GLAS LJUDSTVA Več je vreden en slab general kakor dva dobra. Angleški pregovor naš tednik Številka 19 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- SIT) petek, 16. maja 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Evropa bo našla rešitev za manjšine, Avstrija jo bo našla, upam, da jo boste tudi koroški Slovenci. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije Evropske manjšine za zajamčeno zastopstvo ________________ - Strani 2/3 Kolesar Peter „Paco“ Wrolich iz Loč je minuli petek slavil svoj doslej največji uspeh. Na kolesarski dirki Dunaj -Gresten - Dunaj, kjer so sodelovali tudi številni znameniti profesionalci, je na drugi etapi v zaključnem šprintu presenetil vse tekmovalce ter tako slavil zgodovinski uspeh. Prvič je namreč avstrijskim kolesarjem uspelo (odkar imajo profesionalci in amaterji skupno licenco) dobiti etapo na eni izmed pomembnih evropskih dirk. Več na strani 14 PREMIERA V ŠKOCIJANU j Pravljična igra: „Kaj se skriva za velikim trebuhom?“ V soboto, 17. maja, ob 20. uri, v dvorani 3 Kassl v Škocijanu. Nastopa domača mla-f. dinska gledališka skupina. IZ NAŠIH OBČIN Pri Cingelcu so odprli v okviru deželne razstave razstavo o kulturni zgodovini naših krajev. Stran 6 KMETIJSTVO Vedno več šol dobiva vsak dan mleko od kmetov. Ena teh je ljudska šola v Št. Primožu. Stran 5 2 Politika petek, 16. maj 1997 Politika 3 Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Za čigave interese? Pripadniki naše narodne skupnosti se zaradi neusklajene politike osrednjih političnih organizacij upravičeno jezijo. Dejansko so razhajanja tako velika, da grozi narodni skupnosti nepopravljiva škoda. Ključni vzrok teh razhajanj pa je vprašanje: naj gradi manjšinska zaščita samo na individualnih pravicah, ali pa - poleg individualnih - tudi na kolektivnih oz. političnih? Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je mnenja, da zadostujejo samo individualne pravice. To gledanje naj bi bilo v skladu z evropsko manjšinsko politiko. O njej pa vemo, da jo usmerjajo države, ki so vse drugo kakor naklonjene manjšinam. Tako sta npr. Turčija in Grčija znani predvsem po tem, da zatirata manjšine (Kurde, Makedonce) z vsemi možnimi sredstvi, mdr. tudi s tem, da jih mučijo v kleteh držav-no-„varstve-nih“ organov. Bilo bi naivno od njih pričakovati, da bi v pristojnih evropskih gremijih privolili v rešitve, s katerimi bi se mogle strinjati tudi narodne skupnosti. Ker pa visoka evropska politika deluje po načelu soglasja in ga zato tudi išče mdr. z državami, kot so to Turčija in Grčija, ni treba biti poseben prerok, da ne bi predvideval resničnih ovir v prizadevanjih za pošteno evropsko manjšinsko zaščito. NSKS in EL izhajata iz prepričanja, države naj omogočijo narodnim skupnostim tudi kolektivne pravice.Te predvidevajo med drugim zajamčeni mandat v zakonodajnih telesih ter skupno demokratično, legitimno (oz. neposredno izvoljeno) zastopstvo. To pomeni, manjšine naj bi imele pravico, da same odločajo o tem, kaj naj bi bilo zanje dobro in kaj ne. V odnosu do državnih in deželnih oblasti so tako v vlogi enakopravnega sogovornika. Če te kolektivne pravice nimajo, odločajo v „imenu manjšine“ drugi, npr. večinske stranke. Tako, kot je to svojčas delal deželni glavar Wagner, ki je trdil, da je naj večji „Slowenenvertreter“. Nedavni kongres FU- ENS v Porečah je dokazal, da NSKS in EL s svojo zahtevo, da je treba manjšinam zagotoviti poleg individualnih pravic tudi kolektivne, nista osamljena. FUENS kot najbolj reprezentativna organizacija evropskih narodnih skupnosti je nedvomno podprla tak model manjšinske zaščite. Ostale narodne skupnosti v Evropi imajo namreč enake izkušnje kakor koroški Slovenci: če manjšina nima