_»DOMOLJUB« 1TO7,_ GOSPOB/IK 1927 Več brise snoiu. (Konec.) Uredimo si vsaj zasilno gnojišče. To se da za začetek napraviti tudi brez planov, proračunov, tisočakov. Gnojišče naj ne bo preveliko; na glavo se računa krog 3 kubične metre površine. V pripravnem, senčnem, pred »poplavo« a streh in dvorišča zavarovanem prostoru, skopljemo prostor za gnojišče do pol metra globoko. Izkopano zemljo vložimo čvrsto ob straneh, da izgleda kot nekak napis. Dno mora biti nepropustno, ter si pomagamo lahko z ilovico ali glino, ki jo čvrsto zbijemo po tleh. Na nekem mestu naj bo dno poglobljeno, da se zbira tu mokrota iz gnoja. Kdor zmore, naj si uredi modernejše, obzidano ali betoni-rano gnojišče; v to vložen denar ni nikdar zavržen. Na gnojišču pa moramo z gnojem tudi primerno postopati; samo urejeno gnojišče šo nikakor ni dovolj. Gnojišče samo, je najboljše, da razdelimo v dva enaka dela: na enem takem delu gnoj »zori«, drugega polnimo in tako naprej. Hlev čistimo vsak dan. Ne uporabljajmo preveč nastilja; boljše se malo bolj pogosto pomuditi v hlevu, da je živina na suhem. Slamo ali koruznico za nastil sesekati ali zrezali, tako popije več gnojnice, pa je tudi izdatnejša. Na gnojišču je vlagati gnoj enakomerno po celi površini. Ako imamo skupno gnojišče za Ves gnoj, skrbimo, da bo ta povsod enakomerne sestave; ne pa, da je n. pr. tu sam govejski, konjski, tam zopet največ svinjskega itd. Gnoj tako pošteno »tlačiti. Cesto lahko v to uporabimo živino. Mnogi prav radi od časa do časa pokrivajo gnoj rahlo s zemljo. To ima dvojno prednost: zemlja vsled svoje teže gnoj še bolj stisne, a obenem upija (absorbira) tudi snovi, ki uhajajo v plinastem stanju iz gnoja, predvsem dragoceni dušik. Dokazano je, da dobro čuvan (konzerviran) gnoj izgubi na dušiku komaj 15—20%, dočim ga izgubi zanemarjen gnoj do 80% in več. Po potrebi gnoj polivajmo. Cez dan n. pr. z vodo, zjutraj in zvečer pa lahko tudi z gnojnico. Tako negovan gnoj nam bo »dozorel« na gnojišču v nekoliko mesecih, ko ga lahko izvozimo za gnojenje. Ne puščajmo ga nepodoranega, nego storimo to takoj. Ne zaoravajmo ga pa pregloboko. — Prav posebno se pa še bri-gajmo v naprej za gnojnico. Ne puščajmo v naprej, da nam odteka iz hlevov brez has-ka. Pomislimo, da nam od ene same glave goveje živine gre tako gnojnice v vrednosti skoro za 200 kg čilskega solitra letno v izgubo; poleg pa še okrog za 100 kg 40% kalijeve solil Kolika je ta vrednost v dinarjih, si lahko vsak sam izračuna... Torej, zbirajmo v bodoče gnojnico skrbno, da se je ne izgubi niti najmanj; napravim osi gnojnične jame — pa če nimamo več kot en rep v hlevu I Ponovno torej: več brige gnoju, gnojenju! Kdor se p*> tem ravna, je lahko prepričan, da bo s tem spravil zemljo kmalu nazaj v njeno rodovitnost, ter tako napra- vil velik korak k izhodu Iz današnjih slabih časov. —r. Konj in niesova uporaba. Konj spada k tistim živalim, ki jih je človek kot prve udomačil in uporabil. V starih časih je služilo konjsko meso tudi kot hrana ljudem. Najvažnejši pomen konja pa je vendar njegova uporaba kot uprežna, jahalna in tovorna žival. Konj je bil do iznajdbe