XIII, letnik V florici, dno 31. m:ij;i 1905. 22. Številka. sloven9Ko ljudstva' naFfa KKzmsm i— l/ti na v 4.1 ■ Ir • ni) 11. m i it*H'.«»l,li,,‘ liokopisi se m- 'i i fajo Nefraukuvaii i pisma se ne spre |em3jn Cena i st n znaša za reln letn ‘1 lanne, za pol leta '1 krmil. Za manj premo)ne za celo letn .1 krone, za pol leta K 1*50 Za Nemčijo je cena listu f> K, ?a druge dejele izven Avslrije F, K. ——Rokopise sprejema 4V\N#toshia Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-Iniiiii St. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna1 (odgov. J. Marušičjjv Gorici. Nnročnlno In naznanila s p r e | e m a upravnISIvo v (lorlcl. SemeniSka ulica S. U Posamezne StevilB se prodajajo v lo|lr karnali v Šolski ulici, ’ Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in m Koreujskem bregu (Riva Como) lt. 14 po 8 vin. Oglasi ih poslanice se računtjo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. , tistih občinah, kjer se veliko pije, vladajo !o nekateri donarni možje, od katerih so pijančki denarno odvisni. Dc-narna odvisnost pa je kruto suženjstvo. Volotržoi z vinom in drugimi opojnimi pijačami bogatijo, ljudstvo pa propada, splošna omamljenost pa ne dovoljuje spoznati, kje je pravi vzrok gospodarskega propada. Trezni narodi zmagajejo nad tistimi, ki so udani opojnim pijačam. Sama zavednost, da smo Slovenci, nam ne bo dosti pomagala, ako ne bomo s treznostjo bojevali gospodarski boj s sosedi, ^kateri svoje trezne može pošiljajo nad nas. Tožijo, da judje vladajo svet s svojim bogastvom. Temu se nikar ne čudimo, saj so sami najtreznejši narod na svetu, skrbijo pa dovolj, da krščanske narode mamijo z opojnimi pijačami in si jih tako popolnoma vsužijo. Na Ogrskem je od 48 velikih žganjarn 36, od 557 malih pa 360 v rokah judov ; veletržecev s špiritom je 376 judov in le 63 kristjanov. Suženjstvo naših rodnih bratov v Galiciji je že tako znano. V Gorici in Ljubljani sta največa vinotržca juda, zelo trezna moža, ki hočeta imeti ▼ svojih kleteh le trezne delavce, veselita se pa, če ljudstvo obilno pije in se za tqžko prisluženi denar omami. Judom ne moremo radi tega očitati krivico, pač krščanskemu ljudstvu lahko očitamo neumnost. Kršč. Ijndstvo pije in pije, ter narodno, gospodarsko in nravno pada v vedno večjo snžnjost. Getevajo, hrabri kralj Culnkafrov, ki se je pred 20 leti po robn postavil mešetarskim Angležem, je spoznal, da je najhnjše orožje Angležev zoper Afričane žganje. Rekel je: .če se prinese v deželo sode rnma, se krade ljudstvo možgane". Ljudstvo vzdihuje v gospodarski snžnjosti in kliče na pomoč. Pomoč mu ponujajo razni prijatelji. Pa žal, da jih je malo, ki znajo povedati resnico, da je Ijndstvo večinoma samo krivo nesrečnih razmer vsled splošno razširjene zlorabe opojnih pijač. Učeni socijolog P. Alb. M. VVeiss piše : „Boj zoper alkoholizem poBlaja vedno bolj potreben, tako, da socijalnega politika, ki nima za to oči in srca, ne moremo imeti za resnega ; socijalno delovanje, ki se nalašč ogiba temu prašanju, moramo imenovati le prazne vaje v govorjenju in pisanju." Kdo bo ljudstvo oprostil in rešil ? .Resnica vas bo oprostila", pravi naš Gospod J. Kr. Ta rek velja tudi glede zlorabe opojnih pijač. Kaj pa je resnica, vprašujejo pivci zlobno in zasmehovaje ter odgovarjajo: ,.V vinu je resnica", „in vino veritas". Žal, da so res v vinu pamet in resnico potopili, zato jo zdaj tam iščejo. Napili so se pa žlobudravosti, zmedenosti in predsodkov in to imenujejo resnico. (Konec pride.) Strossmayerjev govor. Znano je še cenjenim čitateljem, kako sta „Soča“ in ..Slov. Narod" blatila velikega škofa Strossmayerja podtikajoč mu govor, ki ga ni nikdar govoril in v katerem je mnogo krivih naukov in ostrih napadov na katoliško cerkev in na papeža. Da čilatelji razvidijo, kako sta .Soča" in .Slovenski Narod" lagala, navesti hočemo Strossmayerjevo pismo na neko odlično osebo iz leta 1900. Iz tega pisma je razvidno, kako je sam Strossmayer britko obžaloval, da ga slovenski liberalci in Blovenski liberalni listi slikajo kot nasprotnika rimskega papeža. Škof Strossmayer piše : .Hvala Vam lepa na prijateljskem listu, na vesti, ki me je zelo razžalostila. Znajte pa in pomnite prijatelj, da je vse, kar so od Vas označene novine donesle, od prvega do poslednjega slova gola izmišljotina, po-tvora in neistina. Tose potvura in razglasuje samo zato, da se sveta mati cerkev omrzi. Jaz sem vedno in vedno ljubil s celo došo in s celim srcem sveto mater cerkev in sedaj jo istotako ljubim; slovanskemu narodu pa, ki ga osobito ljubim in spoštujem, svetujem, da svoji sveti veri in sveti cerkvi vedno zvest ostane, ne samo iz ozirom na svojo neumrjočnost in blaženstvo božje, ampak tudi z ozirom na vsak zemeljski blagoslov, na svobodo, samostojnost, slavo in spas svoj na zemlji. Jaz sem bil vedno uverjen in sem še sedaj — pripravljen sem to s svojo smrtjo potrditi, da je najvzvišenejše in najhožanslvenejše delo rok božjih mi-losrdja božjega sveta katoliška cerkev, v kateri uživa rod ljudski celo blago in bogaalvo božjega odrešenja, in vstajenja do onega časa; kadar Jezus posvečuje umirajočo dušo človeško s svetim oljem in milostjo svojo tra osobit način in jo preustvari, da vidi življenje božje in blaženstvo njegovo; če pa vsled oso-bite milosti in dobrote božje ogledam božje lice, bo tndi to plod delovanja svete matere, katoliške cerkve. Jaz sem zato tudi iskreno ljubil svetega očeta papeža Pia IX., ki je vidni poglavar cerkve, namestnik