urejenega zastopstva, če nima zajamčene možnosti, da soodloča v zakonodajnih telesih, zanesljivo postane žrtev uradne državne politike. Praktično ni narodne skupnosti, ki bi zagovarjala nasprotno stališče in se zadovoljila samo z individualnimi pravicami. Tako je več ko jasno, kam gre evropski manjšinskopolitič-ni razvoj. Evropske narodne skupnosti ga ocenjujejo realistično, hkrati pa vztrajajo pri tem, da mimo kolektivnih pravic ni poti. Kdor tega noče videti ali se temu celo zavestno upira, se je prav tako opredelil. Vprašanje je le, za koga in za čigave interese. Za manjšinske gotovo ne. Praktično ni narodne skupnosti v Evropi, ki bi se zadovoljila samo z individualnimi pravicami. Evropske manjšhe podkrepile zahteve NSKS in EL Manjšinski kongres FUENS je soglasno sklenil deklaracijo, katere glavno sporočilo je: državne, deželne in lokalne oblasti morajo manjšinam zajamčiti lastno politično zastopstvo v zakonodajnih telesih ter pravico do samouprave. sliki: NT/Fera Kongres FUENS (Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti) je bil od 8. do 11. maja v Porečah, kot soprireditelj pa je glavno organizacijsko nalogo imel NSKS ob sodelovanju manjšinskega biroja pri koroški deželni vladi. Glavni temi kongresa sta bili vprašanje zajamčenega zastopstva v zakonodajnih telesih in vprašanje samouprave oz. javnopravnega zastopstva. Po razpravah v delovnih skupinah so delegatke in delegati soglasno sprejeli deklaracijo, v kateri zahtevajo zajamčeno pravico manjšin do soodločanja na vseh državnih, deželnih in lokalnih ravneh. FUENS poziva državne, deželne in lokalne oblasti, da morajo v tem smislu sprejeti ustrezno zakonodajo in da teritorialnih enot ne smejo spremeniti v škodo narodnih manjšin (kot je to naredil Wagner, ko je razkosal dvojezično ozemlje na volilne okoliše samo z namenom, da bi za vedno preprečil izvolitev EL v deželni zbor - op. ured.). Prav tako zahteva od njih, da morajo voditi dialog z legitimiranimi zastopniki narodnih skupnosti, ki morajo biti demokratično izvoljeni. Svetovalni organi, kot so to npr. sosveti pri avstrijski vladi, „ne morejo nadomestiti manjšinskega zastopstva“ (dr. Stefan Troebst, vodja delovne skupine na temo manjšinski mandat). Kongres je predsedstvo in tajništvo FUENS obvezal, da to deklaracijo posreduje čim širšemu krogu, predvsem Organizaciji združenih narodov (UNO), Svetu Evrope, Evropskemu pralamentu ter vsem državam in deželam, od njih pa pričakuje, da tudi ustrezno ukrepajo. Skratka, kongres je v celoti podprl zahteve NSKS in EL. Ali kot je to napisala koroška Kleine Zeitung: „Deklaracija FUENS se bere kot katalog zahtev, ki jih ima Narodni svet. Vendar deklaracije ni sprejel samo NSKS, temveč jo je soglasno sprejelo 250 delegatov različnih narodnih skupnosti v Evropi.“ Aktualni pogovor Mimo neposredne demokracije ni poti Univ. prof. Stefan Oeter ja soavtor znanstvene publikacije o pravnem položaju vseh narodnih skupnosti v Evropi. Na univerzi v Heidelbergu je profesor za javno pravo. Naš tednik: Kaj pomeni individualna manjšinska zaščita? Univ, prof. Oeter: Ta se omejuje na pravice, ki jih ima do države posamezni pripadnik narodne skupnosti. Problematično pa je pri tem dejstvo, da individualna manjšinska zaščita ne more vsebovati vseh, za narodne skupnosti pomembnih zadev. Tako ima npr. pripadnik manjšine sicer pravico do pouka v materinščini, vendar s tem še nima pravice, da soodloča o vprašanjih, ki zadevajo orga- nizacijo šolstva. Toda tudi taka vprašanja so za narodne skupnosti zelo pomembna. Zato za manjšinsko začšito ne zadostujejo samo individualne pravice, temveč jo je treba dopolniti s kolektivnimi. Kaj so kolektivne pravice? Na osnovi teh pravic ima narodna