnik — 21.50 šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 24. T.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Oče kiamote — "?.40 Maroko — 9.50 Kirchberg: SP — vete-"Siaiomzamoške — 11.15 Krokar — 12.40 Uredništvo — 12.55 Kirchberg: SP — veie-siaiom za moške — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 „Ti si izvoijen, Chariie Brown" — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 ljudje, siie, mnenja — 23.05 Poročita.
SREDA, 25. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošaiiti se je treba 9.35 Francoščina —
10.05	šotska TV — 10.35 Theo Lingen predstavijo Stan Laureta in Oiiverja Hardyja
—	11.45 Ljudje, siie, mnenja — 13.00 Uredništvo — 17.00 Ropar in veiikan — 17.30 če-beiica Maja — 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Robinovo gnezdo — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije in lužne Tiroiske —
19.30	čas v siiki — 20.15 Ni treba vedno kaviarja — 22.00 šport — 22.30 Poročita.
ČETRTEK, 26. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 šotska TV — 10.30 Ni treba vedno kaviarja — 12.15 Kiub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke —
17.25	Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Mandara — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	Čas v siiki — 20.15 Ziomijena hiša —
21.45	HFK predstavijo: 2xR — 22.30 šport —
23.30	Poročita.
A V S T R t J A 2
PETEK, 20. T.: 17.50 Naša šola — 18.00 Verbier: SP — smuk za ženske — 18.30 Ve-sotjska tadja Enterprise — 19.15 Kdo da več? — 9.30 Čas v stik! - 20.15 Zametenp stedi — 21.00 Zakiad Avstrija — 21.20 Po-iitika v petek — 22.20 Cesta site — 23.45 Poročita.
SOBOTA, 21. 1.: 9.55 Verbier: SP — smuk za ženske — 11.10 Franz Senn — 12.10 Kitzbuhet: SP — smuk za moške — 14.00 SP — smuk za ženske — 15.00 Poiitika v petek —
16.00	Zvezdna ura zimskih oiimpijskih iger
—	17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče?
—	18.00 Dva krat sedem — 18.25 Verbier: SP — statom za ženske — 19.00 Traiier —
19.30	čas v stiki — 19.50 Primer za ijudske-ga odvetnika? — 20.15 Največja predstava sveta — 22.45 Ne ubijte ga — 23.50 Sto mojstrovin — 0.00 Poročita.
NEDEL3A, 22. 1.: 10.15 Mednarodni spidvej na iedu — 17.00 Ljubite kiasiko? —
17.25	Potovanje okoii sveta — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregted— 20.15 S satdom umor—
21.55	Dinastija — Denverskikian — 22.40 Lepe ooti umetnosti — 23.40 Poročita.
PONEDEL3EK, 23. 1.: 18.00 Znanje danes —
18.30	Vesotjska tadja Enterprise — 19.15 Kdo da več? — 19.30 čas v stiki — 20.15 Družina Merian — 21.05 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Pravica za živijenje —
23.55	Poročita.
TOREK, 24. 3.: 17.30 Kirchberg: SP — veie-staiom za moške — 18.00 Orientacija —
18.30	Vesoijska iadja Enterprise — 19.15 Kdo da več? — 19.30 čas v siiki — 20.15
VESTNIK
)ida]ate!j in zaioinik: Zveza stovenskih
organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Ceiovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/iV, tet. (0 42 22) 54 0 42, teteks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, tet. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje.
Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.05 Dattas —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 25. T.: 16.45 iz pariamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Vesotjska iadja Enterprise — 19.15 Kdo da več? — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kuiturni žurna! v sredo — 21.20 Odrski čar — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Moji gostje in jaz — 22.30 igra z zrcatom — 0.05 Poročita.
ČETRTEK, 26. 1.: 16.30 iz pariamenta —
17.45	šoiska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Vesotjska tadja Enterprise — 19.15 Kdo da več? — 19.30časvstiki — 20.15Da!ii-datii
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠK! RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 20.1.: 14.10 Obzornik— Domača imena — Veseto naokrog.
SOBOTA, 21. 1.: 9.00 Voščita.
NEDEL3A, 22. 1.: 7.05 Duhovna miset — Voščita.
PONEDEL3EK, 25. 1.: 14.10 Obzornik — Zbo rovskagtasba.
TOREK, 24. 1.: 9.30 Pisani svet — 14.10 Obzornik — lazz za vas.
SREDA, 25. 1.: 14.10 Obzornik — Ljudske pesmi — Za starejše tetnike.
ČETRTEK, 26. 1.: 14.10 Obzornik — Literar-no-gtasbena oddaja.
LJUBLJANA
PETEK, M. 1.: 9.00 čebelko Htaček — 9.25 Risanka — 9.30 Ninainivo — 9.45 Miadi virtuozi: Oboa — 10.05 Zemtjepisne posebnosti — 11.00 lakec in fižotček, risani tiim —
17.30	Poročita — 17.35 lazz na ekranu —
17.55	Modro poietje, miadinska nanizanka
—	18.25 Obzornik ijubtjanskega območja — 18.40 Turizem, izobraževatna serija — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Marco Poio, nadaijevanka — 21.15 Ne prezrite — 21.30 Dnevnik — 21.45 Pomočnik,titm.