Jezusov, nezmotljivega vrhovnega pastirja cerkve, spoštoval in ljnbil sem ga tndi zato, ker je bil čist in pobožen, učen, ponižen in pripravljen na vsako žrtev za svoj sveti in vzvišeni poklic. Nikdar nisem niti proti njemu niti proti rimski cerkvi govoril. In še danes, ko stojim na robn groba in nesmrtnosti, ljubim in spoštujem katoliško cerkev. Ne morem se primerno zahvaliti božji previdnosti, da mi je milost od-kazala, da sem rojen in ohranjen od pobožnih katoliških roditeljev, izučen od poštenih, katoliških učiteljev in da sem naposled izbral svečeniško zvanje. Sedaj sem pa, hvala Bogu, doživel že petdeseto leto biskupovanja. Jaz i danes ev. očeta, Leva XIII., iz vsega srca ljubim in spoštujem, pripravljen, da i zanj žrtvujem svoje življenje, in sem nverjen, da je previdnost in milost božja tako nredila, da se divne sposobnosti njegovega uma in srca zlagajo z njegovimi nadnaranvnimi darovi in z njegovim nadnaravnim ciljem. Mnogi bi v današnjem vrvenju tega sveta zdvajali, če ne bi na čela svete cerkve božje videli Leva XIII., najsvetejšega, najvzvišenjšega, najbolj čistega, najpo-nižnejšega, najslavnejšega moža, ki je kdaj stoloval na stolici sv. Petra. Vsak njegov korak in vsak njegov čin je pravi in živi odsev onega božjega navdahnjenja, ki ga imenujemo nezmotljivost, ki nam obeta mirnejša in boljša, srečnejša in složnejša vremena. Po resnici k prostosti! Govoril J. K o si'c na slinilo noriških krščanski h druStov na Sv. Gori. (Daljo.) Za liter vinu bo lahko kupi dušo. Mešetar, ki ne more moža ociganiti doina, ga pelje v gostilno; pri pijači ga kmalu ovije okoli roke ; s pijačo zapeljivci napajajo nedolžna dekleta, da jim za prazno obljubo prodajo svojo telo in dušo ; s pijačo lovijo politični in drugi agitatorji vedno žejno volilce v svoje mreže ; s pijačo so dajo od brezvestnih izkoriščevalcev potolažili izmolženi delavci, katero je krivica prisilila v štrajk. Od pijače omamljeni delavci niti ne slutijo, da so se prodali v snžnjost svojim sovražnikom, še radujejo se svoje snžnjosti. Ko govorim o pijači, seveda ne mislim vode, ker dandanes so le redki, ki štejejo vodo med pijačo. Nehvaležno ljudstvo tako zaničuje vodo, ta najkoristnejši dar božji, da ima vedno pripravljen pregovor, da voda niti v čevlju ni dobra. Vsled splošnega pijančevanja ne . zadostujejo več zaslužki, ki bi bili sicer zadostni za življenske potrebe. Za nepotrebno pijačo imajo denar, za resnične potrebe družine pa primanjkuje. Uboge žene in revni otroci pa vzdihujejo v krutem suženjstvu takih mož in očetov. 700 milijonov kron, katere zapijejo v avstrijski državni polovici, zadostujejo skoraj za polovico državnih potrebščin ; skupne državne potrebščine pa, ki jih imamo z Ogrsko, bi s tem denarjem tri leta plačevali. L. 1899 je le v naši nbogi goriški deželi bila na dražbi deželne užitnine klicna cena za žganje 60.000 kron, iz česar se lahko preračuni, da bi morali v naši deželi izdati za žganje najmanj 160.000 kron; za 11.000 kron užitnine na pivu, pa najmanj za 300.000 kron piva. Taki nepotrebni izdatki veliko pripomorejo, da se ljudstvo vedno bolj pogreza v dolgove. Le poglejte v vašo soseščino in prepričajte se sami, da se zadolžujejo večinoma tisti gospodarji, ki ljubijo opojne pijače, nasprotno pa si trozni gospodarji vkljub velikim gospodarskim bremenom dobro pomagajo. V LISTEK Majnik se poslavlja. Pred leti ko v domačem kraji Je gledalo oko veselje, In mislil skoraj da sem v raji, Ne znavši za bridktT trpljenje ; Ob strani matere ljubeče V veselji tekli hitro dnevi So takrat, kdo naj to izreče. — Prišel je čas za me ločitve, Ostavil dom sem rodni ljubi, V tujino daljno šel neznano, Točil solzč po tej izgubi. Tolažila je misel ena Na materno srce v domovjn, Da vidim drago mamko zopet. V tujini drugi se nahajam, Obzorje drugo se mi Siri; Ljubezen Materi podajam V lem majniku, Mariji I Ob strani Matere te dobre Preživel ure, dneve blage. Poslušal sem nauke modre V tem mesecu ovetečem, bujnem. Kako srce mi je kipelo, Solzilo se mi lice moje, Za Mater se je srce vnelo, Za Mater to, predobro, sveto. A prišel konec tudi temu Cvetličnem majniku je. Če doživimo ga, je Njemu Le znano, ki nas vstvaril. In s solznimi očmi od Tebe, Marija se poslavljam. Za večno Ti darujem sebe, Ne zabi na-me, Mati. V tujini zemeljski tolaži Le to, da spet To vidim ; V trpljenju to me jači. Če v majniku ne zrem Te, Mati Na zemlji več, to prosim, Da k sebi blagovoliš zvali Me, ko minilo bo življenje, Kjer skupno bomo Te častili. n. g. Mati. Ali ima kHkov jezik ime, ki bi donelo tako sladko, tako prijetno ? Ne, ni- ma ga. Mati, to je toliko, kot ljubezen, sama čita ljubezen. Na svetu je toliko egoizma, toliko koristolovstva, a mati ne pozna vsega tega, srce njeno je vedno odprto in svoje življenje rada d a za otroka, ki ga je nosila pod srcem. In naj bo ta še tako razposajen, naj bo nepridiprav, ona mu tega ne šteje v zlo, ona vidi le svoje dete, del svojega življenja. — Pod gozdom gori je stala mala hišica. Mlad zakonski par je bival gori, Logarjev Mihec in pa njegova žena Franica. Imela sta malega dečka, ki je ravno začel hodili in mamica si ni mogla kaj, da bi mu v svoji sreči ne dovolila tega ali onega, in tako je otrok zlezel pred par dnevi tudi iz kuhinje čez prag in se prekopicnil v zamet snega, ki je bil pred hišo. Franica je bila ta hip ravno v kleti in ni čula otrokovega krika. Tako je ta ostal nekaj časa v snegu, in ko je prišla mati do njega, je bil že