skupnost možnost, da nastopa nasproti državi oz. vladi kot organizirana skupnost. Tako lahko o svojih zadevah soodloča. Če je manjšinska zaščita omejena samo na individualne pravice, manjšina tudi nima zajamče- Nb kongresu FUENS je predsednik NSKS Nanti Olip lahko pozdravi! najvišje predstavnike dežele Koroške (zgoraj). Oktet Suha (spodaj) in MePZ Sele sta udeležencem kongresa odlično predstavila našo kulturo. ne pravice do soodločanja. Toda manjšine se lahko tudi organizirajo na osnovi društvenega prava, kot sta to npr. NSKS in ZSO. To že drži. Vendar, če se država želi otresti svoje naloge za enakopravno partnerstvo z manjšino, lahko to brez težav naredi, če je manjšina organizirana na privatno- oz. društve-nopravni osnovi. Poleg tega mora_ država imeti na strani manjšine enega organiziranega Partnerja, sicer lahko manjšino l2|grava v svojo korist. Zato je za manjšino toliko bolj pomembno javnopravno zastopst-To mora biti demokratično legitimirano oz. neposredno izvoljeno. Mimo neposredne demokracije ni poti. Kai Pa indirektna demokra-ciia - torej izvolitev za-stopstvenih organov po de-iegatskem sistemu? . Prašanje resnične legitimacije Je možno rešiti samo na osnovi neposrednih volitev. Pri delegatskem sistemu nikoli ne veš, kakšno težo imajo posamezna društva oz. delegati. Delegati lahko zastopajo zelo šibka društva, vendar imajo v primerjavi z močnejšimi društvi nadpovprečen vpliv. Nekateri trdijo, da so politični konflikti v manjšinski politiki škodljivi. To je zelo kratkovidno stališče. Politični konflikti so v demokratični družbi nekaj normalnega. Naloga države je, da ustvari mehanizme za reševanje teh konfliktov. Zato je tudi tako pomembna personalna avtonomija oz. javnopravno zastopstvo. Kaj pomeni za razvoj narodne skupnosti, če se izogiba konfliktom? Potem se je narodna skupnost odrekla sama sebi in se kvečjemu reducirala na društvo za narodne noše. Popolnoma bi se podala v odvisnost od države. Ta pa bi za to poskrbela, da se manjšina ne bi uveljavljala kot subjekt, temveč postala objekt državne politike. Janko Kulmesch Beležke Predsednik NSKS Nanti Olip je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da je FUENS posvetila svoj kongres na Koroškem vprašanju legitimiranega manjšinskega zastopstva ter zajamčenemu mandatu v zakonodajnih telesih. V obširnem poročilu je informiral udeležence kongresa o trenutni narodnopolitični situaciji. Poudaril je, da sosveti ne morejo nadomestiti urejenega partnerstva med večino in manjšino, ker je sestav njegovih članov nedemokratičen in ne odgovarja razmeram v narodni skupnosti, nadalje so pod strankarskopolitičnim vplivom, vrhu tega pa imajo samo svetovalno funkcijo. Apeliral je na državne in deželne oblasti, da bi z legitimirani pogovorni partnerji v manjšini zagotovili uspešen dialog med manjšino in večino ter postopno reševanje odprtih vprašanj. FUENS je bila ustanovljena leta 1949 in je najbolj reprezentativna organizacija evropskih narodnih skupnosti. Trenutno je v njo včlanjenih nad 100 manjšinskih organizacij iz 29 držav, ki zastopajo skoraj 70 milijonov manjšincev. NSKS je postal član FUENS leta 1956; prav tako so včlanjene v FUENS ostale avstrijske narodne skupnosti ter Slovenska skupnost v Italiji. Koroška deželna vladaje bila na kongresu soglasno sprejeta kot korespondenčni član. Kot takšna sicer nima glasovalne pravice, vendar je zavezana Deklaracija FUENS se bere kot katalog zahtev, ki jih ima Narodni svet. ANDREA BERGMANN (Kleine Zeitung, 11.5.1997) programskim ciljem FUENS. FUENS sama ja pred dvema letoma sprejela v vzhodno-nemšekm Cottbusu osnutek konvencije o evropski majšinski zaščiti. Konvencija vsebuje obsežna določila o vsestranski zaščiti, predvsem