NADALJNJA USTAVNA PREOBRA2BA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA CENTER Interesne skupnosti občanov Dosedanfe delovanje krajevnih skupnoatl v občlnl, zlastl pa anallze In ocene, kl Jlh spodbuja akclja »91 krajevnlh skupnostl« v vaeh krajevnlh skupnostlh v IJubljansklh občlnah, kažejo, da morajo v prihodnjem obdobju vse subjektlvne sUe v večjl merl kot doslej posvetitl pozornoat vprašanjem preobrazbe In preo-bllkovanja krajevnlh skupnostl. Vzporedno z obravnava-njem temeljnih idejnopolitič-nih vprašanj preobrazbe kra-jevnih skupnosti je dosedanja družbenopolitična aktivnost, ki so jo usmerjale družbeno-politične organizacije v me-stu, občini in krajevnih skup-nostih, tudi pokazala, kam naj bodo usmerjeni naši napori pri nadaljnji preobrazbi posa-mezne krajevne skupnosti. Vsi dosedanji razgovori so po-trdili, da moramo tudi v kra-jevnih skupnostih zagotoviti ustreznejše pogoje za uspeš-nejše uveljavljanje neposre-dnega samoupravljanja in graditve humanejših od-nosov, v katerih ne bo čutiti odtujenosti oziroma odmak-njenosti samoupravnih orga-nov in političnih vodstev od krajanov in njihovega vpliva. Krajevne skupnosti pa naj bi po opredelitvi krajevne skupnosti v Kardeljevem de-lu »O samoupravnem planira-nju« postajale vedno bolj tudi specifične interesne skupno-sti občanov, vseh organizacij združenega dela, iz material-ne proizvodnje in iz družbe-nih dejavnosti, katerih delav-ci in njihove družine živijo na področju krajevne skupnosti, in vseh organizacij združene-ga dela, ki poslujejo na ob-močju krajevne skupnosti; vseh samoupravnih intere-snih skupnosti, ki opravljajo svojo dejavnost na območju krajevne skupnosti, nadalje organov občine, ki na območ-ju krajevne skupnosti oprav-ljajo določene zadeve, kakor tudi stanovanjskih organiza-cij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. S tem v zvezi je potrebno ponovno opozoriti na elaborat »Preoblikovanje krajevnih skupnosti v Ljubljani, iz mar-ca 1979, ki opozarja in poma-ga razmišljati o vrsti aktual-nih vprašanj, s katerimi se srečujemo v sedanjih naporih za nadaljnjo preobrazbo in pfeoblikovanje krajevnih skupnosti, ter na idejnopoli-tična izhodišča, usmeritve in napotila za akcijo komunistov v Socialistični zvezi pri sa-moupravni preobrazbi in preoblikt»van]u krajevnih skupnosti v Ljubljani, ki jih je sprejela mestna konferenca ZKS Ljubljana v aprilu 1979. Druga seja občinske konfe-rence SZDL Ljubljana Center je 6. novembra 1.1. obravnava-la aktivnost akcijskih odbo-i:ov za preobrazbo krajevnih skupnosti v občini in krajev-nih skupnostih. Glavne ugotovitve s seje bi lahko strnlli v naslednja stali-šča. Delovanje hašega politič-nega sistema socialističnega samoupravljanja moramo stalno dopolnjevati in dogra-jevati, cilj pa je približevanje sporazumevanja, odločanja in kontrole nad izvajanjem skle- pov delovnim ljudem in obča-nom. Preobrazba in preobli-kovanje krajevnih skupnosti je v sedanjem družbenopoli-tičnem trenutku in v naporih utrjevanja političnega siste-ma socialističnega samou-pravljanja nujna potreba, zato je to vsebinsko in ne samo or-ganizacijsko vprašanje. Anali-ze že kažejo, do kod smo prišli v razvoju krajevnih skupno-sti, kje so učinkovite in kje ne ter kako v njih delujejo tiste oblike (terenski odbori SZDL in zbori stanovalcev v hišah), iz katerih naj bi izhajali inte-resi, pobude in predlogi kraja-nov, politične akcije. Sedanje ugotovitve kažejo, da je krajan še večkrat