železnice najvažnejše prometno sredstvo. Do tega časa se je vršil ves osebni in tovorni promet s konji, in ravno naša Slovenija je bila zveza med morjem in srednjo Evropo in skozi naše kraje so konji prevažali ogromne količine blaga. Toda tudi vsa moderna prometna sredstva, kakor železnice, avtomobili in zrakoplovi ne morejo konja popolnoma nadomestiti. Mnogoštevilna so še dela, ki nam jih zamore opravljati le konj in katera ne more izvršiti nikakršen stroj. Mirno se torej lahko reče, da so modeme unaj .'be sicer spremenile način uporabe konja, nikakor pa mu ne vzela pomena in važnosti za človeško gospodarstvo. Ako vpoštevamo špecijalne razmere v Sloveniji, maramo priznati, da bi nam bilo brez konjske sile nemogoče spraviti les iz Gorenjskih gozdov In Kraških dolin do železnice, in V3ak poznavalec naših gospodarskih prilik ve, da je les največji Vir dohodkov za našo ožjo domovino. Nemogoče bi nam bilo tudi obdelovanje naših njiv in travnikov v hribovitih legah brez konja. Mnogim naselbinam v Sloveniji je So danes konj najvažnejše, da ne rečemo edino transportno sredstvo. Tozadevno omenimo le Loško dolino z mestih Lož, Stari trg, Snežnik itd. na Notranjskem, katerih promet s postaje Rakek se vrši le potom konjske vprege. Premislimo nadalje, da se v večini stranskih dolin naše Drave prevažajo ljudje in blago le s konjem. Tu omenimo Ribniško dolino z naselbinami Črna in Ribnica na Pohorju. Enakih primerov imamo nmogo v Sloveniji. In tudi v slučaju, da bi se zgradile nekoč po vseh večjih dolinah železnice, ostanejo še vedno neštevilne stranske doline, za katere je in bo konj vedno edino prometno sredstvo In edina zveza z železnico. Omenimo končno še veliko važnost konja v vojni. Mi vsi, ki smo na en ali drugi način preživeli vojno, vemo, kako velikega pomena je konj kot transportno sredstvo za topove, municijo in prehrano vojske. Tudi ta moment je za nas — kot obmejno pokrajino — posebnega pomena. Mnogoštevilni so torej opravki, ki jih vrši konj v Sloveniji In je popolnoma razumljivo, da polagatno veliko važnost na vzrejo in odgojo te prekoristne živali. Različna, kakor so naloge konja, je tudi njegova zunanjost in duševna zmožnost. Tako imamo toplokrvnega, lahkega, temperamentnega In mrzlokrvnega, težkega, fleg- Št. 19. il "35» matičnega konja ter običajnega gospodarskega, ki je proizvod križanja prvih dveh vrst. Toplokrvni konji se vzrejajo v Okolici Št. Jerneja na Dolenjskem in okolici Ljutomera na Štajerskem. Toplokrvno kobilarno in sicer za konje dirkače amerikanske pasme ima v velikim obsegu g. Rudolf pl. Warren-Lippitt, Turniš pri Ptuju; kobilarno za lipicansko pasmo pa ima gosp. Josip Lenarčič na Verdu pri Vrhniki. Dobri, mrzlokrvni konji se vzgajajo v okolici Domžal ter sploh na Gorenjskem. Najdemo pa tudi po celi Sloveniji ljudi, ki se z ljubeznijo in razumevanjem pečajo s konjerejo. Zelena koruza kot krma po zimi. »Grazer Tagesposk z dne 11. t. m. poroča, da je bilo na kmetijski razstavi letošnjega jesenskega velesejma v Grazu videti tudi razstavljena koruzna stebla v orjaški višini 3y2 do 4 m. Koruzo s to rekordno višino je razstavil