S © | i g L Iz Corice. Na predlog dež. šol. sveta goriškega je zaukazal naučni minister, da se ima pričenši s prili. šolskim letom na tukajšnjem c. k. učiteljišči za učiteljice poučevati v nemškem jeziku zemljepis in zgodovina v IV. tečaji, pedagogika in specijalna metodika v II., III. in IV. teč., dalje risanje, lepopisje, glasba in telovadba v obeh (slov. in ital.) oddelkili skupaj. Vsi ostali predmetje pa v materinem jeziku. — Pri pouku v specijalnej metodiki naj se pazi posebe na jezik, ki se rabi v šolah, za katere se gojenke vsposobujo. Kazen gori naštetib. predmetov so se do sedaj še drugi učili v uemškem jeziku. S Krasa. Tudi letos sti četverorazredni naši šoli v Sežani in Komnu izdali letni svoji poročili. Komensko letno poročilo ima na čelu sestavek: »Dobrohotne besede starišem in prijateljem nežne mladine.« Pisateljica prav dobremu temu sestavku je gdč. Justina Štrukelj, učiteljica v Komnu, katera z lepim svojim spisom, kaže, da je tudi spretna pisateljica. Želeli bi, da bi jo še večkrat srečali na polji slovenske književnosti! Letnega poročila Sežanske šole nismo vzprejeli in torej tudi ne moremo ničesar o njem povedati. — Iz dopisov v »Uč. Tov.« posnemljem, da se na Kranjskem učiteljem k okrajni učiteljskikonferenciji prišedšim, potnina takoj pri konferenciji izplača. Kako srečni ste kranjski učitelji v tem obziru mimo nas kraških trpinov! Mi smo imeli okrajno učit. konferencijo uže 7. julija t. 1. v Sežani; pa še danes, ko je od tega minulo uže mesec dnij, ni nam došla nakaznica za dotične dijete! . . . Čakajmo!*) Gr. Iz Krškejja. Učitelji Krškega šolskega okraja so imeli svojo letošnjo uradno konferencijo v dan 2. avgusta v risarski sobi Krške šole. Konferencijo je vodil c. kr. okrajni šolski nadzornik in profesor g. Jak. Vodeb v navzočnosti 40 učiteljev in učiteljic ter c. kr. okrajnega glavarja g. Henrika "VVeigleina, kateri je bil ves čas konferencije prisoten ter z živim zanimanjem sledil posameznemu obravnavanju. Gosp. prvosednik je otvoril konferencijo ob 9y4 uri predpoludne ter si svojim namestnikom izbral Kostanjeviškega nadučitelja gosp. Lav. Abrama, konferencija pa je izvolila zapisnikarjema Mokronoškega učitelja gosp. Drag. Trosta in Krško učiteljico gospdč. Mar. Michel-novo. Po presrčnem pozdravu in po prečitanji p. n. udov konferencije naznanil je g. nadzornik uciteljske spremombe Krškega okraja izza zadnje konferencije ter se spominjal 1. 1. umršega učitelja Ivana Č u k a iz Št. Janža, v čegar znak žalosti je konferencija ostala raz sedežev. Nadalje je gosp. nadzornik razkladal opazke povodom letošnjega svojega nadzorovanja ter pri vsakem pojedinem predmetu dajal primerne migljaje, kako treba poučevati in vzgojevati. Navajal je tudi nekaj novih učil ter jih šolam v nakup priporočal. K naslednji točki dnevnega reda je govoril g. Fr. Gabršek o »ljudski šoli kot vzgojevateljici mladine«. V svojem poldrugo uro trajajočem govoru razvil je g. poročevalec natančen pregled ljudsko-šolske vzgojne naloge, poudarjal potrebo in namen take vzgoje, razpravljal razna sredstva v dosego te svrhe ter konečno stavil naslednje teze, katere so se z odobravanjem vzprejele: 1. Ljudska šola naj ne razvija samo znanosti in ročnosti, temveč naj harmonično vzgojuje vsega človeka, t. j. njega telo, umnost in srce; a cvet vse vzgoje bodi nravstvena vzgoja. 