ves pre-mrznjen in hripav. — O ti moj Bog sveti, vzdihovala je mlada žena, kaj bo z otrokom, kaj bo dejal Mihec, ko pride domov I In stisnila je otroka k sebi in ga grela na svojih prsih. Solnce je že šlo k zatonu, mož je prišel domov, a deček je bil vedno sla-bejši. Treslo ga je in trepetal je po vseh udih. Mati ga je spravila v posteljo, odela ga je z gorko odejo, a vse ni pomagalo nič. Stegoval je ročice proti mami, klical je „ata" in obračal oči po mali sobici. Mihec in Franica sta bila vsa v skrbeh. — Ti moj Bog nebeški, vila je roke mlada mati, ali res ni mogoče, da bi mu bilo bolje? In odšla je v kuhinjo in skuhala toplega mleka. V mali žličici ga je potem dajala dečku. Ta je parkrat posrkal, a potem ni hotel več, obrnil se je v stran in obraz mu je postajal rdeč, vroč... Na klopi pri peči je sedel Mihec. Gledal je na uro, ki je že lezla proti deseti, pa se zopet ozrl na ženo, ki je tako brhko in gibčno stopala sem pa tje. Kako je bila živa in vesela, koliko in koliko korakov je že storila za otroka. In sedaj naj pride kruta smrt in ga odvzamo. Ponavljam, jat svetega otca Leva XIII. ljubim in spoštujem, mo iz vsega srca aledim in poveličujem. Hvala Bogu svetemu, ta preslavni mol in vrhovni pastir cerkve božje, ravnotako mene ljubi, spoštuje in mi ob vsaki prilki izkazuje svoje povjerenje. Bog naj ga poživi dolgo dolgo let in naj ga z vsemi darovi svoje milosti obilno obdaruje. To je moje razjašnjenje, to je prava moja izpoved; rad bi, da se to povsod po svetu dozna, osobito pa med slovanskim rodom, kateremu pripadam, ki ga na osobit način ljubim in kateremu iz vsega srca vso srečo in vso slobodo želim. Bog Vas blagoslovi I Priporočujem se Vašemu milemu spominu. Vaši bratski ljubavi, Vali pobožni molitvi I Vaš prijatelj Josip Jurij S t r o > s m a y e r, škof bosansko-sriemski. V I) j a kovu, dne 3. travna 1900 “ Politični pregled. Parlamentarni položaj. — V soboto je zboroval na Dunaju ministerski svet. Ni še sklenjeno, kdaj se skliče zbornica, a sodijo, da sredi junija. Zbornica reši zakon o kongrui, začasni proračun in nekaj manjših predlog. Če se doseže sporaznmljenje z Ogrsko, prične zbornica razpravljati tudi o trgovinskih pogodbah, in ni izključeno, da izvolijo v poletni sesiji delegate. Istrski deželni zbor. — Včeraj je imela biti druga seja istrskega deželnega zbora v tem kratkem zasedanju. Ker se pa seje ni udeležila italijanska večina, je deželni glavar konstatiral, da je seja nesklepčna ter povedal, da skliče prihodnjo sejo pismenim potom. Torej italijanska deželnozborska večina štrajka; in zakaj ? V ti seji imel je vladni zastopnik namestništveni svetovalec Fabiani odgovoriti za nekatere interpelacije. Odgovarjal pa bi, po nalogu tržaškega namestništva, na interpelacije, ki so bile stavljene v hrvatskem ali pa v slovenskem jeziku, brvatski, oziroma slovenski. Italijanska večina je bila o ti nakani vladnega zastopnika podučena in da bi jo preprečila, ostala je doma in se ni hotela udeležiti seje. Torej ti veliki italijanski liberalci, ki imajo vedno polna usta fraz o svobodi, katerim nikdar ne pomanjkuje psovk in zmerjanj na Rusijo, 1 češ, da je bratalna tlačiteljica drugih narodnosti in veroizpovedanj, ki žive v 1 Rusiji, ki niso ruske, ti Ijadje, pravimo, hočejo s silo preprečiti, da bi se dalo v istrskem deželnem zboru vsaj toliko pravice istrskim Slovanom, da bi.ae jim odgovarjalo na interpelacije v jezikih, v katerih so stavljene, v jezikih pravimo, katere govorita dve tretjini vsega istr-f ega prebivalstva. Radovedni smo, kako se bo ta zadeva končala. Že danes pa povemo, da ne bo prav nobeno čudo ako bo tudi pri ti priliki iz obzirov do »zveste11 zaveznice Italije zlezel naši vladi pogum v hlače in bode pred Italijani ponižno kapitulirala, četudi bi lahko, ako bi le hotela in bi imela le količkaj smisla za državne interese, italijansko dt-želnozborsko večino preobrnila v manjšino, seveda pri novih deželnozbor-skih volitvah. Čciiki deželni zbor. — Ker so sklenile stranke češkega deželnega zbora kompromis, bo ta zboroval do 6. ali 7. junija, da reši več predlog o ureditvi rečnih strug in o lokalnih železnicah še v tekočem zasedanju. Srbska skupščina razpuščena. — Srbska skupščina je bila včeraj s kraljevim reskriptom razpuščena. Nove volitve so razpisane na dan 23. julija. Zasedanje novoizbrane skupščine prične na 7. avgusta. Atentat na angleškega kralja v Parizu. — Govori se, da je neki sodišču znani anarhist včeraj popolndne napal španskega k ralja z nofem. Napadalec je bil aretovan. Rusko-japonska vojska. Kakor so sporočili nDaily Mailyu iz Washingtona, je prejel pomorski urad iz Tokija brzojavko, glasom katere Be je pogreznila admiralska ladija Roždestven-skega „Knjaz Suvorov11, na kateri se je nahajal RoždeBtvenski. * * * „Daily Mail* poroča iz Seula: Admiral Togo se je v soboto zjutraj s skoro vsemi velikimi japonskimi vojnimi ladi-jami nahajal na višini Masamfa. Rusi so skozi vztočni kanal, to je med otokom Tsušimo in Japonsko, pripluli v korejski preliv. Togo je takoj z največjo naglico odplul okolo severne strani Tsušime. Ko je plul okoli otoka, je videl ruske ladije, ki so se bližale v dveh kolonah. Takoj je ukazal Togo Bilno streljati. Ko je med ruskimi ladijami nastal nered, jih je Togo porinil proti japonski obali, kjer je bilo rusko brodovje napadeno od vseh pod japonsko zastavo nahajajočih se ladij. Več napadov torpedovk na rusko iloto je bilo od največjega vspeha. Verjetno je, da