osam-ljen, premalo mu prisluhne-mo, ni dovolj povezan in umestno je tudi vprašanje, če je dejavnost družbenopolitič-nih in drugih organizacij in samoupravnih organov v se-danjih krajevnih skupnostih res usmerjena k reševanju njegovih vprašanj in če dele-gati dejansko odločajo v ime-nu delovnih ljudi in krajanov, če teh stikov, kot ugotavlja-mo, večkrat ni. Z ozirom na to, da sedanja akcija intenzivno poteka od septembra 1979 dalje, je bilo v stališčih konference ugotov-ljeno, da razprave zajemajo vedno širši krog delovnih lju-di in občanov in da v teh raz-pravah že prevladujejo spo-znanja, da je preobrazba kra-jevnih skupnosti nujnost, iz česar izvira tudi potreba po 6blikovanju manjših krajev-nih skupnosti. To že kažejo tudi nekatere doslej priprav-ljene analize in ocene v kra-jevnih skupnostih. Iz teh izhaja, da se ob višji stopnji našega družbenega ra-zvoja povečuje raznovrstnost problemov in razmer, potreb-ne so specifične rešitve, kvali-tetnejše družbene dejavnosti, sekcije, vključevanje razmiš-ljajočih ljudi in tudi večja vlo-ga in aktivnost družbenih or-ganizacij in društev. Pri tem moramo izhajati iz razmer, v katerih živimo in delamo. Za-to, razen znanstvenostrokov-nih in družbenopolitičnih izhodišč ni mogoče dpjati no-benih splošnih vzorcev ali na-črtov o samoupravni preobra- (nadal/evanje na 6. strani) (nadaljovanje s S. stranl) zbi in prostorskem preobliko-vanju posamezne krajevne skupnosti, ampak moramo to prepustiti v samostojno anali-zo, oceno in odločanje delov-tiim ljudem in občanom. Aktivnost pri preobrazbi in preoblikovanju krajevnih skupnosti v naši občini ipremljajo tudi objektivne te-fcave in ugovori, ki so se doslej v glavnem strnili v skrb o tem, kje dobiti kadre, kako fi-nancirati dejavnost novih kra-ievnih skupnosti in kje zago-toviti prostore za družbeno iejavnost sedanjih in novih krajevnih skupnosti..Če govo-rimo o kadrih, je več aktivnih krajanov smisel preobrazbe in preoblikovanja krajevnih skupnosti. S financiranjem pa prehajamo v nove oblike, od proračunske ostaja samo fi-nanciranje delegatske dejav-nosti in področje ljudske Dbrambe in družbene samoza-ščite, za vse ostalo pa se bodo v krajevnih skupnostih mora-li dojovarjati v samoupravnih interesnih skupnostih, kot to že delajo, z organizacijami združenega dela, del potreb, pa zadovoljevati s samopri-spevki krajanov. S takim na-činom financiranja bomo re-ševali tudi prostorske možno- sti za družbeno delovanje kra-janov. Bolj kot doslej pa bi morali izkoristiti prostore in interesne dejavnosti delavcev v organizacijah združenega dela, ki so zanimive tudi za krajane posameznih krajev-nih skupnosti. Dosedanje analize in ocene, vključno s tretjim krogom obiskov v krajevnih skupno-stih, pa tudi kažejo na nekate-re skupne značilnosti krajev-nih skupnosti, ki jih je potreb-no upoštevati v dejavnosti za preobrazbo in preoblikovanje krajevnih skupnosti. Značil-na je struktura prebivalcev, predvsem po njihovi starosti, saj v večini krajevnih skupno-sti živi tudi nad 50% prebival-cev, ki so stari nad 50 let, šte-vilo vseh prebivalcev pa se v občini zmanjšuje in to v zad-njem času relativno hitro. Na-slednja značilnost je dokajš-nja ustaljenost krajevnih skupnosti, kar zmanjšuje do-jemljivost krajanov za vzroke in potrebe po preoblikovanju krajevnih skupnpsti in pov-zroča tudi njihovo zaprtost v dejavnosti v okviru obstoje-čih posameznih krajevnih skupnosti. Krajevne skupno-sti v središču mesta združuje-jo