2. Ljudska šola vzgojuje pred vsem s poukom samim, ker s svojimi učnimi predmeti razvija duševne sile otroške v prospeh lažje vzgoje. 3. Vse naprave in uredbe ljudske šole naj imajo pedagogično - vzgojujoč značaj. Vzgojuje naj se prirodi primerno in vedno z. obzirom na individualno svojstvo otrok. Zato tudi treba natanko seznaniti se z otroškimi razmerami in z odnošaji v domači hiši in dom sploh trdno zvezati s šolo. 4. Strahovanje (šolski red) je raogočno sredstvo v dosego onih kreposti, brez katerih se nravstvenost in srečno družbinsko življenje ne more razviti. 5. Učitelj bodi s svojim ugledom in vzgledom vodilo k nravstvenemu življenju. 6. Bivanje mej součenci bodi otroku vzor skupnega družbinskega in državljanskega življenja. 7. Konečni uspeh prave vzgoje bodi trdna in neomahljiva značajnost. Za to temeljito razpravo se je g. poročevalcu zahvalil v imenu konferencije gosp. ravnatelj Iv. L apaj ne. Naslednje vprašanje: »Kako bi se pospešilo boljše šolsko obiskovanje v našem šolskem okraji ?« — izdelali so vsi udje konferencije pismeno. Kot poročevalec se je prvi oglasil g. Ant. P o ž a r, nadučitelj iz Eadeč. V svojem prav dobro premišljenem poročilu navajal je kot sredstvo zoper slabo šolsko obiskovanje najprvo učitelja samega, kateri naj se pri vsaki priliki pokaže kot moža, ki mu je šola in mladina na srcu ležeča. Vsekdar naj poudaija in dokazuje potrebo in korist šole ter naj ne dovoljuje, da bi otroci brez znanja najpotrebniših predmetov »izpustnice« dobivali. Kot drugo sredstvo je navajal duhovstvo, katero naj bi večkrat z lece poudarjalo potrebo pouka in katero naj ne bi otrok pred koncem šolskega leta spuščalo k cerkvenim opravilom. Nadaljni pomoček so kazni; a tu naj bi c. k. okrajni šolski svet takoj pri prvi naznanitvi roditelje resno kaznjeval. Tudi politična gosposka naj bi malomarne roditelje večkrat očitno na njih dolžnosti opozorila. Ubožnim otrokom naj krajni šolski svšt preskrbf potrebna učila; ako pa tega neče *) Na Kranjskem je res lepa navada, da se potnina h konferencijam učiteljem razdeli precej po zborovanji. Uredn. storiti, tedaj naj se namesto njih vpeljejo oskrbniki. Za oddaljene otroke naj se ustanovijo ekskurendne šole. Najboljši pripomoček bil bi pa ta, da bi se ubogim otrokom tudi obleka in hrana dajala. 0 istem predmetu je jako prepričevalno govoril tudi g. Pr. Lunder, nadučitelj z Eake. G. govornik je navajal kot vzroke slabemu šolskemu obiskovanju v našem okraji: 1. nevednost starišev, 2. učitelja samega in 3. šolske gosposke. Stariši bi morali biti v tesni zvezi z učiteljem, morali bi sc veseliti tistega dneva, ko bode . prestopil njih otrok prvič šolski prag. Šolo bi morali ljubiti in ceniti kot najkoristnejšo napravo, kot podpirateljico pri težavni nalogi otroške vzgoje in otroškega pouka. A vsakdanje življenje nam kaže vse drugačne stariše. Kot odločni nasprotniki šole strašijo že mlada srca s šolo, govore preziralno in zaničljivo o šoli ter jo sploh