so ruske ladije, ki so ubežale, dosegle Vladivostok. * * * Japonsko odposlanstvo v Londonu je priobčilo vrsto brzojavk admirala Togo, iz katerih je razvidno, da je japonsko združeno brodovje dne 27. t. m. zjutraj napadlo baltiško eskadro blizo Tsušime ter tamkaj pogreznilo štiri ladije. Škoda japonskega brodovja je neznatna. Napad torpedovk je bil izvršen po solnčnem zahodu. Glavna eskadra je dne 28. t. m. ponovila napad, pri čemer se je več ruskih vojnih ladij udalo. Rusi so izgubili nastopne vojne ladije: dve veliki obrežni oklopni ladiji, pet križarjev, 2 ladiji za specijalne službe in 3 lovce torpedov ; dve oklopnjači, dva obrežna križarja in ena ladija za specijalne službe ter en lovec torpedov so bili ugrabljeni. * * # Iz Pariza poročajo, da jo admiral Roždestvenski ranjen vsled nekega kosa granate. Nahaja se na krovu uničevalk torpedov „Grozni“, ki je, spremljana od križarja „Almasu, dospela v Vladivostok. * * * General Linevič je v pondeljek brzojavil : Ruski križar II. razreda „Almas“ je dospel danes v Vladivostok. Poveljnik ladije poroča: Dne 27. t. m. je eskadra pod admiralom Roždestvenskim pričela v prelivu pri Tsušimi boj z Japonci. Tekom dneva so se pogreznile oklopnjače .Knjaz Suvorov“, »Borodino*, „Osljabjau in križar »Ural*. Oklopnjača »Aleksander III.“ je bila močno poškodovana. Ob pričetku bitke je bil Roždestvenski ranjen ter odveden na drugo ladijo. Glasom naknadnih poročil poveljnika „Almeu, ki mi jih — Ne, ne, mu je reklo nekaj v prsih, ne sme. Ura je šla za uro, polnoč je minila in bližalo se je jutro. Zunaj je veter malo potihnii, nekaka južna sapa je potegnila sem preko planote. — Ti, dejala je Franica možu, jutri zjutraj pojdem v trg, koj ko se dobro zdani. Vidiš, jaz mislim, da sem skoro edino jaz kriva, da je otrok bolan, ker ga nisem dovolj pazila. Oh, ti moj Bog, samo da še do jutri prestane, pa bo dobro. In stopila je tja k posteljici in popravila odejico. Deček je dihal že težko, lice mu je bilo vroče in čelo razbeljeno kot železo. — Franica, oglasil se je mož, jaz pojdem, ti OBtani doma. — Ne, ne, jaz. Ti bi ne znal zdravniku vsega povedati, jaz pojdem, jaz. — Pa pot je slaba, iabko se ti kaj zgodi. — Ne, nič se ne bo zgodilo. In naj bo pot še tako slaba, mati vie rada stori za svojega otroka------------- Jutro je bilo. Oblaki so siveli nad hišami, ki so čepele raztresene sem pa tja po snežnih bregovih. Južen veter je vlekel gori iz doline in Mihec je komaj in komaj pustil svojo mlado ženo od doma. Naročila mu je še to in ono in potem odšla proti trgu, ki je bil daleč spodaj v dolini--------- Proti poludne je bilo. Mihec je sedel doma in skrbel za otrokovo postrežbo. Otrok je bil vedno slsbejši, dihal je zelo težko in v obraz je bil zabuhel in rdeč. Očetovo lice je bilo tudi spremenjeno. Oni veseli mož, ki je še včeraj šel z veseljem na delo in sukal sekiro, je bil danes potrt in nobena reč ga ni veselila. Franica je ta čas že stopala proti domu. Doli v dolini ni bilo snega, a bolj ko je šla v Reber, bolj je bilo zasneženo in le s težavo je delaia korake. Pot je bila vedno bolj strma, podobna kozji stezi, in kupi snega so bili preko skalovja, kakor žugajoči angeli smrti, ki nikomur ne prizanesejo. Maraikoga je že je poslal poveljnik vladivostoški, je bila težko poškodovana transportna ladija »Kamčatka11. Križar „Almas" ki je bil ločen oil glavne sile eskadro, se ni mogel več združiti z eskadro ter je odplul proti Vladivostoku. Na »Almasu11 so bili en poročnik in 4 mornarji ubili, 10 mornarjev je bilo ranjenih. O nsodi uiožtva pogreznjenih ladij ni vedel poveljnik ničesar povedati. # Dopisnik »Petrogr. brz. ageuture11 v Ciifu poroča v neki nujni depeši oddani v oodeljo ob 12. uri 40 min. po-polunoči: Glasom privatnih poročil, došlih tukajšnjemu japonskem« konzulatu, je velik del baltiške eskadre v soboto zvečer v korejski cesti srečal japonsko eskadro, kjer je prišlo do boja. • * * „Pelr. brz. agentura" poroča iz Šangaja od nedelje. Od vseh Btrani dohajajo semkaj brzojavke s poročilom o pomorski bitki med Tsušimo in japonskim obredjem. O podrobnostih ne poročajo ničesar, vendar je iz brzojavk posneti, da je bitka za Rose ugodns. Govori se, da bo je boja udeležila tudi vladivostoški« eskadra. Neka tukajšnja angleška tvrdka je prejela iz Tokija brzojavko, ki poroča, da so zmagali Japonci. Tega ne veruje tukaj nikdo. Mesto je silno razburjeno. Vse vojne ladije so v pristanišču pripravljene za boj. Brzojav v Vusung je od včeraj pretrgan. Mnogo trgovskih ladij ni odplulo radi dogodkov, ki se jih pričakuje. * + * Reuterjev biro je v pondeljek poročal iz Tsingtava: Glasom brzojavk iz kitajskih virov se bije v korejski cesti velika bitka. * * ♦ List »Times11 poroča iz Tokija, da je pomorska bitka med Rusi in Japonci pričela v soboto popoludne med 2. in 3,- uro. • * * »Morning Post“ poroča iz Šangaja: Brzojavka iz Pekinga pravi, da je bila baltiška eskadra pri otoku Tsušima poražena ter da je bežala proti severu. Štiri ruske ladije, vštevši linijsko ladijo „Borodinou, bo bo pogreznile. Gromenje težkih topov je bilo slišati izven Vusunga. Sodi ae, da se je ruska flota razdelila v tri eskadre, v svrho, da pojde prva skozi korejsko cesto, druga skozi cesto Tsugaro in tretja skozi cesto La Perouse. ♦ * * Uradno poročajo iz Tokija: Brodovje Roždestvenskega je deloma uničeno. Dvanajst vojnih ladij se je pogreznilo oziroma je bilo ujetih. D tre transportni ladiji in dve torpedovki so se potopili. * * * General