V NAŠI DRŽAVI. Posvetovanja Male antante v Beogradn. Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante so konč$na. Kaj je bil v splošnem predmet riitzgovorov, o tem nam pove na kratko obvestilo na- šega zunanjega ministrstva, ki se glasi: »Zunanji ministri Male antante so pregledali in razpravljali najprej o splošnem političnem položaju. Nato pa so obravnavali vprašanje manjšin ter so ugotovili skupne nazore, imajoč na vidiku morebitni pretres tega vprašanja pred svetom Društva narodov v Madridu.« Na dnevnem redu je bilo tudi rusko uprašanje. Rusija se je v posebni pogodbi odrekla stremljenju po tSesarabiji, ki je pripadla po končani svetovni vojni Rumuniji. Z odrekom Rusije do Besarabije je nastalo novo razmerje med sovjeti in Rumunijo. Med Rusijo in Rumunijo so odpadle vse možnosti kakega spora. Zunanji ministri Male antante so ugotovili dejstvo, da se je mudil v dneh zborovanja Male antante v Budimpešti poljski zunanji minister Zaleski. Zastopniki Male antante so uverjeni, da je posetil gospod Zaleski Madžarsko radi tega, da bi posredoval za čim prisrenejšo zvezo med državami Male antante, Poljske in Madžarske. Na vseh posvetovanjih so povdarjali zunanji ministri cilj držav Male antante in ta je: miroljubnost! Kam |e bll poslan gospod Svetozar Pribičevič? V našem listu smo že omenili, da se je bil gospod Svetozar Pribičevič preselil iz Zagreba v Beograd ravno za binkoštne praznike. Kako se mu je godilo v Beogradu, o tem nam pove službeno obvestilo, ki se glasi tako le: »Svetozar Pribičevič, minister v pokoju, jo prispel iz Zagreba v Beograd. Radi protizakonitih postopkov je upravnik mesta Beograda g. Lazarevič izdal odlok in ga sporočil Pribičeviču, da se mu določa Brus blizu Kruševca za kraj svobodnega gibanja. Pribičevič se je odpeljal takoj v spremstvu svojc hčerke in enega prijatelja v odkazani mu kraj. Sedaj prosi vlado, da bi se mu dovolil iz družinskih ozirov kot kraj svobodnega bivania Zagreb ali Beograd. Nj. Vel. kralj pride v Zagreb. Na seii zagrebškega občinskega odbora dne 23. maja je župan dr. Srkuij izjavil, da bo imel Zagreb v najkrajšem casu čast in veselje, da v svoji sredini pozdravi Nj. Vel. kralja. Posebno važna je dr. Srkuljeva nadaljna izjava v sledečih besedah: »Zastopniki Zagreba so po težkih dogodkih dne 20. junjja 1928 jas no razložili svoje politično stališče, ki izraža neomajno zvestobo kraljevi hiši in zahteva izpolnitev hrvatskih zahtev v sklopu državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. To zedinjenjo naših pokraiin in narodov v eno državno celoto je zaobljubljena misel najsvetlejših duhov Srbov in Hrvatov. To je edino prirodno osiguranje našega naroda v težki bcrbi za svoj politični obstoj. Nihče ni pooblaščen, da bi v zunanjem svetu izncsel dozdevnc drugačne težnje hrvatskega navoda, ki so v očividnem nasprotju z njegovimi političnimi interesi. Zato se mora vsaka taka protizakonita akcija posameznika najstrožje obsoditi. Ta državna zajednica je narouna država. Braneč njo, bvanimo svoja narodna tla, svojo domovino in bodočnost hrvatskega naroda.« Kmetijski minister je dovoiil za nakup plemenske živine 600.000 dinarjev podpore. V DRUGIH D3ŽAVAH. Glavni predmet zasedanja sveta Dru štva narodov dne 10. junija v Madridu bo manjšinsko uprasanje. Konferenca gospodarskih izvedencev Male antante se bo vršila letos v Pragi in bo obravnavala sledeči program: 1. Gospodarski položaj držav Male antante. 2. Organizacija skupnih trgova- kih zbornic. 3. Skupno delo bank in industrije. 4. Trgovinski zakoniki. Iz splošnega sovjetskega kongresa. Splošni sovjetski kongres ugotavlja, da se je vladi posrečilo odpraviti sedaj neposredno vojno nevarnost in ojačiti mirne odnošaje s celo vrsto novih pogodb. Mir kaleči koraki kapitalističnih držav in poskusi gospodarske ali finančne blokade niso imeli uspeha. Posebno sta Amerika in Anglija delovali nato, da se zopet obnovijo gospodarski odnosi z Rusijo. Nasprotstva med posameznimi državami in rastoči konku- renčni boj je pač poostril mednarodni položaj in otvoril možnost novih vojn. Sovjetska vlada se mora zato neprestano truditi, da ohrani mirne odnošaje z vsemi državarni in da ojači vse svo je obrambne sile. Odobrena je bila tudi notranja politika vlade v smislu ojačene industrijske izgraditve države ter socializacije poljedelstva. Žrlve mehlkanske ustafe. Mehikanska vlada razglaša, da je zahtevala zadnja ustaja 4000 mrtvih, 11.000 ranjenih, stvarna škoda in stroški znašajo 15 milijonov mehiških dolarjev.