SOBOTA, 21. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 ZBtS
—	A. Lugar-Peroci in D. Zajc: Leteča hišica
—	19.15 Pedenjžep — 9.45 Neven, otroška
serija — 10.15 Pesem giba:	Francoska
avantgarda in baiet 20. stotetja — 10.40 Pred izbiro pokiica: Pokiici v gumarstvu —
11.05	čiovek in zemija — 11.30 Brat ati kako nehati, dokumentarna oddaja — 12.10 Poročita — 12.20 Kitzbuhet: Svetovni poka! v smučanju — smuk za moške, prenos —
15.45	Poročita — 15.50 Dogodivščine etektro-nika, nadaijevanka — 17.00 Košarka — iMT: Borac, prenos — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Ciarkea — 18.55 Ob oiimpijskih siika-nicah, reportaža — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 20.00 Moriici in priče, fiim
—	21.5 Zrcato tedna — 22.05 „Toni Batatok, noben ni Tok" aii o vzgoji — 22.50 Poročita.
NEDEL3A, 22. 1.: 8.20 Poročita — 8.25 Živ žav, otroška matineja — 9.10 Modro poietje
—	9.35 Fantje s Hitt Streeta, nanizanka —
10.25	Kitzbuhet: Svetovni pokat v smučanju
—	staiom za moške, prenos 1. teka — 11.35 625, oddaja za stik z gtedatci — 11.55 Ljudje inzemtja — 12.55 Kitzbuhet: Svetovni pokat v smučanju — statom za moške, prenos 2. teka — 15.30 Poročita — 15.35 Pl v smučarskih skokih (90m), posnetek z tgmana— 16.20 Mostovi — 16.50 Sedem miadih in Bi-tjana Ristič — 17.35 športna poročita — 17.50 Okno, fiim — 19.15 Cik cak — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 šoferja, na-datjevanka — 21.00 športni pregted — 21.30 Naši oiimpijci: hokejisti — 22.15 Poročita.
PONEDEL1EK, 25. 1.: 9.00 čebetko Htaček —
9.25	Erazem in potepuh, otroška nadatje-vanka — 10.00 Zemijepisne posebnosti —
10.50	Srečno, Kekec, stovenski tiim — 17.10 Poročita — 17.15 Meseček, otroška serija —
17.45	ideati in dvomi — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo —
18.45	Zdravo, mtadi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ztata čeveijčka, predstava SNG Drama — 21.40
nik.
TOREK, 24. 1.: 8.45 čebetko Htaček — 9.10 Erazem in potepuh, otroška nadaijevanka
—	9.50 Kirchberg: Svetovni poka! v smučanju — vetestatom za moške, prenos 1. teka
—	11.15 Detfin Fiipper, fitm — 12.40 Risanka
—	12.55 Kirchberg: Svetovni pokai v smučanju — vetestatom za moške, prenos 2. teka
—	16.15 Vetestatom za moške, posnetek iz Kirchberga — 17.35 Poročita — 17.40 ZBiS: Povodni mož — 18.00 Fotkart Portorož 83: Ansambet Kuban — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Maii svet, otroška serija TV Zagreb — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Rasenkovi, nadaijevanka — 21.05 Mednarodna obzorja — 22.05 Dnevnik.
SREDA, 24. 1.: 9.00 čebetko Hiaček —9.25 Erazem in potepuh, otroška nadaijevanka
—	9.55 Zemtjepisne posebnosti: Zaktad —
10.50	Vrnitev v OZ, risani tiim — 12.15 Nina in ivo — 18.00 Poročita — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Mozaik kratkega fiima — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Modri ovratnik, fitm — 21.50 Dnevnik
—	22.00 Omizje.
ČETRTEK, 26. 1.: 9.00 čebetko Htaček —
9.25	Erazem in potepuh, otroška nadaijevanka — 9.55 Zemijepisne posebnosti —
10.50	Darwinova pustoiovščina, fiim — 12.20 Ninainivo — Vsedetjenossedem — 17.40 Poročita — 17.45 Utoniio je sonce, mtadin-ska nadatjevanka — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.00 Spomini, dokumentarna oddaja o Edvardu Kardeiju — 21.50 Dnevnik
—	22.05 Thommy's pop show, 2. det.
Raziskovalci slovenskega narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja med posebnostmi našega odpora in partizanstva ugotavljajo tudi izjemno velik delež inteligence. Spomnimo naj le na izredno organiziranost in strokovno uspešnost partizanske sanitete od prvih dni opora dalje. Tehniki, vključeni v OF in v vojaške enote, niso le sredi Ljubljane okupatorju pred nosom oddajali preko radia ..Kričač", v težko prehodnih divjinah na pravem tiskarskem stroju tiskali „Partizanski dnevnik", ampak so našli prav neverjetne rešitve za vrsto drugih tehničnih problemov ilegalnega deta v mestih in partizanskega bojevanja. 2e jeseni 1941 je bil med kulturnimi delavci sprejet sklep o kulturnem molku na zasedenih ozemljih, na drugi strani pa se je v enotah NOV in na osvobojenih ozemljih razjvijala kultura, ki je enega izmed vrhov dosegla z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledališča 12. 1. 1944. o vprašanjih kul-ture in znanosti se je 4. in 5. januarja 1944 na 1. kongresu sloven-skih kulturnih delavcev v Semiču Posvetovalo 70 udeležencev. Še pred veliko jesensko nemško ofen-^jvo, ki je za nekaj tednov prelo-^ita ta kongres, se je 10. in 11. oktobra 1943 na svojem prvem zboru "a Suhorju in v Metliki zbralo 85 Pravnikov. Skoraj hkrati s kongre-som je g. jn 10. oktobra 1943 v Ko-evju potekal prvi sodni proces Proti vojnim zločincem in narod-Trn izdajalcem, voden že po pra-'h. iz katerih je izhajalo pozneje r*di numberško sodišče. Občudo-
vanja vredna je natančnost in doslednost finančnih strokovnjakov v medvojnem Denarnem zavodu Slovenije; posebej v zadnjih dveh letih vojne je OF in nova nastajajoča ljudska oblast potrebovala in našla strokovno usposobljene sodelavce še za vrsto drugih področij.