Linevič je v pondeljek brzojavil carju : Japonski oddelek, kije dne 2b. t. m. zasedel Simiaohen, je dne 26. t. m od tamkaj marširal proti Aihilipu. Na levem krilu je skušala sovražna sprednja straža pregnati naše sprednje čele, toda ista je bila odbita. Novice. t Umrl je č. g. Avguštin Dri us, župnik v Červinjanu v starosti 38 let. Pogreba, ki je bil v nedeljo popoludne, v Rebri pobral plaz in izgubil se je v snegu, kakor bi ga ne bilo. Mati je nesla zdravilo v rutici in z drugo roko si je pomagala pri hoji. Trndna je že bila, ko je prilezla gori pod vrh in hotela se je odpočiti. Sedla je ob pot v sneg in zamislila se je ... Dete njeno bo ozdravilo, zdravila mu nese, ona mu ga nese — — Vzdignila se je, da bi šla dalje, a v tem hipu je zašumcio in zabučalo nad njo, zagrmelo je preko Rebri in sneg je : zdrsnil doli po strugi. Divje, kakor raz- l kačen lev je planil plaz doli po hribu, en krik še in mlada mati je izginila v sneženi grudi, ki se je valila v dolino ------------- Iskali in iskali so jo drogi in tretji dan; Mihec je bil ves iz sebe, otrok je umiral doma in čez nekaj dnij tudi izdihnil svojo mlado dušo. Uti dan proti ! večern so odkopali Franico iz zameta j mrtvo. V rokah je držala krčevito steklenico z zdravili za otroka. Bila je mati------------- Janko Bratina. se je udeležilo nad štiri tisoč oseb. Pokojnik je bil zelo nadarjen duhovnik Dokler mu ni vzela bolezen moči, je prav vneto deloval. Zapušča stHriše in brata bogoslovca, katerim izrekamo iskreno sožalje. Pokojnikovi duši večni mir I Smrtna kosa. — V nedeljo umrl jo v Mirnu po kratki in mučni boleini, previdon s sv. zakramenti za umirajoče upokojeni nadočitelj g. Ferdinand V o-d o p i v e c v 66. letu svojo dobe. Pogreb je bil danes ob 9 ure predpoludne. Pokojnik je služboval dolgo vrsto let v Mirnu in je bil tam jako priljubljen in spoštovan. — V sredo, Dne 22. I. m., je umrl v Gorici g. Gvido Fon 7. ari, računski asistont pri dež. odboru, star šele 29 let. Pokojnik je bil iz znane družine iz Št. Mavra. Bil je blaga duša, pri vseh priljubljen. To je pričala obilna udeležba pri pogrebu dne 24. t. m., ki bi bila v slučaju lepega vremena še mnogo večja. Pokopali so ga v Št. Mavro. N. p. v m. I Upokojen je bil to dni c. kr. višji poštni kontrolor g. Franc Furlani, doma iz Prvačine. Zadnja leta je služboval v Carigradu na tamošnji c. kr. avstrijski po-slaniški pošli. G Furlani nastanil se je v Gorici. Za »Slovensko sirotišde“: P. n. gg Josip Godnič 2 K, Ivanka Harrauer 10 v. Anion Poljšak 20 v, .Slovenska Beseda11 I K, M. B. 60 v, Milka Stegu, uradnica t K, Andrej Vižintin 20 v. P. n. Kat. Leske nabrala na b v. Gori 13 K 72 v, v T r s l u 26 K 64 v. Bog vsem stotero poplačaj 1 Uprava „P. L.“ je prejela od »Slovenske Besede11 1 K za »Šolski Dom11. Za pogorelce v Čepovanu je na novo došlo: Županstvo v Opatjemselu 20 K; županstvo v Volčah 40 K; županstvo v Kanalu še 1 K 40 vin. Vsem dobrotnikom kličemo: Bog stotero povrni I V Čepovanu, 30. maja 1805. A. P o d g o r n i k, I. R e j e c, župan. župnik. Društvo .Sloga11 namerava Bkli-cati v zmislu sklepa zadnjega občnega zbora še v teku meseca junija izreden občni zbor. Rodoljubi, ki želijo v tem oziru kakega pojasnila ali ki bi radi spravili kako stvar v razgovor, imajo priliko oglasiti se v ta namen v društvenih prostorih v uliei Vetturini 9, 1. v četrtek dne 8. junija ob 11. predpolndne. Kje je „Nnrodna Prosveta”? — Ko se je vBtanovilo v Gorici društvo »Narodna prosveta", smo res mislili, da bo širilo prosveto med goriškirai Slovenci. Toda do zdaj ne vidimo nič I Pričakovali srno, da bo draštvo vzdignilo glas proti nečnvenim potvaram, katere je »Soča* podtaknila velikemu Jugoslovanu škofu Stros8mayerju. .Soča'1 je z objavljenjem govora, ki ga ni škof StroBsmayer nikdar govoril, napravila na Goriškem temo, in dolžnost .Prosvete* je temo pregnati. Toda .Prosveta11 molči I Nedavno je imel dr. Tuma v Trstu govor, v katerom je prav mnogo teme. Dr. Tuma je govoril take reči, da se jih mora sramovati vsak znanstvenik. Dolžnost .Prosvete* bi bila vzdigniti glas proti neznanstvenim, svojevoljnim trditvam, ki širijo med ljudstvom temo! Toda .Prosveta11 molči I Vprašamo: Kje si .Nar. Prosveta11? Goreč zagovornik iredentlsti-šklh zarotnikov. —- „L’ Eco del Lito-rale11, list, ki pravi, da je katolišk in se večkrat štuli kakor da bi bil tudi av-strijsk, piše v zadevi obravnave, ki se vrši sedaj aa Dunaju pred porotniki zaradi tržaških bomb, v svoji petkovi številki doslovno tako-le: .Smo pri tretjem dnevu obravnave. Do sedaj so bili zaslišani trije obtoženci. Veliki balon, katerega je tako močno napihnil preiskovalni sodnik Barzal (Trentinec), se vedno bolj izpraznuje in je tudi dovolj upanja, da se bodo konečno gospodje dunajski porotniki prepričali, da ne bi zamogli štirje .veliki*1 zarotniki, ki tvorijo s 16 prostovoljci vsega skupaj 20 zarotnikov, nikdar zapoditi avstrijske vojske iz Trsta in iz Tridenta, četudi bi jim zapovedoval sam Ricciotti Garibaldi ter razviti italijanske zastave v neodrešenih deželah. Kar se tiče bomb, glede teh je tisoč podatkov, ki človeka prepričajo, da so bile iste vsled podpihovanja kakega policijskega zaupnika skrito, če jih ni do tični policijski zaupnik sam akril pod podom v poslopju društva »Ginnastioa4. — Kaj takega se ni upal pisati o ti zadevi do aedaj nobeden drugi italijanski liat no v Trstn in tudi v Gorici no. „L’ Ero dol Litoralo“ ho torej predrzno napadati preiskovalnega