smatrajo za neznosljivo breme. A temu je največ kriva nevednost ljudstva. Pa tudi revščina, slabe pota, oddaljenost mnogo ovirajo boljše šolsko obiskovanje. Da se odpravi to zlo, treba narod poučevati. To naj store tisti, ki so v to poklicani ali po narodu izvoljeni. Če pa ti nečejo, tedaj se obrnimo na časopisje. Ob preporodu današnjega šolstva so skoraj vsi časniki pisali in se poganjali za napredek ljudske šole in šolsko obiskovanje gotovo ni bilo slabeje od danes. A zdaj se razven dveh pedagogičnih listov skoro nobeden drug ne zanimlja za napredek šolstva. Zato pišimo v slovenske liste o koristi šole! Vrl pripomoček k pouku ljudstva bode tudi naše »Pedagogiško društvo«. Le pridnosti in vztrajnosti nam je treba. Posebno se more, »Pedagogičnemu letniku« pripisovati v tem obziru velika važnost. Da se pomore ubogim otrokom, užive naj se dobrodelua društva. Učitelj naj ima veselje do šole in do učencev, naj bode natančen v izpolnovanji svojih dolžnosti in naj živi v slogi z občani. Glede krajnih šolskih svetov omenja, da le-ti ne izpolnujejo vedno svojih dolžnosti. V tem obziru ste Štajersko in Koroško svoji postavi izpremenili in šolske zamude okrajnim šolskim svetom izročili. Zato nasvdtuje g. govornik naslednjo peticijo na veleslavni deželni odbor, katera se je tudi vzprejela: »Veleslavni deželni odbor naj predloži visokemu deželnemu zboru načrt postave, po katerem se §. 24 deželne postave z dne 29. aprila 1873. 1. tako predrugači, da se poslovanje vseh šolskih zamud odvzame krajnim šolskim svetom in izroči c. kr. okrajnim šolskim svetom«. G. Plor. Rozman, učitelj iz Velike Doline, nasvetuje, naj bi se zdanja naznanila šolskih zamud prestrojila v zapisnike, kateri naj bi kazali vsacega polumeseca ali koncem vsacega meseca zamude vseh šolo obiskujočih otrok. Ti zapisniki naj bi obsegali: 1. povrstno število, 2. ime, rojstvo, bivališče in roditelje, 3. mesece, 4. število zamud postavno opravičenih in neopravičenih, 5. opomnjo učiteljevo o vzroku, katerega mu je naznanil otrok, 6. opomnjo, zadevajočo izgovor starisev pred krajnim šolskim svetom, murda tudi nasvet kazni in 7. izid, t. j. odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta in določeno kazen. Gosp. poročevalec je pokazal to tudi na posebnem obrazci. 0 tem predmetu so še govorili gg.: nadzornik, Abram, c. kr. okrajni glavar, Lapajne in drugi. Konečno so se oddali vsi izdelani referati o tem vprašanji g. prvosedniku, oziroma stalnemu odboru, da iz njih vsebine napvavi spomenico na slavni c. kr. okrajni šolski svet. Temu je sledila razprava: »Kako naj učitelj pospešaje čebelorejo ?« Prvi poročevalec je bil g. Ant. Pavčič, nadučitelj iz Št. Kuperta. Ta je najprvo razložil veliko važnost čebeloreje za kmeta sploh, posebno za Dolenjskega, pa tudi za učitelja samega. A čebelarstvo je pri nas še precej zanemarjeno; vender bi se moglo z obzirom na lego mnogo koristnega storiti. Kot i anogo kmetijstva bi moral učitelj torej tudi čebelorejo pridno gojiti ter jo mej ljudstvom razširjevati. Najbolje bode, da pristopi vsak učitelj k čebelarskemu društvu in da skuša v svojem kraji ustanoviti poddružnico tega društva. Drugi