Ob semiškem kongresu je dozo-
rela misel, 12. 1. 1944 pa je bil na seji Izvršnega odbora OF sprejet sklep o ustanovitvi Znanstvenega inštituta. Ta ustanova, katere štiridesetletnice se spominjamo te dni, ni edinstvena le v jugoslovanskem merilu, ampak je brez primere v vsem odporniškem gibanju druge svetovne vojne.
Odlok o ustanovitvi Znanstvenega inštituta (..Slovenski poročevalec" ga je objavil 13. 1.; faksimile pa objavlja revija Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ..Razprave in gradivo", št. 4-5/1966) mu nalaga, „da pripravlja znanstveni material in znanstvene izsledke, ki jih potrebuje narodnoosvobodilna borba v sedanjosti ter pri obnovitvenem delu po dsvobo-ditvi, kakor tudi da po znanstveni poti posreduje izkušnje narodnoosvobodilne borbe znanosti sami". Inštitut je bil tako koncipiran kot prava gozdna akademija znanosti,
njegovo multidisciplinarnost pa poleg sestave v odloku imenovanega ali pozneje kooptiranega kadra potrjuje tudi delitev na zgodovinsko-geografski, pravni, medicinski, teh-nično-gospodarski in prosvetni referat (22. 2. 1944); delitev se je pozneje še širila in se večkrat spreminjala. Ker v tem zapisu ob in-
štitutskem jubileju ne moremo posegati podrobneje v njegovo delo in razvoj, naj opozorim, da so Fran Zwitter, France Škerl, Janko Pleterski in še nekateri drugi avtorji že dokaj obširno, čeprav še vedno ne povsem izčrpno, pisali o Znanstvenem inštitutu (Slovenski zbornik 1945; Zgodovinski časopis 1965-66; Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1970; Osvoboditev Slovenije 1945, Ljubljana 1977 idr.), arhivska zapuščina te partizanske ustanove pa je razmeroma bogata in praktično v celoti ohranjen.
Odlok o snovanju ..Znanstvenega inštituta pri IO OF" (že od februarja 1944: pri predsedstvu SNOS, od 1. 1. 1946 pa: pri predsedstvu narodne vlade Slovenije) za direktorja nastavlja prof. dr. Frana Zvvittra, za njegovega namestnika Borisa Ziherla, za člane kolegija pa dr. ing. Frana Avčina, dr. Darka Černeja, Staneta Krašovca, Vladimirja Krivi-
ca, dr. Ceneta Logarja, prim. dr. Pavla Lunačka, dr. ing. Dušana Ser-neca, prof. Jožeta Zemljaka in Lojzeta Udeta. Kot rečeno — so se jim pozneje pridružili na sedežu inštituta ali kot dopisni člani še številni drugi strokovnjaki, hkrati pa so nekateri člani inštituta prevzemali odgovorne funkcije v oosvobo-
dilnem gibanju izven okvira inštituta. Posebej povejmo, da je v letu 1944 s Koroškega prišel na inštitut dr. Luka Sienčnik, ki je sodelovat kot strokovnjak za veterinarstvo in kot opazovalec narodnostnega položaja na Koroškem.
Študij narodnostnih in mejnih problemov je bil ob zbiranju dokumentarnega gradiva o NOB vseskozi osrednja naloga Znanstvenega inštituta. Prof. Zvvitter je tu s sodelavci nadaljeval delo, ki ga je v prvem letu osvobodilnega boja priče) v okviru komisije za mejna vprašanja pri IO OF. V elaboratih inštituta in v številnih diskusijah v njegovem okviru (priložnostna gosta s Koroške sta bila tudi inž. Pavle Zaucer-Matjaž in Dušan Pirjevec-Ahac) so bila rešena načelna vprašanja, s pomočjo okoli 1000 knjig obsegajoče inštitutske biblioteke pa pripravljene že v partizanskem obdobju prve znanstvene podlage za jugoslovanske zahteve po novih dr-
Štiridesetletnica ustanovitve partizanskega znanstvenega inštituta
RADtO L JUBLJANA
PETEK, 20. 1.: 4 30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci —
8.05	Radijska šota za nižjo stopnjo — 12.30 Kmetijska nasveti—13.50 Čiovek in zdravje
—	15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi
—	19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Vsa zemija bo z nami zapeta .. . — 20.00 Zakaj imamo radi? — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — gtasba
—	0.05 Nočni program — vmes poročita. SOBOTA, 21. 1.: 4.30 Poročita — 6.20 Rekreacija— 8.05 Pionirski tednik — 9.45 Pojte z nami — 11.05 Pogovor s posiušaici —
12.30	Kmetijski nasveti — 12.40 Voščita —
13.30	Voščita — 15.15 Vrtiijak — 16.00 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17-ih — Zu-nanjepoiitični magazin — 10.35 Mtadi mostovi — 19.55 Domovina je ena — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.00 Za Siovence po svetu — 0.05 Nočni program.