predsednik štajerske kmetijske zbornice g. F. Handler, ki se že mnogo let bavi s pridelovanjem zelene koruze zgolj za okisanje in za pokladanje živini po zimi. Omenjeni list poroča dalje: Dosedanji uspehi tega v Ameriki fc več desetletij znanega in v velikem obsegu preizkušenega pridelovanja in predelave koruze za okisanje (ansilaže) so tudi na Štajerskem zelo zadovoljive. Vsako okisanje in pohranitve za zimo se koruza poža-nje v napol zrelem stanju, ko je zrno še mlečno. V tej dobi zrelosti vsebuje rastlina največ redUnih snovi, predvsem sladkorja. Koruzna stebla s storži in z listjem se na drobno sesekajo in se spravijo v posebne jame ali stolpe (silo) ter se nadalje postopa, kakor je bilo že večkrat popisano v »Kmetovalcu«. Pripravljanje koruzne ansilaže (oki-sane koruze) je najlažji, najzanesljivejši in najizdatnejši način okisanja oz. konservi-ranja zelenih krmil za zimsko dobo. Dobro pripravljena koruzna ansilaža ostane nepokvarjena tudi več let in je izborno krmilo, ki ohrani pri kravah tudi v zimski dobi mlečnost na enaki višini, kakor po leti in ki je vrhutega prikladno tudi za pitanje. To so letos pokazali neoporečni, znanstveni poizkusi avstrijske preizkusne postaje v Admontu. Za napravo ansilaže se vporabljajo domače ali tuje vrste koruze. Zadnje, ki rastejo bujnejše in napravijo močnejša stebla in storže (konjski zob) so priporočljivejše, ker je množina njihovega zelenega pridelka višja. Povprečni pridelek zelene koruze za okisanje znaša na posestvu g. Handlerja 500 do 600 meterskih stotov na 1 ha. Krmilna oziroma redilna vrednost dobre koruzno ansilaže Je enaka polovični vrednosti dobrega sena. Pridelek redilnih enot na 1 ha zelene turščice je torej ogromen. Okisanje zelene koruze ima to veliko prednost, ker se lahko izvrši tudi v manj popolnih stolpih (tudi v lesenih) in jamah. Nevarnosti radi pokvarjenja skoraj ni no-nobene. Sedanji narodno - gospodarski položaj kaže, da je iskati slovenskemu kmetu — ne oziraje se na gozdarstvo — najzanesljivejši in najizdatnejši vir dohodkov v živinoreji, predvsem v mlekarstvu in v sadjarstvu. Upi, ki smo jih stavili s tako gorečnostjo na hmelj so menda splavali za vedno po vodi. Živinoreja oz. mlekarstvo pa se bo tudi pri nas znatno dvignilo in bo postalo dobič-kanosnejše, ako se nam posreči tudi v naših malokmečkih razmerah, kakor je uspelo že na mnogih veleposestvih pripravljali stalno dobro, sočno in tečno krmo za zimo. To nam bo mogoče predvsem z uspešnim konservi-rnnjem zelene krme. Fr. Wernig. Denar. g Uradni tečaji za september. Finančni minister je za s«ptember t. 1. izdal tu navedene tečaje, po katerih se plačujejo tuje valute: 1 angleški funt 276 Din, 1 turška lira 247.50 Din, 1 napoleondor 219 Din, 1 dolar 56.80 Din, 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 holandski goldinar 22.76 Din, 1 švedska krona 15.24 Din, 1 danska krona 15.21 Din, 1 norveška krona 14.78 Din, 1 nemška marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 madžarski pengo 9.90 Din, 1 španska peseta 9.59 Din, 1 belgijski belga 7.90 Din, 1 poljski zlot 6.35 Din, 1 italijanska lira 3.09 