na svojem območju veliko število organizacij združene-ga dela, med katerimi je tudi veliko manjših, predvsem tr- govskih, in s katerimi je težje dosegati stalno sodelovanje. Te in vse druge krajevne skupnosti v naši občini so kot tipično mestne komunalno dokaj urejene, zato so tipični krajevni interesi jasno izraže-ni le na nekaterih drugih in posameznih področjih (ureja-nje prostora, varstva okolja itd.), na vseh ostalih pa je ve-čina vprašanj tesneje vezana z interesi izraženimi na ravni občine in mesta, ob nekaterih vprašanjih pa tudi na ravni re-publike. Tretji krog obiskov v kra-jevnih skupnostih je pokazal, da je akcija preobrazbe in preoblikovanja krajevnih skupnosti dobila nov zamah, da se temeljito in kritično pri-stopa k ocenam in analizam dosedanjega delovanja, da pa so kljub temu ponekod še za-stoji, ki preprečujejo širše raz-prave, bodisi zaradi neenotne-ga pristopa k reševanju pro-blematike, bodisi zaradi eno-stranskih opredelitev. Po dosedanjih ugotovitvah je razvidno, da so se v krajev-nih skupnostih Ajdovščina, Gradišče, Prule in Stari Vod-mat odločili za proces vsebin-ske preobrazbe, ki naj bi zajel predvsem krepitev delovanja zborov stanovalcev v stano-vanjskih hišah in hišnih sve- tov, utrjevanje delovanja in kadrovsko okrepitev teren-skih odborov SZDL, poglab-ljanje delegatskih odnosov in povezovanja delagatov z de-lavci in krajani, okrepitev sti-kov in sodelovanja z organiza-cijami združenega dela pri planiranju, uveljavljanju družbenoekonomskih od-nosov in drugih aktivnostih, vključevanje mladine v inte-resne in druge dejavnosti, vzpostavljanje tesnejših sti-kov z drugimi krajevnimi skupnostmi in drugo. V krajevnih skupnostih Ko-lodvor, Poljane, Stara Ljub-ljana in Tabor pa razmišljajo in oblikujejo predloge tudi za prostorsko oblikovanje. V krajevni skupnosti Kolodvor posebna skupina proučuje povezanost organizacij zdru-ženega dela s krajevno skup-nostjo in s tem v zvezi možno-sti za prostorsko preoblikova-nje. V krajevni skupnosti Po-ljane, ki šteje 6703 prebival-cev, ugotavljajo, da imajo po-goje za uspešno delovanje dveh krajevnih skupnosti. V krajevni skupnosti Stara Ljubljana je akcijski odbor pripravil gradivo za javno raz-pravo, ki predvideva obliko-vanje dveh krajevnih skupno-sti, v krajevni skupnosti Ta-bor pa se je ob priliki tretjega kroga obiskov oblikovalo sta- lišče, ki poleg preobrazbe v dosedanjem obsegu predvi-deva tudi prostorsko preobli-kovanje sedanje krajevne skupnosti v dve manjši. V sklepnem delu političnih priprav za nadaljnjo preobraz-bo in preoblikovanje krajevne skupnosti, to je v decembru 1979 in januarju 1980, bo te-meljita politična akcija v vseh organiziranih okoljih združe-vanja delovnih ljudi in obča-nov v vsaki krajevni skupno-sti še zlasti pomembna. Na zborih stanovalcev, v teren-skih odborih SZDL, družbe-nopolitičnih organizacijah in društvih, samoupravnih orga-nih krajevne skupnosti in or-ganizacijah združenega dela bodo obravnavane analize in ocene pogojev za nadaljnjo samoupravno preobrazbo in prostorsko preoblikovanje posamezne krajevne skup-nosti. Javna razprava mora ponuditi možnost za izražanje in oblikovanje skupnih sta-lišč, predlogov in drugih inte-resov tako krajanov kot de-lavcev v združenem delu. Z rezultati javne razprave bodo akcijski odbori analize in oce-ne pogojev za preobrazbo in preoblikovanje krajevnih skupnosti dopolnili in na tej osnovi sprejeli akcijske pro-grame za nadaljnjo aktivnost. J. Š.