NEDEL3A, 22. 1.: 5.00 Poročita — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.05 Nedetjska matineja — 13.20 Za naše kmetovatce — 14.20 Humoreska tega tedna — 14.45 Z majhnimi ansambii —
15.55	Pojo amaterski zbori — 17.50 Radijska igra — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.00 Poročita — iz naših sporedov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Disco, disco — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
PONEDEL1EK, 23. 1.: 4.30 Poročita — 5.30 lutranja kronika — 6.50 Dobro jutro, otroci
—	8.40 Naučimo se novo pesmico — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 18.00 Na ijudsko temo — 19.35 Lahko noč, otroci —
20.C0Kutturnig!obus — 20.10 Pop detavnica
—	22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu
—	Novosti iz našega glasbenega arhiva — 0.05 Nočni program — vmes poročita.
TOREK, 24. 1.: 4.30 Poročita — 5.30 lutranja kronika — obvestita, promet — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za srednjo stopnjo — 10.05 Rezervirano za . . . —
12.30	Kmetijski nasveti — 14.05 V korak z miadimi — 14.35 Mtadinski pevski festivai
—	Cetje '83 — 15.40 Naš gost — 18.00 Sotočja — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 Sio-venska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
SREDA, 25. t.: 4.30 Poročita — 6.50 Dobro
jutro, otroci — 8.05 Pisan svet pravtjic in
zgodb — 12.40 Ob izvirih ijudske gtasbene kutture — 15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 18.30 S knjižnega trga — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 S Kamniškim kvintetom — 20.00 Koncert za besedo — 21.05 Odtomki iz opere Trubadur — 22.00 Poročita
—	Našim rojakom po svetu — 22.30 Zimze-tene metodije — 0.05 Nočni program.
ČETRTEK, 26. 1.: 4.30 Poročita — 5.30 lutranja kronika — 8.05 Radijska šota za višjo stopnjo — 11.05 Ati poznate? — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 14.05 Mehurčki
—	koncert za mtade postušaice — 16.00 Dogodki in odmevi — 18.00 Z ansambiom Tonija Hervota — 19.45 Z ansambtom Stavka Žnidaršiča — 20.00 Četrtkov večer — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Večerna podoknica — 0.05 Nočni program.
žavrtih mejah na zahodu in severu, temelječih v glavnih črtah na dejanskem narodnostnem stanju.
Po odhodu prof. Zvvittra v Beograd (marca 1945) in po preselitvi inštituta v osvobojeno Ljubljano je direktorja nadomeščal Lojze Ude, ki je poleti 1945 na inštitutu organiziral poseben oddelek za mejna vprašanja. Kot stalna sodelavca je Ude pritegnil tudi znana borca za pravice koroških Slovencev dr. Julija Felaherja in Franca Štaudeker-ja, med zunar\iimi sodelavci še npr. dr. Boga Grafenauerja. Oddelek si je pridobi) tudi knjižnico in dokumentacijo, ki je preostala od predvojnega Manjšinskega inštituta. Ob ukinitvi Znanstvenega inštituta februarja 1948 se je iz oddelka izoblikoval Inštitut za narodnostna vprašanja, hkrati pa je novo ustanovljeni Muzej narodne osvoboditve prevzel ostale inštitutske sodelavce in ustrezno bibliotečno in arhivsko gradivo; iz Muzeja je teta 1959 izrasel še Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Inštitut za narodnostna vprašanja je bil do reorganizacije v letih 1956-57 v sklopu ljubljanske univerze, od tedaj dalje deluje kot samostojna znanstvenoraziskovalna ustanova. Tradicijo proučevanja koroškega vprašanja — kot enega iz sklopa narodnostnih vprašanj, ki se jim inštitut posveča — so nadaljevali ob že omenjenih inštitutskih sodelavcih predvsem dr. Janko Pleterski, Drago Druškovič, dr. Tone Zorn, dr. Dušan Nečak, podpisani, v zadnjih letih pa še nekaj mladih diplomantov.
Janez Stergar
Protestna akcija je potekala povsem mirno
in disciplinirano
V torek se je ob poi enajstih dopoldne znašia dvajsetčlanska delegacija obeh osrednjih organizacij pred pisarno poslovodečega predsednika deželnega šolskega sveta. Po četrturnem čakanju jih je predsednik Kircher sprejel, saj je bil razgovor dogovorjen.
Razvila se je živahna diskusija o vprašanjih dvojezičnega šolstva, saj so številna vprašanja že od nekdaj odprta, precej pa se jih je nakopičilo tudi v zadnjih letih. V teku razgovora, h kateremu je Kircher pritegnil tudi
dvornega svetnika Gasslerja, sta oba uradnika vehementno zagovarjala diskriminatorsko jprakso svojega urada, da že nekaj časa vrača vse vloge slovenskih organizacij, ker niso napisane v nemščini.