tudi kolektivne manjšinske pravice. FUENS si prizadeva , da bi jo prevzeli pristojni evropski gremiji in upamo, da bo jo dežela Koroška pri tem ustrezno podpirala. Uradno je odprl kongres deželni glavar dr. Christof Zer-natto. Poudaril je pomen dialoga in menil: „Tako kot Južni Tirolci podpirajo koroške Slovence, tako so tudi koroški Slovenci solidarni z nemškogovorečo manjšino v Sloveniji“. Prav tako je bil mnenja, da je večja manjšinska zaščita odvisna od ukrepov, ki ustvarjajo zaupanje. Predsednik sosveta za koroške Slovence dr. Marjan Sturm pa je izrazil upanje, da „bomo lahko izsledke kongresa vnesli v delo sosveta". Najbolj konkretne in vsebinsko tehtne so na odprtju bile besede zastopnika slovenskega državnega zbora Mira Mozetiča, ki je tudi član parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu. Opozoril je na manjšinsko ureditev v Sloveniji in docela podprl zahtevo NSKS po zajamčenem mandatu v zakonodajnih telesih ter javnopravnem zastopstvu. Spomnil je na uspeh Enotnih oz. samostojnih list na zadnjih občinskih volitvah, na pomembno vlogo slovenskih oddaj ORF ter na dramatični finančni položaj Našega tednika. Glede Našega tednika je pozval vladi v Avstriji in Sloveniji, da storita vse, da „tudi finančno zagotovimo obstoj in širitev pomembnega lista, ki ga cenimo na Koroškem in v Sloveniji“. -Kuj- 4 Politika Državni obisk v podporo koroškim Slovencem Predsednik RS Milan Kučan je na svojem obisku v Borovljah poudaril, da „posameznikova ali kolektivna manjšinska identiteta potrebuje naklonjene prijatelje“. K kulturnem domu pri Cingelcu sta predsednik in tajnica SPD Borovlje, Meihior Verdel in Vera Wutti-Incko, predala predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu delo domače umetnice Nežike Novak. Blamaža pred Evropo Popolna parlamentarna in vladna zmešnjava že ogrožata slovenske dolgoročne interese po vstopanju v Evropsko unijo. Čeprav je bil sporazum o pridruženem članstvu Slovenije EU podpisan pred letom dni, bi ga morali poslanci ratificirati šele predvčerajšnjim. Pa ga ne bodo. Razprava je preložena še za teden dni, saj -kot pravi predsednik državnega zbora Janez Podobnik - morajo biti odpravljeni vsi dvomi o ustavnosti predlagane ratifikacije evropskega sporazuma. Zato je vlada omenjeni predlog poslala v presojo Ustavnemu sodišču. Predvsem opozicija očita, da predlog zakona o ratifikaciji sporazuma z EU ni v skladu z ustavo, saj tako-imenovani španski kompromisni predlog, ki je vključen v sporazum, omogoča tujcem nakup premičnin v Sloveniji, medtem ko ustava tega ne dopušča. Ob vsej zmedi in časovni stiski se je pojavila še pobuda za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji, ki ga predlagajo predstavniki skupine Gibanje 23. december. Gibanje sicer ne nasprotuje članstvu v EU, vendar v španskem kompromisnem predlogu vidi kršenje slovenske ustave iz leta 1991. Kot kaže, bo pobudo predsednik državnega zbora Janez Podobnik moral sprejeti, kar postopek ratifikacije zavleče za najmanj poldrugi mesec. To pa utegne biti za mlado državo usodno, saj visoki funkcionarji Evropske unije Slovenijo opozarjajo, da mora sporazum ratificirati do konec maja. Drugače bo izločena iz kroga držav, s katerimi se bodo pogovarjali o vstopanju v EU. Zato premier Janez Drnovšek predlaga črtanje spornega 68. člena ustave, ki preprečuje tujcem nakup neprimičnin. Tako bi dokazali, da si Slovenija resnično želi v EU. Vendar ministrski predsednik za tak manever potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu, ki pa jo bo težko dobil. Jože Biščak Ko so pred nedavnim koroški 5 deželni politiki obiskali Ljubljano, so t povabili predsednika RS Milana z Kučana na odprtje boroveljske J deželne