sodnika samo zalo, kur jo, čeravno roilom Italijan, ostal zvest svoji uradniški prisegi tor j« kot preiskovalni sodnik vestno vršil svojo dolžnost. „L’ Eeo“ ni Kram slepiti svojo čitatolje z lažjo ter /. obrekovanjem, ko podtika avstrijski polictiji, da je ona poskrbela za bombe tor jih dala skriti, ako jih ni oelo sama skrila, čeravno jo iz kazenske obravnavo povsem jasno, da so tako insinuacijo popolnoma neosnovane, tor da so bombo skrili Ijndje, ki ho v resnici nameravali poškodovati ž njimi tujo last in spraviti v smrtno nevarnost bogvo koliko nedolžnih Ijodi. Ali naj pišemo danes o lom So kaj več ? Ne, tega . bodi dovolj," akoravno nam sili v pero Se marsikuka beseda, katero bi bilo dobro povedali oni gospodi, ki so suče okolo listu „L’Eco dol Litoralo-1 in ima pri listu glavno besedo. L'Eco so izgovarja, da jc priSla dotična vosi v lisi po I a h k o m i S1 j o-n o h t i moža, ki je nadomostoval bolnoga uredniku, da so pa gospodje okolu „Eca“ znani kot odkritosrčni patrijotje. Nato odgovarjamo, da je take lahko-miSljenosti zmožen le italijanski podanik (regnicolo), a nikdar Avstrijec. To je, kar vodno povdarjamo I Okolu nEca1', „Popola“ in sploh vse le organizacije je mnogo italijanskih podanikov. Avstrijska vlada bi morala odpreti oči I Izvažanje krme. — „Wiener Zoitung" je priobčila naredbo minister-Klva za linance, trgovino in poljedelstvo od 22. maja 1906, s katero je preklicana prepoved glede izvažanja krme. „GoriSka zveza1* naznanja zato županstvom iz okolice goriSke, da prošnje na ministerstvo radi izvažanja krompirja niso več potrebne in da onim, ki so jih vložili, ni treba čakati na rešitev, ker izvoz krme in krompirja je sploSno dovoljen. I)cl tovornega vlaka zbežal. — V ponedeljek zjutraj odšel je tovorni vlak iz Gorice proti Vidmu. Vlak bil je sestavljen i* 58 vagonov, katori so bili naloženi z deskumi V torek po noči okolo 2. ure se je k temu vlaku, v Vidma, pripenjavalo še druge vagone. Med tem časom pa je železniški atroj tako močno sunil vagone, da so se spustili vsi v beg proti Korminu, in sicer tako hitro, da bi v eni uri 66 kilometrov prevozili. K sreči so se vagoni ustavili na postaji v Muši, ker gre malo pred postajo železniški tir navzgor. Iz Kor-mina je pa kmalu potem prišel železniški stroj, ki je vagona zopet nazaj peljal, K sreči je bil medtem časom železniški tir prost, ker, kaka nesreča bi se bila pripetila, ako bi se kak drugi vlak pripeljal od nasprotne strani. Postelja v plamenu. — V ponedeljek po noči unela se je postelja v podstrešju hiše št. 8 v Semoniški ulici, kjer je spala neka služkinja. Na vpitje služkinje so prihiteli sosedje in se jim je posrečilo ogenj pogasiti, ne da bi bil ta napravil posebne škode. . Grozna nesreča vs ed neprevidnosti. — 23-letni zidar Alojzij Grapulin iz Št. Patra je hotel sčistiti revolver svojega brata, ne da bi se poprej natanko prepričal, je-li revolver povsem prazen. Ko ga je namazal in sčistil, začel je s petelinčkom vrteti oni del revolverja, v kateri so devajo palrone, objednem pa je z desnim očesem gledal skozi cev, da ho prepriča, je-li popolnoma čista. V tem pa poči strel in hkratu je bila kroglja v Grapulinovom očesu, katero mu je strašno razmesarila. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Za konjeniško vojašnico. — V soboto se je zbrala v tuk. mestni dvorani posebna komisija, sestavljena iz vojaških in mestnih zastopnikov, ki so je bavila z vprašanjem, kje se ima sezidati v Gorici konjeniška vojašnica. Prisostvoval je pri komisiji tudi major Miiller °d VI. huzarskega polka. Nesreča. — 12-ietni učenec Avgust Marušič iz Vrtojbe se je v soboto igral s puško, nabasano s svinčenkami. Pri tem pa je bil tako neroden in nepreviden, da se mu jo puSka izprožila ter ga strel tako močno ranil na glavi, da »o ga morali prepeljati v lak. bolnišnico, kjer se nahaja v prav nevarnem stanja. Kuko se je nesreča zgodila, tega ne ve nobeden, ker je bil d6Ček sam, ko je imel 8 puško opraviti. Izpiti. — Pred tukajšnjo izpraše-valno komisijo prično izpili za učiteljice ročnih dol 2. jnnijn I. I., oni za učiteljice otroških vrtov pa dno 5. junija t. I., in sicer ob 8. uri predpoliidno. Z Vogerskcgn nam poročajo, da bodo v kratkem novo občinske volitve Tedaj v boj, da zmaga poštenje ! Slioil pri Sv. Kvirluu nad Dosklami bodo letos prihodnji ponedeljek t. j. 5. t. m. Prva sv. maša bodo ob 6. uri. Najtleuo. — Na cesti v Plaveh se jo naSlo dvakral nekaj denarja. Kdor ga jo izgubil, naj se oglasi pri g. vikarju v Plaveh, da izve za ime najditeljev. Vdrla seje streha na hlovu g. župana Konjedica v Plaveh. K sreči je začelo pokati že pol ure pred polomom, da so rešili vso živino. Sv. Tilh pri Komnu. — V zadnjem času se je pojavila v naši vasi nalezljiva bolezen, Škrlatica, ki je pobrala do zdaj izmed večjega števila bolnih pel otrok. Okrajno glavarstvo je odredilo potrebno, da so bolezen no razširi v večjem obsegu. Ustavilo je v Komnu ples, dovoljen od sl. tajništva (I); seveda v veliko nevoljo fantov, ki so že vse priredili za drugi dan — dan zapravljanja, pijančevanja innorostil Komenske fante naj tolaži, da bo imeli tudi prireditelji prejšnjih plesov v okolici smolo, še večjo, kor so se morali truditi in močiti pri plesu, in potem še dokla-dati lepo število kronic za stroške. Ali bi ne bilo boljše hraniti denar, ki ga morate težko služiti I ? Iz Devina nam pišejo : iz morja ao potegnili pretekli petek, dne 26. t. m, pod devinskim gradom razmesarjeno