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krona 1.685 Din, 1 grška drahma 0.74 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.35 Din. Na borzi v Curihu notira naš dinar stalno okrog 9.13 centimov. g Češkoslovaška pripravlja zlato valuto. Iz Prage poročajo, da pripravlja finančni minister načrt zakona, s katerim bi češkoslovaška država prešla na zlato valuto. S tem hoče tudi ta država stopiti v krog okoliških držav, ki so že ustalile svojo valuto. Pogoji za to so dani v tem, da je češka krona že več let stalna in brez posebnih sprememb. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Razpo-oženje na ljubljanski blagovni borzi je nekoliko slabejše, ker vse čaka, da se cene ustalijo. Kupuje se le sproti za tekoče potrebe. Cene za žito pri vagonskih dobavah za 100 kg za blago postavljeno na slovensko postajo so bile; Pšenica, 78/79 kg težka, baška 342 Din, za oktober 350 Din; sremska 337 Din, slavonska 334—338 Din-koruza 240-245 Din. Moka »0« postav-Jon^Tv L>ub,>?Ino. Plačljiva po prejemu, po 490 Dm. — Na trg prihaja tudi že fižol, kateremu so cene v zadnji dobi nekoliko narasle. Nakupne cene za ribničana in pre-peličarja so že na 4 Din za kg, za man-dalon na 3.50 Din. Za velike količine se plačujejo celo še višje cene. Kakovost letošnjega pridelka je izvrstna, pa tudi množina ne zaostaja za lanskim pridelkom. — Krompir beli gorenjski po 1.26 Din V g Svetovno tržišče žita. V zadnji dobi je na svetovnih tržiščih nastopilo malo nazadovanje cen žitu. Posebno ameriške cene so znatno popustile in temu gibanju so se pridružila tudi evropska tržišča, V Ameriki silijo z blagom na trg in posledica je nazadovanje cen. Tudi za koruzo se je položaj znatno poslabšal in blago, ki prihaja sedaj v velikih množinah v promet, pritiska precej na cene. Tudi vesti iz Rusije, ki javljajo srednjo dobro žitno letino, vplivajo precej na cene. g Tržišče lesa. Cene lesa splošno padajo, ker vlada na italijanskem trgu v tem oziru precejšnje mrtvilo. Nekoliko večje povpraševanje je po drvih. Več zanimanja je za komisijsko blago, kakor so trami, bukovina, paralelno rezana jelovina. Pojavilo se je tudi pomanjkanje zdravih te-stonov. Na Sušaku iščejo brzojavne droge v večjih količinah. Tudi trami in tramiči se primerno plačujejo, toda le tako blago, ki ugaja inozemstvu glede mere. g Tržišče z vinom. Kupčija z vinom se omejuje sedaj le na dnevne potrebe, kajti vse pričakuje novi pridelek. Edino po dalmatinskih vinih je nekoliko več povpraše-vnja. Po kakovosti se plačuje danes belo dalmatinsko vino po 50 do 54 Din, črno pa po 45 do 52 Din za grad po Malinganu. Trgatev v Dalmaciji se je že začela, in sicer v ugodinh razmerah. — V Banatu je po poročilih grodje lepo napredovalo. Pričakovati je, da bo v kratkem začelo povpraševanje po banaških vinih, ki najbrž ne bo združeno s padanjem cen. Danes so cene za belo vino: 9odstotno 4.25 Din, za lOodstotno 4.50 Din, za llodstotno 5 Din. — V Sloveniji so cene vinu stalne, v splošnem pa je malo kupčije. Nov pridelek bo sicer bolj pičel, toda kakovostno obeta presegati vse zadnje letnike. — Na češkoslovaškem trgu so se v zadnji dobi