razstave. Slovenski držav- 05 ni predsednik je vabilo na Koroško sprejel, vendar se je odločil, da se udeleži odprtja kulturnega tedna koroških Slovencev (beri poročilo: Ko bi besede znale spregovoriti...) in si ob tej priložnosti ogleda tudi deželno razstavo. Pred odprtjem kulturnega tedna pa se je srečal s predstavniki domačega kulturnega društva SRD Borovlje, Volilne skupnosti, Posojil-nice-Bank Borovlje ter z zastopniki osrednjih ustanov koroških Slovencev. Srečanje je bilo v prostorih boroveljske Posojilnce, kjer mu je izrekel dobrodošlico predsednik dr. Franc Wutti. Obiskal je tudi razstavo v stari Posojilnici, kjer ga je dr. Avguštin Malle seznanil z vsebino razstave „Kultura-delavstvo-narodnost -Borovlje od 1848 do danes“. Občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser je predsednika RS opozoril na manjkajoče dvojezične napise v bivši občini Slovenji Plaj- Redkokdaj smo doživeli tako lep večer, kakor v ponedeljek, 12. maja, v mestni hiši v Borovljah, ko so se politiki in kulturniki zbrali ob odprtju Kulturnega tedna koroških Slovencev in pozdravili razcvet slovenske kulture in mirno sožitje na Koroškem. Prišli so zares ugledni gostje, ki jih je Danica Ur-schitz v imenu ORF ob nepo-srednjem prenosu predstavila pretežno slovenskim, sicer pa bolj maloštevilnim obiskovalcem v veliki dvorani mestne hiše. Poleg predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je z Dunaja prišel pristojni državni sekretar dr. Wittmann, prisotna sta bila ambasadorja - avstrisjki dr. Wagner iz Ljubljane in slovenski z Dunaja dr. Boh - berk ter na dejstvo, da v občinskem otroškem vrtcu še vedno ni dvojezične otroške skupine. Izrazil je upanje, da bo uspelo te zadeve rešiti. Poleg tega je poudaril široko zasnovo Volilne skupnosti ter da je treba „politično pot pluralizma v lastnih vrstah nadaljevati“. Predsednik Kučan je dejal, da mu je znan potek kongresa FUENS in da je institutionalno zastopstvo manjšine pomembno. Poudaril je zastopana je bila EU in prišla je koroška vrhovna trojica, deželni glavar dr. Zernatto in njegova namestnika dr. Ausserwinkler in mag. Grasser. Zares prijeten glasbeni okvir so nudili: komorni zbor SPD Borovlje pod vodstvom mag. Romana Verdela, MGV Alpenrose, Mestni zbor Borovlje in kot odlična solista mag. Roman Verdel s flavto in Margot Šparovec s kitaro. Na koncu je deželni glavar dr. Zernatto podelil Mirku Bogataju, vodji slovenskega sporeda pri ORF, Veliko zlato priznanje dežele Koroške. Mestni zbor Borovlje in Komorni zbor SPD Borovlje sta po zaključku slovesnega odprtja skupaj zapela prelepo pesem o Angelu varuhu: „Srce je žalostno“. pomen legitimnega zastopstva, hkrati pa dejal: „Evropa bo rešila manjšinsko vprašanje, Avstrija ga bo rešila in upam, da ga bodo rešili tudi koroški Slovenci“. Prav tako je izrazil upanje, da bosta Avstrija in Slovenija našli trajne rešitve za razvoj koroških Slovencev. S pesmijo je slovenskega državnega predsednika pozdravil moški zbor SPD „Borovlje“, ki ga vodi mag. Roman Verdel. -Kuj- H. Krainer:....vsa društva v obči- ni so enakovredna, ne poznamo razlike v kulturnem delu!“ K. H. Grasser: ... Koroški model zaščite narodnih skupin je vzorčen v Evropi. ...Veselimo se odkritih besed na politični meddržavni ravni, zato zahtevamo: priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji, zaprtje jedrske elektrarne Krško, vračanje zaplenjene lastnine... M. Ausserwinkler: „... ta teden naj bo teden dialoga. Žal večina Korošcev ne zna obeh jezikov!“ Ch. Zernatto:....že petič odpiram kulturni teden, ki je vedno tudi prilika za srečanje politikov; nocoj bova s predsednikom Slovenije spet skupaj večerjala..." P. Wittmann: „... osnova za mirno sožitje je spoštovanje kulturnih razlik, priznavanje drugega v drugačnosti; za to je potreben trud posameznikov in javnih ustanov. Medsebojno sporazumevanje je pogoj za graditev skupne Evrope.