Tudi glede drugih vprašanj ni bilo videti kake kompromisne pripravljenosti, nasprotno, pojavili so se celo argumenti iz arzenala heimatdiensta. Tako je očitno za Kircherja bil dobrodošel povod ,ko so se čez kake pol ure pojavili novinarji. Takoj je pre-
(Kaj pravijo čiani protestne delegacije? Povprašali smo nekatere udeležence protestnega shoda v deželnem šolskem svetu. Pravijo takole:
Tone Sturm: Po teh hudičevih paragrafih za Celovec in okolico ni možna dvojezična šola. Toda vedno več Slovencev se naseljuje v Celovcu, ker gredo s trebuhom za kruhom. Kljub temu ostanejo Slovenci in morajo imeti možnost, da se učijo slovenščine.
Franc Kukoviča: Ne razumem, zakaj je minister Zilk požrl besedo, saj nam je zagotovil, da se bo še povezal z nami, preden bo nadzornika dokončno imenoval. Ne mislim, da nas minister n,e razume. Zato se vprašujem, kaj ga je prisililo v tako odločitev. „Koroške razmere"?
Valentina Kušej: Dolgo tli, enkrat pa zagori. Ne moremo dovoliti, da nas vedno samo farbajo, enkrat se moramo tudi postaviti. Pogovorov je bilo že dosti, iz njih pa nič ni, asimilacija pa gre naprej.
Lipej Kolenik: Dejstvo je, da vse obljube iz povojnih let niso izpolnjene. Smo takorekoč tam, kjer smo bili leta 1945, samo da so nam člen 7 še precej okrnili. Vsi tisti, ki so na oblasti, poznajo samo izgovore in valijo krivdo na druge, čeprav so sami tisti, ki zavlačujejo. Mislijo, da bomo itak umrli.
kinil razgovor, češ da se pod pritiskom ne pogaja, in zapustil svojo pisarno. Člani slovenske delegacije so se trudili, da bi ga pridobili za nadaljevanje razgovora, vendar je Kircher popoldne sporočil, da se ne bo več vrnil v pisarno.
Ko je bilo jasno, da nima več smisla vztrajati v čakanju na Kircherja, je bilo sklenjeno, da se na razgovor povabi šolskega referenta deželne vlade in predsednika deželnega šolskega sveta deželnega glavarja Wagnerja. Iz Bad Kleinkirchheima je sporočil, da je pripravljen za razgovor v sredo zjutraj.
V	podkrepitev svoje odločnosti je delegacija zadnjo uro svojega bivanja na uradu proglasila za ..svarilno zasedbo", nakar je ob 17. uri mirno odšla.
V	sredo zjutraj pa se je v okrepljeni zasedbi odpravila na deželno vlado, kjer je z deželnim glavarjem nadaljevala dan poprej prekinjene pogovore. Osnovni cilj je bil dosežen: včeraj je prišlo do razgovora s Zil-kom, v nekaterih drugih vprašanjih pa je Wagner obljubil konkretne rešitve.
izboijšanje avstrijsko-jugostovanskih odnosov...
(Nadaljevanje s 1. strani)
jczi^of m narodnostmi ZH%-
či/nosti, fsestrgnsi; razvoj nj^ne i;d-tKre, izobraževanja, družbenih obiti živ/jenja :n njanega gospodarskega po/ožaja. V tem smis/a sta se obe strani strinjaii, da je dialog in sodelovanje avstrijske zvezne viade in predstavnikov irvaske in slovenske narodne manjšine najbo/jša pot za reševanje vseb vprašanj, ki zadevajo njan položaj in pravice."
Pogled nazaj nam pove, da je biio pozitivnih premikov za koroške Slovence prav maio. Pad: nekaj dragega bode v oči. V povezavi s preteklimi obiski na najvišji državniški ravni so biii navadno tadi razgovori med osrednjima organizacijama manjšine in avstrijsko aii koroško vZado. Od zadnjega srečanja je miniZo že nekaj časa. Le kancZer Sinotvatz je na-gZasiZ pred nekaj dnevi v posebnem razgovora z jagosZovanskimi novinarji svojo pripravZjenosf za razgovore z manjšino.
Na konkretni ravni, ki ima v živ-Zjenja manjšine največji pomen, prav v zadnjik mesecih vidimo, da na pred-Zoge naših organizacij avstrijske po-Zitične straktare odgovarjajo Ze s po-Zitiko moči, z diktati. To pa je vse kaj dragega kot pripravZjenost za enakopraven diaZog o odprtih vprašanjih med manjšino in avstrijsko vZado. ZVajnovejši primer za to je imenovanje okrajnega šoZskega nadzornika za manjšinsko šoZstvo in vodje manjšinskega šoZskega oddeZka. DoZga Zeta smo že priča, da je zakon o narodnih skapinah za manjšino ne-areditev manjšinskega vprašanja. Naši predZogi, na primer za razširitev sZovenskih oddaj na radia in teZeviziji, za sprejemanje oddaj PTV TjabZjana, za astanovitev dvojezične trgovske akademije, za dvojezično vzgojo v javnih vrtcih itd. naZetijo pri pristojnih na odkZoniZna sfaZišča aZi nerazamZjivo zavZačeva-nje. Na obeh straneh meje čakamo tadi na agodnejše možnosti gospodar-
skega sodeZovanja. Posebno temno senco na sedanje %tntr:j$^o-jKgo.:/o-vansko srečanje pa mečejo koroške nemško-nacionaZistične siZe, ki izzivajo eskaZacijo protimanjšinskega vzdaš-ja na Koroškem. Zahteva po Zočenih šoZah za sZovenske otroke, nacionaZi-stični napadi na dvojezične ačifeZje, vse to v temeZjib ogroža naše življenjske korenine.
