Človeka, ki ne bi poznal naše zgodovine, poznal pa bi našo sedanjost, bi stežka pre-pričali, da je ta naša domovina mladenka komaj dvaintridesetih let. Da so pravzaprav le dobra tri desetletja od tistega prelomnega Zgodovinskega dogodka, ko je drugo zase-danje A vnoja v Jajcu s svojimi sklepi uteme-Ijilo Jugoslavijo kot novo socialistično dr-žavo. Še težje bi razumel, da je bilo to mo-goče v tistem času, ko je bila Evropa vko-vana v teror fašizma, ko je Rdeča armada krvavela še globoko na svojem ozemlju, ko je bila druga fronta v Evropi samo zelja. Razumelpa bi, ko bi vedel, daje bilo to mo-goče zato, ker so sklepi A vnoja temeljili na pridobitvah dotedanjega narodnoosvobo-dilnega boja in socialistične revolucije z nOvo Ijiuisko oblastjo, z bratstvom in enot-nosfjo ter narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi z več kot 300.000 borci. Pa tudi zato, ker so korenine te ne-zlomljive volje delavskega razreda, vseh naših narodov in narodnosti do konca vztrajali v boju za nacionalno in socialno osvoboditev, segale globoko nazaj v pred-vojni čas, ko je pred štiridesetimi leti na čelo Komunistične partije Jugoslavije stopil to-variš Tito. Od tedaj jepartija vse boljposta-jala, z oboroženo vstajo leta 1941 pa po-stala naravni in neposredni vodnik delav-skega razreda, narodov in narodnosti nove
družbe, kiseje v oboroženem boju in revo-luciji oblikovala v socialistično federativno republiko. In ne nazadnje tudi zato, ker so korenine segale še globlje nazaj, v čas okto-brske revolucije, ki je bila borcem in Ijud-stvu v najtežjih trenutkih naše revolucije spodbuda in neomajno upanje v zmago. Zaradi tega širokega spleta revoludo-narne misli in akcije so bili vizionarski sklepi Avnoja na zgodovinskem zasedanju
REPUBLIKA NAŠA
pravzaprav le potrjeni — oblikovani in utemeljeni pa že prej v razrednem boju, ki sta ga spodbudila, organizirala in vodila to-variš Tito in partija. Pravvtemjehkratitudi odgovor vsem, ki seše vedno čudijo, od kod temu Ijudstvu moč, da seje boreč proti vsem mogočim poskusom razvrednotenja te-meljnih družbenih vrednot, delovanju ra-zrednih ostankov, političnemu kriminalu, pritiskom velesil in blatenju pridobitev re-volucije, še mogel graditi — in tako neza-drzno graditi -— ter se do danes najvišje
povzpeti v uresničevanju izkušenj Marxove komune in Leninovega oktobra.
Letošnjemu praznovanju dneva repu-blike moramo poleg 60-letnice Oktobra, Titovih 40 let na čelu zveze komunistov pri-dati še eno izredno pomembno obletnico. Lani 25. novembra so na zasedanju skupš-čine SFRJ delegati sprejeli zakon o združe-nem delu. Čeravno ločijo sklepe Avnoja in zakon o zdruienem delu desetletja in pov-sem nasprotujoče okoliščine, v katerih so bili sprejeti, jih zdruiuje tista skupna nit, ki teče tudi skozi Oktober: istovetnost nacio-nalnoosvobodilnih in razredno delavskih hotenj. Po drugi strani pa so tri desetletja med enim in drugim le drobec proti obsež-. nosti okoliščin ob Avnoju in so danes, pa naj merimo karkoli, neločljiva sestavina od človekove svobode in njegovega položaja do ugleda in vloge Jugoslavije v svetu.
Leto dni uresničevanja zakona o zdruze-nem delu v praksi ni veliko, pa vendar do-volj za jasno spoznanje, da tako konkreten program akcije, kot je zakon o združenem detu — ki določa in uzakonja pravico de-lovnih Ijudi, da so resnično gospodarji po-gojev in sadov svojega dela —pomeni nei-zbrisno piko na i avnojskim sklepom in je najzgovornejši izraz nadaljevanja njego-vega vizionarskega izročila o oblasti delav-skega razreda.                                  S.G.