pojavila v večji meri jugoslovanska vina Ta uvoz je nastal vsled tega, ker je naše finančno ministrstvo odpravilo pristojbine pri izvozu vina, da bi s tem pomagalo jugoslovanskim vinom v Avstriji. g Tržišče z jajci. Ob tem času je navadno kupčija z jajci mala, ker ni blaga. Tudi kakovost jajc ni sedaj najboljša. Cene so pa precej visoke in se plačuje komad po 1.20 do 1.30 Din, Inozemstvo malo povprašuje po tem blagu. Sedaj, ko je nastalo bolj hladno vreme, bo kupčija predvidoma oživela. Na trgih v naših mestih se plačujejo jajca komad po 1.50 Din. g Položaj na hmeljskem trgu in cenitev hmeljske letine. Na Mali šmaren se je v Žatcu vršil srednjeevropski hmeljarski kongres, ki je ugotovil letošnji pridelek Po podatkih soditi je splošni svetovni pridelek manjši, nego ga nam navajajo trgovci in pivovarnarji, ki s svojimi podatki pritiskajo na limeljske cene. Po zadnjih vesteh ne bo količina dobrega hmelja presegala potrebe pivovarn In se torej ni bati tokih cen W bi ne poplačale hmeljnega truda Vzlic emu dejstvu je zanimivo, da k letos hmeljska kupčija po vsej srednji Evropi zelo mrtva. Nakupovale! manj po vprašujejo po blagu, pa tudi prodajalci^ ponujajo V Savinjski dolini ae ponula do JPnTHr S0"*5 P* k i^emoma do 70 Dm. Kako se bo kupčij* razvila ne za 5§u aedaj, ko Je znana količina prideiu . jasno tekom prihodnjih itirinatet Z' & vojvodinskem hmeljekem tržišču a* T; N4 8 TržišSe s hmeljem. V Nilmberm, vrži kupčja s hmeljem bolj v mirST? za balo od 50 kg so od lSO-iso' mark (40-48 Din za kg). Na tržnih <£9 ee ga malo proda, ker je malo kupa* £ tec na Češkem javlja, da je hmelj ž« obran in da se je kupčija začela polagoma rT vi jati. Nakupne cene so od 2000—230« vx za 50 kg ali 60-80 Din za kg v S S. luti. Producenti-hmeljarji so dosedai rj dali do 40.000 sfotov od 170.000 stotov W so bili cenjeni kot letošnji pridelek — lec le malo označa cene. Mali hmeljar« prodajajo svoj pridelek prekupcero no i nah od 60-70 Din za kg. Vendar cena t ni ustaljena, ker pričakujejo hmeljar« do-rast cen. F v Živina. g Ljubljanski živinski sejem 7. t, m, Ta sejem je bil precej živahen in dobro obiskan. Nanj je bilo prignanih: 336 konj, 34 žrebet, 99 volov, 87 krav, 32 telet in 159 prašičev za rejo. Prodanih je bilo 48 konj, 16 žrebet, 57 volov, 43 krav, 21 telet in 74 prašičev. Povprečne cene za kg žive teže: voli prvovrstni 9 do 9.50 Din, drugovrstni 8 Din, tretjevrstni 7 Din; krave debele 5—6 Din, krave klobasaricc 3—4 Din. teleta 13—14 Din. Prašiči so se prodajali po 200—400 Din komad. — Za izvoz se ni kupovalo. Cene goveji živini kažejo k nazadovanju. g Prašičji sejem v Mariboru 16, t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 417 prašičev razne starosti, ki so se prodajali po kosu po teh-le cenah: prašički stari 5—6 tednov po 80—125 Din, 7—9 tednov po 150 do 180 Din, 3—4 mesece po 320—400 Din, 5—7 mesecev 420—450 Din, 8—10 mesecev 500—600 Din, 1 leto stari 1000—1100 Din; za kg žive vage se je plačevalo 10 do 11.50 Din, mrtve vage po 15—17 Din. Kupčija je bila precej živahna. Prodanih je bilo 234 komadov. g Dunajski prašičji sejem 13. t. m. Prišlo je na