AZimo teh odprtih vprašanj tadi razgovori na ravni meddržavni srečanj ne morejo potekati. Kot manjšina, ki se bori za svoj obstoj in razvoj, moramo od dobrih odnosov med Awtnjo in /agotZavijo pričakovati, da so staZna spodbada za izpoZnje-vanje mednarodnih obveznosti do sZovenske in hrvaške manjšine v zlvstriji. Zato pričakajemo, da bodo razgovori med najvišjimi predstavniki zlvstrije in /agosZavije pritpevaZi h konkretnim in pozitivnim premikom v našem poZožaja.
Teodor Domej
Pred 9. Trnovskim smučarskim maratonom
IDRIJA — Ma čmovrltd planoti je zapadlo zkoraj po) metra :nega, tako da te prizadevni člani organizacijtkega komiteja Trnovtkega maratona tkrb-no pripravtjajo na 9. Trnovtki tmuiartki maraton, ki bo v nedeijo H. februarja 1984 v Črnem vrhu nad tdrijo.
Sportno-politična manitestacija Ijubi-tetjev smučarskega ieka in števitnih obiskovalcev prireditve je organizirana ob 10-letnici prvega množičnega teka na smučeh v Jugostaviji z namenom, da širi množični šport, krepi obrambne sposobnosti, obuja spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenaša borbene tradicije na mladi rod. Častni pokrovitelj 9. Trnovskega maratona bo tudi letos Stane Potočar-Lazar, narodni heroj in nekdanji komandant slavnega IX. korpusa NOV in POJ. Prvi Trnovski maraton je bil organiziran tO. marca 1974, na katerem je sodelovalo 553 smučar-jev-tekačev. Najbolj množičen pa je bil leta 1981 ko je sodelova.o skoraj 4000 smučarjev.
Organizator je ob letošnjem jubileju pripravil nekatere spremembe programa 9. Trnovskega maratona. Na programu bo maraton — smučarski tek na 60 km z možnostjo izstopa — prihoda na cilj na 21 km In 42 km ter pionirski smučarski tek na 8 km dolgi progi. Pomembna je novost, da se lahko udete-
PRODAJALCA gradbenega materiala
takoj zaposiimo v notranji in zunanji siužbi. šo-ianje, dober zasiužek, posiovni avtomobii in stanovanje.
BETONWERK PAGtTZ Feriach - Borovije
teiefon (0 42 27) 23 75
ženci maratona glede na počutje še med tekom odločijo ali bodo tekli 21 km, 42 km ali 60 km. Po preteku 200-odstotnega časa, ki ga je pri prehodu na 21 km porabil prvi tekač, bo organizator zaprl progo. Vsi zaostali tekači bodo morali v cilj 21 km. Na 42 km bo zapora proge za maraton 60 km eno uro po prehodu prvega tekača. Vsi zaostali tekači bodo morali v cilj 42 km. Na pionirskem teku lahko sodelujejo pionirji in pionirke rojeni leta 1969 in mlajši.
Organizator bo upošteval samo tiste prijave, za katere bo obenem plačana tudi startnina. Ta znaša 200 din za vse udeležence, ki se bodo prijavili v roku do 31. januarja 1984. Za udeležence, ki se bodo prijavili na dan prireditve je startnina 300 din.
Poleg vzorne priprave startnega in ciljnega prostora ter vseh smučin, ki potekajo po poteh, kjer so se borile enote IX. korpusa NOVJ, si organizatorji prizadevajo pripraviti tudi spremljajoče objekte ob progah. To so okrepčevalnice, servisi ELANA za popravilo in mazanje smuči, sanitetne postaje in kontrolne točke.
Številni ljubite.ji smučarskega teka so prav na smučinah v Trnovskem gozdu spoznali vse lepote in koristi teka na smučeh, zato jih Črni vrh nad Idrijo v nedeljo 12. februarja 1984 zopet pričakuje!
Posebno so vabljeni zamejski Sio-venci, saj organizacijski komite Trnovskega maratona iz idrije že od teta 1977 sodeiuje z ZSSDi in Siovensko športno zvezo iz Cetovca, in je z njima podpisa) iistino o sodeiovanju. Prijave za 9. Trnovski maraton sprejemata ZSSDt v Trstu in Gorici (Italija) in Sto-venska športna zveza v Celovcu [Gaso-metergasse 10, 9010).