truplo. Dognalo so je, da je to 38-letni laški delavec Ferdinand Grandi iz Zoke (Zocca). V vodo je skočil dne 18. t. m. V Seljanu, kjer je bil na hrani, je povedal, da gre pod železnico, ali da se ustreli ali pa da ae vtopi. Izbral ai je zadnje. Tudi je naročil, naj ne odprejo njegovega kovčega pred 26. popoludne. Ravno isti predpoludne so ga dobili v morju. Da je bolj korajžno skočil čez Rkale v morje, vzel ai je v Sealjanu steklenico vina na pot. Vzrok samomoru ni znan. Kolesarsko društvo »Gorica* naznanja, da je italijanska vlada dovolila prost prehod čez mejo, veljaven od 1. jnnija 1906. Gg. člani, kateri hočejo 8 kolesom čez mejo, naj dopošljejo svojo fotografijo, ime in priimek, atan in bivališče ter Številko in ime koleaa, da ae jim napravi za to potrebna izkaznica. Obenem vabimo gg. koleaarje k pristopu v društvo. Vatopnina 1 K, društveno ■znamenje 2 K, mesečnina 40 vin. Sedež pri „Jelenau, Ozka ulica 7. Odbor. Razsodba v aferi tržaških bomb. — Včeraj popoludne okolo 2. in 8/< ure končana je bila pred dunajakim porotnim sodiščem porotna obravnava proti znanim štirim obtožencem, ki ao bili zapleteni v aforo tržaških bomb, valed katere je sodni dvor na podlagi pravoroka porotnikov obsodil in sicer: S u b a n na 6-mesečno težko ječo, D e p a u 1 a na 9-meaečno težko ječo in Salatei-a na 100 kron globe. C o z z i bil je oproščen. Porotnikom je bilo vsega skupaj stavljenih 19 vprašanj. Jedno in glavno glasilo se je na krivdo veleizdaje, in sicer glede vseh štirih obtožencev. To vprašanje so porotniki jednoglasno zanikali. Glede S u b a n a izrekli so se z 10 „da“ proti 2 „ne“ glede motenja javnega miru; z 12 „da“ glede razstreljivih predmetov in slednjič z 12 Bda“, da je Suban zadnji zločin obžaloval; z 12 „da“ glede širjenja sovraštva do države s pomočjo letakov s pripombo, da pa ni poznal vsebine letakov in slednjič zaradi razvitja italijanske zastave z 10 „da“ in 2 „ne“. Glede D e p a u I a so porotniki potrdili z 10 „da“ proti 2 „ne“ vprašanje glede motenja javnega miru; glede raz-streljivih snovij so vprašanje jednoglasno zanikali; jednoglasno potrdili so vprašanje glede razširjevanja letakov s sovražno vsebino proti državi ter z 10 „da“ proti 2 „ne%. da je on Subana naščuval, da je razobesil na magistratni palači italijansko zastavo. Pri S a I a t e i u so porotniki jednoglasno zanikali vprašanje glede krivde motenja javnega mirn; potrdili so pa jednoglasno vprašanje glede njegove udeležbe pri prepovedanih tajnih društvih. Glede zadnjega obtoženca Cozzija so porotniki iBtotako potrdili le vpra- šanje glede udeležbo pri prepovedanih lujnih društvih. Italijanski lisli ho nad vse zadovoljni h to razsodbo. Da priStovamo k tom listom tudi našo „Eco“, to so razume samo ob Hobi. Le gledo Sobana, ki je vse povedal in je torej v očeh italijanskih listov izdajalec, bi oni ničosar no imeli, ako bi ga tudi obsodili na vislice, ali pa vsaj na dosmrtno ječo. Vsaj v tem smislu pišo „PiccoloH, hvaleč ob ti priliki danajski sodni dvor. Ako bi sedeli na obtožni klopi mesto imenovanih štirih Italijanov štirje Slovenci, ki bi se za polovico manj pregrešili proti državi, izpala bi razsodba seveda vse kaj drugače. Smo pač v Avstriji, v državi neverjelnoBti. Sicer nas pa pusti ta razsodba popolnoma ravnodušne in se ne bi prav nič jezili, če bi bili obtoženci tudi popolnoma oproščeni. Postojnska jama. — Na binkoštni ponedeljek, dne 12. junija 1.1., bodo vozili v Postojno in nazaj posebni vlaki iz Trsta, Kormina in Reko. Za te posebne vlake se bodo izdajali vozni listki po posebno znižanih cenah do Postojno in nazaj, v katerih bo že uračunjena vstopnina v jamo in sicer do Postojne in nazaj: iz Gorice I-. razred K 14'10, II. razred K 1110., III. razred K 7 90; iz Kormina I. razred K 16 20, II. razred 12 K, Ul. razred K 860. Iz Kormina odide vlak ob 7. uri 56 minut, iz Gorice ob 8 uri 22 minut zjutraj, ter pridfc v Postojno ob 12. uri 37 minut popoludne. Odide pa iz Postojne ob 7. uri 35 minut zvečer in doapd v Gorico ob U. uri 17 minut, v Kormiu pa ob 11. ari 45 minut zvečer. — Omenjeni povratni listki veljajo za vožnjo do Poatojne in isti dan za vožnjo nazaj in aicer le na poaebnih vlakih v Postojno dne 12. junija t. I. ter niso niti proti doplačila veljavni za uporabo drugih vlakov. Električna centralna naprava v soški dolini. — Dunajaka tvrdka Ganz & Comp. je dobila konceaijo za izkoriščanje vseh vodopadov gorenjega toka Soče v avrho pridobivanja električne energije. Uporabljajo velike reservoarje in zbog ogromnega vodopada, ki ga bo možno prirediti, ae bo proizvajalo mnogo tisoč konjskih moči, ki se jih po soSki dolini napelje do Gorice, Furlanije in Trsta. Na ta način bo možno preskrbeti električno razsvetljavo v vseh mestih in trgih od gornje Soče do Trata ter nadomestiti vse moči parnih motorjev. Kako se da brez truda rake loviti ? — Vzemi velik lonec in skuhaj v njem kaSo z mlekom. KaSe ni treba nič soliti. Kuhaj tako dolgo, da ae kaSa povsod prime lonca in ae dobro priamodi, torej ne ameS nič meSati. — Potem izlij ostalo kašo iz lonca in puati samo tisto, ki se je prijela lonca. Ta lonec pritrdi z vrvico na dolgo palico in potopi ga v vodo, kjer veS, da je dosti rakov. Za nekoliko ur potegni počasi in oprezno lonec iz vode — poln bode rakov. Konji, ki se ne puste podkovati, se pomirijo a peteršiljevim oljem tako, da ao krotki kakor ovce. Vlije ae nekaj tega olja na ruto ter ae i rokama drži konju ruto pred noaom. Peteršiljevo