poročevalec g. Lav. Abram, nadučitelj iz Kostanjevice, pa je poudarjal, da se treba v prvi vrsti učitelju samemu dobro poučiti o čebeloreji, potem pa taisto praktično gojiti s svojimi učenci. Podal je nekaj navodov k praktičnemu poskusu v čebeloreji in želel, da bi se gg. tovariši mejsebojno obiskovali in tu nadalje poučevali. Korist čebeloreje bode postala kmalu očividna, in ž njo se bode pridobil nov vir gospodarskemu imetju. Ko je še g. Fr. Lavrič, nadučitelj iz Škocijana, razodel svoje misli, prešlo se je k »Določilu knjig za bodoče šolsko leto«, k čemur je nasvetoval g. Gabršek vpeljavo petero novih učnih knjig in nove zvezke. (Konec prih.) Iz iVovomeškesra okraja. Tukajšnja okrajna učiteljska konferencija je bila v 7. dan jul. t. 1. v Novem Mestu pod predsedništvom c. k. okr. šols. nadzornika č. g. J. Lapajna. Udeležili so se konferencije razun gg. Šmorancer, Kutnar in Venedig, ki jih je bolezen zadržila, vsi učitelji. Dnevni red: 1. Imenovanje predsednikovega namestnika. Za to g. okr. šolski nadzornik imenuje g. Janeza Novaka, učitelja v Šmihelu. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. Na predlog g. Koncilija, nadučitelja v Žužemberku, bila sta izvoljena zapisnikarjema gg.: Pehani in St. Novak. 3. Poročilo c. k. okraj. šolskega nadzornika o stanji šolstva 1. 1885/6. G. nadzornik v daljšem govoru razpravlja o šolstvu 1. 1885/6., iz kterega je bilo razvidno, da se je šolstvo bodisi glede napredka, bodisi glede obiskovanja šole in šols. discipline v obče (vsaj nekoliko) zboljšalo. Šolski vrti napredujejo; samo kmetijskih tečajev je v tem okraji premalo. G. nadzornik želi, da bi se mu vselej popred naznanilo, katerih Solskih knjig bi ta ali ona šola za uboge učence več potrebovala. Navaja še celo vrsto opazek, navodov in opominov. 4. Priobčilo novih postav in ukazov: a) Postava o dovoljenji funkcijskih doklad na enorazrednicah v znesku 30 gld. od 1. oktobra 1886. 1. b) Ukaz s 23. dec. 1885. 1. dež. šols. sveta št. 2457, ki veleva da se nepotrebne šolske knjige ne smejo usiljevati otrokom. c) Ukaz s 23. dec. 1885. 1. dež. šols. sveta št. 2458, ki veleva naj se vse šolarske knjižnice pregledajo, in naj se vse knjige, ki bi bile domoljubju, nravnosti ali veri nevarne, izkjlučijo. d) Ukaz z 19. avg. 1885. 1. št. 1431, ki prepoveduje rabiti take knjige v šoli, ki imajo na platnicah inserate, kateri niso v zvezi s šolo. e) Postava s 16. sepi 1885. 1. št. 1520, ki govori, kako se je v šolah varovati nalezljivih bolezni. 5. Praktična obravnava iz na/.ornega nauka v zvezi s petjem in risanjem. Tvarina: vzpomlad, poletje jesen, zima. Štirje referenti, kateri so bili izžrebani, so bili g. g.: Jerše: za vzpomlad, Zupin: za poletje, Kiliteršič: za jesen, Vrančie: za zimo. Vsi gg. poroeevalci so svojo nalogo dobro izvršili; posluževali so se, kakor je g. nadzornik omenil, le preveč sokratične metode. 6. 0 vkupnem izdavanju letnega poročila o vseh šolah tega okraja. Novomeški okraj bode izdal tako šolsko poročilo. V tem poročilu bodo tiskani vsi otroci vseh šol tega okraja, in sicer po oddelkih in alfabetičnem redu, prav pridni debelo tiskani, dalje: predsednik kr. šols. sveta, učitelj verouka, domači učitelji in krajni šolski nadzornik. 