Silvo Kovač
SKOKI ZA SVETOVNI POKAL
V	Harrachovu in v Liberecu so se konec tedna skakalci dvakrat borili za točke za svetovni pokal. Presenetljivo dobro so se uveljavili domači skakalci. Na prvi tekmi je domačin Parma premagal WeiEfloga. Ploc in Dlohus pa sta sledila na 3. in 4. mestu. Kogler je na 6. mestu bil najboljši Avstrijec, na 7. mestu pa se je uveljavil Hanzi Wallner, k se vidno stopnjuje. Bajc na 9. mestu je bil najboljši Jugoslovan. Ulaga ni imel sreče in je dosegel le 50. mesto. Franci Wiegele se kot 51. v prvem skoku ni mogel priboriti do finala.
V	Liberecu je Weilšflog s ponovno zmago potrdil svojo izjemno formo, na lestvici so mu sledili Ostwa!d (NDR), Bergerud (Nor.), Fijas (Pol.), medtem ko je bil Kogler na 7. mestu najboljši Avstrijec, ki mu je na 10. mestu sledil Felder. Spet dobro sta se uvrstila Wiegele (16.) in Wallner (17.). Najboljši Jugoslovan je bil Žagar na 36. mestu.
WILLINGEN: ERAT 5.
45 skakalcev iz osmih držav je minulo soboto in nedeljo v Willingenu dvakrat tekmovalo za točke v evropskem pokalu. Na srednji skakalnici je Slovenec Lotrič imel celo možnost za zmago, a je v drugi seriji napravil napako. Uvrstil se je na 4. mesto, pred petouvrščenim Pavletom Bratom iz Zahomca.
Rezuttati — srednja skakatnica: 1 Johan sen 231,3 (71/70), 2 Majorseter (oba Nor.) 224,1 (87,5/71,5), 3. Schwarz (ZRN) 222,0 (88/ 70), 4. Lotrič (Jug.) 220,6 (71/85,5), 5. Pave! Erat (Avstr) 217,7 (86/87) Vetika skakalnica: 1. Johansen (Nor.) 103,7, 2. VVegscheider (ZRN) 76, 3. Langkiop (Nor.) 74,6, 4. Boli (ZRN) 74,5, 5. Samek (CSSR) 71,2.
BETETTOVA LISTINA SLOVENSKEMU ODDELKU
Slovenski oddelek celovškega študija koroškega radia je prejšnji teden prejel visoko slovensko kulturno priznanje. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je prvič preko državne meje podelilo slovenskemu oddelku radia priznanje Julija Betetta, za širjenje glasbene kulture. Ob podelitvi priznanja sta bila navzoča tudi glavni urednik slovenskih oddaj Helmut Hartman in intendant Heinz Felsbach.
BENETIK V SALZBURGU
Do 12. februarja bodo v škofijskem izobraževalnem centru v Salzburgu razstavljali izbor umetniških stvaritev avstrijskih in inozemskih umetnikov, ki so bila izdelana že lani jeseni na temo „Upa-nje iz vidika svetovnih religij in ateizma". Med njimi je tudi „mirov-na gajba" Rudija Benetika, ki je s svojo stvaritvijo dobil prvo nagrado.
„PTIČI I SLAVUJI"
V Mohorjevi knjigarni v Celovcu je bila predstavljena gradiščansko-hrvaška/angleška zbirka hrvaške lirike gradiščanskih Hrvatov. Knjigo, ki je bila že lani na Dunaju predstavljena javnosti, so v Celovcu predstavili izdajatelj Peter Tyran, prevajalec Herbert Kuhner in pesnik Ewa!d Hold. V prostorih Mohorjeve knjigarne razstavlja do konec januarja svoje slike tudi gradiščanski Hrvat Erih Novoszel, ilustrator omenjene zbirke, ki je bil tudi navzoč ob njeni predstavitvi.
Beljaška mirovna iniciativa vabi na predavanje
„ALPE-JADRAN - BREZ ATOMSKEGA OROŽJA" ki bo v torek 24. 1. 1984 ob 20. uri, Kleiner Rathaussaa! v Beljaku. Gostje so mirovni aktivisti iz Južnega Tiroia.
SMUČARSKI TEČAJ SLO
VENSKE ŠPORTNE ZVEZE
Od nedelje 12. dp sobote 18. februarja 1984 bo v južnotirol-skem smučarskem središču Kronplatz-Plan de Corones smučarski tečaj Slovenske športne zveze.
V ceni 3.500 šil. je zajetih 6 polovičnih penzionov, 5-dnevna vozovnica za vlečnice in sedežnice, prevoz z modernim avtobusom s Koroške v Južni Tiroi (avtobus bo vozil dnevno tudi do smučišč). Možen je pouk smučanja in smučarski izlet. (Otroci imajo približno 25 odstotkov popusta).
Interesenti naj se prijavijo z naplačilom 700 šilingov na Posojilnico Ceiovec (konto štev. 2911).
PARTL ZMAGAL NA KOSTANJAH
Oian Športnega društva Šentjanž v Rožu je minulo nedeljo na Kostanj ah zmagal v slalomu iin si osvojil Tauem-cup. Na tekmi, ki jo je pripravila DSG Kostenberg (Kostanje), je sodelovalo nad 100 tekmovalcev, med katerimi je bi'.l bilčovski smučar Partl najboljši.