trg 13.106 komadov, izmed katerih 3702 iz Jugoslavije, Cene pitanim prašičem so vzlic večjemu povpraševanju ostale nespremenjene, cene mesnim svinjam pa so se podražile za 5—10 grošev pri kg (40—80 para). Za kg žive teže se je plačevalo: pitane prašiče I 2.30—2.35 šilinga (18.40—18.80 Din), angleške križane 2.05—2.40 šil. (16.40—19.20 Din), kmet-ske 2.10—2.35 šil. (16.60—18.80 Din), mesne 2—2.65 šil. (16—21.20 Din). Letina. g Stanje vinogradov v Sloveniji. Skoraj iz cele Slovenije &e veeti o stanju trte' glasijo enako: Vinska trta se je lepo razvila, vinogradi so temnozelenl, peron odpore ni bilo letoe, oidija tudi le malo, grozdje je splošno lepo, toda — malo ga je. Cfl bo vreme ugodno Se do konca septembra, je pričakovati prav dobro vineko kaplji^ « bo pa ie toliko ve« vredna, ker je M aialo. Grozdi so zdravi in dobro razviti ter pri nekaterih zgodnih vrstah skoro zreli. Toča je letos primeroma malo vinogradov poškodovala, in kjer je nastopila, se je grozdje po njej že skoro popravilo. Tudi cene obetajo biti ugodne, ker nimamo doma nikaikih starih nalog več. Tudi za izvoE v Avstrijo in Češkoslovaško obstojajo že danes dobri izgledi, kajti tako v Avstriji kakor tudi v Češkoslovaški se pričakuje slaba letina vina, četudi obeta kakovostno biti izvrstna. Velik pogrešek naSih malih vinogradnikov pa obstoja v grdi navadi, da grozdje prezgodaj potrgajo. g Svetovna letina. Po zadnjem poročilu mednarodnega zavoda za kmetijstvo v Rimu se ceni, da bo v tekočem poletju svetovni pridelek pšenice za 0.4 odstotka, rži za 18.3 odst., ječmena 3.5 odst., ovsa za 3.40 odst. večji od lanskega poletja. Primerjan s povprečnim pridelkom prejšnjih petih let (1921—1925) bo pa pri pšenici večji za 4.2 odst., pri rži za 5.2 odst., pri ječmenu za 10 odst., pri ovsu pa za 2.1 odst. manjši. Tudi vesti o stanju koruze iz evropskih dežel so že dovolj zadovoljive. V splošnem se torej pričakuje nekoliko boljša letina kot lani na žitih, medtem ko bo pri koruzi nekoliko slabejša. g Žetev v naši državi. Letošnja žetev žita je po poročilu kmetijskega ministra sicer precej slabše izpadla, nego v mino-lem letu, vendar zaradi tega ni nevarnosti, da bi z domačim izdelkom ne krili potrebe za prehrano prebivalstva. Nasprotno bo ostalo še okrog 20.000 vagonov pšenice za izvoz. Slabo izgleda pač koruza, ki je vsled suše močno trpela in ker je njena potreba v državi znatna, jo bo najbrž treba še nekaj uvoziti. Vzlic temu ne misli minister podvzeti korakov, da bi se prepovedal izvoz žita iz države, oziroma, kakor so nekateri krogi želeli, predlagati iikinjenja carine na pšenico in koruzo. Za sedaj se izvoz žita, posebno pšenice, ne izplača, ker so cene na inozemskih tržiščih nižje nego pri nas. Ker se pa domači kon-zum vzdržuje večjih nakupov, je pričakovati znižanja cen. g Letina v Sloveniji. V splošnem se ceni žitna letina v Sloveniji kot srednje dobra, dasi je spomladi kazala na prav dobro do izvrstno. 