7. Poročilo o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Okrajna učiteljska knjižnica se je za veliko novih in koristnih knjig povečala. Dohodkov je bilo 136 gld. 93 kr., troškov je bilo 126 gld. 27 kr. ostane tedaj v blagajnici 10 gld. 66 kr. 8. Volitev knjižničnega in stalnega odbora. Izvoljen je bil stari kjižnični in stari stalni odbor »per acclamationem.« Predlogi: g. V. Kmet je imel še praktičnoteoretičen pouk o novi metodi požlahnovanja dreves in o umetnem vzgojevanji cvetic. Gospod nadzornik se z živimi besedami spominja našega presvetlega cesarja kot najvišjega pokrovitelja šolstva in na to v znamenje najvišjega spoštovanja in udanosti vse učiteljstvo trikratni burni »Živijo« zakliče. Cesarska himna se zapoje. Gospod nadzornik se dalje zalivaljuje gosp. c. k. vladnemu sovetniku Ekelnu, ki je bil pri ^onferenciji. Gosp. nadučitelj Koncilja se zahvaljuje g. nadzorniku, ki je tako spretno in poučljivo vodil zborovanje. Z Dobrove. V tukajšnji šolski občini je bilo v pretečenem šolskem letu za vsakdanjo šolo 241 zadosta starih otrok. Od teh bilo je pa za šolo godnih in jih je v domačo dvorazrednico hodilo vsega vkup 224 dečkov in deklic. Godnili ponavljavcev in ponavljavek, kateri vsi so tudi v šolo hodili, je bilo pa vkup 41; po tem takem imela je tukajšnja ljudska dvorazrednica v preteklem šolskem letu vsega vkup 265 učencev in učenk. Poleg predpisanih predmetov poučevali so se tudi sposobni dečki v kmetijstvu teoretično in praktično, osobito v sadjereji, pogozdovanji in vrboreji, deklice pa v ženskih ročnih delih. To leto pridobila si je tukajšnja šola več blagomilih dobrotnikov in podpornikov. Šolsko leto smo tukaj v 29. dan jul. t. 1. po moči slovesno končali. Ta dan je bila zjutraj ob 7. uri šolska sv. maša se »zahvaljeno pesmijo.« Po sveti maši zbere se mladina vsakega razreda v svoji šolski sobi, kateri bili sti z lipovjem primerno olepšani. Ob 8 uri prične se preiskušnja v prvem razredu, katera trajala je eno uro; potem nadaljuje se pa preiskušnja v drugem razredu in traja do V212. ure (poludne.) Po dokončani preiskušnji bili so v vsakem razredu posebej pohvaljeni otroci obdarovani z »Molitveniki,« s »Prizori iz otroškega življenja« in z drugimi primprnimi knjižicami in podobicami. Podobice so dobili poleg teh tudi vsi oni otročiči, kateri so povoljno in zadostno napredovali. Da so se pa pridni otročiči tukajšnje šole mogli tako bogato in primerno obdarovati, zahvaliti se je sledečim blago-milim prijateljem in dobrotnikom tukajšnje šole: 1. Domačemu krajnemu šolskemu svetu, kateri je iz šolske blagajnice dovolil primerno vsoto za nakup »Molitvenikov.« 2. Našima v. č. gospodoma duhovnikoma, Jarneju Babniku, župniku in Josipu Lazniku, duhovnemu pomočniku in katehetu, katera sta darovala vse podobice in 23 knjižic primernega zapopadka za darila iz lastnih bukvarnic. Gosp. katehet dal je po vrhu tega tudi še 2 gld. v nakup knjig za darila. 3. Preblagor. gosp. dr. Josipu Poklukarju, kateri je dal sam za šolska darila dvoje bolj obširnih v usnije krasno vezanih mašnih knjig in pa 16 drugih primernih knjižic raznega zapopadka. Zraven tega je še v vsakem razredu po dokončani preiskušnji najpridniše otroke z denarjem obdaroval. 