“ Če bi besede znale spregovoriti... ... bi vse te lepe besede, ki so padale ob odprtju kulturnega tedna koroških Slovencev v Borovljah, povedale, da so prazne, osamljene in kratkožive. Rekli so: Kmetijstvo 5 Tudi na ljudski šoli v Št. Primožu dobijo mleko neposredno od kmeta. Ravnatelj Alois Lach podpira akcijo kmetov, hišnica gospa Anna Tomaschitz pa skrbi, da imajo otroci vsak dan že zjutraj sveže mleko in kakao v razredih. Foto: Fera Mleko direktno od kmeta na mize naših šolarjev Na Koroškem dobiva že 33% šol mleko direktno od kmetov, ki bi v prihodnje radi oskrbovali vse šole v deželi. Doslej so v prvi vrsti mlekarne oskrbovale šole z mlekom in drugimi mlečnimi proizvodi. V zadnjih letih je nalogo vedno bolj prevzemal domači kmet, ki sam oskrbuje šole. Na Koroškem dobiva že 33% vseh šol mleko od kmeta, na teh šolah pa se mlečnih proizvodov poslužuje 40% šolarjev. Predsednik kmetijske zbornice Walfried Wutscher je na tiskovni konferenci dejal, da želijo kmetje še v večji meri s svojim mlekom na šole. Na Koroškem je trenutno 5018 proizvajalcev mleka; v primeru, da bi se večina šol posluži-la kmečke ponudbe, bi 50 proizvajalcev vse svoje mleko prodalo šolarjem. Količina, ki bi se tako Prodala, gotovo ni zelo velika, je pa še odprta tržna niša, ki bi temu 3li onemu kmetu lahko zagotovila boljši dohodek. 1/4 litra mleka stane za šolarje 3,20 ATS, k temu Potem prispeva še država 1 šiling. Higjena. Težave dela kmetom odreba o higieni, ki je v Avstriji Precej strožja, kot to predpisuje EU. Zaradi tega je predsednik Wutscher najavil, da se bo na ministrstvu zavzel za to, naj državni zbor prikroji zakone dejanskim Potrebam. Wutscher: „Idealna temperatura za pitje mleka je 14°C, kmetje pa morajo mleko hladiti na 6 v. Pod temi pogoji je naš zakon preoster.“ Mlečni trg. Tudi splošno želi Wutscher na mlečnem trgu nekaj sprememb. Wutscher: „Velekon-cerni konkurirajo na trgu, kmet pa naj bi produciral vedno ceneje, česar pa ne more.“ Avstrijski kmetje dobijo že danes najnižjo ceno za mleko v celi EU, zato je treba čimprej skleniti protiukrepe, tako predsednik Wutscher. Silvo Kumer V St. Pavlu so pretekli teden odprli sejem mošta, na katerem razstavljajo avstrijski in slovenski kmetje svoj mošt. Ob tej priliki sta se srečala tudi kmetijska ministra Avstrije in Slovenije Wilhelm Mol-terer (levo) in Ciril Smrkol (desno), ki sta se pogovarjala o možnosti intenzivnejšega sodelovanja. Na pogovoru so sodelovali tudi šef SJK Dl Štefan Domej in predsednik zbornice Walfried Wutscher (na sliki v sredini). Foto: Polsinger Na kratko Dobrla vas. Umetnik Valentin Oman je ustvaril na delu stavbe, ki povezuje Po-sojilnico-Bank in kulturni dom umetnino, ki ponazarja zgodovino dobrolskega društva. Preteklo soboto je Va-letnin Oman ob prisotnosti društvenikov umetnino pritrdil na steno poslopja. Ob odprtju kulturnega doma, ki bo v soboto, 14. junija 1997, pa bodo umetnino tudi slavnostno predstavili javnosti. V poslopju samem je še nekaj novih umetnin drugih umetnikov. Valentin Oman je preteklo soboto v Dobrti vasi preda! predsedniku društva mag. Kramerju novo umetnino. Vogrče. Šolarke in šolarji ljudske šole imajo šele nekaj časa novega učitelja in že je na šoli izšel prvi šolski časopis. Učitelj Danilo Katz je skupno s šolarji izdal časopis z imenom „Unsere Umvvelt/Naše okolje“. V prvi izdaji so mladi reporterji našli nedovoljena odlagališča smeti in so jih tudi fotografirali. Časopis stane šil. 10- Rinkenberg/Vogrčo: Schüler entdeckten unerlaubte Mülldeponien' (Beuchte im Zeitung»