'Pšenica je precej dobro odrezala, rž v splošnem slabo, ječmen in oves pa dobro. Uvozilo se bo žita iz drugih pokrajin naše države od 2000—3000 vagonov, kakor v normalnih letih. Fižol je precej dobro uspel in so mu vsled pomtfnj-kanja v drugih pokrajinah naše države cene precej visoke. Sena ima Slovenija dovolj, otava pa se je večinoma slabo obnesla, vsled tega je pričakovati, da bodo cene senu spomladi narasle. Že danes se gibljejo cene za sladko seno okrog 75 Din za 100 kg. Vojaška uprava pa ponuja zanj le J?o 40 Din. Razno. g Nekoliko statistike o hmelju. V zadnjih letih je bilo v maribor. oblasti hmelj-»lKaj bo ona elektrika,« je odvrnil Maj-čnik, »lani je vendar strela udarila vame, pa še ni nič izdalo.« * Francek ni nič kaj rad molil in vedno so ga morali starši opominjati, da je tudi po jedi molil. Nekoč pa je šel z materjo v mesto in tam sta sla v gostilno na obed, Ko sta povžila, mu je mati rekla: »Toda Francek, ali ne boš nič molil?« Francek pa se je odrezal: »čemu pa, saj danes plačamo.« Bera5: »Prosim, ako Imate kak k™ , gane obleke?« K0S 8tr' Župan: »Ne, nimam, toda vprašajte ^ jutranjem, jutri zvečer imamo obi ^ sejo.« ★ V norišnici. »Radi česa pa ie oni rev«; na št. 23 znorel?« eve* Ravnatelj: »Radi nesrečne ljubezni. Obisk: »In oni na št. 24?« Ravnatelj: >RaHi srečne ljubezni. Ta je namreč ono dekle no! ročil, katera je onemu na št. 23 dala koL rico.« ★ Priporočljivo. Najemnik:: >In kakšne prednosti ima še to stanovanje? Gospodar' »O prav mnogo. Med drugim je nekdo ki je tu notri stanoval, nekoč zadel glavni do-bitek v loteriji.« V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ^ Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" jilaSajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Čevljarskega vajenca Kovačfti učenec ki Ima posebno veselje do čevljarstva in se je mogoče ie učil ln bil odpuščen s upravičenim vzrokom, sprejme takoj IVAN JAMAR, čevljar, Bled. se takoj sprejme. -Naslov pove uprava Domoljuba pod 7381. Kuharica, kal?ra m -- srednje meščansko kuhati in je vajena vseh drugih hišnih del, se sprejme takoj. Prednost imajo dekleta iz poštenih kmetskih Ponudbe na Marija Krivec, trgovina, Krško ob Savi. Hlapec, pfiden --—! pošten, vajen vsega poljskega in hišnega dela, se sprejme takoj. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod Šifro ,,Hlapec 73776. JENKO - izdelovatelj orgel in bamonijev -ftt. Vid nad Ljubljano. Vajenec ie sprejme. Valjčni mlin - Pod-brezje, Oorenjako. Edino najboljši gjva|nj stroj| j„ pelini ŠVlC. „DubiedM stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo sol« los. Pefellnca Grllzner, Adler , Najnižje cene! Tudi na obrokel Llubllana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. "Večletna garancija. Zdravie ie največje bogastvo I 1 milnvvva« • v j.. j- li. ja WT t * • . . . Sto STjiJS ..BNERaiH" *«l«nutokin.Tlno 8I.W .Sri^ltt otroK vin. prav gotovo dobif zdravo ,n n,de5o* »'tlL^? post«" odporni proti nem boleznim. Naslov zn in"na jlirnilla: I.nhoratorIJ .ALOA* Sulok 13 P0Stn^:'' '"P" 'M w«. * velikih steklenic z. 2« Din In " "»"J- - V ceni je računana »oltnina. uboj ln zavojnina. Javna zahvala. P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12. .e popolnoma dobro. PoHji* . itafiSJe'« moj. prijavo*. Oruda, U septembra Spoltovanjem MAH* UBŠUAK.