Recultati: šolarji ): 1. Markuš Sukaiia (SK Fetdkirchen); šotarji ti: 1 Kohiweis F (SC Mirnock), 2 Fiaraid Reichi (SC Rosentai). 3. Richard Meschnig (ŠD Šentjanž); šolarke: 1. Partricia Schotfmann (SZ Velden); mta-dinke: 1. Martina Ottowitz (DSG Maria Elend), splošni ratred: 1 in najboljši dneva Josef Partl (ŠD Šentjanž), 2. Janko Otto-witz (DSG Maria Eiend), 3. Josef VVohitahrt (DSG Kostenberg); starostna skupina: 1. Franz MOller (DSG Maria Elend).
OBIRSKO:
6. SMUČARSKI SKOK)
Slovenski športni klub Obir vabi na 6. mednarodno tekmo v smučarskih skokih, ki bo v nedeijo 29. 1. 1984 s pričetkom ob 13. uri. Na Po-dršnikovi skakainici na Obirskem pri Zeiezni Kapii se bodo pomeriti mladi skakalci v 4 skupinah (otroci I 1975-76, otroci II 1973-74, šoiarji I 1971-72, šoiarji II 1969-70). Vsi udeie-ženci morajo biti čiani dSV.
Kritična točka skakalnice je pri 25 metrih, trening bo med 9.00 in 10.30, tekmo bodo vodiii domači športni funkcionarji pod vodstvom Jozija Hribarja.
PISMO BRALCA
Da k integraciji
K pismom, ki jih je L 1. 1984 v zadevi dvojezičnega šolstva objavila Kleine Zeitung, je treba marsikaj pripomniti in popraviti:
Prvič ni šlo za primerjavo otrok marveč prizadevanj v šolstvu. Na eni strani so prizadevanja po vključevanju prizadetih otrok, na drugi strani pa se dogaja ravno nasprotno, namreč ločevanje otrok, ki sedaj obiskujejo skupno šolo. Sociološko to pomeni, da bi ločene šole razbile povezavo pestrosti posameznih oseb ali skupin do družbene enote, kot je ljudska šola (v tem primeru v Šentjakobu v Rožu). Zato zahteva: „Nobenih ločenih šol!"
Drugič je važen vsak jezik, ki ga človek obvlada. Najboljši dokaz za to je stari pregovor, ki izhaja iz načel humanizma in pravi, da človek toliko velja, koliko jezikov zna.
Tretjič: Vsi učenci obiskujejo dvojezični pouk prostovoljno in jih za vzgojo pristojni prijavijo (v teku 10 dni po začetku šole). Vsakomur je na izbiro, ali hoče dvojezični pouk obiskovati ali ne.
Četrtič: Proti trditvam, da dvojezični pouk bremeni učence, govori že dejstvo, da je nešteto maturantov in akademikov najrazličnejših poklicev, ki so obiskovali dvojezično šolo. Kot pravi dr. Etvald Krainz, ravnatelj pedagoške akademije na Koroškem, pomeni priučenje drugega jezika nasprotno še dodatno ponudbo zanimivega in novega, kar dobro vpliva na otroško fantazijo in jo razširja.
Petič: Učiteljstvo na ljudski šoli Šentjakob v Rožu ni ..enostransko zasedeno", temveč so vsi učitelji v smislu svojih službenih obveznosti odgovorni za vzgojo učencev. Poleg tega pet učiteljev iz različnih vzrokov (strah, niso bili navzoči in drugo) ni podpisalo pisma bralcev ..Nobenih deljenih šol".
Šestič: Trditev, da bi bila večina prebivalstva že od nekdaj za delitev dvojezičnega šolstva, kratkomalo ne drži. Kajti ..Koroški Heimatdienst" (ki ga najdemo tudi v knjigi „Rechts-extremismus in Osterreich nach 1945") in FPd prav gotovo nista večina koroškega oz. južnokoroškega prebivalstva.
Na koncu nai še omenim, da je gospod Johan Millonig že deset let ravnatelj ljudske šole Šentjakob v R. in da po njegovi izjavi v tem času ni bilo nob enih težav zaradi dvojezičnosti.
Čemu torej spreminjati sistem, ki dobro deluje, čemu torej ločene šole? Mar hočejo s tem zanetiti konflikte? Zato DA k integraciji in naj vsi šolarji (npr. v Šentjakobu) obiskujejo isto šolo.
Vse prijatelje alpskega smučanja obveščamo, da bo iturni smuk z Oseloe za
.KARAVANŠKEGA
MEDVEDA
in otroški veleslalom za
.KEKCA
v nedeljo, dne 22. 1. 1984 s pričetkom ob 11. uri. Zbirališče je pri kmetu Francu v Selah na Zgornjem Kotu. Prireditelj in organizator: Slovensko planinsko društvo Celovec.
SANKARSKO PRVENSTVO PRELOŽENO
Zaradi tragične nezgode — med tekmo se je smrtno ponesrečil koroški mladinec Bernhard Winkler iz Feld am See — je Mio minuli teden prekinjeno avstrijsko prvenstvo san-karjev. V Goliingu na Salzburškem so bili zbrani najboljši avstrijski isan-karji na naravnih progah, med njimi tudi OMrčanka Regina Smrtnik. Do sedaj se v tem športu še ni zgodila nobena smrtna nesreča. Avstrijsko, prvenstvo so preložili na 3./4.Z5. februar.