4. Spoštovanemu Josipu Zorcu, posestniku in obrtniku ter udu krajnega šolskega sveta, kateri je dal za nakup šolskih daril 2 gld., a povrhu tega pa je še najpridnejšima učencu in učenki v II. razredu po 1 gold. vsakemu podaril. 5. Neimenovanemu, kateri je dal za nakup šolskih daril tudi 2 gold. Vsa darila: knjige, podobice in denar, s katerimi so bili pridni otroci obdarovani, vredna so bila nad 20 gld. Vsem tem blagim dobrotnikom tukajšnje šole in prijateljem nežne mladine zakličem tukaj v svojem in obdarovancev imenu z največo hvaležnostjo: Bog Vam obilno povrni! M. Rant. Iz Ljubljane. Eojstni dan našega presvetlega cesarja (18. preteč. m.) so tudi ljudske šoleinučiteljstvo po vsem Slovenskcm slovesno praznovali. — Presvetli cesar je občini v Veliki Dolini podaril 200 gld. za šolske namene. — Iz sej c. kr. deželnega šolskega sveta v 17. dan jun., 8. in 30. jul. t. 1. Določi se o nekem prepiru mej cerkvenim in srenjskim predstojništvom zaradi zemljiščnega uživanja. — Imenuje se nadučitelj v Vremi, drugi učitelj v Laščah in učitelj v Šent-Janži. (Glej premene pri učiteljstvu!) — Vadniškemu učitelju dovoli se tretja starostna doklada. Odobri se navodilo šolskega voditelja deški sirotnišnici Vincencijeve družbe (Collegium Marianum), tudi se odobrijo učni črteži za eno- in večrazredne ljudske šole. Eeši se več prošenj o mnogoterih učiteljskih in dijaških zadevah. — Poroča se deželnemu odboru o plačah trem učiteljicam na peterorazredni dekliški šoli v Ljubljani za proračun 1887. 1. in o številu učencev in učenk na obeh nemških ljudskih šolah; tudi se ravno temu odboru pojasnuje o zadevi stanarine nadučiteljem. — Šolskim sestram v Kandiji pri Novem Mestu dovoljuje se, da ustanove zasebno dekliško ljudsko šolo. — 0 napravi nove šole v Stranjah se poroča okrajnemu šolskemu svetu. — Več učiteljev in učiteljic se umesti za trdno. — Učiteljski vdovi prizna se četrtletna plača za pogreb in odpravnina. — Prošnja druge učiteljske vdove, da bi se ji pokojnina povikšala, oddaja se deželnemu odboru. — Ucitelju v Bosni, ki prosi za odpust se mu za nekoliko časa dovoljuje. — Govori in ukrene se potrebno o novi šolnini in o nekih osebnih stvareh. — Dovoljuje so poludnevni pouk v Begunjah. — Nadučitelj na Igu in nadučitelj v Šiški se vzajemno premeščeta. — Ustanove se nove šole v Spodnjem Kartelevem in na Seli. — Eeši se več prošenj za nagrade, podpore in o kaznib za šolske zamude. — »Verordnungsblatt« v 15. dan avg. t. 1. razglaša ukaz ministra za bogočastje in uk s 81. jul. 1886. 1., št. 6031 vsem deželnim šolskim oblastim o preustrojbi učiteljskih izobraževališč. Marsikaj, kar je bilo do zdaj v izobraževalnici in pri preizkušnjah učiteljske sposobnosti neprimerno in prenapeto, se po tem novem »Organisations-Statutu« kaže bolj dejansko in olajšano. — V 13. dan sept. 1.1. popoludne ob 2. bode imel odbor »Slovenskega učiteljskega društva« in odbor >vdovskega društva« v društveni sobi sejo, h kateri vse odbornike in tudi bližnje društvenike uljudno vabi predsedništvo.