olje se dobi v rairodilnicah in lekarnah. Velikanska skala se je utrgala v četrtek med Zagorjem in Savo ter zgrmela na železniški tir, ki ga je zelo poškodovala, nato ae pa zavalila v Savo. Vlak št. 169 iz Zagorja bo je ravno bližal. Ondi nahajajoči delavci ao mu hiteli nasproti ter ga natavili. Ko bi bil vlak privozil 2 minuti prej, bi bo bila zgodila velikanska nesreča. Ogrski poslanec grof Keglevics padel v dvoboju. — Med poBl. grofom Keglevicsem (liberalna stranka) in dr. Karlom Henczem (ljudska stranka) ae je v ponedeljek zjutraj vrSil dvoboj na sablje. Grof Keglevics je bil s sabljo ranjen v srce, da je bil takoj mrtev. Povod dvoboju je bil neki prepir v državni zbornici. Dva milijona 'za delavce. — V Hanovru jo umrl posestnik obširnih rudnikov, dr. Leug. Bil je to blag človek, pravi prijatelj delavcev. V oporoki je zapustil 2 milijona mark za izboljšanje delavskih razmer. Boj muham. — Velika nezgoda ae je pripetila mestu Cardiff. Milijone muh roji po luki ter neustrašeno prodira mestne ulico. Človek ne bi verjel, da bi moglo muho ovirati promet; to se je sedaj zgodilo v Cardiffa. Ljudje se borč proti njim, stražniki a sabljami se- kajo oblake mah ; a vse zaman. Na tisoče in tisoče novih muh prihaja v mesto. V prodaj'.Inah ni mogoče ne služiti uiti kupovati ker se muhe naletavajo v oči. To so nove muhe, ki so zagrizejo v kožo tam, kamor sedejo. Največje morske globočiue. — V sredozemskem morju je največja morska globočina 3600 m. — V Atlantskem oceanu ao redka mesta s 6000 m globočine. Najbolj globok je Tihi ali Voliki ocean. Od 47 do zdaj najdenih najglobjih morskih mest jih je v Tihem oceanu 24 v Atlantskem 16, v Indijskem 3 in v Južnem ledenem morji. Od teh mest jih je 8, ki so 7200 m pod površjem. Najglobokejše mesto je takozvana globočina Aldricb na jugu Tihega oceana, vzhodno od otočja Kermadec in severovzhodno od Nove Zelandije. To mesto je globoko 9429 m in torej globokejše, nego najvišja gora na avetu, Gaurizankar ali Evereat, ki je visok 8840 m nad morsko gladiuo. Razdalja med največjo morsko globočino in najviijo gorsko točko je toraj 18.169 m. Izbruh Vezuva. — Veznv je pričel »opel bruhati. Velike mase lave so ae zlile na kilometer daljave nizdol gore. Listuira uredništva. — Divo vegliardo. Pomirite ae in potolažite ae. Dobili smo z naj višjega mesta zagotovilo, da „ne more sploh biti dotičuik nikakor imenovan za Škofa niti zdaj niti kdaj v prihodnje.' Nove orgije v Levpi, katere je zgradila tvrdka Joa. Brandl iz Maribora, imajo le 9 apremenov, vendar valed Širokih menzur in močnega aapnega pritiska ao akoraj še premočne za majhno cerkev levpako. Sestava je cevno-pnev-matična, aapniki so na stožce, igralnik je k oltarju obrnen. Dispozicija orgelj je naslednja; v manualu: 1. Principal 8’, 2. Gamba 8’, 3. Gedeckt 8’, 4. Sali-cional 8’, 5. Unda maria 8’, 6. Oktava 4’, ■7. Mikatora 2a/8 v pedalu ; 8. Subbas 16’, 9. Oktavbas 8’. Poleg teh ao pnevmatični vlaki za pedalno, nadoktavno in podok-tavno vez; pod klavijaturo ao trije pi-Btoni za F, FF in O. Dispozicija je srečna, intonacija izborna ; le Gamba je pretirano rezoča in v nizkih glaaih podobna škorenj jezič-niku, vendar zlahka odgovarja. Salioional skupaj z viSe ubrano Unda maria divno treslja. S pomočjo nadoktavne in pod-oktavne vezi je mogoče napraviti mnogo čudovito lepih kombinacij. Nadoktava je popolnoma izpeljana. Delo je skoz iz skoz aolidno. Žal, da je cerkev preveč vlažna, ter ae vže sedaj po 8 mesecih poznajo posledice vlažnosti, n. pr. Gedeckt je močno raz-križan. Mojster Jos. Brandl je vestno izpolnil pogodbo in ceno 3000 K (z voznino do Gorice) pošteno zaBlužil. Fr. Setničar. Za kratek Sas. Papež Jurij II. je hotel v čaat Matere božje sezidati krasno cerkev. Zato pokliče zidarskega mojstra, da mu napravi načrt. Mojater kmalu dovrši naročeno delo, ter ga pošlje Sv. Očetu po avojem 6-letnem sinčku. Papežu je zelo ugajal načrt, ter ga je bil tako veael, da pelje dečka v dvorano, v kateri je imel blagajno. Papež odpre omaro, v kateri je imel zlate cikini. Nato reče dečku, zagrabi z eni roko, in kar boš zagrabil, bo vae tvoje. Deček nekoliko pomiali in radostno gleda po rmenih denarjih. Nato reče; Sveti oče I Zagrabite Vi, ker imate večjo roko, kakor jaz. Loterijske številke. 27. maja. Trst................. 69 22 71 85 87 Line................. 62 72 50 36 12 Delavnica cerkDenih posod in cerkOenega orodja ^ Fr. Leban, Gorico, Magistralna ulica Steli. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci. Blago se razpošilja Iranko. e* * Anton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, prifiorofačastili tliiliovattni iu »lavnemu občinstvu v mmlu in iih ileJ.eli uvojo trgovino jedilnega Ma|(a n. |ir. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, l’or-toriko i. dr. Oljit: l.iirra, Sl Angelu, Korfu isterako iu dalmatinsko. 1‘elrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko JI. O, 1, Z, 8, 4, D. Ve4 vrat riža. MiljsveČe prve in druge vrule, namreč od '/s kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žniderlič 4 Valencii v II. Uintric.i. ?.ve-plenke družbe a v. Cirila iu Metuda. Moka iz Majdiievega mlina v Kranju iu x Jodmiannovega v Ajdovščini. Vse blago prvo vrste. Saunig 8 Dehleuo ulica Municipio St. I, (illlllil. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojni kakor za šivilje, krojni'e,j'revljaije, in tudi za illuetuo ve/a-nje (lekamiranje) V zalogi »e tudi nalia jajo angleška ilvukui lesti „lli‘li